Halolisk cerkven list. Danica izhaja 1.. 10. in 20. dne vsaciga mesca na celi poli. in velja po posti za celo leto 3 gld.. /.a pol leta 1 gld «0 kr.. v tiskarnici sprejemana na leto 2 gld. tiO kr. in na pol leta 1 gld. 30 kr.. ako imi dnevi zadenejo v r.eleljo ali praznik, izide Danica dan poprej. Tečaj XVI. V Ljubljani 20. susca 1863. I Asi 0. Sedem besedi Jezusovih un križu. Solnce v toljki grozi zgine. Svet jc v mraku zatemnjen; Jezus silne bolečine Toži Očetu zapušen: Moj Bog, moj Bog. ljubi Oče! Sliši zdihovanje vroče: Ti, ki vse živiš, Mene zapustiš ? Milo. milo Jezus prosi S križa za sovražnike. Naših grehov težo nosi. Nam ljubezni zgled daje: Prizanesi, Oče mili ! Čc so tud hudo grešili; Vender ne vedo, Kaj mi delajo. Tud razbojnika se vsmili Jezus razkesaniga. Raj mu obljubi v smertni sili In odveze grehov ga: ko se k Jezusu zateče, Precej mu dobrotno reče: Vedi. šc necoj V raju boš z menoj. Jezus milo pogleduje S križa Mater v žalosti, Janezu jo izročuje, Njega z nam' pa Materi: Janez , lej tu mater mojo ! Vzemi jo zdaj ti za svojo; Žena , lej tvoj sin ! Za-me varh edin'. Ogenj žeje grozno peče, Jezusa hudo suši, kir mu kri že zlo uteče; Žeja duš šc bolj gori: Vse ljudi bi rad zveličal. To je s križa glasno pričal : Reče: Žeja me. Oh ! po dušah le. Dokončano uo terpljenje Zdaj zdaj, Jezus klice sam, Spolnjeno je odrešenje ! Priča vbogim grešnikam : Kar so od mene kdaj pisali, In preroki prerokvali. Zdaj dopolnjeno Vse vse je zvesto. Kak de naj pravični vmira, Jezus s križa nas uči; S\est naj se v nebo ozira, Kdor po Božji volj' živi: Ko sim spolnil voljo tvojo . Oče, tebi dušo svojo V roke izročim. V miru zdaj zaspim. Burja. Ob le t ni spomin sv. Cirila in Metoda. Rajni knez in škof lavantinski, Anton Martin, kterih serce je ljubezni plamelo za sveto vero, so napravili leta 1852 bratovšino sv. Cirila in Metoda, z namenom: naj bi leta bratovšina z molitvijo in drugimi dobrimi deli prosila od Boga povernitve ločenih ger-kov ali starovrrcov v edino zveličavno sv. rimsko katoliško Cerkev. Bratovšiuo očitno spremlja blagoslov Božji. Razširila se je hitro ne le po milini slovenskem svetu, ampak tudi po daljnih deželah, in število udov nje raste dan za dnevom. Že jih je nad sto tavžent, ki ene svete misli polni pošiljajo molitve svoje pred sedež večne milosti, ki pravi: še vam povem, de, ako se dva zmed vas zedinita na zemlji, se jima bo, za ktero reč koli prosita, zgodila od mojega Očeta, kteri je v nebesih. (Mat. 18. 19). Slavni vtemelitelj bratovšine so vsako leto po spisu v Danici stan njen in vspeh naznanovali. Pa ni jih več med nami. Usta nekdaj tako ginljivo govoreče so utihnile; roka, ki je Slovencem prelepih naukov spisala, počiva in ne zamore poslati več prijaznega lista. Ohraniti pa navado rajnega vtemelitelja. druga, desiravno okorna roka za pero poprime in prav v kratkem popisati želi, koliko bogatega sadii je obrodila letošnje leto združena molitev bratov in sester ss. Cirila in Metoda. Loti se tega dela še rajši, ker ravno zdaj obhajamo tisučletni blagi spomin pokrist-janjenja Slovanov. Vsaj vsaki že ve, da ss. brata Ciril in Metod sta taista blažena moža, ktera sta pred deset sto leti prednikom našim, sedečim še večidel v smertni senci nevere in malikovanja, prižgala solnčno luč Kristusoviga sv. evangelija. Po vsih deželah turško-evropejskih, to je, v serb-ski, moldavski, vlaški. posebno pa bulgarski, je živo gibanje po zedinjenji z rimsko katoliško Cerkvijo. Da • f to resnica, dokazuje nam prestop 10.000 staro-vercev v Drinopolji k sv. katoliški verkvi. Postavili so si hišo Božjo in jo tudi s sveto gorečnostjo obiskujejo. V mestu Ternovem in iz okoliščine tega mesta se je naenkrat povernilo 4000 družin v naročje naše matere. Meletios, starovrrski škof v Carigradu, poglavitnem mestu cele Turčije, neutrudeno dela za ze-dinjenje; ravno tam misijonar Maragon v svojo družbo dobiva čedalje več greških duhovnikov, ki so se raz-kolništvu odpovedali in se pripravljajo pod njegovim vodstvom za katoliške misijone. Armenski vikši škof. ki ludi v Carigradu prebiva, je prišel pretečeno leto v Turin, in zahvalivši se vred ni k u časnika ,,Armonia" za nabrane darove, je rekel: .,Poglavitni vzrok, ki nas staroverce vabi v rimsko Cerkev, je ta, ker vidimo, kako med vami katoličani bratovska keršanska ljubezen cvete, med nami pa umira in medli." Celo v daljni Arabiji se je po nar novejših sporočilih 70 let stari škof zedinil z rimskim papežem, on in vsa njegova čeda. V Tiru in Sidonu, mestih na znožji lepe in v sv. pismu tolikokrat imenovane gore libanske, se jih je poslednje dni čez 4000 z nami zedinilo, in spolnuje se beseda Odrešenikova: „Pa vam tudi povem: Tiru in Sidonu bo ložej sodnji dan." (Mat, ti. 2*.) V svojem poslednjem pismu so rekli rajni Anton Martin udom bratovšine ss. Cirila in Metoda: „Xaše mogočno orožje so molitve, milošnje in nekervave daritve svete maše." (Jlcjte, zares mogočno orožje! Oblake, ki pokrivajo zatemnele serca ločenih gerkov, že predira molitev, steno, ki se vzdiga med nami iu med njimi, že podira milošnja, in skelečo rano sovraštva, za ktero hirajo prebivavci dežel jutrovih, že spira in celi presveta Kri Kristusova ! To vam pišem, da ne omagate v molitvi, veliko-več, da se vaša gorečnost vikša, vaše zaupanje krepi, vaša stanovitnost globoko vkorenini! Po prošnji ss. bratov Cirila in Metoda, o Bog, nam dodeli, da bi bili vsi enega serca in ene misli, da bili bi vsi ena ceda enega pastirja ! "f Vir it- Jteto it o vo. ..Uioruale di Roma4' piše: Leta 1863 bo preteklo tisuč let. odkar sta prišla i/. Soluna (Te*alouike) v Pauouijo brata Ciril iu Metod, iu sta začela svoje apostoljsko delo med alavenskimi narodi, ktere sta vpeljala v »veto cerkev, in jim pripomogla k občni oliki s tim, da sla sostavila ali znajd-la slaveuske pismenke iu poslovenila hv. pinnio. Leto;« se obhaja tisučletnica te imenitne prigodbe. Brezštevilne Ijud-Htva slavenskega jezika pa ne imenujejo sicer po raznih krajih, kjer prebivajo. Rusi, Poljaci, Cehi. llervati. Sla-vonci. Dalmatini, Bošnjaki, Serbi. Bohgari i. t. d. posedajo zdaj naj večji del Kvrope, in ce ravno ko razdeljeni po raznih deržavah iu podložni raznim vladarjem, ho eudar zjcdinjeni vsi v tem. da vsi spoznajo Cirila in Metoda poslanca nebeška, poslana od Bosa. da sta prinesla luč res-nice njihovim očakom, ki ho bivali v teiooti in smertni senci. Vhi ti narodi ho ne zjediuili iu bodo praznovali tinučletnico tako srečne dogodbe. ker ne je pa tih preteklih tisuč let dokaj spremenilo med Slaveni v verskih rečeh, iu hc je namreč viči del lih narodov ločil od rimsko-katoliške in apo-ntoljske vere. ktero sta ta dva nvetnika h trudom in potom ozuaiiovala in sadila v tih krajih: za tega del bodo vsi oui, ki se se stanovitno derže Petrovega stola, celo leto praznično obhajali spomin na prihod sh. Cirila in Metoda, hvaleči Vse-gaaiogočuega /.a dar sv. vere. od Njega prejete, in proseči ga. da pi neskončnem usmiljenji Njegovem naj bi se ločeni bratje k edinosti vernili. Tej slovesnosti in goreči molitvi so se spodobno vdružili tudi korarji ilirskega društva v Kimu. Ilirski Slaveni namreč imajo iu verdevajo v Kimu cerkev sv. .leronima. ktera se tu sploh imenuje »slavonska cerkev* (Chiesa degli Sehiavoni). To cerkev jc Slavenom I Ilirom) podelil že papež Nikolaj V. leta 14.">3, papež Sikst V. pa jo je popravil, vsta-novil, iu z njo združil kapilei ali narodno korarstvo. Iliri so jo potem z veliko skerbljivostjo lepšali iu jo posebno zadnje leta o/.ališali s krasnimi olikami, ktere umetuost in ime slikarja (»agliaidi-ta viteza oznauujejo vsemu svetu; — okincali so jo še z marmeljuom iu jo pozlatili tako, da zdaj je zares lepa. Posebno zala in velike vrednosti je kapelica, posvečena sv. Cirilu in Metodu. 1'revzvišeui in prečastiti kardinal namestnik hv. Očeta je oznanil 2b. grudna preteklega leta h posebnim oglasom, kako da bodo obhajali korarji iu društvo ilirsko v Kimu spomin ua začetek ker-saustva med Slaveni. Red te svečanosti je ta le: Ud zadetka novega leta 1*63 do konca se bo v tej cerkvi izpostavljalo presv. Ileš. telo vsako nedeljo od 1(1 do poldne, pele ?-e bodo liianije vsih svetnikov, kakor se sicer pojo, kadar se presv. Kešnje telo 40 ur v počeševanje izpostavi. V litaiiije bote na svojem ine.-tu vversteui imeni ss. Cirila in Metoda ; med navadne molitve po litanijah se bo pristavila tudi molitev k ss. Cirilu iu Metodu, in molitev za zjedinje-nje sv. Cerkve. Letos novega leta dan so se začele te pobožne opravila: privrela je bila skupej velika inuožica pobožnih. ker sv. Oee so podelili popolne odpustike vsim pričujočim. Obhajal se je začetek s posebno slovesnostjo. Pre-vzviseni in prečastiti kardinal Silvestri, zagovornik ilirskega društva, je v procesii nesel presv. Kešuje telo, — pred njim so šli korarji cerkve sv. Jeronima. mnihi Slaveni raznih duhovnih redov, tukaj bivajoči Slaveni. tudi rejenci nekterih tukajšnjih vstavov; za njim pa udje ilirskega društva in mnogo drugih Slavenov, ki v Kimu bivajo. Procesijo je spremljala švicerska straža papeževa. Ko so prišli na terg, ki se mu pravi ^porto di Kipetta ,u so začeli pokati topovi na papeževem parobrodu „il Tevere,u ter ho pozdravljali procesijo; tudi je bil tu v paradi postavljen od- delek papeževih vojakov, ki so z navadnimi streli počastili pobožno množico. Hiše, memo kterih je procesija šla, so bile spodobuo ozališane; cerkev sv. Jerooiaui pa je bila v naj večjem prazničnem lišpu ; uad vbodom je bila postavljena lepa slika apostolov slaveuskih, sv. Cirila in Metoda; zvečer pa je na njenem čelu gorelo brez števila luč in lučic; naslednji napis je ljudem ozuanoval vzrok te slovesnosti: „CyriIlo et Methodio Archiepiscopi.s Patronis coelestibus salutaribus (Juorum beneficio Gentes tiavicae oranes \ eteri superstitionc rejeeta Christianam sapientiam agnovere Hnraanis divinisque litteris e\cultae eunt. lllvrici in urbe consistentes Anno milleeimo A (austo-Telici utriusque Thessalonica in Pannoniam adventu Solemnia et gratiarnm aetionea" *) Še nekaj posebnega pa je sklenilo imenovano ilirsko društvo, kar je vse hvale vredno iu je silo imenitno za versko prihodnost Slavenov. Napravilo bo namreč to društvo pri cerkvi sv. Jeronima zavod, vstav ali semenišče, ki se ima pričeti že leta 1863; imenoval se bo: vstav ss. Cirila in Metoda; vanj se bodo jemali mladi duhovni ali bogoslovci iz Dalmacije, Hervaškega, Slavonskega in iz Bosne. Tu pod varhom Vatikanom se bodo učili in odgojevali. tu iz čistega vira rimske cerkve bodo vživali katoliško resnico in bodo tako zmožni. v ravno tej veri vterjevati svoje narodne brate. Ilirsko društvo v Kimu bode dalo v ta namen stanovanje , iu je zagotovilo že tudi šestim mladenčem živež iu drugo potrebno — vse zastonj : tudi uekteri škofje iz slaveuskih krajev so obljubili priskerbeti vsega potrebnega za nektere mladenče, miloserčnost vernih pa bo dodala, kar se manjka. Ta naprava bode, ako Bog tla, pravo semenišče apostolov, ki bodo razširjali Jezusovo vero, hodeči po stezah, ktere sta tako slavno pokazala svetnika, po kterih se ta vstav imenuje. Prošnjam iu varstvu ravno tih svetnikov se bodo rejenci zaupljivo priporočati mogli.u Tako „(*iornale di Roma". nNazionaleu v Zadru. iz kterega smo te ver-stice posneli, še pravi: „Kazglasili smo ta popis slovesnosti, ker upamo, tla bodo tudi dalmatinski in drugi škofje med Slaveni posnemali izgled glavnega Kima, in slovesno praznovali tisučletnico dveh svetnikov, ktera sta keršansko vero prinesla ravno tistim Slavenoin, kterih pastirji so zdaj naši škofje.u Bog daj ! Iz Tersta. Visoho, priletno in koristno pre-miitjevanje , * kterim se vsi znotranji počutki presveti Rešuj i kervi posvečujejo, zlasti pri sv. masi. (Konec.) Tretjič, hočemo pri sv. maši z duhovnim dišilom okušati preljubeznjivi duh in vonj Kristusove predrage Kervi. ki se vzdiga z oltarja k večniinu Očetu iu njegovo je/.o iu pravično nejevoljo vtolažuje z veliko veči močjo, kakor je pa lo premogel kervavi živalski tiar, ki ga je daroval pravični Noe. (tien. b, 20.) Prijetni duh kadila se razširja p-i vsi cerkvi, iu počutki se ga močno obveseljujejo; ljubezuivi duh uiajcroua, blage vertne rože in drugih duhtic se delec okrog razširja: predragi, nar lepši duh presvete Kešnje Kervi pa sc razširja po vsim polji katoliške Cerkve in seže od zemlje do nebes, je pa tako blag in imeuiteu, de se da le sauio z duhovnim dišilam občutiti. Kako sladek je ta duh, nazuaiija apostelj, ker pravi: ^Daroval seje za uas kakor dar, Bogu v prijetni d u ha. (Ef. 5, 2.) — *) vse pisano t velikimi pismenkami. Občutiti pa bočemo po duhovno tudi prelepi duh tistih ne-precenjenih čednost, ktere Jezusovo Rešnjo Kri spremljajo pred Božji sedež, namreč, preblagi duh vsih tistih pobožnost, ki se iz sere vernikov med sv. mašo izlivajo in s Kristusovo Kervjo vred kviško k nebeškimu Očetu vzdigajo. Z nar veči gorečnostjo pa se hočemo sami za tako sveto pobožnost prizadevati. To je nekak presladek dub, ki ga uebeški angeli in izvoljeni duhovi z nar večini veseljem sprejemljejo, in se jim torej goreči molivci in premisljevavci pri sv. maši silno in čezobiluo prikupijo. Kolikor je v cerkvi zvestih sere, toliko zalih plemenov kviško šviga, in kolikor je v njih svetih misel in želja, toliko svetih žarkov se iz njih utrinja, ki z nar veči ljubeznjivostjo spremljajo da-rovavno Jezusovo Kri k večnimu Očeta. — Četertič, hočemo še tudi pri sv. maši z duhovnim okasam okušati sladkost prelepe Kervi Zveličarjeve, in pa čednosti, ki se svetijo v njenim prelivanji. Sladka je bila telesnima kusu mana z nebes, ki jo je Bog ob solnčnim izhodu snežil Izraelcam ; vse kaj slajši še pa je duhovnimu kusu nebeška mana Jezusoviga Telesa in Kervi pri sv. maši. Okušati hočemo, koliko zadovoljnost je čutila takrat Jezusova višji zmožnost, ko je prelivala nižji zmožnost (ako smemo tako reči) svojo kri, — ravno zato, ker je s tem nebeškimu Očetu pokoršino skazal in nam zdravje pripravil. Okušati neizrečeno ljubeznjivost te presvete Kervi, kadar se v nar svetejsim zakramentu vžije. Okušati tisto sladkost te pre-žlahtne Kervi, ki druge, tudi naj grenkejši reči, p. bolezen, revsino, zaničevanje, v nar sladkejši spremeni, ako se te in take britkosti z Jezusovo Kervjo porosijo. Okušati hočemo pa tudi tiste greukosti in bolečine, ki jih je naš Gospod terpel v svojim mesu. kakor nas opominja, ker pravi: „To čutite v sebi, kar tudi v Kristusu Jezusu" (Fil. 2, 5.) O presladki Jezus! naj bi nam bilo dano, čutiti kar si ti čutil, in okušati kar si ti okušal, ko si svojo predrago Kri prelival. Daj, o Gospod! de ravno to občutimo, če je tudi nar grenkejši; zakaj ravno s tem, de si ti to naprej okušal, bo nain sladko postalo. (Lud. de P.) — Petič, hočemo tudi z duhovnim otipam Jezusovo presveto Kri častiti, kuševati, se vanjo potopiti, se v nji omiti in okopati. S Kervjo tega neomadežaniga Jagnjeta se borno obelili in očistili, kakor je pisano: „P o k rop i me s h i šopa m, in bom očišen; umij me, in bom bel nad sneg." (Ps. 50.) Presna preja ali platno se pod milim uebam sčasama popolnama obeli. ker pije solnčne žarke iu se, bi djal, v njih kopa. Enako bo duša, ki itna z Jezu-sam, z njegovim premišljevanjem, prejemanjem itd. dosti opraviti, čezdalje bolj in bolj čista in bela, kakor spokorna Magdalena pri Gospodovih nogah, in toliko druzih. Torej kliče pobožni Ludovik de Ponte: O Kri, ki v nar sve-tejšim oltarnim zakramentu v moje serce tečeš, Tebe okušam in objemam, s teboj se skleuem in želim zmiraj s Teboj sklenjen ostati. Kmetov ar ec, rojak, sodnik, pusavnik in svetnik — vse v eni osebi. ( konec.) Šestnajsti dan mesca vinotoka 14G7 stopi Miklavž zadnjič pred svoje ljube, gologlav, v dolgim iu debelim oblačili, bos in s popotuo palico v roki, in obhaja ž njimi uro svoje pozemeljske ločitve, kajti za svet in za nje je zdaj — umeri. Brez torbice, brez popotnine, brez tovarša, razun tistih, ki so zmiram z njim in pa zraven njega bili, tako po stermih gorskih potih, kakor tudi v kervavih bojih, to je, Jezus Kristus, njegova Božja uiati in pa angel varh, popotuje prej premožni mož, srečni družej, ljubeznjivi sin, častiti oča, hrabri častnik in vojak, vestin župan in moder svetovavec — v posavsko samoto. Tisti pobožni mož, ki, kakor je njegov nar starejši sin Janez očituo prisegel, je vsak večer po molitvi ob enim s svojimi otroci se v posteljo podal, po noči pa vstajal in v drugi stanici klečal, ki mu ni bilo predolgo tisuč očenašev, vero in sveti roženkranec vsako noč moliti in nebeške reči premišljevati, tisti mož je mislil, de še le vse premalo Bogu služi, in gre v pušavo. Med drugimi svojimi molitvami je pa to-le nar večkrat molil: „0 moj Bog in Gospod! vzemi mi vse. kar bi me utegnilo od Tebe odverniti, in daj mi le to, kar me Tebi približuje. Ves hočem tvoj biti. Mene meni vzemi, in daj me Tebi. Sam ti ine smeš vsega imeti. Ničesar, prav ničesar ne bodi nad menoj , kar ne bi bilo tvojiga. Amen/4 Dolgo si je iskal mestica, kjer bi za naprej prebival, pa se mu po volji najti ne da. Iskaje pride enkrat v noč do svoje domačije, in tam v hlevi prenoči, pred zarjo pa je že spet na potu. Pride na visoko in stermo berdo, in tu se pod uekim drevesam vdomači. Staknejo pa ga lovci prav veseliga iu zdraviga, kadar je žc enajst dni iu noči brez vsakiga vžitka tam bival. Ker so mu pa tu njegovi prijatli in znanci preveč nadlego delali, se poda od toda sicer v bližnjo, pa grozovito globino, kjer si kočico napravi. Bila je samo štertlic ure od njegove rojstne hiše. Od ondod je inemo svojiga pohištva v cerkev hodil, se tudi s svojimi večkrat pomenkoval, ali ujih upanje, de se bo tega ojstriga življenja naveličal in se spel k njim domu vernil, se ni dopolnilo. Dvajset let živi v tej samoti v ponižnosti in zatajanji samiga sebe. Bog mu dodeli dar čudodel.-tva in prerokovanja, iu ga poslednjič, kot svojiga vedno zvestiga služabnika, k sebi v večno veselje pokliče. Pred svojo smertjo je med drugim zlasti to prerokoval, de se bo na Nemškim začela strašna homatija, de se bodo sovražniki zoper sveto rimsko katoliško cerkev vzdignili, de jih bo dosti od prave vere odstopilo, in dc bo potem mnogo nesreč to ubogo deželo zadevalo. — In sto let potern, dc bi tako ne! se to vse resnično in ua tanko zgodi. Najšli so pa po smerti v njegovi kočici prav obderg-iijen molek, dve popotni palici, medin ali mesengast križec, sreberno torilce, dve leseni skledi, dve ravno taki žlici, star meč, tli pečatnike, kitico las iu dve prav slabi suknji. In kar je boljšiga izmed tih reči, jc vse od dobrotnikov v dar dobil. Zato pa je tudi svojimu večnimu Sodniku zamogel reči: ..Gospod vse svoje siin seboj prinesel." Ni r a v a. Kaki zlat .,svetilnik" je nam v dandanašnji temoti ta slažabuik Božji, kajti njegovo življenje je lepi zgled vsakimu stanu. Hoj! pokoucu tedaj vi posvetni ljudje i ki vredne podobe človeštva, ki jc o dobi svetiga Kfrema v sebi oskrunilo podobo Božjo. — Vi stari ljudje, ki vam žc černa jama zeva, ki pa grešiti ne nehate, pomislite, ste li vi kdaj euaki bili staršem našiga svetnika ? — Posvetna mladenč iu deklica, ki brez venca nedolžnosti v nesrečni zakon stopita in svojo bljudno ljubeziu s človeško slabostjo izgovarjata, nista li tudi naš Miklavž in pa Rotija človeške narave bila. pa sta vender čista v sveti zakonski stan stopila? — Vi zakonski meseni ljudje, ki vam je zvestoba vašiga stanu toliko mar, kot živalim, ki pameti nimajo (Tob. 6. 17), — ali nista li Miklavž in Rotija tudi s kervi iu mesa bila, pa vender sveto živela? — Zauikerni starši, ki tolikrat časno in večno srečo svojih otrok zapravite, in tako zaklade, ki vam jih je sam Bog zaupal, prešerno pogobite, če pomislite, de sta naš Miklavž in pa Rotija deset otrok imela, mej kterimi je en sin bil duhoven iu dohtar svetiga pisma, drugi s časain kantouski predsednik, vsi drugi pa so bogaboječi ostali v svojim stanu; nimate pač nobeniga izgovora zastrau svoje nemarnosti ne pred Bogam ne pred ljudmi. — Občinski županje in pa oskerbniki, ki napakam spregledujete, vzemite si k sercu besede nekdanjima sobrata Miklavža, ki je rekel: „Boga je treba bolj ubogati, kakor pa ljudi, in pa tudi, de bo pravičui Bog enkrat vsako krivico ojstro kaznoval. — Vojaki ne pozabite, ile je vsa vaša hrabrost na bojiših prazna in brez vse cene. če se po zgledu častitiga svojiga pajdaša Miklavža (udi v boju z zapeljivim svetam moško ne obnašate iu ue premagujete. — Boš si pa mislil, blagi čitatelj. de pu tem takem pa morajo tudi vsi sploh, kakor sveti Miklavž, vse zapustiti in se — v pušavo podati. Kratko iu malo ne! Pojdi sicer v pušavo s svojo dušo, umikaj se s svojimi vred strupenimu svetu, zatisui ušesa, kadar se zoper sveto vero kvasi; ogibaj se posvetnih volkov. ki med na jeziku, strup pa v sercu nosijo; čuj iu moli s sv. Miklavžem, rekoč: ..O moj Bog iu Gospod! mene meni vzemi in daj me Tebi, kajti ves hočem tvoj biti!" Tako boš premagovavec sveta iu satana z Jezusam kdaj srečno iu večno kialjeval. I'če n i pr«lesor Alban Stole je pred nekimi leti na svitlo dal življenje omenjeuiga svetnika, ki se po švicersko zove ,,Nikolaus von der Fliie," in kteriga god mati katoliška cerkev obhaja 23. sušca. Joškov. Vrtano*t r ro!Jo Mlosjo v velikih težavah in 1» r i t k o s t i h. (Za post in za vsak čas.) Tudi danes iu jutri bo le to. kar bo Božja volja: po tem takem se bom ravnal poterpežljivo po volji Gospodovi. Včeraj je že preteklo, iu od včerajšnjiga terpljenja mi ne ostane nič terpeti. temuč ostalo bi mi plačilo, ko bi bil svoje terplieuic Bogu daroval. Danes hočem voljno terpeti. — vsaj \ender danes — en sam dan. to je majhna reč. O moj Bog! kaj bi zam»gel manj stoiiti. kakor ti darovati križe in težave, brilkosti in terpljenja eniga samiga dneva. To terpljenje od danes, o nmj Bos ! naj bo tebi darovano iz ljubezni do tebe. v spomin tvojiga terpljenja. zlasti v tem postnim času. Naj se zgodi tvoja sveta volja — ti a l voluutas lua ! — Vse. kar je tebi depadljivo, o moj Beg! mora tudi meni dopadljivo biti ; saiuo dodeli mi gnado in pomoč, de za morem reči i/, celiga in radovoljniga serca: nca mea volan ta*, sed tua liat — ue moja, ampak tvoja volja naj se zgodi! V tvojo oblast zrocim vse svoje zelje, vse misli svojiga serca v življenji iu v smerti. Keci mi le samo to. o moj llog. dc mi odpustiš; reci. de sini tvoj: potlej z menoj stori, kakor je tebi naj bolj všeč. Bojuio se Boga iu sovražimo greh. Bodimo krotkiga in ponižniga serca; zaupajmo (trdno v Boga; govorimo dobro od bližnjiga: „de proiituo (uo aut bene. aut nihil." Storimo vse z dobrim iiameiiam; hvalimo zmiraj Boga. iu boiuo ponižniga iu inirmga serca. — (V Kimu 1850 bogoljubin duhoven „col permesso" ; — poslovenil M. S. v l.esini Ogieti po Slovenskem in dopisi. Iz Ljubljane. Pretečeno nedeljo proti poldnevu je Ljubljana zgubila muza. ki ga je sposlovala in ljubila vsa dežela, posebno pa ljubljansko mesto. I inerli so namreč pu dolgi bolezni prečastitljivi gospod O. Kali s t Frančišk Omejc. od 3. kiin. 1862 provincijal hervasko-kranj-ske okrajine sv. kriza. Bili sj ranjki vis. čast. gospod rojeni I. 1S0."> pri l.oki. pervih sol so se učili doma v l.oki. latinskih v Celji iu Karolovcu. iu so I. Ib27 v Nazaretu prestopili v red sv. Frančiška. I. 1829 slovesno obljubo storili, iu 1*30 so bili posvečeni v Gorici. Potem so bili nekaj časa provincijalov tajnik, bogoslovski namestili učenik itd.; kuiali pa so prišli v Ljubljano, kjer so bili skoz veliko let gvardijan iu farni namestnik, tudi kustos iu defiuitur. Le saino od I. 1857 do lb60 se bili vmes v Nazaretu sa-luoslauski prednik. Bili so ranjki ravniga. priprostiga duha, ki se niso nikomur prikupovali, pa jih je vender vse ljubilo; ki niso nikoli časti iskali, pa jih je vender vse spoštovalo ; — vsi goreči za Božjo časi in za lepoto Božje hiše, ki je pod njih modro in skerbno vravnavo mnogotero popravo iu olepšanje dosegla, n. p., znotraj mal od ranjc. Langus-a, zunaj vse obnovljeno lice, podobo Marije lavre-tanske nad cerkvijo itd ; — tudi vsi vneti za češenje sv. Frančiška in za III. red, ki se je po njih prizadevi močuo poživil. V torek dopoldan ob 9 jih je spremilo obilno duhovstva in prav velika množica vernikov k sv. Krištofu. Pokopali so jih visokočastiti gosp. stoljni prošt Anton Kos, ki so tudi poprej imeli v frančiškanski cerkvi slovesno mertvaško mašo. Bog jim daj večni mir in pokoj ! Po novim frančiškanskim imeniku okrajine sv. Križa, ki je ravnokar v novim kusu posebno lično in skerbno izdelan prišel na svitlo , ima ta provincija sedanjo dobo 115 duhovnov očetov, U klerikov, 2 novinca, 38 bratov laikov, in 16 tercijarjev, vsih skupaj 182. Umerlo je te tri leta, odkar je prišel zadnjikrat imenik na svitlo (s P. Kaiistain vred) 16 patrov, med njimi 2 provincijala, iu 9 fratrov; — med ranjcimi so tudi mnogim znani gimn. učeniki oo.: Adalbert Zgubič (1860), Barnaba Paljuk(1861), Fortuuat Horvat (1862); izverstni prijatel šolske mladine, o. Ev genij Kacin, je uinerl že I. 1858. — Vaih reda manjših bratov sv. o. Frančiška de Observ. et Keforin. je svitli kardinal Anton Marija Cagiauo de Azevedo ; veliki prednik ali general vsiga reda prečastitl. o. Kafael a Pouticulo. — V ponedeljik bodo prečastitljivi oo. definitorji izvolili provincijaloviga namestnika, ker je v. č. o. provincijal umeri, kakor je spredej naznanjeno. — Smert nam je jela prav rezno na vrata terkati! Kavne de smo pokopali g. Slakarja, k grobu spremili preč. g. provincijala Kal ista O mej ca, že se glas zasliši, de so umerli tudi znani gosp. Jože Gl o bočni k, nekdanji pohlevni iu miloserčui učenik verozoanstva iu veliki prijatel solske mladosti, ki so svoje dni zlasti za žlahto obračali svoje žule. pa ne kje v podpore lenobe, ampak v skerbno in vestno odrejo. ter so več verlih duhovnov odredili, izmed kterih je eden misijonar v severni Ameriik. — Enako znana slovenskimu občinstvu je pa tudi blaga gospa Frančiška Blažu i kova, ki je po daljšim bolehauji iu kratki bolezni 11. t. m. umerla. Z dobrim sercam in mnogim trudain je toliko let verdevala situo odpravniško dele iu želela vsim vstreči; ake se se pa sem ter tje naključili pogreški, kakor pri vsih odpravništvih, naj blagi bravci prizanese in ranjce v svojih molitvah Bozjimu usmiljenju priporočijo. Bog daj vsim večni mir in pokoj! Iz Ljubljane. Za slovensko matice ali družbo za izdajo dobrih slovenskih bukev, ki jo je g. dr. Teman pri u uda nji ..besedi" priporočil, je zraveu 40 dobrotnikov iz Stajarskega po 50 gld. daroval gosp. Fid. Terpinc obligacijo za 500 gld., vredništvo „Novic" pa je prejelo iz K. na Stajarskeui obligacijo za 10(10 gld., in še drugo za 100 gld. — Nove volitve mestnih odbornikov se bodo te dni overševale. Sleherni vč, da je to vestna reč, iu da naj se volijo pošteni domorodci, kteri imajo tudi ve* t in vero. V Moravčah, v Pečali, na Berilu iu drugod so imeli Ciril - Metodovo oprav ilo v pričo velike množice po-boznih : tudi so obilno prejemali ss. zakramente o tej priliki. — - Bratovšina ss. Cirila in Metoda se to leto res prav motno razširja, kakor se je bilo nadjati; v kratkem smo oddali več sto podobic. — O tej priliki naj tudi omenimo, da se /tli v nekim kraji, uaj bi nazaj poslali gg. tiste podobice zastrau trapiškega reda. kteri jih niso oddali. — Zastran C i r i I - M e t o d o v e s pom i niče "pomnimo, de naj skusi do Velike noči ali do prihodnjiga mesca poslati ali saj naznaniti, kdor je kaj odmenil, dc se bo vedilo. pri čem da smo. — Tudi na Dunaji so neki obhajali ss. Cirila in Metoda, namreč včeraj s sv. mašo in besedo. — Naj še opomnimo g. Majcigerjeve zgodovine ss. Cirila in Metoda v Mariboru, ktero bo na svitlo dal, ako bo kazalo, da bi se mogla oddati, in torej prosi, uaj mu naznanijo, kteri jo mislijo kupiti. V rokopisu je že gotova in veljala bo t gld. 50 kr. Z Dolenskiga. Tisučletnico ss. Cirila in Metoda smo tudi po Dolenskim, kolikor inoč, slovesno obhajali. Po več farah ho bile pred godam ss. bratov — v nedeljo — tej vsim Slovencatn toliko imenitni slovesnosti primerjene pridige. De ljudje visoko cenijo neskončno vredni dar svete vere, ktero sta ta dva svetnika po domače med Slovenci že pred tisuč leti učila iu tudi po naših krajih oztianovala.**) je gotovo, ker se jih vdeležuje mnogo s posebnim veseljem teh praznovanj. Pri nas so prosili, de je bila v god ss. Cirila in Metoda peta sveta maša; iu mnogo jih je tudi prejelo sv. zakramente ta dan. Pa to moram povedati, kako so novomeščanje obhajali lo praznovanje. Kakor drugod, so tudi v Novim inestu pred (a dau imeli slovesno sv. mašo z zato priinerjeno pridigo. Tudi v pouedeljik je bila velika maša. pri kteri so dobro izurjeni učenci kej izverstno pokazali, koliko premore dobra volja gg. učiteljev in učencev. Popoldan ta dan so bile slovesne litanije, pri kterih sta sc tudi ss. brata Ciril in Metod na pomoč klicala. — Na večer pa je bila „beseda". Pa kako? in kakšna? Sej ni še nobene čitavnice v Novem mestu. Učenci so prosili, de bi smeli v šolski dvorani imeti večerno veselico : iu za blagor mladosti ves uneti g. vodja jim to rad privoli, le boji sc, de so še premalo izurjeni, de bi očitno besedo napravili, ker so se to prepozno — še le v sredo — izmislili, in vender so želeli tudi porabiti novomeško gospodo. Pa tega se ni bilo treba bati. Kila jc torej beseda. Šolska Veža in mostovži do dvorane so bili vsi lepo ozaljšani, V vežo stopivše so pozdravljale v svitlim napisu (transparentu) pod slovenskimi barvami lepe besede : Dobro došli! Iii preden se je v dvorano stopilo, spet: ..Vse za vero, dom in cara !u V razsvitljeni dvorani se je ob šestih začela veselica z godbo na gosli in bas. v kteri so peteri niladeuči pokazali, de zamorejo še mojstri biti. Zdaj je bil naoien te slovesnosti lepo razložen. Potem so sledile pesmi, ktere so sploh v ..besedah" pojejo. Po godbi spet so napravili: Cojza, Vodnika in Linharta. Zares lepo so se obnašali, zlasti nam je Cojz dopadel. Spet so sledile pesmi iu godbe; potem pa igra: ..Slep ni lep". Dobro so jo delali, Kibinčan pa nar bolje. Spet so bile pesmi in deklamacije. Kej noviga je bil pa ..Gramati-kar v deželnim zboru." Začel je po Ltinsko; ker so pa 'poslanci ..oho" vpili, je začel nemško, pa s tem tudi poslušalci nezadovoljni, ker niso razumeli nemško, je govoril po slovensko Prav smešno je dokazoval, kako moramo „Novo mesto" deklinirati. S koram se je končala ,.beseda". Med pesmimi je bil ..(Juodlibct" kej lepo zbran. — Le škoda, de je dvorana premajhna. Natlačeni smo bili, de smo bili vsi potni. Ni je še bilo take veselice v Novim mestu. Upamo pa, de jih bo zauaprej več. Kaj, ko bi napravili toliko •) Akor;»\no je gotovo, de so naše preddedi- ie v pervili časih keršan*t\a podučevali v sv. resnicah oglejski učeniki. je pa vender tudi gotovo, de sta ss. Ciril in Medod na poti v Rim po n«t>i lepi domačii sv. vero razširjala in uterdovala. Meni se prav \erjctno zdi. de £ta sv. brata na puti iz velike Mo-ravije Koceljna obiskala in popotvala skoz sedanje Stajarsko. memo stariga rimskiga mesta, ki je bilo na ravnini med Le-skovco in Cerklami; dalje po rimski cesti, ki je peljala iz stariga mesta proti Ogleju in sicer skozi Skocijan6ko faro. kjer se na dobrovških pašnikih še zdaj sledi. In tako menim, de je vender le verjetno — saj lahko mogoče, in nikakor ne odročno. de sta ss. brata po tej cesti prišla tudi na gornji Mokronog. kjer stoji stan davna kapela, od ktere se sicer za gotovo ne more terditi. .!e hi bila ravno takrat zidana, pa sc veader tudi »pričati ne da, de bi bila gotovo poznejsiga zidanja. Ako je bila pa ta kapela zidana na prošnjo ali po misli sv. bratov, sta morebiti šc kje drugod stavila po enakim na-čertu kako kapelo. Ako je jareninska tudi tako zidana, ali morebiti kje drugod po Slovenskim kaka stara tako, bi bila oass misel bolj verjetna, kakošna je neki jareninska kapela? vneti, verli mladenči spet ..besedo" na praznik sv. Herma-gora in Kortuuata. de bi (udi ta dva naša aposteljna počastili z lepim spominam, in bi se (akrat tudi njuni podobi ovenčali, kakor ste bile ta večer podobi ss. Cirila in Metoda ? Do takrat je še mogoče spet kej čisto noviga napraviti. — Še nekaj. Kakor so v Ljubljani pred puntam obhajali spomin japonskih marternikov, tako bodo tudi novomeški gg. oo. frančiškani imeli to praznovanje in sicer 19.. 20. in 21. druziga mesca, se ve de s privoljenjem vis. čast. škofijstva. Ze so pridigarji naprošeni. llog daj svoj blagoslov ! — Z Bogam ! Janez. Iz Maribora, 12. sušca V nedeljo-večer, to je. 8. tekočega mesca jc bila v tukajšnji duhovšuici beseda, ali da bolje rečem. preserčna pobožnost na čast ss. bratoma Cirilu in Metodu. Lepa njuna podoba, dar rajnega kneza vladika, je stala na oltarčku sostavljenim iz cvetečih in duhtečih cvetlic, in slovanske zastave so se vile na levi in pravi. Vsi pričujoči so bili. na obrazih se jim jc poznalo. zbranega duha iu napolnjeni svetega spomina. Z radostjo so poslušali mile pesmi iu izverstne govore. Govori, kakor tudi pesmi, so bili skoraj v vsih narečjih slovanskih. iu serce nam je veselja igralo, viditi in slišati, kako gg. bogoslovci serbsko in ilirsko, češko in poljsko, bulgarsko, rusko iu staroslovensko besedijo ali prednašajo. Predmeti teh govorov so bile djanja iz življenja ss. bratov: kakor prihod njih v Moravsko. Kerst Borisov, Kerst Bori-vojev itd. Pervi in končni govor sta bila slovenska. Iz končnega govora naj zapišem sledeče verstice : S»*me truda \ ajnega je nam o>i.tlu. In Slovencom lepi cvet pognalo. Se slovita vajin duh in glas. In inozje. ki so ta cvet častili. S krepkim »okoni zvesto ga gojili. Se zbudil' tekoči čas. Knega zmed njili želim navesti. \ s.tko serce dobro sa pozna; Bil p.i-tir nam premili in prezvesti. Zdaj krijo ga zemlje tla. kak nja »erce se je veselilo . De bi god denonji prav častilo : Tega serca vec med nami ni! Slomšek! Tvoje truplo tu pri nas počiva. Tvoja duša večno radost vživa. In Tvoj duh se z nami veseli. Ti 8 Cirilom in Metodom sc radujcs. Tam pri viru večne milosti ; Ti pa ludi rahli zdihljcj čuješ. ki na zemlji te časti. Kazišli smo se z solzami v očeh in s lerdnim sklepom v scrcu, dar sv. vere ceniti in varovati, kolikor jc človeški slabosti mogoče. Ti pa, narod slovenski! obhajaj vse povsod hvaležni spomin svojih apostolov! Vsaj. kar jc nar drajšega. zaklad sv. vere, s^a nam dala; kar je nar milejšega, glase domače sta nam posvetila: in kar je, oziraje se na razcvet uma človeškega, nar potrebnejše, pisanje od nji izvira! — Iz Šentjurja po«l Kilnikoiit. »f Ker ste v poslednji ..Danici" željo izgovorili. na| bi se Vam obhajauja tisučletnice ss. Cirila iu Metoda ol vsih strani oznanovale, Vam pišem, da smo v tukajšnji farni cirkvi imeli predvečer spoved za ude bratovščine sv. Cirila iu Metoda, drugi dan pa je bila izverstna pridiga, v kateri so g. farmešter M. Tersleujak razložili življenje iu delovanje ss. apostolov slovenskih, potem je bila velika sv. maša, katero so služili častiti poljni g. kaplan Karol llipselj, trije duhovni pa so njim stregli. Po inašnikovem obhajilu ho bili obhajani bratovski udje, in bilo je pri mizi Gospodovi gotovo cez dve sto ljudi. Priporočili so tudi g. farmešter svojim far-mauom g. Majcigerove bukve o svetem Cirilu in Metodu, in mislimo, da se jih bode dokaj naročilo. Kakor slišimo, bode poleti po vsej škofii lavanški splošnja slovesnost, ktere se verni Slovenci žc močno veselimo. J. Ž., kmet. Il Tersta se nam piše, da je Citavnica, kolikor toliko. tndi sama kriva, da ni imela Božje službe v god ss. Cirila« in Metoda, ker ni k temu potrebnih stopinj storila. „Ako bi bila Citavnica koj od začetka odbor k mil. škofu poslala, bi bili prav radi sv. mašo peli, in policija bi se ne bila vmes vtikala. — mašo bi bili po vsaki ceni imeli. Kadar tedaj želi Citavnica slovesnost imeti, naj se oberne ua tega, ki v tih zadevah oblast in veljavnost ima, in gotovo se ji ne bo godilo, kakor letos." Tako dopis. Iz Sotranjskiga, 12. sušca. Draga Danica! Ker si v poslednjim listu naznanila, da rada dopise sprejemaš, te prosim, blagovoli tudi tem inojim versticam prostorček dati. Kakor povsod po Slovenskem predobrotljivo Mater Božjo časte, in na pomoč kličejo, tako tudi v naši fari Planini, posebno ker je tukaj po vsih domačih krajih dobro znana božja pot „p r i M a r i i D c v i c i p r i b e ž a I i š u g r e š n i k o v." Velike milosti so ljudje tu vsaki čas po priprošnjah Matere Božje od Boga prejemali, in jih še prejemajo. Zatoraj jo pobožni larani priserčno častijo iii v vsih potrebah ua pomoč kličejo. Naj samo to omenim, da zdaj v svetim post-u i m času gredo vsako nedeljo zarano, še pred dnevom na goro. Po potu molijo vsi skupno žalostni del sv. rožni-venca. v cerkvi pa sv. križev pot, in potem pred presto-lam Marijnim obmolijo še lavretanske litanije iu nektere pesmi zapojii. To je lepo posvečevanje dne Gospodoviga in pripravljanje k Božji službi. Ker je tri četerti ure hoda do cerkve, pridejo ravno do perviga duhovniga opravila nazaj. — Sila namreč uči moliti, in res potreba je Marijue prošnje in pomoči, da ložej preterpe veliko pomanjkanje v sedanjim, posebno za revne ljudi, prežalostniin času. Kdor ve, da so se tukajšnji ljudje le večji del na cesti prcživili. bo lahko verjel, kolike nadloge jih zdaj stiskajo, od kar jim je hla-pon ves zaslužek odvzel, iu kako težko tolike davke opravljajo, dokler le morejo! Koliko dobrim gospodarjem pa zavoljo davkov posestva prodajajo, ker jih več plačevati ni moči. Prav imate, dragi rojaki, le zaupajte na Marijo! Ne-številnim je Ona od Boga pomoč sprosila; tudi vas pozabila ne ho. Z Bogam! F. S—r. V Skerbini na Krasu so 3. sušca t. I. po dovoljenji mil. in prečast. gosp. vikšega škofa in kneza goriškega vis. čast. gosp. dekan pričo več gg. duhovnikov novo cerkev blagoslovili in zelo zelo ginljivo predigo imeli; potem so peto veliko mašo obhajali. Po vsi srenji je bil ta dan kakor praznik praznovati. Srenjski učitelj. Iz Gorice« 16. sušca. Po navadi imamo tudi letos postne pridige v treh jezikih. Italijanski pridiga kapucin z Rimskega, še mlad ir.ož, z navadno talijansko zgovornostjo. Za par tednov smo dobili tudi nemškega pridigarja, duhovnika iz jezuiškega reda. Ceterto nedeljo v postu je O. Oehler pervikrat stopil na lečo v naši jezuiški cerkvi. Pridigal bo zvunej sabote in ponedeljka ta dva tedna vsaki dan. Iz njegovega pcrvega govora soditi, moramo spoznati, da si boljega govornika ni želeti, kajti on govori po je-zuitarsko, to je, po Jezusovem zgledu razlaga v prosti besedi piav razumljivo čisti nauk naše sv. vere. Njegov glas odmeva ko mogočen duh po obširni cerkvi, in kakor upamo, bo tudi mogočno in globoko v serce poslušavcem segal in obilnega sadu rodil. Iz Gorice, 17. sušca. Naša čitavnica je bila 5. t. m. malo sicer, ali prijetno besedo napravila. Gosp. profesor Andr. Marašič je po kratkem predgovoru čital poslovenjeni zanimivi odgovor visoko čast. g. vladika Strossmajer-a na diplom, s kterim ga je naš* čitavnica častnega uda zvolila. Po citanji so jugoslaveuskemii dobrotniku in branitelju živi fdavoklici zadoneli. Gosp. prof. Š»lar je deklamiral poezijo „Cvetlice" in še neka gospodičua ..Zvon sile." Vmes in po deklamovanji so naši pevci udpevali več čednih in poštenih slovenskih pesem, pri kterih ste se odlikovale dve eamo-spevki: gospe J —va, in P —va, rojena Dunajčanka. Popolnoma zadovoljni smo ta večer čitavnico zapustili. Le tako naprej, in čitavnica ostane zvesta svojema odmenu, po naravni in postavni poti bo širila dušno gorkoto, blago gorkoto slovenskonarodne vednosti in zavednosti po hribih in dolinah slovenskih ob Soči in Ipavi. Hasgted po Keršanskim svetu. Tirolsko. Ne da se popisati, koliko priserčno veselje se razlega po vsem Tirolskem, ker je bilo versko vprašanje v deželnem zboru v prid katoliške vere rešeno. Ne le da so po razglašenem sklepu po vsih cerkvah z za-hvaljeuo pesmijo Boga hvalili, temveč kakor bi bili vsi ene misli, sej tudi res so, so se o mraku po vsih gorah, hribih in homcih neštevilni veseli kresi zasvetili, in bila je splošnja gorska razsvitljava. Čer k i G. E. (Glaubenseinheit, verska edinost) in znamnje sv. križa se je lesketalo, iz ognja narejeno. Godba vcrlih strelcev se je razlegala, in mogočin strel je gore stresal. Tako ve in zna dobro tirolsko pre-bivavstvo ceniti imenitni dar prave vere, če se tudi kak dunajsk list zato strupu nevošljivosti napenja, kakor babilonski modras, nič ue de. Po pastirskem listu bistriškega škofa Štefana Mojzesa se je 14. t. m. po angelovein češenji pol ure zvonilo po vsih cerkvah, 4. nedeljo v postu pa je duhovstvo v primernih ogovorih ljudstvu lOOOletnico nazna-* novalo, ter jih opominjalo, da naj hvalijo Boga za dobrote, ktere je po ss. Cirilu in Metodu dodelil vsi sv. Cerkvi, oger-ski deželi, in celemu narodu slovanskemu. Da bi pa ljudstvo to slovesnost bolje razumelo, je bil pastirski list tudi že ua 3. nedeljo v postu primerno podučevanje za povedal. Generala Rozenkranca v severno-amerikanski vojski, zmagavca pri Korintu iu Murfreesboru, spoznavajo možje brez razločka vere in politike kakor naj izverstni-šega vojvoda v severni Ameriki. Ta mož je katoličan, ne le po imenu, ampak tudi po djanji. Neki amerikansk list pripoveduje o njern nekoliko več. 30. grad. 1862 je bil kervav predboj murfrisborovske bitve, pri kterein se je bil vikši vojvoda tako deleč derznil, de je le malo stopinj od njega ordonanskemu jahavcu krogla glavo odnesla. Rozetikranc je vedil pomeu prihodnjih dni in vso noč čul ter vse pripravljal za veliki razločivni dan. 31. grud. zjutraj ob 5 je sam zbudil svoje častuištvo, iu ob zoru je bil v šotoru pri sv. maši, bila sta pa tudi pri sv. Obhajilu — on in njegov prijatel Gareše, vikši spreniskih častnikov. Kinali ko se je bitva pričela, je general imel priložnost spoznati, kako dobro iu prav je storil, de se je s kruhom močnih oborožil. Dobil je namreč naznanila, de mu je en general ubit, de mu je sovražili general tri topništva vzel, de je ena vojskinih verst prederta, de je sovražnik blizo in njegovo konjištvo za herbtom, ki njegove vojskne vozove jemlje. ..Je že prav, vse bomo popravili"; je odgovoril Rozenkraric. In bil je mož beseda, ker bitvo so poslednjič dobili. Koliko pa je bilo terpljenja k temu ! Tri dni in dve noči vojvoda ni očesa zatisnil, povsod je sam bil, kjer je bila nar veči nevarnost, in on sam terden in stanoviten, če je bilo viditi tudi vse zgubljeno. Povsod so vojne veselja vriskale, kjer koli so njega vidile, in so mu z velikim vest Ijem pokorne bile. Visoko na konji je zdaj cel polk v napad peljal, zdaj leteče sovražne oddelke ustavil. Sv. Silvestra danje mogel gledati, de je njegov prijatel in nar boljši podpornik, vikši poročnik Gareše, rnertev s konja padel, ker krogla mu je bila glavo odbila. Okropljen s kervjo svojega prijatla mu je bilo otrudenerau sesesti se; tode kinali se oserči, spodbode konja, in zapodi ga v dež ognja in svin-čeuk. — Gareše, Amerikanec kakor Rozeukranc, je bil tih, priprost človek, tako pobožen, de je vsak teden k sv. Obhajilu hodil, in še v dan pred smertjo, ki je bilo viditi, da ima od nje predčut, je po svojih nar potrebniših opravilih se iz molitviuih bukev bral. Zraven tega je bil tako iz-versten častnik. de ga vsa vojska objokuje. Poljski upor. „Czasa naznanja, da je 1. sušca prišlo 23 razkolniških duhovnov iz Vilnanskega in Grod-nanskega k svojemu višemu Seiniaszko-tu v Vilno , ki je tudi k razkolništvu odpadel, iu so mu rekli, da se hočejo z uporom združiti, ako jim upor zagotovi, da bodo potlej sineli k veri svojih očetov, v katoliško Cerkev prestopiti. Semiaszko jih je neki domu odpravil, da naj v ta nainen ljudstvo pripravljajo. Tako bi se 10 milijonov Slovanov, ki jih je rusovska goropadnost s silo odtergala, zopet za mater katoliško Cerkev pridobili. — Dosedanji glavni vodnik upornikov se je te dni razglasil za diktatorja ali samopoveljnika dosedanje skrivne narodne vlade, kar za Ruse gotovo ni majhen strah. — Govori se . da se upor silno razširja in čezdalje več deležnikov dobiva. — Pravijo, da je Garibaldi, kakor sploh rad pisari, tudi Langieviču pisal šopirilo in ogujeno pismo, v klercm celo upanje dela, dc bi mu sam prišel pomagat. I.angievič pa mu je neki odgovoril, da mu jc hvaležin za njegove vošila in čutila, njegovemu djan-skemu vdeleževanju pa da se mora priljudno odpovedati. Sej je pač res! I.angievič, dasiravuo njegov opor ostane upor, sc vendar vojskuje za katoliško vero iu poljsko domovino ; Garibaldi pa se je na Laškem skazal kervavega sovražnika papežu iu katoliškemu duhovstvu in veri: s ka-košuiin sercem bi se tedaj na Poljsko šiulil? — Francija. Anglija in druge moči svoje misli zediuvajo v prid Poljskega; če jih bodo res zedinile o sedanji natoleljivi dobi, ko sc drugi druzega boji, in vsak le na svoj koš gleda, je vprašanje. — Po dopisu v pOcst. Ztg." je I.angievič sam po-božiu mož in zlo natanko skerbi, dc se vse po katoliški veri spolnuje v njegovem taboru. Novake sprejema z vprašanjem, če so sc spovedali in sv. Rešuje telo prejeli; šc le če se jc to zgodilo, se novinec sprejme v vojsko ; zakaj , to ui kar bodi, pra\i I.angievič, gre se v smert! Toliko jc znano od osebnosti tega moža; ncovcržljivo je močno olikan in posebne dušne moči. — To uaj bo povedano brez nravne sodbe tega gibanja, ktero drugi mečji, drugi ojstrejši sodijo. M jetniki, Jabelka in lesnika. Rejenci sekovske knežje škofijske mladcnšnice. njih 168, so nar veči del 1. polletje šolo i zve rs t no izdelali. — Francija, Anglija in z njima Avstrija so neki v tem edine, da vedne rovarstva na Poljskem izvirajo od tod, ker Rusija Poljakom njih pravice krati. in pa da Kvropin prid vladam na Večeru naklada dolžnost. Rusijo povabiti, da naj Polouii poverile narndovuo in vstavuo vladbo. — Nesrečni judež Passaglia, ki ima kakor profesor veliko plačo na vseučilišu v Torinu, skoz štiri mesce ni prav nobenkrat imel šole. Zakaj ne? Zato, ker tudi Ic enega učenca ni mogel dobiti. Ni tedaj še ravno tako slabo na Laškem z vero, kakor bi rada rovarska in tatinska torinska vlada. — L. 1861 je po vraduih naznanilih piemonška vlada po Ciii-brii in Markah pograbila 122 kloštrov. 877 mnihov iz njih pregnala; po vsem Laškem pa uplenila 721 kloštrov z 11.800 mnihi in nunami. Ravno to leto so dobra 104 kolegijalnih vstanoviten „inkanieriraliu. ki nesejo 524.MI0 lir na leto; vender pa je cerkvena kasa tako prazna, kakor deržavna denarnica. Rop nima teka ! — Belgiški grof Scheesberg je samostan Laach na jezeru ravno tega imena z SOO orali zemljiša in jezero kupil za oo. jezuite za 130.000 tolarjev. Ce freiinavrarji iu časniški kvakarji ta pošteni red bolj preganjajo, bolj očitno ga previdnost Božja oblagodarja. — Svoje iu njega dni so učeniki učence k pridnosti priganjali, v Neapeljnu se je 10. u. m. vse kaj druzega slišalo. On-dotni vseučilišniki so namreč z naznanilom na čemi deski nemarnim učenikom žugali, da bodo očitno v časnikih tiste učenike naznanovali, kteri naj dražji ure po kazinah zaplešejo, svoje tako svete dolžnosti pa zanemarjajo ; ravno tako pa, da hočejo tudi svojim dolžnostim zveste učitelje v pohvalo razodevati. — Neki strežaj Joža K. se je te dni na Dunaju hotel samega sebe končati, ker sc je s samokresom vstrclil in jc bil hudo ranjen v bolnišnico odpravljen. Tista šentana zaljubljenost ga je v to grozovitnost zapeljala. Večih telebanov ni na svetu, kakor so samomorivci: hočejo se časnega terpljenje rešili. pa se stermoglavijo v večno terpljenja. kajti Iškarjoti bodo pogubljeni, kakor vera uči. — V začetku tega mesca je bilo v Bratislavo v cerkvi Marije Dcvice 25 protestantov sprejetih v katoliško Cerkev, ki jih je na sv. kerst pripravljal papežev kamornik in kurat Spie-skc. — l ne dni je prišel v Rim neki imeniten ud anglikanske cerkve, ter se bo na grobeh apostoljskih poglavarjev pripravljal k prestopu v katoliško Cerkev. — V stari Bo-leslavii jc 20. grud. u. I. v kat. Cerkev prestopil protestant Legulou. ki je služil že pod vestfalskim kraljem Jeromom in v rusovski vojski prejel častni red. — Častni korar v Kroitterižu, v. č. gosp. Vahala, je daroval 13.000 gld. v podporo ubožnih kaplanov. (Vender tudi enkrat eden!) — Med mtičeuci, ki so bili lani na Japonskem neusmiljeno do smerti natezani. jc bil tudi jezuit iz šlezije. g. Anton Franzi, ki je v Bratislavo študiral, je bil 1857 posvečen in je čez dve leti (1S60) v Sen ta ud rej i na koroškem k jezuitom pristopil, ter se kmali potem podal na Japonsko.— Setlanfi svet. (Nekoliko natorne poezije ..sine regili.") l'ovcj mi. moj prijatel ti! kako dc ztlaj sedanje dni Nam hudo peša svetu vera . L panje, ljubezen umira? Ponižnost bolna pa leži . 1'okorš'na tudi zdrava ni. Čistost že k pogreb neso . IHertvaško pesem ji poj« Telo in duša v pregrehi spi Brez pokore in skerki ; koljko so eni zdaj storili. Noci in dneve preklaiiti ! Ce je bil le v kak' kerčmi shod. Imeli so tje svojo pot; '/.a sveto so kakor les. kakor blisk pa so na ples. Posvetni naši modrijani /. žalostjo moram še reč?. ho umetni, znajdeni. učeni: lic pobožnost v posti ni kej veči. Pa vsae'ga je že skorej sram kakor je bla pustne dni; kn bil on pravi bi kristjan To vsaki lahko sam sledi. Poslušaj me. prijatel moj ° l.e pogledat pojdi po kerčmarij. Prepričal sam se bodeš koj. II? na \im vidil v njej druziga, ko golo in gosto temo! — Pogledam še v drugo, in si mislim: v tej trugi mora pa kaj bolj imenitniga bili, ker tukaj moja duša počiva; al glej! vidil sim med gosto temo majhno berlečo lučico. O tem pogledu me šc vikši slrah obide, in ni mislim: O Bog, kaj bo z inojo edino dušo? in v tem strahu se prebudim. Tedej prav modri v pripovesti pravi: ..Gospod vodi človekovo hojo; kdo pa izmed ljudi zamore svojo pot spoznati?" T—č. Škoda čei vse škode. Mladeneč jc iskal in iskal neko zalo devico v svojo pajčevno zaplesti in vjeti. Kar si je bil vmislil, je spolni!; n svojo skrivno zadergo jo je na mrežo pripeljal in potem ob poštenje iu nedolžnost pripravil, .le pa navada, de za veliko noč zapeljivke svojim zapeljivcam darove (pirhej dajejo, iu lega je tudi ta zapeljivec pričakoval. Tudi je že v navadi, de slednji, dokler ima blago in premoženje, ga veliko ne ceni. le po zgubi \e. koliko ceno de je imelo. Tako tudi ta zapeljana milo zdihuje po zali svoji prešnji nedolžnosti in je brilko britko pogreša. Sklene torej, svojimu zapeljivcu nobenih darov nc dajati, ampak le list mu v svoji britkosti pisati. Pisala ga je iu glasi sc tako-le: Moj zapeljivec! Jest v svoji britki tngi li pišem ta list, in ž njim i vediti daru. de moja britkost po zgubljeni zali nedolžnosti vedno rase. — Ti tedaj, ker si mi vedno vse obetal, — daj mi zdaj toliko, de sc mi vsaj serce stanovitno utolaži, ker meni je umreti zavoljo zgubljene nedolžnosti! Ta list je pa po primeri ravno oče zapeljivcov v roke dobil, ga prebere, obledi, in pomišlja, kaj mu je početi.— Piše ji oče te besede v tolažilo: Tboga zapeljana deklica! Tvoje nedolžnosti več nc bo; je za vselej zgubljena! Ni ga deviškiga oblačila za tebe: le spokorno je še; hiti in se ne mudi, de ga ročno, kar je mogoče, dobiš, in še tega ne zamudiš! T—č. Sonet. ( I z zapuščine.) Smereka. kolikor je visokeja. Krepkeje se viharni moči brani; \etrovi nuj maju jo razujzdani. Se vedno le se uklanja jim terdneja. Al ko viharna sila je močneja. Je »>e zastonj, braniti ni se v stani. Kazrujejo jo zdraženi orkani. In naglo se usuši za vejo veja. Al ni. prijatel. tvoja 10 podoba, ^lori te vsak dan smert in tira Bližeje vedno bolj do večnost groba ? V veselji in težavi te zatira. Dokler življenja luč ti še ne vgasne. kar zadnji hip le smerti je počasne. No žar je v. MHtiiortke spremembe. V ljubljanski škofii. Lokalija Homec je podeljena gosp. Jan. Iliti-tu, duh. pom. na Jesenicah. Gete- niška lokalija je 10. t. m. razpisana. Umerla sta: preč. oče Kal is t O mej c, provincijal (gl. Ogl.); 17. t. m. preč. g. Jožef Globočnik, učenik veroznanstva v pokoji v Ljubljani. R. L P.! V lavantinski škofii. Čast. gosp. Jožef Ma-toh, kaplan na Paki, pride za fajmoštra k sv. Jakopu v Galicijo; č. g. Alojzi Mulec, fajmošter št. Urbanski pri Ptujem, so umerli. R. I. P.! V teržaški škofii. Prečastiti g. Janez Dukič, čast. stoljui korar, je izvoljen fajmošter v Lav rani; čast. gosp. Greg. To m i ca, kolegijalni korar v Novim gradu (Cittanova), se je v mir podal. Umerla sta gosp. Simon M are. fajmošter pri sv. Lavrencii poleg Dajle iu pa g Mih. Mužina, fajmošter v Gimini. Naj počivata v miru I Iz Ljubljane. Naznanim častitim bravcem prežalostno novico, da moja nepozabljiva žena, Frančiška Marija, rojena Retzer, ki se jc vse leta s pošiljanjem „Zgodnjc Danice" veliko trudila, je bila 11. t. m. poklicana v boljši življenje, in 1.5. spremljana na kraj pokoja, ktoro torej vsim častitim deležnikom v pobožni spomin dostojno priporočam. Ob onem {»a preserčna zahvala častiti gospodi in spoštovanemu občinstvu, ki so v tako obilno velikem številu ranjci poslednjo čast skazal i. Jožef Blaznik. s ftopisorarei. G. Fr. Z. v P.: Zastran listov smo založništvu naročili. — G. H—Ijskimu: Z dopisani ste natn prav vstregli, od drugod nismo nič dobili. — G. Fr. K.: Hvala! Več v pismu. — G. M. na Š. g.: Za vse prav hvaležni. Spis pride kmali na versto. — G. F. v Z.: Ste nam vstregli._ G. .1. V. v Sni.: Z g. P. govorili; zastran pesem se bo verdjalo. — Vč. g. V. v L.: List nas je prav razveselil; hvala za pojasnila ! Pesmice se b .do porabile. Pri G. vse opravili. — G. KI.: Pesem za spoininico smo zročili v zadevne roke ; drugo ?! _ G. T. v Z.: V pismu. — G. M. v M.: Smo storili lo tudi že v enim popr. listov. — G. J. Z. v Si. ,J.: Lepa hvala! — Včg. J. K.: Vse dobro došlo! — G. J. K.: Za zdaj nam je dragi dopis prepozno v roke prišel; tedaj prihodnjič. — G. F. P.: Bomo skusili popraviti, ako bo kolikaj mogoče. Nekterim častitim naročnikom, ki tožijo, da niso vsih listov dobili, moramo milovaje povedati, da od 1. do 7. stev. so vse „l)anice" pošle. Založništvo bi rado imenovanih listov kaj kupilo, ako bi jih kdo več ne potreboval, da bi se takim vstreglo, ki jih niso dobili. Prosimo tedaj, naj bi jih založništvu poslali, kterih je volja. Naročniki pa, ki več listov niso dobili, naj si jih blagovolijo pri prihodnjem naročevanji v raj ta ti. Je pa ludi res, da se marsikte-rikrat za gotovo od tod vse oilptavi, vender pa pritožbe prihajajo; kdo si ve, kako je to? Oskerbljeuo je, da se bo zanaprej dosti iztisov napravljalo, iu tudi odpravništvo si bo prizadevalo svojo dolžnost natauko spolnovati. Popravek V spisu „Slovenci v Oglej!" stran 36, zadnja verstica, naj se bere „leta 004," namesto tiskarske pomote: ,.leta 406." A. Ž. Odgovorni vrednik: Luka Jeran. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.