Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale - II Gruppo 70%
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83177
PODUREDNIŠTVO 34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646
Letna naročnina, Italija	Lir 25.000
Letna inozemstvo	Lir	40.000
Letna inozemstvo, USA dol.	30
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
	
	
Leto XXXVI. - Štev. 11 (1793)
Gorica - četrtek, 15. marca 1984 - Trst
Posamezna številka Lir 500
Edini odrešenik človeštva Življenjska moč litvanske Cerkve
V uvodu h knjigi »Odrešenik Jezus Kristus«, ki jo je napisal opat cistercijanskega samostana v Stični dr. Anton Nadrah in je pred kratkim izšla, avtor takole piše: »V dolgi zgodovini človeštva ni bilo nikogar, ki bi imel tolikšno moč nad človeškimi srci, kakor jo je imel in jo še ima Jezus Kristus, edini Odrešenik človeštva. Krščanstvo stoji ali pade z vero ali nevero v Kristusa. Tega se danes teologi in oznanjevalci evangelija dobro zavedajo. Še nikoli ni bilo toliko knjig in razprav o Kristusu kakor danes. Za Kristusa se ne zanimajo le verni, ampak tudi manj verni in celo tisti, ki se imajo za neverne. Kristus pa ni samo predmet živahnega razpravljanja, ampak je središče življenja, molitve in delovanja Cerkve.«
NI KRŠČANSTVA BREZ KRISTUSA
Kristus je res Odrešenik, ki je zaradi nas ljudi in zaradi našega zveličanja prišel iz nebes, molimo pri sv. maši. Cerkev veruje, da v njenem Gospodu in Učeniku najdemo ključ, središče in cilj vse človeške zgodovine. Tako je zapisal tudi papež Janez Pavel II. v svoji okrožnici, ki jo je izdal 4. marca 1979.
Brez Kristusa ni Cerkve in njenih zakramentov, še posebej mašne daritve. Brez njega ni božje besede in naša molitev nima srednika med nami in nebeškim Očetom. V Kristusu je Bog stopil v človeško zgodovino in nas je v Kristusu blagoslovil z vsakršnim duhovnim blagoslovom iz nebes. Po njem smo ustvarjeni, po njem smo odrešeni, po njem gremo k Očetu. O sebi je rekel: Jaz sem pot, resnica in življenje. Nihče ne pride k Očetu drugače kot po meni. Kdor vidi mene, vidi Očeta.
Ko razpravljamo o Kristusu, ne smemo pozabiti, da gre za Kristusa, križanega, Judom v pohujšanje, a poganom v nespamet. Gre za Kristusa, ki je postavljen v padec in vstajenje mnogih v Izraelu in v znamenje, kateremu se bo nasprotova-
lo.	Ob njem se ljudje opredeljujejo in odločajo. Da nam bo v vstajenje, se mu moramo približati z odprtim srcem in vero.
Krščanstvo sprejema Kristusa kot edinega odrešenika človeštva. Vse življenje Cerkve je potopljeno v odrešenje in diha odrešenje. Da bi nas odrešil, je Kristus prišel na svet iz Očetovega naročja; da bi nas odrešil, je za človeštvo sam sebe žrtvoval na križu v najvzvišenejšem dejanju ljubezni in zapustil svoji Cerkvi svoje telo in svojo kri »v spomin« in jo z oblastjo odpuščati grehe napravil za služabnico sprave.
Kristus je postal cena za naše odrešenje. Odrešenje je beseda, v kateri je izražena vsa resničnost človeškega življenja in bogastvo krščanskega verovanja. V njej sta obsežena Bog in človek; veličina, pravičnost, ljubezen in usmiljenje prvega, nezvestoba in krhkost drugega. V njej je izraženo teženje posameznikov in rodov po popolni svobodi, odrešenju.
KAJ VSE POMENI ODREŠENJE
Danes ima izraz odrešenje zelo širok pomen, kajti z njim označujemo vse tisto, kar je Kristus storil za nas in kar bo še storil ob dokončanem poveličanju. Ne gre le za odpuščanje grehov, ampak za dvig človeka celo na višjo raven kakor je bil pred prvim grehom. Odrešenje torej pomeni tudi posvečenje, deleženost božjega otroštva in božjega življenja. Po odrešenju postane človek božji otrok, deležen božjega življenja, ki ga je zapravil z grehom.
Sv. pismo in cerkveno izročilo učita, da nas je Kristus odrešil predvsem s svojo smrtjo na križu, seveda ne brez povezave s svojim vstajenjem. Z njo je izvršil tudi odrešenjsko zadostitev. Zadostilna vrednost Kristusove daritve ne prihaja iz samega prelitja krvi, ki je le materialna Prvina. Zadostilno vrednost ima Kristusova daritev zaradi notranje pokorščine in ljubezni do nebeškega Očeta, ki sta se odražali v celotnem trpljenju in smrti na križu.
Pa ne samo to. Odrešenje je predvsem Kristusovo učlovečenje, življenje in delovanje, njegovo trpljenje, smrt in vstajenje, saj nas je Kristus tako odrešil stanja, ki zaradi greha določuje človekovo bivanje na zemlji, pa naj gre za izvirni greh in njegove posledice ali za osebne grehe posameznega človeka. Kristus je človeku omogočil, da more kljub temu stanju doseči zveličanje.
Človek je odrešen po milosti, ki nam je dana zaradi Jezusa Kristusa. Na to milost, na to božjo ljubezen, ki se je razodela po Jezusu Kristusu, pa mora človek odgovoriti z vero, upanjem in ljubeznijo; odpreti se mora Kristusovemu odrešenjskemu delu in tako doseči opravičenje po milosti. Zato pa je papež Janez Pavel II. že v začetku svoje službe zaklical človeštvu: »Odprite vrata Odrešeniku!«
SPRAVA Z BOGOM
Odrešenje pomeni predvsem odrešenje od greha, spravo z Bogom, kar more dati samo Bog in kar dejansko daje po Jezusu Kristusu, čeprav človek tega ne more biti redno deležen brez svojega sodelovanja. V Kristusu nam je torej odrešenje že naklonjeno; potrebno je, da se vsak osebno in zavestno vključi v odrešenjsko dogajanje in odrešenje in sprejme kot vsakodnevno osvobajanje od greha. Človek postaja svoboden za razumevanje in sprejem odrešenja, če se spreobrne, spokori in zaživi novo življenje v Kristusu. Spreobrnjenje je trajna drža vernega kristjana, stalna naravnanost na Boga.
Papež Janez Pavel II. v svoji okrožnici za sveto leto pravi: »Posebna milost svetega leta odrešenja je ponovno odkritje božje ljubezni, ki se daruje, in poglobitev nedoumljivih bogastev Kristusove velikonočne skrivnosti, ki postanejo naše po vsakodnevnem izkustvu krščanskega življenja v vseh njegovih oblikah. Različne pobožnosti tega jubilejnega leta morajo biti naravnane k tej milosti z nenehnim prizadevanjem, ki predpostavlja in zahteva ločitev od greha, od miselnosti sveta, ki ves tiči v zlu, od vsega, kar ovira in zadržuje pot spreobrnjenja. Obnovljeni zavesti greha in njegovih posledic mora ustrezati ponovno ovrednotenje življenja po milosti, ki se ga bo Cerkev veselila kot novega daru odrešenja njenega križanega in od mrtvih vstalega Gospoda.«
DR. LOJZE ŠKERL
Pred 500 leti, 4. marca 1484 je umrl poljski kraljevič Kazimir, ki ga je kasneje Cerkev razglasila za svetnika. Njegovo truplo počiva v glavnem mestu Litve v Vilni v tamkajšnji stolnici, kajti sv. Kazimir je zavetnik Litve, ki se je dve generaciji pred njim oklenila krščanstva in mu do sedaj ostala neomajno zvesta.
ODPOR PROTI SOVJETSKEMU ZAVOJEVALCU
Litvansko ljudstvo praznuje petstoletnico smrti sv. Kazimira v dramatičnih razmerah, sredi obupnega boja s sovjetskim zavojevalcem, ki mu hoče iztrgati narodno istovetnost, kulturo in vero. Leta 1940 je Sovjetska zveza s silo zasedla vse tri baltske države Estonsko, Letonijo (Latvijo) in Litvo, ki so se komaj leta 1918 osvobodile od stoletnega ruskega jarma. Začel se je množičen proces sovjetizacije na vseh področjih (od šole prek ideologije, gospodarstva in zakonodaje).
Toda litvanski narod je prek katoliške Cerkve znal ustvariti skupine in gibanja, ki so pripomogli, da se Je ljudstvo narodno, kulturno in versko tako zelo utrdilo, da tudi sovjetska oblast kljub vsemu pritisku tajne policije KGB ne zmore zlomiti tega odpora.
Računa se, da deluje v Litvi, ki ima 3.400.000 prebivalcev in od katerih je po uradnih virih 70 % katoličanov 90.000 po-
Papežev sklad za pomoč Afriki
Sv. oče je ustanovil poseben sklad za pomoč tistim deželam v Afriki, ki jih že več let pesti izredno huda suša. Te dežele poznamo pod imenom Sahel. Sklad se imenuje po papežu Janezu Pavlu II. V sklad so doslej največ prispevali nemški katoličani. Pomoč se bo delila prek škofovskih konferenc prizadetih afriških dežel, zato so v nadzornem odboru afriški škofje.
★
■ Skupina petih turških rušilcev je blizu otoka Samotraki v Egejskem morju streljala na grško torpedovko Panthir in na skupino grških ribiških ladjic. Iz protesta je Grčija odpoklicala svojega veleposlanika iz Carigrada, turška vlada pa je zavrnila vsakršno odgovornost za spopad, češ da turške ladje niso streljale na grško torpedovko, temveč samo izvajale redne vojaške vaje, o katerih pa naj bi bila grška vlada pravočasno obveščena.
licijskih agentov (en agent na 39 prebivalcev), pa je moral sovjetski odpravnik za verske zadeve priznati: »Vse smo storili, da bi vero zatrli, pa dobro vemo, da obstajajo podtalni tokovi verskega življenja, ki jih ne moremo nadzorovati.« In to kljub vsem aretacijam.
DVA POGUMNA DUHOVNIKA
Tako sta bila lani obsojena na deset let zapora dva duhovnika Svarinskas in Tamkevioius po imenu. In razlog obsodbe? Odgovarja uvodnik zadnje številke »Kronika katoliške Cerkve v Litvi«, revije »samizdat«, tj. tajne publikacije, ki je v Litvi najbolj razširjena. V celoti je 16 takih izdanj, ki so namenjene raznim slojem prebivalstva: »Jasno je,« pravi omenjena revija, »da bi se oba duhovnika z lahkoto izognila aretaciji in zaporu, če bi mirovala in ne hotela videti krivic, ki jih doživljajo verni -ter bi ostala gluha za njihove klice. Toda bi njuno življenje potem še imelo smisel? Je nekaj važnejšega kot svoboda: resnica. Oba duhovnika nista mogla prenesti laži, tako razširjene med nami, borila sta se za resnico in v tej borbi žrtvovala tudi svojo svobodo.«
Tamkevicius in Svarinskas sta leta 1978 ustanovila katoliški odbor za obrambo pravic vernih. Ta odbor je zadnja leta organiziral vrsto akcij, med njimi zlasti zoper novo versko zakonodajo, ki so ji oblasti dale naziv »Statuti verskih skupnosti«. Šest škofov in 522 od 709 duhovnikov, ki živijo v Litvi so podpisali izjavo, da odklanjajo novo zakonodajo, ker je nasprotna zakonom Cerkve in njihovi vesti in ker je treba Boga bolj ubogati kot ljudi.
NEPOPUSTLJIVI V BOJU ZA VERSKE PRAVICE
Tudi borba za svobodo verske vzgoje ne popusti za las. Skoro po vseh župnijah otroci prejemajo verski pouk in leta 1981 so verniki celo izsilili od oblasti, da je dala dovoljenje za tiskanje katekizma. Junaki tega verskega pouka so katehdsti in katehistinje. Mnogi končajo v ječah kot Jadviga Beliauskiene, ki je bila nedavno obsojena na tri leta kazenskega taborišča in štiri leta izgnanstva.
Primas Litve škof Stepanovicius (ta naj bi bil v konzistoriju leta 1979 neimenovani kardinal »in peetore«) je od leta 1961 konfiniran v Zagare, njegova škofija Vilna pa je še vedno nezasedena. Ima pa
Litva od leta 1982 dva nova škofa: Vai-ciusa in Sladkeviciusa (slednji je bil po letih izgnanstva spet pripuščen za vodstvo škofije). Sprva so se nekateri bali, da bosta voljno orodje tajne policije, a ta strah se je izkazal za neopravičen.
LITVANSKI ŠKOFJE PRI PAPEŽU
Nekaj izrednega je bilo lansko srečanje litvanskih škofov s papežem, ki so po letu 1940 lahko prvič prišli na poročanje. 22. aprila 1983 jih je sprejel sv. oče in jim med drugim dejal: »Dobro vem, da nosite težo dneva in vročino (Mt 20, 12) ob vsakdanjem vršenju svoje pastoralne službe. Tudi mi niso skrite težave, s katerimi se soočate. Odkar sem prevzel vodstvo vesoljne Cerkve, s posebno pozornostjo in očetovsko skrbjo zasledujem življenje Cerkve v Litvi. Vesel sem, da je ta narod, meni tako zelo drag (njegova mati je Litvanka, op. pisca) vsa stoletja ohranil zvestobo Apostolskemu sedežu, njegovi škofje, duhovniki, redovniki, redovnice in laiki pa so pričali za Kristusa in Cerkev vse do krvavega mučeništva. Kako zelo želim, da bi se ta vera mogla v vsem bogastvu razodevati tudi sedaj v življenju posameznikov, družin in Cerkve ob polni svobodi vesti v vseh njenih vidikih, individualnih in občestvenih, ki jih taka svoboda vključuje.«
BESEDA SV. OČETA SVOBODNIM LITVANCEM
Letos 4. marca ni mogel priti iz Litve v Rim na proslavo 500-letnice rojstva sv. Kazimira niti en sam Litvanec. Takšno svobodo pač nudi sovjetski režim svojim podanikom. Prišli pa so številni Litvanci iz svobodnega sveta, ki so domovino zapustili v 19. in 20. stoletju, zlasti pa po zadnji svetovni vojni. Njim je sv. oče naslovil značilne besede:
»Vaši bratje in sestre, ki živijo v Litvi, gledajo s hrepenenjem na vas sredi svojih vsakdanjih bridkosti in radosti. Zelo cenijo vašo oporo. Računajo na vaše moli-ve. Bodite odločni v oznanjanju vere, ki ste jo prejeli od svojih prednikov, kateri so vam jo ohranili dostikrat za ceno krvi. Pomagajte tistim, ki živijo doma. In molite, da jim da Gospod in Odrešenik poguma in upanja. Ostanite zvesti svoji verski in kulturni dediščini, bodite upravičeno nanjo ponosni, predajte jo od roda do roda!«	J. K.
Illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllltlllllllllltllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllltlltllllllltllllllll llinillllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllMIIIIIIItlllllltllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllliilllllllllllllllllllllllllllllllllltlllllllllllllllllMIllllllllllllllllllllllUIIIIIIIIUIIIIHIIlllllllllllllllllllllltllllllltlllllllllllllllllt
Nedosledna	severnoameriška
V Oxfordu na Angleškem imajo najstarejši debatni klub. Letošnja debata pred množico tisoč dijakov v smokingih je imela za predmet razpravljanja: Moralna razlika v politiki ZDA in SZ. Severna Amerika je zmagala z 271 glasovi proti 232, torej nič kaj prepričevalno. Stališča ZDA je zagovarjal sam zvezni obrambni minister Casper Weinberger. Glavno načelo, ki vodi politiko ZDA, naj bi bila po njegovih besedah podpora demokratičnim silam po celem svetu.
Na Poljskem, v Romuniji, v Vietnamu, v El Salvadorju, v Nikaragvi, v Čilu si ZDA nedvomno prizadevajo, da bi tamkajšnja ljudstva uživala več svobode. V ta namen se na veliko poslužujejo ekonomskega pritiska raznih oblik kot je recimo odprava privilegiranega položaja pri izvozu v ZDA, odpoved kreditov, pritisk pri Mednarodni banki in še marsikaj drugega.
JUGOSLAVIJI DEMOKRACIJA NI POTREBNA
Začuda pa je stališče ZDA povsem nelogično v primeru komunistične Jugoslavije. Lani jeseni je Odbor za pomoč disidentom iz Jugoslavije s sedežem v New Yor-ku, zelo vplivna organizacija, objavil smernice ameriške politike do Jugoslavije, ki jih je prejel od najvišjih predstavnikov v zunanjem ministrstvu v Washingtonu.
a) ZDA morajo podpirati režim v SFRJ,
da se ekonomsko reši, drugače bi režim lahko padel, kar bi omogočilo poseg SZ;
b) ZDA ne morejo vsiliti nobenih pogojev SFRJ, ker bi to pomenilo vmešavanje v njene notranje zadeve;
c) pomanjkanje demokracije je za obžalovati. Vendar v taki večnarodni državi ne more obstajati demokracija zahodnega značaja. To bi neizprosno vodilo k srbsko-hrvaškemu in albanskemu pokolu;
d) demokracija zato v Jugoslaviji ni zaželena in tudi ni v interesu ZDA in Zahoda na splošno, niti ni zaželena od onih, ki želijo SFRJ dobro.
Neverjetna izjava in nedosledna politika ZDA! In tudi netočna v mnogih zadevah. Kajti demokracija je samo ena brez zahodnega ali vzhodnega značaja! Prav tako ne drži, da narodi Jugoslavije ne bi znali in mogli živeti demokratskega in političnega življenja.
Slovenci, Hrvatje in Srbi smo nekaj de-LiJmokracije poznali že ko so v Sev. Ameriki živeli še zgolj Indijanci. Pomislimo samo na ustoličenje vojvod na Koroškem ter veliki procvit srednjeveške srbske in hrvaške države. Tudi prva Jugoslavija je bila na dobrem potu, da se demokratizira; preuranjeni puč, da se napravi usluga Zahodu pa je to preprečil.
Le kako je mogoče zanikati pravico do demokracije narodom SFRJ? Hitlerja in Mussolinija smo vendar leta 1945 pokopali
in z njima njune ideologije, da je neki narod boljši in vrednejši od drugega!
V SFRJ je npr. na stotine političnih pripornikov, ki so samo v besedah kritizirali današnje obupno stanje, ali so morda govorili s kakim političnim beguncem v inozemstvu ali dali kako izjavo tujemu časnikarju. Odločna beseda ZDA bi jih gotovo spravila iz ječ in sramotno je, da se to do zdaj ni napravilo. SFRJ bi klonila, ker ima na izbiro le gospodarski polom ali popolni naslon na SZ, oboje pa je za sedanji režim nesprejemljivo.
DEMOKRACIIJA VEUA VEČ KOT ATOMSKE BOMBE
V debati, v kateri je Weinberger zmagal, bi mu argument glede brezpogojne podpore diktaturi v SFRJ gotovo odnesel precej glasov ali celo zmago. Če je res, da Sev. Amerika podpira demokratski razvoj po svetu, SFRJ ne bi smela biti tako kričeča izjema. Proti tej izjemi je zaznati precej reakcije s strani nekaterih ameriških politikov. Zato je upati, da bodo ZDA čim-prej spregledale to nelogično stališče.
Nihče ne zahteva, da bi morala Sev. Amerika iti v takojšen oster spopad zaradi nesvobodne Ukrajine, baltskih narodov, Poljske, Jugoslavije in drugih. Toda nedvomno se sme pričakovati, da bo Sev. Amerika vedno in povsod moralno in materialno v okviru možnosti podpirala te
narode v njihovih zakonitih težnjah. Ta način podpore bo v danem trenutku, ko bo šlo za svobodo vzhodne Evrope več pomenil kot vse atomske in jedrske bombe skupaj.	ZU
»Mi se ti izročimo in posvetimo...«
Na praznik Gospodovega oznanjenja (25. marca 1983) je papež Janez Pavel II. odprl izredno sveto leto odrešenja, ki se bo zaključilo na letošnjo veliko noč (22. aprila). Če se mu je zdel ta praznik zelo primeren za začetek svetega leta, hoče dati tudi letošnjemu 25. marcu poseben poudarek in pomen. Marija, ki jo je Bog Oče izbral za mater svojemu Sinu, naj bi nam pomagala, da bi z vso dobro voljo segli po odrešenju, se spokorili, se rešili greha in začeli novo, boljše življenje. Zato je sv. oče že 8. decembra 1983 prosil vse škofe po svetu, naj se z njim in s svojimi verniki 25. marca (ali 24. marca) izročijo in posvetijo nebeški Materi Mariji.
Za posvetitev je sam sestavil daljšo molitev, ki jo bomo izmolili tudi po naših župnijah.
»Naj se v zgodovini sveta znova pokaže zveličavna moč odrešenja, moč usmiljene ljubezni! Naj zaustavi zlo! Naj preoblikuje našo vest. Naj se v Marijinem brezmadežnem srcu vsem ljudem razodene Luč upanja!«
Pastirski obisk na Kontovelu
Zlatomašnik
(Msgr. dr. Francu Močniku)
V vinogradu Gospodovem odmeva zahvalna pesem Bogu na višavi: služabnik zvesti v zlatomašni slavi Najvišjemu hvaležnost razodeva.
K oltarju božjemu pet desetletij pristopa za daritev najsvetejšo.
Rad bratom sprosil vero bi močnejšo, da mogla bi pred hudim jih oteti.
Kot Kristus nosil križ je skoz življenje, s sledjo ponižanja zaznamovan ...
Ta križ mu bil je v novo posvečenje.
Dan zlate maše je Gospodov dan, ko mašnik s sveto srečo prepojen je.
Nad njim naj varno čuje božja dlan!
Ljubka Šorli
Zlata maša dr. Fr. Močnika bo na praznik sv. Jožefa v ponedeljek 19. marca ob 19. uri pri Sv. Ignaciju na Travniku v Gorici.
Marijino Celje - cilj letošnjega skupnega tržaškega romanja
V nedeljo 18. ter ponedeljek 19. marca bo tržaški škof opravil svoj prvi pastirski obisk v župniji Kontovel.
Ta župnija ni velika, spada med najmanjše slovenske župnije na Tržaškem, pač pa je njena zemljepisna lega ena najlepših in najbolj posrečenih na Tržaškem. Vas Kontovel s svojo cerkvijo sloni na kraškem obronku čisto nad morjem, na višini 300 m tako, da ima na levi pod seboj Barko vi j e, na desni pa grad Miramar. Razgled izpred cerkve je čudovit. Obsega tržaški zaliv v vsej svoji lepoti, od Savudrije do Barbane in Gradeža.
Težko je seči nazaj v zgodovino vasi. Zgodovinarji domnevajo, da je Kontovel srednjeveška vasica, kar naj bi dokazoval strnjeni način gradnje stavb ter ozke ulice med hišami. Po vsej verjetnosti je bila vas utrjena ter obzidana in se v tem razlikuje od ostalih kraških vasi, saj ima še sedaj, po mnenju nekaterih izvedencev ohranjena vstopna vrata.
Vas je bila v zgodovini trdno povezana z Mokolanskim gradom ali s stolpom, čigar ruševine so še vidne in ki je bil straža na važni cesti, ki je vezala Jug s Trstom ter Kranjsko. Brez dvoma je bila v preteklosti vas priča mnogih vojnih prask in spopadov. V eni izmed njih je bil poražen leta 1485 tisti Erazem, ki se je potem zatekel v Predjamski grad ter bil tam kasneje tudi ubit.
Kontovel je bil kaplanija že leta 1847 ter je postal župnija leta 1892, njene matične knjige pa segajo v leto 1766.
Današnja župnijska cerkev je iz leta 1606, verjetno zgrajena na mestu prejšnje, manjše. Posvečena je sv. Hieronimu (ok. 340-420), doma iz Stridona na našem Krasu ali v krševiti Dalmaciji, ki je znan po prevajanju sv. pisma v latinščino. Slog cerkve je mešan, gotsko-romanski. Sedanja notranjost cerkve je lična in lepo urejena zlasti po zaslugi dolgoletnega župnika na Kontovelu g. Rudija Bogatca. Veliki oltar je prenesen sem iz grljanskega samostana, ki ga je avstrijski cesar Jožef
II.	zatrl leta 1780 ter ima dokaj umetniške vrednosti, tako da ga je papež Benedikt XIV. že leta 1751 razglasil za »privilegiranega«. Štiri umetniška barvna okna so iz leta 1912. Na pročelju cerkve sta postavljena dva kipa naših, kot upamo, bodočih svetnikov, A. M. Slomška ter Friderika Barage.
Skrb za čiščenje in krašenje cerkve je velikodušno sprejela skupina domačih žena in to tudi skrbno in z veseljem opravljajo, službo božjo pa bogati ženski in mladinski zbor, ki ga požrtvovalno vodi g. Ivan Milič iz Proseka.
Župnija ima nekaj nad 500 prebivalcev. Čeprav je staro središče vasi deloma opuščeno, se je vas v zadnjih letih razširila vse naokrog.
Povečini so bili do nekaj let temu Kon-tovelčani kmetje in ribiči. Svoje ribiške
Pred kratkim je italijanska vlada pripravila zakonski osnutek za prihodnje volitve v evropski parlament, ki bodo junija letos. Zakonsko besedilo v glavnem ne vnaša vidnejših sprememb v primerjavi s prejšnjim zadevnim zakonom. Podpredsednik Forlani, ki je vodil pogajanja med strankami za dosego enotnega besedila, je poudaril, da so sprejeli le nekaj tehničnih sprememb, ki zadevajo volitve italijanskih državljanov v drugih državah E.G.S.
Znano je, da predvideva evropski volilni zakon pet velikih volilnih okrožij. Naša dežela spada v severovzhodno okrožje, ki obsega Tridentinsko-Južno Tirolsko, Furlanijo-Julijsko krajino, Veneto ter Emilio-Fomagno. Skupno bodo morali italijanski volivci izvoliti 81 evropskih poslancev za parlament v Strasburgu.
Za tri narodne manjšine (francosko, slovensko in nemško) predvideva zakon možnost povezave manjšinskih strank s kako vsedržavno stranko. To pa velja praktično le za južnotirolsko Ljudsko stranko SVP, saj edino ona zmore zbrati najmanj 50 tisoč preferenčnih glasov.
Kot nam je znano, vodi Slovenska skupnost razne konkretne stike z drugimi sorodnimi strankami narodnih manjšin, zlasti z Union Valdotaine za potrebne korake v pripravi na bližnje roke.
Mirovno zborovanje v Ljubljani
V Ljubljani je bilo v dvorani sejmske-ga razstavišča zborovanje pod geslom »Mir - sožitje - razorožitev«, ki so ga pripravili delavski sindikati Furlanije-Julijske krajine, Koroške in Slovenije. Tem so se
fl	{
P	I
R-r-	-' ‘C ' 'SJF
I
Župnijska cerkev na Kontovelu. Na pročelju kipa škofov A. M. Slomška in Baraga
čolne so imeli v Čedasu, portiču med Barkovljami in Grljanom, svoje vinograde pa posejane dol do morja, dostopne večinoma peš. Zgodovina Kontovelčanov je bila polna truda in skromnosti, zato se po značaju še sedaj razlikujejo od Prose-čanov, Opencev in Zgoničanov. Kontovel-ski človek je prijazne, vesele in dobrodušne narave, zato je lepo sprejet, kamoi pride.
Kakor za druge naše župnije, tako je tudi za Kontovel značilen v zadnjih letih padec prebivalstva. V zadnjih desetih letih je razmerje med rojenimi in mrtvimi 54-115, vendar je razveseljivo dejstvo, da je na Kontovelu veliko mladine: okrog 65 otrok in šoloobvezne mladine, okrog 90 med 15. in 25. letom starosti. Veliko je pa število takih, ki živijo sami v svojih domovih; teh je okrog 30.
V to raznoliko in zanimivo župnijo bo v nedeljo 18. t. m. prišel na pastirski obisk g. škof Bellomi in gotov sem, da bo tudi lepo sprejet. V nedeljo bo škof maševal ob 10. uri; popoldne ob 6. uri pa se bo srečal z župnijskim občestvom.
V ponedeljek zjutraj bo srečanje z mladino in profesorskim zborom srednje šole »Fr. Levstik«, popoldne ob 4. uri srečanje s prvoobhajanci in njihovimi starši, ob 6. uri bo maševal za rajne v srednjeveški kontovelski cerkvici, zvečer pa bo še srečanje s člani domačega športnega društva.
Škof prihaja med nas zato
— da nas utrdi v veri,
— da pouči naše otroke in opogumi mlade v boju zoper zlo,
— da zbudi v poročenih zavest in milost krščanskega zakona,
— da osrči in blagoslovi naše ostarele in bolne brate,
— da skupno z nami moli za pokojne.
Zato ga z veseljem pričakujemo.
Albin Germek, župnik
pridružila tudi odposlanstva sindikatov Hrvaške, Štajerske, Veneta in Emilie-Roma-gne. Skupna izjava je bila sestavljena v slovenskem, italijanskem in nemškem jeziku.
V njej delavci vseh treh dežel obsojajo oboroževalno tekmo, se zavzemajo za obnovitev prekinjenih pogajanj o omejitvi jedrskega in navadnega orožja ter pozivajo k medsebojnemu spoštovanju in zaupanju. Udeleženci manifestacije odločno izjavljajo, da nočejo več živeti v negotovosti in senci raket ter drugega morilskega orožja, temveč v miroljubni skupnosti enakopravnih narodov, ki hočejo delati, u-stvarjati, prispevati k blaginji vsega sveta, ne pa podpirati poti v uničenje.
Govorili so predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Marjan Orožen, generalni tajnik CGIL Luciano Lama v imenu italijanskih sindikatov in predsednik Zveze avstrijskih sindikatov za Koroško Erwin Friihbauer.
■ Kakih 200 dijakov poljedelske šole v Mietnu (67 km južnovzhodno od Varšave) je začelo stavkati, da bi prisilili šolske oblasti k ponovni namestitvi križev v učilnicah. Dijaki so uprizorili protestni pohod v 5 km oddaljeni kraj Garwolin, kjer jih je v tamkajšnji cerkvi pričakalo 2.000 drugih študentov. Prisostvovali so sv. maši, nakar so se razšli ob petju domoljubnih pesmi. Škof iz Siedlca, kamor spada omenjena šola, msgr. Jan Mazur je dogodek komentiral z besedami: »čas je že, da se odgovorni zavedo, da kjer študirajo in delajo katoličani, imajo tudi pravico do križev.«
Zidanje prve cerkve stavijo v zvezo z moravskim mejnim grofom Bratislavom. Bratislav in njegova žena Neža sta bila oba hudo bolna. Ni bilo pomoči kljub skrbi najboljših zdravnikov, ki so bili na razpolago. Nekoč je grof trdno zaspal in v sanjah je slišal glas in prigovarjanje, naj se priporoči Mariji v Marijinem Celju. Ko se mož prebudi, vse pove ženi in tudi zdravnikom. Zaobljubita se, da bosta romala v Marijino Celje, če ozdravita. In oba sta v kratkem času popolnoma ozdravela. Peš sta se odpravila na božjo pot, da se zahvalita veliki Zdravnici. V trajen spomin sta dala za Marijino podobo pozidati precej prostorno kapelo, ki še sedaj stoji sredi velikanske cerkve.
Verjetno je bila manjša cerkev zidana že kmalu po tem obisku grofa Bratislava, ker je bil v drugi polovici 13. stoletja že sedež nove župnije.
Pravijo, da je prva velika in javna romarska procesija prišla že leta 1200 v Marijino Celje z Moravskega. Tej so sledile druge. Zato so morali pozidati večjo cerkev. Po dobrih 40 letih je kraj že tako narastel, da ga je avstrijski vojvoda Friderik I. leta 1243 povzdignil v trg.
Marijino Celje je v 14. stoletju postalo nekaka državna božja pot in najslavnejša pot Srednje Evrope. Nemški zgodovinski viri iz leta 1500 naštevajo celo vrsto dežel, ki so pošiljale svoje romarje v Marijino Celje. Med temi so tudi Koroška, Štajerska, Kranjska in Hrvatska.
Že leta 1330 je salzburški nadškof Marijino Celje obdaril z odpustki. Kmalu nato so morali prvotno romarsko cerkev nadomestiti z večjo, gotsko. Takrat je bil pozidan tudi srednji gotski zvonik, ki je še danes okras stavbe. Leta 1399 je dosegla Marijina božja pot poseben privilegij, namreč popolni odpustek za praznik Marijinega vnebovzetja in za celo osmino praznika. Najbrž je bil ta odpustek podeljen ob dovršitvi nove cerkve. Leta 1399 je bilo v Marijinem Celju 23.000 romarjev.
Posebno vnet častilec Celjske Marije je bil ogrski knez Esterhazy, ki je priromal 58-krat v Marijino Celje in sicer peš vso pot. Še ko je bil 77-letni starček, je napravil to pot in pripeljal s seboj procesijo 11.000 romarjev.
Leta 1757 so v Marijinem Celju z vsemi slovesnostmi obhajali 600-letnico božje poti. Za 700-letnico božje poti 1857 je doseglo Marijino Celje nekak vrhunec: cerkvena in svetna oblast sta se združili k jubileju. Vsi avstrijski škofje so se slovesnosti udeležili. Na slovesnosti sta priromala tudi cesar Franc Jožef in cesarica Elizabeta.
Prvotna cerkev je služila skoraj 300 let. Leta 1644 so položili temelj za sedanjo cerkev, ki je bila popolnoma dovršena leta 1699. Med romarji so dolga stoletja posebej omenjeni Dunajčani in Gradčani.
Spočetka je bilo v Marijinem Celju največ Slovencev, ker je bila okolica večinoma slovenska. Slovenski Štajerci so vodili romarske procesije v Marijino Celje še v staro cerkev. Po slovenskem Štajerju so imeli posebne družbe, ki so organizirale romanja v Marijino Celje. Velikanska procesija je hodila leto za letom iz Slovenj Gradca in okolice ter so jo v Marijinem Celju šteli med »večje procesije«. Prišla je vsako leto na cilj 20. avgusta zaradi popolnega odpustka. Iz ptujskega in ljutomerskega okraja, torej iz Slovenskih goric, je prišla procesija v Marijino Celje
12.	avgusta in ostala pri Mariji do praznika.
Od 1893 do 1897 so bila škofijska romanja lavantinske škofije v Marijino Celje. Procesije se je navadno udeležilo 2.000
romarjev. Procesija je bila vedno slovesno sprejeta, tako kot Dunajčani in Gradčani. Z Marijinim kipom so prišli Slovencem naproti; vsa procesija je prepevala Marijine litanije. Vse je strmelo in poslušalo. Povsod so govorili: »Slovenci najlepše in najbolj ubrano pojejo.« Naših napevov pri litanijah so se naučili tudi Nemci. Več let je slovenske romarje spremljal slavni mariborski pridigar prof. dr. Anton Medved, ki je zapisal, da se mu je zdelo, kot bi prišel v raj, ko je slovenska procesija vkorakala v mogočno cerkev med navdušenim petjem. V Marijinem Celju so benediktinci vsa stoletja imeli vsaj nekaj slovenskih patrov, ki so bili romarjem na voljo za spovedovanje.
Iz slovenske Koroške
Pevska revija »Koroška poje«
Tudi letos je v nedeljo 11. marca Krščanska kulturna zveza iz Celovca pripravila revijo pevskih zborov pod geslom »Koroška poje«. V Domu glasbe se je zvrstilo osem zborov in sicer šest iz Koroške in dva zbora gosta, tj. mešani zbor Rupa-Peč iz Goriške ter moški zbor iz Krope na Gorenjskem.
Letos so na poseben način hoteli proslaviti koroške skladatelje in pesnike, zato so med petjem enega in drugega zbora vpletli recitacije pesmi Kokota, Polanška in Hartmanove. Polna dvorana in ubrano petje sta velik dokaz, kako naši zamejski bratje Korošci ljubijo pesem in s kakšno požrtvovalnostjo vzgajajo mladino v tem smislu, saj je v glavnem prav ta nastopala.
Mešani zbor Rupa-Peč, ki je zastopal na reviji Goriško je kot vsi drugi zapel tri pesmi, med katerimi je bila najlepša Pavleta Kernjaka »Žarni maj«. Izlet tega zbora na Koroško je bilo pravo priznanje za ves trud in žrtve, ki jih pevci dopri-našajo pod vodstvom Zdravka Klanjščka, kar se je zlasti pokazalo v sproščenosti in veselju na povratku. Za zbor je opravil nedeljsko mašo dr. Fr. Močnik v Zabni-cah, pri kateri je zbor, ki ima lepo število mladih, doživeto pel postne pesmi. Krasno sončno vreme je še bolj pripomoglo k prijetnemu razpoloženju tako na poti kot na nastopu v Celovcu.
Nekaj misli k oddaji »Na goriškem valu«
V Gorici že nekaj časa deluje Ljudski radio Gorica. To je privatni radio, ki oddaja približno dve uri programa vsak dan tudi v slovenščini. Te oddaje so pripravljene s skromnimi sredstvi, vendar so zanimive, pisane in imajo veliko poslušalcev na obeh straneh meje. To dokazuje odziv poslušalcev z obeh strani.
Nehote se mi vsiljuje primerjava z oddajo, ki jo Gorici posveča radio Trst A, tj. oddaja »Na goriškem valu«. Tu so vsak teden samo dolgi monologi brez glasbe in pri njih sodeluje vedno ista oseba. Zdi se, da oddaja je, zato ker mora biti. Zakaj ne pritegnejo k lem oddajam, recimo, sodelavcev Ljudskega radia? Ali res ne bi bilo mogoče teh oddaj izboljšati? Če mladi sodelujejo pri Ljudskem radiu zastonj, zakaj bi pri tržaškem radiu in pri oddaji »Na goriškem valu« ne sodelovali za honorar? Nekdo se je pred časom pritožil zaradi pristranskega vodenja oddaje »Na goriškem valu« prav na straneh Katoliškega glasa. Pritožbe ne bi bile potrebne, če bi pri oddaji sodelovali različni sodelavci.	R.	š.
■ Italijanski zunanji minister Andreotti je pretekli teden obiskal dva državi ob Nilu. Najprej se je ustavil v Kairu, kjer se je razgovarjal z egiptovskim predsednikom Mubarakom, nato pa obiskal Sudan, ki je površinsko največja afriška država, a politično zelo nemirna, ker jo od zunaj ogrožata Libija in Etiopija, od znotraj pa jo vznemirja stalna napetost med arabskim severom in črnskim jugom, kjer so v večini kristjani in poganski animisti. Andreotti je obljubil Nimeiriju, da bo Italija nudila tehnično in finančno pomoč zlasti še južnim predelom države, kjer so črnci v večini. S tem naj bi prispevala svoj delež k notranjemu pomirjenju.
■ V preteklem tednu sta se mudila v Beogradu kar dva gosta iz inozemstva. Prvi je prišel belgijski zunanji minister Leo Tindemans, za njim pa še prvi tajnik partije in dejanski voditelj Madžarske Ja-noš Kadar. Pogovore s Tindemansom sta vodila predsednica zvezne vlade Milka Planinc in zunanji minister Mojsov. Šlo je v glavnem, kako poživiti dvostransko sodelovanje in o perečih vprašanjih mednarodnega življenja. Kadarja pa je najprej sprejel predsednik jugoslovanske partije Dragoslav Markovič, nato pa še predsednik predsedstva Mika Špiljak. Kot je običaj za partijska srečanja, sta »obe strani ugotovili visoko stopnjo soglasja o najpomembnejših mednarodnih problemih«.
■ Veliko hude krvi je v Španiji povzročil nasilni nastop enot francoske vojne mornarice zoper dve španski ribiški ladji, ki sta v Biskajskem zalivu zašli v francoske ozemeljske vode. Pri tem je bilo ranjenih devet ribičev; enemu so morali kasneje odrezati nogo. Francija se izgovarja, da kljub opozorilom španski ribiči ne nehajo loviti v francoskih vodah, zato pade krivda nanje, če pride do incidentov, španska vlada pa je francosko ravnanje označila za pretirano in neumestno. Res postaja Francija zadnje čase v obrambi svojih proizvodov vse preveč občutljiva: francoski kmetje ponovno napadajo po cestah tovornjake s špansko povrtnino, italijanskim vinom in britanskimi ovcami. Krvavi napad na ribiče pa je dosegel sedaj višek v francoski nestrpnosti do sosedov.
■ Nestrpni libijski diktator Gedafi je stegnil svojo roko do Anglije, v kateri živi zelo veliko libijskih izgnancev. Tako je v Londonu prišlo do petih eksplozij na krajih, ki jih obiskujejo predvsem Libijci in drugi Araboi. Kasneje je do bombnega atentata prišlo tudi v Manchestru, kjer je tovornjak, napolnjen s strelivom, eksplodiral pred poslopjem, v katerem živijo v glavnem Arabci. Britanski zunanji minister Geoffrey Howe je zaradi tega smatral za potrebno, da naroči britanskemu veleposlaniku v Libiji, naj opozori libijske oblasti, da store vse potrebno prepričati svoje državljane, bivajoče v Vel. Britaniji, naj prenehajo s podobnimi dejanji.
Bralci pišejo
Kritika o kritiki
V torek 21. februarja je tržaški radio objavil stvarno kritiko o znani satirični igri »Prešeren na obisku«. Ne strinjamo se Z zaključkom, da so gledalci v Trebčah z velikim ploskanjem dokazali, kako je »desakralizacija resnih proslav očitno večkrat zaželena, četudi gre za Prešerna«. Gledalci so ploskali v prvi vrsti igralcem, povečini sovaščanom, ne pa desakraliza-ciji, tj. razvrednotenju resne proslave. Isto se je zgodilo dva tedna pozneje v Mačko-Ijah. Tu so duhovniki in verniki-domačini na levičarski Prešernovi proslavi prav tako ploskali, a gotovo ne Mariju čuku in njegovim spolzkim recitacijam na takšnem prazniku in pred takšnim občinstvom! Javno žaliti vero in moralo udeležencev je višek predrznosti in negostoljubnosti!
Prav gotovo se v celoti ne strinjamo z dopisom v Katoliškem glasu 24. febr. Tu je bilo zaipsano, da bi ona ponesrečena igra spadala na oder za pustno nedeljo, ker da je za pust tako vse dovoljeno. Ni res, da je na pustno nedeljo vse dovoljeno, ampak nekateri posamezniki si v pustnem času vse dovolijo. Tam v Rio de Ja-neiru so si dovolili celo streljanje in ubijanje in tako so imeli za konec prave pogrebe ponorelih pustarjev, na stotine ranjencev pa sedaj izgublja čas po bolnišnicah.
O incidentu na Prešernovi proslavi v Mačkoljah in o oni satirični norčiji pa je neka Lucija v tržaškem Bregu rekla bojda tako: »Kaj hočete! Orlovsko leto 84 (pravilno: orwellovsko leto) vpliva tudi na razgrete glave naših nekulturnih kulturnikov.«
b. c.
Zakon za evropske volitve
Občni zbor SKPD „F.B. Sedej “
»... Društvo v Števerjanu opravlja veliko poslanstvo, saj zbira mladino v raznih krožkih kot so mešani pevski zbor, mladinski zbor, dramska družina, dva ansambla, mladinski krožek, glasbena šola, športno združenje, iotoklub in "Vestnik”. Vsi ti dejavniki pripomorejo, da je naša mladina nekje zaposlena in je tako manj izpostavljena nevarnosti, da bi zahajala v slabe družbe.«
Tako je v uvodnem poročilu dejal dosedanji predsednik društva Stanko Škorjanc ob začetku 15. rednega občnega zbora SKPD »F. B. Sedej« iz Ševerjana. V svojem poročilu se je zaustavil ob nekaterih dejstvih, ki so za našo vas res vzpodbudna: števerjanski festival domače glasbe je postal ena od najpopularnejših in najbolj obiskovanih manifestacij v našem zamejstvu, razveseljivo pri tem pa je, da pri njegovi organizaciji ne sodelujejo samo člani društva ter ansambel Lojzeta Hlede-ta, pač pa vsa števerjanska mladina.
Razveseljivo je nadalje, da vlada v vasi zanimanje za petje in glasbo sploh, kar potrjuje uspešno delovanje mešanega in mladinskega zbora ter dober potek glasbene šole. Nikakor ne gre pozabiti tudi na znani glasbeni skupini iz Števerjana, tj. ansambel L. Hledeta in Zamejski instrumentalni ansambel. Glasilo »Vestnik« je stopil že v 15. leto rednega izhajanja. Po daljšem presledku je zopet uspelo dramski družini postaviti na oder igro; zelo aktiven je tudi mladinski krožek, ki je priredil plesni tečaj ter opravlja med mladino važno poslanstvo s tem, da ohranja med njo zanimanje za stare vaške navade kot so postavljanje mlaja, pustovanje itd.
IZŠLA JE »MLADIKA« ŠT. 2/3
Tajnica Anka Cernic se je v svojem poročilu zaustavila predvsem ob tistih pobudah, ki ne spadajo v delovanje posameznih skupin. Tako je omenila koncert Slovenskega in Ribniškega okteta, božičnice itd., obenem pa se je zahvalila vsem skupinam in članom društva, da so pripomogli h kulturni rasti naše vasi.
Blagajniškemu poročilu Cvetke Klanjšček so sledila poročila predstavnikov raznih skupin.
Tako je Lojze Hlede povedal, da je njegov ansambel imel od zadnjega občnega zbora kar 18 nastopov tako v zamejstvu kot v Sloveniji. Drugič je že igral na zasebni televizijski postaji Telefriuli in pripravil novo kaseto z naslovom »En, dva, tri«. Da proslavi petnajst let delovanja, pripravlja ansambel koncert, ki bo v nedeljo 1. aprila.
Sledilo je poročilo Zamejskega instrumentalnega ansambla. Podal ga je vodja Marko Černič in povedal, da je ansambel imel 15 nastopov, med katerimi je bil najvažnejši oni v Libojah na 10. reviji narodnozabavnih ansamblov. Skupina je sedaj v rahli krizi, ker je harmonikar pri vojakih.
Za mešani pevski zbor je poročal Damjan Terpin, ki je orisal dveletno delovanje zbora: nastopov je bilo 17, med temi so bili važnejši v Milanu, Benečiji (trije), Novi Gorici, Mirnu poleg seveda domačih in tradicionalnih kot so Cecilijanka, božičnice itd. V načrtu so pevski seminar, koncert majniških pesmi ter nova latinska maša.
O delovanju mladinskega zbora je spregovorila Anka Černič. Tudi ta skupina je zelo aktivna, saj enkrat mesečno poje pri mladinskih mašah v domači cerkvi, poleg tega pa je nastopila na številnih prireditvah (Mala Cecilijanka, Pastirčkov dan, božičnice). Zbor je tudi gostoval v Mostu na Soči in v Gorjanskem pri Komnu.
Iz poročila športnega združenja »Brda«, ki ga je prebral Martin Srebernič izhajajo težave te skupine, ki pa je kljub temu priredila dva športna tedna.
Za števerjanski »Vestnik« je poročal Marjan Terpin. Ugotovil je, da izhaja list že 15 let, da pri njem sodelujejo dopisniki, ki niso profesionalci, zato se lahko pojavijo tudi pomanjkljivosti, ki pa jih bo moral uredniški odbor postopoma odpraviti.
Prikaz delovanja glasbene šole je podala prof. Helena Knez. Povedala je, da obiskuje šolo trenutno 26 gojencev, ki vadijo kitaro, harmoniko in klavir. Dejala je še, da je za uspehe potrebno veliko vaj, h katerim bi morali starši otroke sami spodbuditi.
Poročilom je sledila plodna in zanimiva debata. Pred tem pa so pozdravili občni zbor in zaželeli uspehov števerjanskemu društvu predstavniki oblasti in organizacij: župan S. Klanjšček, tajnica ZSKP Marilka Koršič, predsednik ZCPZ Mirko
Špacapan. Pozdrav so poslali še pevski zbor Rupa-Peč ter predsednica SSO Marija Ferletič.
Članica nadzornega odbora Nives Grav-nar je nato predlagala razrešnico dosedanjemu odboru, nakar so sledile volitve novega odgora. Vanj so bili izvoljeni M. Srebernič, S. Škorjanc, J. in S. Komjanc, M. Hlede, B. in M. Terčič, I. in M. Vogrič, V. Mačus, S. in D. Terpin, C. Klanjšček, A. Pintar, P. Terpin, I. Mužič, A. Graunar, F. Lango in F. Padovan.
ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV TRST
priredi v nedeljo 25. marca ob 17. uri
v Kulturnem domu v Trstu revijo otroških in mladinskih zborov
»PESEM MLADIH«
Pastirček št. 6
Na uvodnem mestu najdemo poročilo o 13-letnem Borisu Maverju, prvem slovenskem dečku, ki je lani avgusta nastopil na japonski televiziji. Slikanici za 1. in 2. razred je pripravila Danila Komjanc. V 1. razredu naj bi otroci opisali, kaj se dogaja v naravi, ko prihaja pomlad, za 2. razred pa je zgodba »Prijatelja spoznaš v nesreči«. Za višjo stopnjo je Evelina Pahor napisala sestavek o favni (živalih) na našem Krasu.
V »Tržaških sprehodih« nas Ljuba Smo-tlak povede od velike bolnišnice k Stari mitnici, Mariza Perat pa objavlja v »Pastirčkovih srečanjih« razgovor z učiteljico Nado Martelanc. Pesmi so od Zore Saksida »Če si neroda«, Ljubke Šorli »Sončni žarek se je izgubil« in Ivanke Zavadlav »Kaj bi radi mali prstki?«. Pesem I. Bolčine «Ko dan« je objavljena v notah. Dve krajši zgodbici je prispeval Julče Gorjan. Tudi najdemo poročilo Olge Tavčar ob 20-letnici Slovenskih goriških skavtov ter o XIV. zimskih olimpijskih igrah v Sarajevu. Prizorček za materinski dan »Torta za mamo« je napisala Lučka Susič. Na katehetski strani je poučna zgodbica o praznovanju nedelje z naslovom »Sedem zlatnikov«.
Iz »Janine pošte« zvemo, da bo 6. maja v Štandrežu 5. Pastirčkov dan. Jana tudi opozarja na zanimivo tekmovanje v zvezi z znamkami, o čemer poroča I. Tuta. - jk
Hočeš imeti razgled čez vse tri Slovenije — matično, zamejsko in zdomsko? Hočeš imeti kulturo brez političnega varuštva? Hočeš kaj duhovne sprostitve? Naroči se na Mladiko! Slovenska družina naj ima na mizi MLADIKO!
Znani slovenski zvonar Ivan Mercina je v knjižici »Slovenski pritrkovavec«, ki jo je leta 1926 izdal v Gorici, med drugim takole napisal: »Kakor pa ljubi naše ljudstvo svojo narodno pesem, tako mu je draga tudi glasba njegovih cerkvenih zvonov. Ali dočim uvažujejo visoki pomen narodne pesmi naši najboljši glasbeniki, se zvonska glasba našega ljudstva še vedno omalovažuje in prezira.«
»Danes, po oseminpetdesetih letih se stanje ni veliko spremenilo, saj je po naših župnijah vedno manj zanimanja za tovrstno umetnost.
Da bi se zopet prebudilo veselje do pritrkovanja ali še bolj ukoreninilo, je Pritrkovalski krožek slovenskih bogoslovcev organiziral v sredo 11. januarja okroglo mizo o pritrkovanju.
Udeležili so se je razni župnijski upravitelji in kaplani, predstavnik »Družine«, sodelavec pri sekciji za glasbeno narodopisje pri SAZU in vešči pritrkovalci iz raznih krajev Slovenije. Zal se pa srečanja niso udeležili povabljeni predstavniki iz zamejstva.
Osrednja točka je bilo letošnje srečanje-tckmovanje slovenskih pritrkovalcev. S tem v zvezi je predstavnik SAZU dejal, da ni primerno tekmovanje, ker se nehote zgledujemo po najboljših in s tem opuščamo razne melodije, ki so tipične za določen kraj. Srečanje pa mora kljub temu težiti za kvalitetno in istočasno za tem, da vsaka skupina pokaže svoje posebnosti. Pritrkovanje je namreč izraz ljudske kulture naroda.
Taka srečanja so seveda koristna tudi in še zlasti mladim skupinam, ki poznajo
Slavnosti na Vejni
Ob koncu italijanskega evharističnega kongresa v Kataniji — v začetku septembra 1959 — so škofje Italijo slovesno predali v varstvo božji Materi Mariji. Na Opčinah smo Slovenci imeli tedaj Marijanski shod in smo se v duhu pridružili dogajanju v omenjenem mestu. Kot spomin in zagotovilo na to izročitev in posvetitev je zraslo svetišče na Vejni, v katerem je kip Fatimske Marije, ki je romal po vsej Italiji.
Načrtovano je bilo, da bo 9. septembra letos na Vejni velik praznik prav v spomin 25-letnice posvetitve Mariji. Zaželena je bila triletna primerna priprava pri vernikih. Na to praznovanje naj bi se predvsem tržaški verniki pripravili pogumno in zavzeto. V sklopu teh priprav je predvideno posebno pridiganje v mesecu maju, srečanje birmancev 3. junija in »bin-koštni kres« za mladino 9. junija. V te priprave pa je nepričakovano prišla odločitev sv. očeta za posvetilno molitev Materi božji na praznik Gospodovega oznanjenja 25. marca. Kaj sedaj?
Tržaški g. škof je prav v zvezi z odločitvijo sv. očeta in z nameravanim praznovanjem na Vejni izdal postno pastirsko pismo. V njem poudarja važnost izročitve in posvetitve Mariji. Po tej posvetitvi za svet in človeštvo se namreč želimo združiti z našim Odrešenikom, zakaj v njegovem božjem Srcu dobi ta posvetitev moč odpuščanja in sprave. Svet mora po posredovanju Cerkve postati deležen Kristusovega odrešenjskega dela. Marija nam pomaga, da bomo z močjo Sv. Duha premagali sleherni greh in »greh sveta«, greh vseh različnih stvari. V pismu nadalje g. škof razlaga, kakšno važnost ima Vejna za življenje tržaške Cerkve.
Škof Bellomi je v pismu določil, naj se posvetilna molitev sv. očeta zmoli 25. marca po vseh cerkvah; sam bo to molitev opravil v stolnici sv. Justa.
V nedeljo 9. septembra bo seveda praznik na Vejni. V kakšni obliki, bo pravočasno določeno. Vsekakor bo na ta dan škofija obnovila posvetilno molitev svetega očeta.
Slovenci bomo imeli 9. septembra na Opčinah običajni Marijanski shod in se bomo kaj radi pridružili vsem tistim, ki se bodo Mariji ponovno izročili in posvetili.
L. Škerl
Skupno svetoletno romanje k Sv. Justu
Vršilo se bo v nedeljo 1. aprila. Ob 15.30 se bomo zbrali v kapucinski cerkvi na Montuzzi in od tam odšli v sprevodu k
nove načine glasbenega ustvarjanja. Vedno pa je pomembna prava kultura zvonov, ker kljub materiji so zvonovi kot živa bitja, ki so zelo občutljiva.
Na srečanju so prišla na dan razna konkretna vprašanja glede pritrkovanja in srečanja, ki jih pa ne kaže na dolgo in široko tu ponavljati.
Najvažnejši sklep pogovora, ki se tiče tudi zamejstva pa je o srečanjih pritrkovalcev, ki naj bi bila v treh župnijah za vsako škofijo po eno. Slovenski pritrkovalci iz zamejstva se bodo združili z onimi iz koprske škofije na srečanju, ki bo verjetno v Budanjah pri Vipavi. Vsa tri srečanja bodo v maju, zaključno, vseslovensko srečanje pritrkovalcev, pa bo v juniju.
Pričujoči zapis ni samo informativnega značaja. Pritrkovalski krožek namreč želi, da bi tudi zamejske skupine prispevale k uspehu teh srečanj oz. srečanja v Budanjah. Lepo so zato vabljene pritrko-valske skupine z goriške, tržaške in videmske pokrajine, da se nam pridružijo.
Podroben potek in možnost za najavlje-nje prisotnosti bomo pravočasno sporočili prek »Katoliškega glasa«.
Dragi pritrkovalci! Ker pritrkovanje pri nas še živi, ga nikar ne zamorimo, saj pravi v prej omenjeni knjižici pok. nadškof Sedej: »Z veseljem sem pregledal Vaš priloženi mi rokopis »Slovenski pritrkovavec« in rade volje dovoljujem objavo in natis, ker sem prepričan, da bo ta knjiga, ki je morda doslej edina te stroke, pripomogla k lepemu ubranemu pritrkovanju v čast božjo in poveličanje cerkvenih slovesnosti.«	A.	L.
Sv. Justu, kjer bo g. škof maševal in govoril.
Skupna priprava na to romanje bo v nedeljo prej, 25. marca ob 15. uri v cerkvi sv. Antona Novega. Najprej bo spokorno bogoslužje, nato pa priložnost za sv. spoved. Na voljo bo več spovednikov.
Udeležbo pri svetoletnem romanju, kakor tudi pri pripravi vsem toplo priporočamo.
Slovenščina naj postane glavni jezik
Višja šola za prevajalce in tolmače v Trstu ima od leta 1978 dalje značaj prave univerzitetne fakultete. Kot glavni jeziki se poučujejo francoščina, angleščina, nemščina in italijanščina, drugi jeziki, med temi slovenščina pa kot »drugi jezik«, kar pomeni zgolj pasivno obvladanje jezika.
Takšno stanje, ki zapostavlja enega izmed krajevnih jezikov, je nerazumljivo tudi spričo konkretnih potreb po popolnem obvladanju slovenščine, ki se bodo še povečale, ko bo zakon o globalni zaščiti uzakonil njeno rabo v odnosih z javnimi oblastmi. Zato je nujno, da se učni načrti omenjene Višje šole za moderne jezike dopolnijo tako, da se slovenščina postavi na raven »prvega jezika«. Ta možnost se sedaj ponuja, ker so v pripravi različne spremembe statuta te ustanove.
Šolska komisija Slovenske skupnosti zato opozarja na nujnost pravičnega upoštevanja slovenščine pri šolanju prevajalcev in tolmačev. V ta namen bi bilo treba čimprej izdelati ustrezne konkretne predloge ter jih dati vodstvu Višje šole za tolmače in prevajalce, ki ima sedež v ulici D’Alviano, a je predvideno, da se bo v bližnji prihodnosti preselila v poslopje bivšega Narodnega doma, ki ga je dežela pred kratkim odkupila in podarila tržaški univerzi.
Potrebno je torej, da se v slovenski javnosti ta problem sproži in skupno izdelajo konkretni predlogi, da bi se slovenščina na omenjeni Višji šoli poučevala kot »prvi jezik«.
PRAZNOVANJE SV. JOŽEFA v Ricmanjih od 17. do 19. marca
Sobota 17. marca: ob 15. uri srečanje tržaških ministrantov pri Domju (Dom sv. Leopolda); ob 20. uri srečanje staršev letošnjih birmancev in prvoobhajancev (Baragov dom v Ricmanjih).
Nedelja 18. marca: ob 9.30 maša v kapeli sv. Leopolda pri Domju; ob 11. uri. peta maša v Ricmanjih (sodeluje cerkveni pevski zbor iz Šentjanža v Rožu na Koroškem); ob 15. uri litanije, govor in blagoslov; ob 17. uri »Koroški večer« v Baragovem domu v Ricmanjih (nastopajo zbor, tamburaši in recitatorji iz Šentjanža v Rožu).
Ponedeljek 19. marca: ob 9.30 mladinska maša (poje otroški zbor osnovnih šol iz Ricmanj in Domja); ob 11. uri slovesna maša (poje domači cerkveni zbor); ob 15. uri litanije, govor, blagoslov; ob 17. uri večerna maša z ljudskim petjem in sklep praznika.
Oba praznična dneva (nedelja in ponedeljek) bo za italijanske romarje sv. maša v Ricmanjih ob 16. uri. Vedno bo tudi priložnost za velikonočno spoved in obhajilo. V cerkvi v Ricmanjih je možno prejeti svetoletni odpustek. Med nami bo misijonar dr. Janez Jenko iz Ljubljane.
Odprtje železničarskega muzeja v Trstu
V četrtek 9. marca je bil na stari železniški postaji pri Sv. Andreju slovesno odprt novi muzej železnic, ki je sad dolgoletnih naporov članov tržaškega železničarskega krožka. Muzej je nastal, ob tesnem sodelovanju z ljubljanskim muzejem železnic. Tako je od skupnih parnih lokomotiv kar sedem prišlo iz Slovenije.
Odprtja se je udeležil tudi minister za prevoze Claudio Signorile. V svojem nagovoru je poudaril, da dolguje Trst svojo gospodarsko in kulturno pomembnost med drugim tudi dobri povezavi s širšim zaledjem. Napovedal je tudi, da bo do leta 1986 zgrajen drugi tir železniške proge, ki povezuje Videm prek Trbiža z Avstrijo.
Signorile, ki pripada PSI, je nato obiskal tržaško županstvo, kjer se je sestal z županom Richettijem in delegacijo občinskega odbora, prisoten je bil tudi predsednik tržaške pokrajine Clarici. Vsi so ministra opozarjali na gospodarskes teža-
SLOMŠKOV DOM V BAZOVICI priredi v nedeljo 18. marca ob 17. url
PRAZNIK STARŠEV
Nastopi otroški zbor Slomšek, otroci bodo deklamirali staršem, tržaški skavti 4. stega uprizorijo nekaj veselih prizorov in prikažejo v diapozitivih svoj poletni tabor. Prireditev bo v kinodvorani.
ve, ki tarejo Trst. Minister se je tudi sestal z delegacijo slovenskih socialistov, ki so mu predočili zahtevo po celoviti zaščiti vseh Slovencev v naši deželi in prošnjo za posredovanje pri predsedniku vlade Cra-xiju, da sprejme čimprej zastopstvo slovenske narodnostne skupnosti v Italiji.
Z GORIŠKEGA
Občni zbor ZSKP
Občni zbor Zveze slovenske katoliške prosvete je bil v ponedeljek 12. marca ob 20.30 v mali dvorani Katoliškega doma. Predsedniško poročilo je podal podpredsednik Simon Komjanc, ker je bil predsednik Emil Valentinčič odsoten iz zdravstvenih razlogov. Sledili sta si tajniško in blagajniško poročilo ter poročilo nadzornega odbora. Svoje poročilo so nato podali predstavniki včlanjenih društev.
Po razrešnici staremu odboru so bile volitve. Za novega predsednika ZSKP je bil soglasno izvoljen dr. Damjan Paulin, ki je funkcijo sprejel pod pogojem, da mu bo ves odbor, ki bo imenovan na prvi seji, stal ob strani.
Podrobno poročilo o poteku občnega zbora bo objavljeno v eni prihodnjih številk Katoliškega glasa.
»KATOLIŠKI GLAS« V VSAKO SLOVENSKO DRUŽINO!
Sovodnje
Občinska seja. Bila je v sredo 7. marca. Na začetku seje je bil prisoten tudi arh. Cej. Občinski svet ga je namreč povabil, da kot odgovorni vodja del za izgradnjo občinske telovadnice pojasni, kako je prišlo do tega, da ob dežju voda s severne strani pronica v telovadnico. Ta nevšečnost je zahtevala nov izdatek, saj so bili za omet te stranice potrebni nadaljnji trije milijoni lir. Arh. Cej je skušal ta spodrsljaj pojasniti s tem, da se to pri gradnji objektov rado zgodi, tudi pri zasebnih stanovanjih, a ni bil prepričljiv kot tudi ne 'izvajanja predstavnikov odbora.
Po odobritvi zapisnika je prišel na vrsto odborov sklep o prošnji na deželno upravo za prispevek 88 milijonov lir, ki bo potreben za razširitev pokopališča na Vrhu.
Odobritev proračuna za leto 1982 je bila povod za daljšo razpravo, zakaj tolikšna zamuda, saj smo že v letu 1984. Zlasti svetovalec SSk Branko Černič je zahteval pojasnilo o tej zadevi. Podžupan Klemše, ki je obenem odbornik za osebje je zaman skušal opravičiti to večmesečno zamudo. Skliceval se je na podobne primere pri drugih občinskih upravah. Tudi je dejal, da je temu krivo prenizko število uslužbencev, pa tudi njihova premajhna storilnost. Napovedal je, da bo občinska uprava v najkrajšem času skušala ta problem urediti.
Pri glasovanju obračuna, ki izkazuje 14 milijonov prebitka, za katerega pa se še ne ve, kako ga uporabiti, saj je potreben najprej obračun za leto 1983 so se svetovalci SSk vzdržali. Za preglednike računov za leto 1983 so bili izvoljeni svetovalci Bernard Florenin, Boža Pižent in Branko Černič.
Sledila je odobritev posojil, o čemer se je razpravljalo že na prejšnjih sejah in sicer za telovadnico 105.340.000 lir, za izredno popravilo poslopja otroškega vrtca v Sovodnjah pa 15.780.000 lir.
Na dnevnem redu je bila tudi dvojezična resolucija o globalni zaščiti v prid slovenske manjšine v Italiji, ki so jo izdelali tako ožji odbor kot svetovalci SSk. Med razpravo je Oskar Pavletič (SSk) kritično ocenil slovenski prevod resolucije. Na njegovo pobudo so bili vneseni nekateri popravki, nakar je bila resolucija soglasno sprejeta. Poslana bo Craxiju„ ministru Romiti, načelnikom parlamentarnih skupin v obeh zbornicah ter predsednikom pristojnih parlamentarnih komisij.
Kar se tiče slovenščine, ko gre za sestavo dvojezičnih dokumentov, je Pavletič (SSk) predlagal, naj bi občinska uprava pritegnila kakega profesorja slovenščine, da bi sodeloval pri njih formulaciji.
Govora je bilo nato še o proračunu za leto 1948, o čemer pa se bo podrobneje razpravljalo na prihodnji seji.
Pritrtivanie - slivnski uehist
SVETOLETNO ROMANJE V OGLEJ
Kot je že bilo za ostale dekanije naše goriške nadškofije bo svetoletno romanje v Oglej tudi za slovenske vernike štandre-ške in devinske dekanije in sicer na 2. postno nedeljo 18. marca popoldne s sledečim sporedom:
14.45 zbiranje romarjev pred oglejsko baziliko;
15.00 v procesiji vstop v baziliko; nato skioptične slike o najlepših mozaikih v baziliki in spravno bogoslužje s priložnostjo za sv. spoved;
17.00 spravna maša in prejem svetoletnega odpustka s sklepno zahvalno pesmijo.
V Sovodnjah bodo izvedli samoupravni referendum
Na občinski seji v sredo 7. marca je podžupan Klemše seznanil svetovalce o samoupravnem referendumu proti nameščanju jedrskih konic v Comisu na Siciliji in za mir na svetu, ki ga misli izvesti sovodenj ska občina. V ta namen je občinska uprava neuradno sklicala sestanek predsednikov kulturnih in športnih društev, povabilo pa se je tudi dušne pastirje in vidne osebnosti v vasi, ki naj bi sestavili odbor, kateri bo skrbel za izvedbo tega samoupravnega glasovanja, ki pa seveda za nikogar ne bo obvezno.
Pri tem je svetovalec SSk Remo Devetak dal glede glasovnic pripombo, naj se na njih spremeni vrstni red vprašanj, namreč zadnje vprašanje naj bi postalo prvo. Podžupan za to spremembo ni bil navdušen, češ da so glasovnice že tiskane. Tiskanje novih bi prineslo novo finančno breme in zadeva bi se zavlekla za kake tri tedne.
Poseg svetovalca SSk pa je obenem pokazal, da večina občinskih mož ni bila seznanjena niti o bistvu referenduma niti o vprašanjih na glasovnici. Župan je celo s svojim posegom razkril, da ni razumel smisla tega argumenta oz. politične važnosti tega referenduma ter zahteval, naj se razpravlja o bolj konkretnih problemih, kar vse je nagnilo Devetaka, da je še enkrat interveniral in poudaril politični pomen in važnost, ki jo ima ta referendum, kateri se je začel na Tržaškem v dolinski občini in se sedaj pomika proti Goriški, od koder se bo razširil drugam po Italiji. To glasovanje ima za cilj, da bi parlament izglasoval zakon, ki bi omogočil ljudsko glasovanje o odpravi jedrskih raket v Comisu, nato pa na celotnem italijanskem ozemlju. Če bi do tega referenduma prišlo, bi po vsej verjetnosti odpadlo tretje vprašanje na glasovnici, ker bi pomenilo vmešavanje v notranje zadeve drugih držav (op. pisca). To vprašanje se namreč glasi: Si za to, da se odpravi vse jedrsko orožje na Vzhodu in Zahodu?
O.K.
SLOVENSKO PASTORALNO SREDIŠČE GORICA
vabi na predavanja o aktualnih temah: v četrtek 15. marca: dr. France Dolinar, »Vloga koncilov v zgodovini Cerkve«; v četrtek 22. marca: dr. Jurij Bizjak, »Božje razodetje in leposlovna spretnost piscev«.
Predavanja se vršijo v Katoliškem domu ob 20,30.
Števerjan
Razpis 14. zamejskega festivala domače glasbe. Pod pokroviteljstvom občinske uprave iz Števerjana prirejata v dneh 7. in 8. julija SKPD »F. B. Sedej« in ansambel »L. Hlede« tradicionalni festival, na katerem lahko sodelujejo narodnozabavni ansambli iz Slovenije, Koroške in naše dežele. Skladbi, ki jih vsak ansambel izvaja, morata biti izvirni in v Števerjanu prvič izdeveni. Razdeljenih bo šest denarnih nagrad poleg pokalov in drugih daril. Nagrada za najboljšo melodijo znaša 300.000 lir, za najboljšo izvedbo kvinteta 200.000, prav tako za najboljšo izvedbo tria. Najboljši zamejski ansambel prejme 160.000 lir, nagrada občinstva znaša 80.000, za najboljše besedilo pa 60.000 lir. Prijaviti se je treba do 31. maja 1984 na naslov SKPD »F. B. Sedej« - Ansambel »L. Hlede«, Trg svobode 6, 34070 S. Floriano del Collio -Števerjan (GO), ltalia.
Šport
PRVENSTVO DEČKOV
Letos se je goriška 01ympia udeležila vseh pokrajinskih mladinskih prvenstev in dosegla odlične rezultate. V prvenstvu mladincev je zasedla prvo mesto skupno z Libertasom iz Turjaka, v prvenstvu dečkov pa je dosegla tretje mesto.
Naši dečki so v zadnjih dveh srečanjih igrali zelo učinkovito in borbeno. V predzadnjem srečanju so zasluženo premagali v slovenskem derbiju štandreški Val s 3 : 2. Tekma je bila vseskozi napeta in izenačena. V zadnji prvenstveni tekmi pa so nerodno izgubili proti Libertasu iz Gorice, ki se poteguje za prvo mesto. Zanj bi se tudi naši fantje lahko potegovali, a žal niso mogli redno trenirati zaradi pomanjkanja telovadnice.
UNDER 15 MOŠKI
Najmlajši 01ympijci, ki so edini slovenski predstavniki v Under 15, so premagali v prvi prvenstveni tekmi ekipo iz Ronk z rezultatom 2:1. Prvi set so sicer izgubili. V nadaljevanju pa so zaigrali bolj sproščeno in točki sta tako ostali doma. LIBERTAS - OLYMPIA 2 : 0 (15 : 6, 16 : 14)
V mestnem derbiju 01ympia ni zadovoljila proti Libertasu, neposrednemu tekmecu za končno uvrstitev. Plavi so tokrat igrali pod svojimi sposobnostmi z ekipo, ki je pokazala večjo uigranost in zanesljivost.
Sožalje
Pevski zbor Paipa-Peč izreka iskreno sožalje domačemu župniku prof. Dragotinu Butkoviču ob izgubi njegove sestre Fani.
Seminar slovenskega jezika v Ljubljani
Sindikat slovenske šole - tajništvo Gorica ponovno obvešča goriške šolnike, da bo tudi letos seminar slovenskega jezika, literature in kulture v Ljubljani in sicer v času od 2. do 14. julija. Goriškim šolnikom sta na voljo dve štipendirani mesti. Interesenti naj se oglasijo pri kateremkoli odborniku, najdlje do 18. marca 1984.
Prav tako sindikat obvešča, da je v teku vpisovanje za šolsko leto 1984-85 na pedagoško akademijo v Ljubljani in hkrati razpis za sprejem študentov v domove študentskega centra v Ljubljani. Obvestilo velja predvsem za absolvente našega učiteljišča. Sindikat bo čimprej dobil prijavnice.
Pa še to: s prihodnjim šolskim letom bo na oddelku pedagoške akademije v Novi Gorici deloval dvoletni tečaj, posebej prilagojen našim učiteljicam in učiteljem, navsezadnje pa tudi tistim, ki se za to zanimajo in ki se želijo izpopolniti v slovenskem jeziku, v pedagogiki in psihologiji. Glede urnika se bodo sami udeleženci domeaiili z organizatorji tečaja. Vsekakor bo tečaj v popoldanskih urah, tako da ga bodo mogli obiskovati tudi že zaposleni učitelji in učiteljice in drugi zainteresirani. Obsegal bo letno predvidoma 90 dni. Spričo koristnosti pobude, nobene ovire zaradi geografske razdalje in domene pri sestavi urnika pa tudi predmetnika, sindikat priporoča udeležbo. Tečajniki bodo ob koncu opravili skušnjo in nato dobili spričevalo. Kdor je zainteresiran, naj se prijavi odboru sindikata.
OBVESTILU
Nabirka za naše vzgojne zavode Alojzi-jevišče in Zavod sv. Družine v Gorici ter Marij anišče na Opčinah bo to nedeljo (ker je kvatrna v postu) 18. marca pri vseh slovenskih službah božjih na Goriškem in Tržaškem.
SKPD »Mirko Filej« v Gorici sporoča, da bo v sredo 28. marca zvečer v Katoliškem domu koncert, posvečen furlanski umetni glasbi. Nastopili bodo pevci-solisti, ki bodo ob klavirski spremljavi podali vrsto značilnih umetnih del sodobne furlanske glasbe. Podrobnejši spored bomo objavili v prihodnji številki.
V Romjanu v dvorani pod cerkvijo bo v četrtek 22. marca ob 20. uri zanimivo predavanje z diapozitivi o lepoti naše zemlje. Govoril bo dr. Danilo Čotar.
V Marijinem domu pri Sv. Ivanu v Trstu v ul. Brandesia 25 bo v nedeljo 25. marca ob 17. uri zanimivo predavanje z barvnimi diapozitivi o slovenski odpravi na Himalajo, ki je osvojila goro Anapurna I. Predaval bo slovenski alpinist Igor Škamperle. Toplo vabljeni!
■
Začeli smo z razpošiljanjem položnic.
Če kdo dobi položnico in je naročnino že plačal, naj je ne upošteva, ker iz tehničnih razlogov ne moremo vsega sproti pregledati.
Sledeči naročniki iz inozemstva so plačali naš list: Anton Petrič, Francija; Leopold Ovsenik, Nemčija; Franka Peršič, Avstralija; ing. Marjan Velikonja, Nemčija; Ciril Demšar, Avstrija; Ciril Guštin, Francija; Miha Narobe, Švica.
IZLET KATOL. GLASA V ŠPANIJO. Ker je še vedno veliko povpraševanja za izlet v Španijo, prosimo vse one, ki so se prijavili, a prijave niso še dokončno potrdili, da to naredijo do 30. marca in plačajo določeno vpisnino. Po tem datumu jih bomo črtali iz seznama.
Dober glas gre v deveto vas
Z namenom, da bi odkrili nove in ovrednotili že znane kantavtorje in vokalno-in-strumentalne skupine, razpisuje radio Trst A v sodelovanju s slovenskimi kulturnimi organizacijami natečaj, ki se ga lahko udeležijo amaterji Furlanije-Julijske krajine. Natečaj obsega tri kategorije: a) kantavtorje, b) vokalno-instrumentalne skupine lahke glasbe, c) vokalno-instrumen-talne skupine narodnozabavne glasbe.
Pesmi in nastopajoče bo ocenjevala strokovna komisija. Preferenčni glas bodo kandidati prejeli tudi od poslušalcev v avditoriju deželnega sedeža RAI in od tistih, ki bodo oddajo poslušali doma.
Zainteresirani kandidati lahko dvignejo kopije pravilnika na deželnem sedežu RAI v Trstu, na ZSKD in v Katoliški knjigarni v Gorici, v društvu »I. Trinko« v Čedadu; po želji lahko pošljemo pravilnik po pošti, prošnjo pa pošljite na naslov: Radio Trst A, ul. F. Severo 7, 34100 Trst s pripisom »Dober glas gre v deveto vas«.
Postni govori
Na sporedu so vsak torek in petek ob 16.45 na radiu Trst A.
Petek 16. marca: Jezus Kristus je zgodovinska osebnost (dr. Oskar Simčič).
Torek 20. marca: Jezus Kristus je luč sveta (Rudi Bogateč).
Petek 23. marca: Jezus Kristus je pot, resnica in življenje (Milan Nemac).
DAROVI
Za Katoliški glas: Gizela Benevol 5.000; Novi sv. Anton 123.000; Karel Vojska 10.000; N. N. 25.000; Stanič 10.000; Zucco
5.000 lir.
Za Alojzijevišče: hči v spomin pok. Alojzije Ferletič 20.000 lir.
Za cerkev v Števerjanu: N. N. ob drugi obletnici mamine smrti 50.000; Mila Mužič namesto cvetja na grob Antonije Humar
10.000 lir.
Za cerkev na Jazbinah: sestrična Tron-kar namesto cvetja na grob Marjete
20.000 lir.
Za novo telovadnico v Gorici: N. N.
200.000; Valter Sosol 100.000; Ana Brezigar 30.000; družini Čuk Elija in Bojan namesto cvetja na grob Rudolfa Saksida 100.000, v isti namen Jožica Toroš 30.000; Mirka in Andrej Saksida v spomin Leopolda Ca-brini 30.000; Fani Malfatti 50.000 lir.
Za cerkev v Doberdobu: sin Silvan v spomin pok. Alojzije Ferletič 100.000, svakinje 100.000, vnukinja 50.000, A. F. 30.000.
Za zdravljenje Emila Valentinčiča: Ska-dovci v počastitev spomina slikarja Rudolfa Saksida 100.000 lir.
Za poimenovanje šole v Pevmi: Kmečka banka - Gorica 500.000; po 50.000: A. Fi-gelj, J. Primožič, S. Primožič, družina Klanjšček, družina Cibič-Primožič, A. V. iz Pevme, N. N.; J. Gravnar 30.000; družina Figelj 25.000; po 20.000 darovalci z Oslavja: M. Šušteršič, N. N., S. Primožič, S. Klanjšček, M. Klanjšček, M. Gravner, K. Dru-fovka, L. Klanjšček; po 10.000: A. Prinčič, R. Marinič, G. in M. Mikluž, M. Mikluž, družina Kocina, J. Primožič, L. Sfiligoj, N. N.
Za cerkev v Mavhinjah: Zdenka Urdih v spomin na Ano Okretič 10.000 lir.
M. L., Sesljan: za lačne po svetu 10.000 in za kapelico v Cerovljah 50.000 lir.
Za cerkev v Trebčah: družina Ferri, Opčine v spomin Dorjana Kralja 10.000 lir.
Za odsek Vincencijeve konference pri Sv. Ivanu v Trstu: žena ter hči z možem ob drugi obletnici smrti nepozabnega Ludvika Levaka 50.000 lir.
Za svetoivanski cerkveni zbor: v imenu Hedvike Kandut 50.000; Lavra v spomin mame A. Černigoj 10.000 lir. (S tem popravljamo napačno formulacijo kot je bila objavljena v našem listu z dne 1. marca 1984 ter se prizadetim opravičujemo).
Za lačne po svetu: N. N., Rupa 5.000; N. N., Gabrje 5.000; družina Korošic v spomin Milana Kosmina 20.000 lir.
Za Slovenik v Rimu: Edi Košuta z ženo Nadjo ob deseti obletnici smrti dragega očeta 50.000 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
rvM	bmmh
Spored od 18. do 24. marca 1984 Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 10.30 Mladinski oder: »Vike Viking«. 11.45 Vera in naš čas. 12.00 Narodnostni trenutek. 12.30 Glasba brez meja.
14.10 Nediški zvon. 14.40 Šport in glasba ter prenosi z naših kulturnih prireditev.
Ponedeljek: 8.10 Sedma stopnja sreče.
10.10 B. Smetana: Prodana nevesta. 11.30 Literarni listi. 12.00 Slovenski umetniki na Montmartru; glasbeni potpuri. 13.20 Gospodarska problematika. 14.10 Roman: Ekvinokcij. 15.00 Ko trkam na nebesna vrata. 16.00 Prigode navadnega vojaka. 16.15 Tja in nazaj. 17.00 Kulturna kronika.
17.10 Violinist Č. šiškovič in pianist J. Šetinc. 18.00 Pod Matajurjan.
Torek: 8.10 Slovensko učiteljstvo pod fašizmom. 10.10 Oddaja za otroški vrtec. 10.20 B. Smetana: Prodana nevesta. 11.35 Literarni listi. 12.00 Mit in slovenska ljudska pesem. 14.10 Naš pravljični telefon.
15.00	Mladi mladim. 16.00 Od Milj do Devina. 16.30 Tja in nazaj. 16.45 Postni govor. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Letošnja Primorska poje. 18.00 F. Bordon: »Onkraj pekla so živi ljudje«. Drama.
Sreda: 8.10 Od Milj do Devina. 10.10 Koncertni spored. 11.00 Oddaja za prvo
stopnjo osnovne šole. 11.30 Literarni listi.
12.00 Iz noči življenje se poraja. 13.20 Srečanje oktetov v Ricmanjih. 14.10 A. Maro-dič: »Ljubezen na meji«. 16.00 Majhna sem bila. 16.30 Tja in nazaj. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Baritonist Edvard Sršen.
18.00 Okostnjak v omari.
Četrtek: 8.10 Trim za vsakogar. 10.10 Koncertni spored. 11.00 Oddaja za drugo stopnjo osnovne šole. 11.30 Beležka. 12.00 Zdravniški nasveti; glasbeni potpuri. 14.10 Otroški kotiček: »To je pa laž!« 16.00 Na goriškem valu. 16.30 Tja in nazaj. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mešani zbor B. Bartok iz Miškolca na Madžarskem.
Petek: 8.10 Na goriškem valu. 10.10 Koncertni spored. 11.00 Oddaja za srednjo šolo. 11.30 Beležka. 12.00 Sestanek ob dvanajstih; glasbeni potpuri. 13.20 Dogodki in problemi. 14.10 A. Marodič: »Dirka«. 16.00 Trim za vsakogar. 16.30 Tja in nazaj. 16.45 Postni govor. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Pianistka Jelka Klemenčič. 18.00 Kulturni dogodki. 18.30 Nabožna glasba.
Sobota: 8.10 Kulturni dogodki. 10.10 Con-sortium musicum iz Ljubljane. 11.30 Beležka. 12.00 Glas od Rezije; glasbeni potpuri. 14.10 Otroški kotiček: »Zakajček in Vseved«. 14.30 Naš dobri stari radio. 17.00 Kulturna kronika. 18.00 Igralec Stojan Colja.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 300 lir, osmrtnice 250 lir, k temu dodati 18% davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
Ob deseti obletnici smrti nepozabnega očeta
STANISLAVA KOŠUTE
se ga z ganjenostjo spominjajo svojci.
Trst, Rim, Caracas (Venezuela),
10. marca 1984
SLOVENSKI HOTEL »BLED« V RIMU
Lastnik: VINKO LEVSTIK
0®g3flfl	;
riinifSfii	I	"
HOLTEL »
■ ViA-Sr-CROCE UM GERUSALEMM
j® Banca Agricola Coriziacrag, ® Kmečka banka Gorica—i
skupno z ostalimi članicami Deželnega konzorcf|a ljudskih bank
VAM NE NUDI SAMO DENARJA!
GORICA, KORZO VERDI 51, TEL. 84206/7 — TELEX 460412 AGRBAN
-v' ■
Ir
• Knjige
• Šolske potrebščine
• Nabožni predmeti
GORICA Travnik, 25 Tel. 84407