ie"«?Rsi5l dnevnik
13 r“el izhajati v Trstu Predh 1945- njegov
0NE&ik partizanski
bra igi? Pa 26. novem-iy43v vasi Zakriž nad > razmnož Od 5. do 17. še-
pa 26. novem-
CerkiT*'3 v
cikli'?1’ razmnožen
PtemK L 0d 5- d0 17-jembra 1944 se je tiskal
GovrKarnl “Doberdob« v ši QHU Pri Gorenji Trebu-do 1	'8-. sePtembra 1944
..S.^aja 1945 v tiskarni Pri M ?'*3" Pod Vojskim 'Inn, do 8. maja 1945 kjer • OSvobojenem Trstu, ka d? 'zšla 2adnja števil-ti?aK 1 *e edini tiskani par-* DNEVNIK v za-Sužnleni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723
ČEDAD
Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 900 lir - Leto XLIV. št. 151 (13.089)
Trst, petek, 15. julija 1988
Na proslavi francoske revolucije Craxi podčrtal volilni uspeh PSI
Priporočilo komunistični stranki, naj nadaljuje po poti revizije - KD ostaja glavni sogovornik socialistov - Polemične note na račun socialdemokratov in radikalcev
j BOLOGNA — »Pozdravljam vse tis-' ki so se zmagovito vrnili s kampa-.	88, katere uspeh je presegel tisto
, ‘eta 87, medtem ko gledamo že na 04lT1Panjo 89 z željo, da bi še enkrat j.s(ali z dolgim nosom vsi, ki si postavalo za politični cilj nazadovanje in ; 6l3sPeh socialistov ter k temu poziva-0 še druge.« Bettino Craxi je bil zelo atnoZavesten. Pondsen nad volilnim /fPehom svoje stranke je pozval član-^v°, naj se ne prepusti cenenim iluzi-W hkrati je poudaril, da ostaja KD jhavni sogovornik socialistov, komu-. lstom pa je priporočal, naj nadaljuje-? Po poti revizije, čeprav je priznal, ja je KPI naredila na tej poti že po-oenibne korake. Pozval jih je tudi k ečjj jasnosti. Prav pomanjkanje jas-‘losti je po njegovem mnenju glavni azlog »nazadovanja, zamud ter težav jjri kritičnem ocenjevanju izkušenj in aaPak neke zgodovine, ki jo sicer ne Zhačujejo samo napake.« Gre za izja-Jk ki bi lahko izzvenela kot priznanje V.Dchettu. Pri tem se je nanašal na tr-aitev komunističnega tajnika, da je aahašnje tolmačenje zgodovine KPI j^sluga Togliattija, ki pa je naredil naPake in ne samo napake.
Ob pomoči impozantne koreografije s prevladujočima rdečo in plavo barvo, delo »običajnega« arhitekta Filip-pa Pansece, se je Craxi skliceval na vrednote francoske revolucije ob 199. obletnici, ki je potekala ravno včeraj, ter podčrtal, kako so njene vrednote oplajale duha zadnjih dvesto let. Svoboda, enakost in bratstvo, je dejal, so tudi temeljne vrednote socializma. Sklicujoč se nato na svojo stranko, je Craxi dodal, da se je vsa ta leta prizadevala, da bi »ne izgubila koraka« in da bi ne bila »z glavo obrnjena nazaj«. Skušala je nasprotno »razširiti poti italijanskega napredka« ter ustvariti pogoje za njegov plodnejši ravoj. Craxi si je, z drugimi besedami povedano, pripisal zaslugo, da je kot predsednik vlade poskrbel za gospodarski dvig, za zmanjšanje inflacije ter za razvoj-proizvodnje.
Zatem pa je primazal »nekaj zaušnic« socialdemokratom in radikalcem. Prvim, ker naj bi oddaljili enotni proces, drugim pa zaradi njihovih krivičnih polemik proti PSI. Na kongresu v Riminiju, je dejal, je PSI poudarila, da
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Senatna skupščina sprejela zakon o urejanju stavk
RIM — Ves včerajšnji dan je bil v senatu posvečen zaključni obravnavi zakonskega osnutka o urejanju stavk v neobhodno potrebnih javnih storitvah. Zakon je skupščina odobrila z veliko večino glasov, vzdržali so se republikanci, radikalci, zeleni in misov-ci.Med včerajšnjo maratonsko sejo so obravnavali tudi posamezne člene ter celo vrsto popravkov, ki so jih vložili zlasti misovci in demoproletarci. Polli-ce, ki je edini predstavnik DP v senatu, je sam vložil kar 480 popravkov, ki pa jim senatna skupščina ni posvetila nobene pozornosti. Njegov komentar je bil zelo oster. Odobritev zakona, ki omejuje pravico delavcev do stavke, je po njegovem dokaz, da je prva res-' nična institucionalna reforma v Italiji čisto navadno skrpucalo, sad nekega dogovora med strankami, ki niso hotele o bistvu zadeve niti razpravljati.
Ostale stranke (z izjemo misovcev) pa v splošnem ugodno ocenjujejo ukrep, ki naj bi nekako uskladil interese in pravice delavskega gibanja s pravicami in potrebami prebivalstva in dejansko predstavljal uverturo v novo fazo inštitucionalnih reform. V bitki popravkov je med drugim prodrl tudi predlog, ki ga je podpisalo 19 senatorjev KPI, KD, Neodvisne levice in Sardinskega akcijskega gibanja. Tako so sedemnajstim členom osnutka dodali še člen, ki določa rok, v katerem je treba najaviti stavko, ter rok, v katerem je treba o tem seznaniti javnost.
Sovjetski partijski voditelj končal svoj obisk na Poljskem
Gorbačov poudaril pravico držav do samostojne poti v socializem
V zvezi s pokolom na Trgu Fontana v Milanu
Freda pred sodiščem kot prostovoljna priča
. VARŠAVA — Sovjetski partijski voditelj Mihail Gorba-p°v je včeraj zaključil svoj prvi uradni obisk na Poljskem. potem ko je prve tri dni obiska Gorbačov skupaj z Jaruzel-največ pozornosti posvetil mednarodnim odnosom in P°dal nekaj novih razorožitvenih predlogov, pa je bil zadnji ^ah posvečen predvsem obravnavi sovjetsko-poljskih odno-s°v. Pri tem sta oba državnika poudarila, da ti odnosi poči-Vaio na medsebojnem spoštovanju in popolni suverenosti 0°eh držav, ki se tudi samostojno odločata o načinu poti v s°cializem in o načinu reševanja vseh notranjih nasprotij.
Zato pa je v skupnem končnem poročilu točno določeno, ^a mora biti vsaka pobuda na mednarodnem političnem Pfjzorišču podrejena skupni mirovni politiki, za katero si Prizadevajo socialistične države. Gorbačov in Jaruzelski sta hdi ugotovila, da imajo sovjetska perestrojka in poljska Prizadevanja za obnovo socializma mnogo skupnih točk.
Glede obnove socializma na Poljskem je Gorbačov vče-t?intUdi prvie opomnil poljsko politično strukturo, da je rreda z reformami pohiteti. Te misli je izrekel na srečnju s Poljskimi intelektualci na varšavskem gradu. Gorbačov je ?elaB da se s perestrojko v SZ že zamuja in da ljudje priča-^ujejo hitrejše spremembe. Po njegovem mnenju je stanje Podobno tudi na Poljskem, čeprav se pri reformah ne sme ^hemariti posebnosti posameznih držav. Pri tem je sovjet-s*i voditelj mislil tudi na razprave o enotnem modelu soci-aBzina. Po njegovih trditvah ne more biti dvoma, da se pot v socializem razlikuje od države do države, pri tem pa se
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Protiukrepi v Ameriki Spet pomoč contrasom
MANAGUA — Po začasnem zaprtju opozicijskega dnevnika La prensa, dokončni ukinitvi katoliške radijske postaje ter izgonu ameriškega veleposlanika Richarda Meltona in še sedmih diplomatov ZDA iz Nikaragve ni bilo treba dolgo čakati na reakcije v ZDA in tudi pri nikaragovskih sosedah.
Kot je bilo pričakovati, so ZDA takoj izgnale nikaragovskega veleposlanika v Washingtonu Carlosa Tun-nermanna in še nekaj njegovih sodelavcev. Senat je sklep o izgonu sprejel z veliko večino. Govori se tudi o možnosti odobritve novega paketa pomoči nikaragovskim contrasom, toda o tem naj bi ameriški senat razpravljal šele v prvih dneh avgusta, ko bo že znan razplet nove diplomatske vojne med Nikaragvo in ZDA.
Na neodobravanje pri sosednih srednjeameriških državah pa je naletel predvsem sklep o ukinitvi opozicijskega tiska in radia. Toda v Managui vztrajajo, da so bili ti ukrepi nujni, ker naj bi tisk in katoliški radio pomagala veleposlaniku ZDA Meltonu, ki je skušal s spomočjo notranje opozicije povzročiti najprej nerede in kasneje oborožene spoade v državi.
CATANZARO — Desničarski kolovodja Franco Freda, ki je bil obtožen (in kasneje oproščen) sodelovanja pri pokolu na milanskem Trgu Fontana, se je včeraj kot priča prostovoljno predstavil Sodnikom na procesu v Ca-tanzaru. Sodna obravnava zadeva predvsem Stefana Delle Chiaie in Massimiliana Facchinija. Preden je stopil v sodno dvorano, je Freda govoril s časnikarji in po svoje komentiral izid bolonjskega procesa. Med drugim je dejal, da je obsodba sramotna in da je sodstvo samo zadostilo političnim in administrativnim potrebam. Dodal je tudi, da so morali sodniki pač nekoga obsoditi, za grešnega kozla pa so si izbrali desničarske prevratniške kroge.
V zvezi s procesom v Catanzaru pa je Freda dejal, da se je prostovoljno in »iz birokratske potrebe« prijavil kot priča, »saj obtoženci ne potrebujejo mojih izjav, kajti ta proces je popolnoma nepotreben.« Freda bi se pričevanju lahko odpovedal, vendar tega ni storil, pač pa je potrdil izjave, ki jih je dal na procesu v Bariju. Sodnikom je
nato odgovarjal poldrugo uro, najdlje pa se je zaustavil pri vprašanju o svojih odnosih s Stefanom Delle Chiaiem. Kot v Bariju je tudi včeraj ponovil, da ga je spoznal leta 1964 v Rimu na nekem shodu skrajnih desničarjev skupine Grdine nuovo. Med njima ni nikoli prišlo do večjih osebnih razhajanj, ideološko pa sta si bila različna. Delle Chiaie je bil namreč aktivist skupine Avanguardia nazionale, ki se je potegovala za praktično reorganizacijo desnice, medtem ko je Freda zagovarjal potrebo po njeni kulturno-politični obnovi. Poleg tega pa je Freda ponovno odločno poudaril, da ni bil nikoli včlanjen v nobeno desničarsko strujo.
Tudi Fredovo mnenje o tako imenovanih skesancih je bilo na včerajšnji sodni obravnavi precej ostro. Označil jih je za oportuniste, ki so zlasti po letu 1978 kar množično izbirali to pot, samo da bi uživali razne olajšave, ki jim jih je nudilo sodstvo. Za Fredo je bil to pojav, s katerim je hotela desnica prikriti dejstvo, da je vsestransko premagana.
Problem spolnega nasilja spet krepko vzburja duhove
Oborožen moški se je včeraj zabarikadiral v libijskem veleposlaništvu v Z. Nemčiji
RlM — »Draga Francesca, še odloč-si bomo prizadevale, da bi pre-l®9ale spolno nasilje.« Tako se za-:i so ga '.ske org šestnajstletni-
kr
Jfuje odprto pismo, ki so ga dekle-komunistične mladinske organiza-le ZKM1 naslovile na šestnajstletni-

(j j ki sta jo predvčerajšnjim, li/ern dnevu in v eni od !L " Imenih rimskih
P"
najbolj ob-
D	četrti, ugrabila in
°silila mladeniča, ki jih policija še v- °dkrila. Primer Francesce je spet s°ko dvignil živo srebro na termo-f)0e(r.u javnega ogorčenja in zaskrblje-zaradi naraščanja spolnega na-fa ter spet odprl polemiko o zname-0lern zakonu, ki ga je pred kratkim lZ.?bril dokaj nesoglasen senat in o (jfrem se bo morala v kratkem izre-poslanska zbornica.
Nihče si ne more več zakrivati oči s,ed tem pojavom, pravijo zlasti žen-jrQ, gibanja ter pozivajo državne in plovne upravitelje, naj sprejmejo °hkretne ukrepe, da bi se dvignila
kakovost življenja in da bi bila zagotovljena varnost. To pa še ni dovolj. Pomembno vlogo ima pri tem šola, zato bi ji morali zakonodajalci omogočiti, da bi mladino primerno seznanjala s spolno tematiko. Največ pogledov pa je usmerjenih v že omenjeni zakon o spolnem nasilju, ki je sad kompromisarstva in ne zadovoljuje naprednega ženskega gibanja. V polemiko se je vključila tudi demokris-tjanska senatorka Maria Fida Moro (hči Alda Mora), ki je v senatu glasovala v nasprotju z navodili svoje stranke in bila zato deležna tudi ostre graje in zbadljivk. »Čas bi bil,« je napisala za današnjo številko komunističnega glasila Unitd, »da bi enkrat za vselej prenehali delati zakone na osnovi vnaprej določenih političnih postrojitev. Parlament naj bo izraz av-tonornnega odločanja, ne pa glasnik strankarskih tajništev in nosilcev gospodarske oblasti.«
BONN — S pištolo oborožen neznanec se je včeraj zjutraj uspel prebiti v libijsko veleposlaništvo v Bad Godes-bergu, kjer se je zabarikadiral v enem izmed prostorov.
Zahodnonemška policija je takoj obkolila zgradbo veleposlaništva in skušala vzpostaviti stik z neznancem. V teku dneva so policijske enote tudi okrepili in v prvi liniji so bili tudi policisti s posebnimi zaščitnimi jopiči. Z neznancem so vzpostavili telefonski stik. Moški je večkrat zahteval vizum za Libijo. V teku dneva je policiji uspelo neznanca aretirati. Za zdaj se še ne ve, če se je sam predal ali pa je policija vdrla v ambasado. Identiteta moškega še ni znana.
Na sliki: Zahodnonemška policija je pred libijsko veleposlaništvo pripeljala tudi posebna vozila.
(Telefoto AP).
Preiskovalci povezujejo atentat s procesom o pokolu v Bologni
V bližini sedeža višjega sodnega sveta eksplodirala bomba in ranila eno osebo
RIM — Včeraj zjutraj, malo po sedmi uri, je na Trgu Indipendenza, v neposredni bližini sedeža višjega sodnega sveta, eksplodirala bomba, ki so jo neznanci odvrgli v zaboj za odpadke. Včerajšnjega zasedanja sodnega sveta bi se morala udeležiti tudi predsednik Cossiga in minister Vassalli. Na dnevnem redu so bila poročila predsednikov raznih komisij in enoletni obračun dela. Eksplozija je ranila enega od smetarjev, ki so praznili zaboje. Smetar Emilio Manni je zadobil le lažje rane po obrazu in gornjem delu telesa, tako da so zdravniki izrekli 15-dnevno prognoso.
Ostanki peklenskega stroja verjetno ne bodo v veliko pomoč preiskovalcem; gre najnreč za veliko pločevinko coca-cole, v kateri je bilo 300 gramov eksplozivnega prahu, kakršnega običajno uporabljajo za izdelovanje umetnih ognjev. Izvedenci za razstreliva še niso ugotovili, ali je bil na pločevinko pritrjen detonator in kakšne vrste naj bi bil, domnevajo pa, da je bila z eksplozivom pomešana posebna snov, ki se sama vžge že ob manjšem tresljaju. Preiskovalci so sporočili, da
je že predvčerajšnjim neznanec telefoniral na rimsko kvesturo in obvestil, da je v neki ulici blizu Trga Indipendenza bomba. Policija, ki je nemudoma posegla, pa ni našla ničesar.
Izvedenci za protiterorizem so že okvirno izjavili, da bi bila včerajšnja eksplozija lahko povezana z zaključkom procesa o pokolu v Bologni. Med obsojenci na dosmrtno ječo je namreč tudi Massimiliano Facchini, ki je leta 1979 opravil vrsto atentatov na sedeže državnih služb, in sicer na zunanje ministrstvo, rimsko županstvo in zapor Regina Coeli. Takrat je desničarska organizacija Movimento popolare ri-voluzionario, kateri je pripadal Facchini, že načrtovala atentat na sedež višjega sadnega sveta, vendar do eksplozije ni prišlo. Izvedenci so ugotovili, da je na detonatorju prišlo do okvare, Facchini pa je na sodni obravnavi priznal, da je sam v zadnjem trenutku preprečil tragedijo. Tistega dne je bil namreč na Trgu Indipendenza vsedržavni shod alpincev.
Na sliki (telefoto AP): palača, kjer ima svoj sedež višji sodni svet.
V Beogradu protest delavcev Agrokomerca
BIHAČ — »Sam nisem podp*sa' niti ene menice, toda stal sem 1 vsemi podpisi,« je včeraj, 38. dan s° jenja na višjem sodišču v Bihaču, lZ' javil Fikret Abdič, bivši prvi m° Agrokomerca iz Velike Kladuše. Pf voobtoženi v veliki menični aferi j to izjavil po obrambi bivšega dire» torja Agrokomerčeve banke AW Aleševiča. Abdič je tudi dejal, da »finance Agrokomerca predstavlja1® najsodobnejše finance v državi' Zato je Abdič zatrdil, »da gre l>. montiran proces, da je proti mei1 obstajala zarota.«
Sicer pa se, kot poročajo iz Veli!® Kladuše, pet tisoč delavcev tega ne" kdanjega prehrambenega velikan?1 pripravlja, da z vsemi razpoložljiv’ mi prevoznimi sredstvi odpotuje v Beograd, k Skupščini Jugoslavij^ Poročajo namreč, da so včeraj že pustili delovana mesta.
Na protestnem mitingu jim r spregovoril tudi predsednik začas’ nega poslovodstva AgrokomerC" Alaga Miljkovič. Govoril je prev' vsem o trenutnem položaju in izgie' dih za rešitev nakopičenih proble' mov kombinata. Za njim so se mikrofonom vrstili delavci in sklen*' li, da gredo v Beograd, (dd)
Sodelovanje med državami v razvoju v ospredju pogovorov Mikulic-Gandhi
BEOGRAD — Jugoslavija in Indija se zelo zanimata za nadaljnji razvoj gospodarskega in drugega sodelovanja in bosta storila vse potrebno za obogatitev notranjih in stabilnih temeljev. To je sklep včerajšnjih zaključnih pogovorov predsednika ZIS Branka Mikuliča in predsednika indijske vlade Radživa Gandhija.
Predsednika sta se zavzela za oživljanje blagovne menjave, za spodbujanje skupnih vlaganj in za skupni nastop na tretjih trgih. Jugoslovanska stran je izrazila pripravljenost povečati izvoz Indije, da bi bila blagovna menjava bolj uravnovešena.
Govorili so tudi o dejavnostih, ki bi jih bilo treba razviti za krepitev gospodarskega sodelovanja med neuvrščenimi državami in državami v razvoju. Zunanja ministrstva morajo proučiti vse pobude za reševanje problema dolgov in predlagati usmeritve dejavnosti na mednarodni ravni. Neu-
vrščene države bi morale tudi izmenjati mnenja v zvezi s pripravami na ministrski sestanek neuvrščenih na Cipru.
Obe strani sta se zavzeli za oživitev tridelnega sporazuma med Jugoslavijo, Indijo in Egiptom. Strokovnjaki treh držav se bodo kmalu sestali in proučili možnost krepitve, gospodarskega in drugega sodelovanja.
Radživ Gandhi je včeraj govoril tudi na zasedanju zbora republik in pokrajin skupščine SFRJ. Poudaril je tradicionalno prijateljstvo med državama in se zavzel za nadaljnji razvoj odnosov. Govoril je tudi o sodelovanju držav v gibanju neuvrščenosti in opozoril na prispevek Jugoslavije v nastajanju in razvoju te politike.
Član ZIS in predsednik jugoslovansko-indijskega mešanega komiteja za gospodarstvo znanstveno in tehnično sodelovanje Radoje Kontič in indijski državni minister Natvar Sing pa sta podpisala triletni program sodelovanja na področju znanosti in tehnologije, (dd)
Umrl bivši minister Reale
Vrste prve povojne generacije gra' diteljev republike in demokratičn6 ureditve se neizprosno redčijo.
Včeraj je v starosti 86 let uinrl Oronzo Reale, ki je bil dolgo let tajni? republikanske stranke. Bil je tudi rn’/ nister za pravosodje v šestdeseti*! in sedemdesetih letih in ustavn* sodnik.
Po rodu iz Lecceja in po poklicu od' vetnik in publicist se je zelo mla° vključil v republikansko mladinsk? organizacijo. Bil je med ustanovite!]' akcijske stranke, po razkolu pa se je spet vrnil v republikanske vr' ste.
Njegovo ime je zlasti povezano z zakonom proti terorizmu. Žalne sl0' vesnosti bodo danes na sedežu PRI v Rimu, nakar bodo njegovo truplo pr®' peljali v Lecce, kjer ga bodo poko' pali.
•	Craxi
NADALJEVANJE S 1. STRANI
ni več ovir za enotnost s socialdemokrati, toda od takrat se je v dobršnem delu vodstva PSDI zasidrala neka trmasta težnja po avtonomiji, različnosti in vodilni vlogi. Pannella pa je po Craxijevem mnenju sprožil neopravičljivo »polemično vojno« proti PSI, potem ko mu je spodletelo, da bi se povzpel do ministrskega položaja. »Če gre samo za začasno razpoloženje, bolje, je pribil, če pa ni tako, se bomo pač s tem soočali.«
Oboji so reagirali dokaj užaljeno, socialdemokrati bolj umirjeno, radikalci pa zelo trdo. »Sploh ne gre za trmasto zahtevo po avtonomiji, temveč za precizno politično stališče,« je odgovoril načelnik poslanske skupine PSDI. Pannella pa je s svoje strani izjavil, da radikalci niso sprožili nobene polemične vojne, pač pa so socialisti izdali referendum o sodstvu in s tem razbili linijo laične fronte.
G. R.
•	Gorbačov
Salinas uradni zmagovalec volitev v Mehiki
Cuauhtemoc Cardenas, predsedniški kandidat Demokratične narodne fronte	(AP)
CIUDAD MEXICO — Carlos Salinas De Gortari, kandidat vladajoče Ustavne revolucionarne stranke, bo v naslednjih šestih letih vodil Mehiko. Njegova izvolitev za predsednika je bila povsem pričakovana, do proglasitve dokončnih rezultatov predsedniških volitev pa je prišlo cel teden po ljudskem glasovanju in po celi vrsti škandalov in očitkov opozicije, da si je Salinas z velikimi goljufijami priboril zmago. Salinas je po poklicu ekonomist, star pa je 40 let. Njegova stranka je na volitvah prejela 50,36% glasov, združena leva opozicija Demokratične narodne fronte 31,12%, desničarska Stranka narodne akcije pa 17,07% glasov.
Dokončni izidi so naleteli na ostra nasprotovanja predsedniškega kandidata Demokratične narodne fronte FDN Cuauhtemoca Cardenasa in kandidata desničarske Stranke narodne akcije PAN Manuela Clouthiera, ki sta poudarila, da se bosta z vsemi zakonitimi sredstvi borila proti vsem goljufijam, ki se jih je poslužila vlada za zmago na volitvah. Tako naj bi vladajoča Salinasova stranka v volilne skrinjice dajala številne že prej izpolnjene volilnice, sežigala tiste, na katerih je bil glas za opozicijo, mnogim volilcem pa naj bi tudi onemogočili prihod na volišča.
Cardenas, ki je dosegel dobrih 31 odstotkov glasov, je tudi izjavil, da se na podlagi volilnih rezultatov ima za
predsednika Mehike, medtem ko je proglasitev Salinasa zmagovalca volitev ocenil kot državni udar. Leva opozicij3 tudi očita vladni stranki, ki je vodila volitve, da je izločil3 veliko število opozicijskih glasov, kar tudi pojasnjuje izreO' no nizko volilno udeležbo. Kandidat Združene leve opozic*' je je tudi pozval svoje pristaše, naj ne nasedajo na provok3' cije in se izogibajo vsakemu nasilju.
Po proglasitvi uradnih rezultatov in po odločnem r*3' sprotovanju opozicije je mehiški notranji minister Bartl®1 seveda vse očitke v zvezi z volilnimi goljufijami zavrnil l*1 izjavil, da so bile prvič v zgodovini Mehike volitve tako n3 očeh javnosti in so potekale povsem zakonito.
Izidi predsedniških volitev so le deloma potrdili nap0' vedi pred volitvami. Res je zmagal Salinas, toda njeg°v^ večina je minimalna, mnogo več pa je dosegel kandid3 Demokratične narodne fronte Cardenas, kateremu pred v° litvami niso pripisovali več kot 10 odstotkov glasov. Dos® gel jih je trikrat več, kar lahko pripišemo velikemu nezad0 voljstvu mehiškega ljudstva nad splošnim stanjem v drža''1' kjer že 60 let vlada Ustavna revolucionarna stranka, ki Pa je Mehiko pripeljala na rob gospodarskega in družbene*]3 zloma.
NADALJEVANJE S 1. STRANI
mora upoštevati vse tradicije, stopnjo razvoja, politično kulturo in gospodarske možnosti posamezne države. S tem je Mihail Gorbačov najbrž dokončno pokopal dosedanjo doktrino, ki je govorila o enem samem možnem socialističnem modelu, to je sovjetskem, in o omejeni suverenosti socialističnih držav.
V intervjuju za poljsko televizijo je generalni sekretar KPSZ izredno pohvalno govoril tudi o generalu Jaru-zelskem, ki naj bi bil po njegovem mnenju sposoben, da sam reši poljske probleme in poskrbi za izpeljavo vseh predvidenih reform.
Toda kljub temu zadovoljstvu, ki je velo iz uradnih izjav obeh voditeljev, pa se nekateri ne morejo znebiti vtisa, da obisk Gorbačova na Poljskem predvsem pri opoziciji ni naletel na pozitiven odmev. Poljska opozicija je celo ostro kritizirala sovjetskega voditelja, ki po njenem mnenju v štirih dneh ni prispeval vsega, kar je poljsko ljudstvo, ki je Gorbačova povsod množično in navdušeno pozdravljalo, od njega pričakovalo. Opozicija mu najbolj očita, da se v razgovorih z generalom Jaruzelskim skoraj ni dotaknil tistih problemov, ki zadevajo predvsem socialne in politične spremembe na Poljskem.
Mihail Gorbačov pa z zaključkom uradnega obiska na Poljskem ni odpotoval iz Varšave. Tu bo namreč danes in jutri sodeloval na zasedanju politične posvetovalne skupine Varšavskega sporazuma.
Po tridnevnih tajnih pogovorih kompromis o premostitvi krize na jugozahodu Afrike
NAIROBI — Pomočnik ameriškega zunanjega ministra za Afriko dr. Chester Crocker je prvi odgrnil tančico s tridnevnih četvernih pogovorov o končanju vojne v Angoli in o namibijski neodvisnosti, ki so od ponedeljka potekali za zaprtimi vrati na otoku guvernerjev v newyorškem pristanišču. Ameriški diplomat je dejal, da so se sporazumeli o načelih za rešitev krize na jugozahodu Afrike in da bo prvo potezo naredila Južna Afrika z umikom čet iz Angole.
Očitno gre za kompromisno rešitev, ki bi naj potegnila za seboj spremembe v predlaganem an-golsko-kubanskem "načrtu o umiku okrog 50.000 kubanskih čet iz Angole, o čemer za zdaj še ne govorijo. Ponuja se misel, da je južnoafriška delegacija na newyorških pogovorih, ki jo je vodil direktor oddelka za zunanje zadeve Neil van Heerden, pristala na umik junoafriških čet v zamenjavo za skrajšanje urnika kubanskega umika iz Angole. Angolsko-ku-banski predlog se je po dveh krogih četvernih pogajanj (v začetku maja v Londonu in 24. in 25. junija v Kairu) oglasil, naj bi umik trajal štiri leta, kar je bilo očitno nesprejemljivo tako za Pretorio kot za Washington.
Pred začetkom newyorških četvernih pogovorov, za katere sedaj že ni mogoče več reši, da gre samo za pogovore o pogovorih, je bilo rečeno, da naj bi se po srečanju četverice na ravni strokovnjakov spet sestali na višji, ministrski ravni. Po napovedih naj bi se to zgodilo konec julija, vendar je očitno marsikaj odvisno od razpleta newyorških pogovo-
rov, ki jih je že tretjič vodil Chester Crocker, angolsko delegacijo šef generalštaba general Antonio Dos Santos Franca, južnoafriško Neil Van Heerden, kubansko pa so sestavljali politični in vojaški funkcionarji in ni znano, ali jo je vodil doslej glavni kubanski pogajalec, član politbiroja kubanske partije Jorge Valdes Risguet.
Tokratni pogovori so potekali povsem odmaknjeno od javnosti in zdi se, da so se med kairskimi pogovori med drugim odločili, da bodo pogajanja poslej bolj diskretna, vsaj do takrat dokler četverna pogajanja ne bodo dala otipljivih rezultatov. Po tridnevnih pogovorih v New Yorku (prvi dan so menda potekali kar deset ur, kar pomeni, da so bili v resnici delovni in konstruktivni, kakor so jih označili v diplomatskem jeziku) je najbrž že mogoče govoriti o otipljivih rezultatih, čeprav je prislovično previdni Crocker opozoril, da ni mesta pretiranemu optimizmu in da je pred pogajalci še veliko dela. Kljub temu je videti, da je južnoafriška koncesija o umiku čet iz Angole odprla vrata drugim korakom in potezam, zlasti umiku Kubancev iz Angole in uresničevanju resolucije svetovne organizacije številka 435 o namibijski neodvisnosti.
Najbrž ni dvoma, da bo v zapletenem reševanju krize na jugozahodu Afrike (v Angoli in Namibiji) znova prišlo do prerekanj tudi glede tega, koliko južnoafriških vojakov je sploh na jugu Angole. Južnoafriški obrambni minister general Magnus Malan in poveljnik vojske general Jannie Geldenhuys trdita, da jih nikoli ni bilo več kot tri tisoč. Po drugi
strani so v Luandi sredi najbolj razgrete propag11^ dne kampanje trdili, da je teh vojakov v Ang0, najmanj devet tisoč in nato znižali številko za tre.
iLujiuuiij uevei lisuc 111 uuiu ziiizuii sievunu zu " •
jino, na šest tisoč. Ob južnoafriškem soglasju o nk1 ku čet iz Angole se je treba vprašati, ali je na L odločitev vplivala napadalna kubpnsko-angols^
poteza (tako so jo označili v Pretorii), ko so pre.e kakšnim tednom blizu angolsko-namibijske meL nakopičili okrog 12.000 kubanskih in neznano lo angolskih vojakov ter vzpostavili več kot 400 k lometrov dolgo fronto. V Pretorii so trdili, da g/e fer n&nnsrednn vninškn nrnfnin Južni Afriki nri čefo .
neposredno vojaško grožnjo Južni Afriki, pri čeD ^ je očitno, da so imeli v Luandi in Havani s te
vojaško-taktičnim manevrom okrepiti svoje ^ jalske pozicije pred pogajanji v Kairu in sedal New Yorku.
Če bi sodili po dosedaj znanem razpletu o wyorških pogovorov bi bilo mogoče reči, da se L manever posrečil. Pri tem pa je treba upošteva ' kakšna ie konkretna nncinlskn-kiihnnska nonUU , .
kakšna je konkretna angolsko-kubanska PonU'-jij za južnoafriško koncesijo. Najbrž bo o tem k*7*0^
znanega kaj več, čeprav je odprtih vprašanj še koliko: umik južnoafriških čet iz Namibije, namibijske osvobodilne organizacije SWAPO ip
galskega uporniškega gibanja Unita v nadaljnji
lud-
pogajalskem procesu, urnik uresničevanja rescu*' je številka 435 o Namibiji in tako naprej. ^ 1 „r-
trenutku se zdi najbolj pomembno, da so se teW&■
na pogajanja premaknila z mrtve točke in pog' v New Yorku po vsem sodeč dopuščajo tak sklep-
AVGUST PUDGAR
Včeraj srečanje delegacij KD in SSk
Na Deželi še brez upravnega dogovora
V sredo prva seja novega deželnega sveta
trst
Sele
Z včerajšnjim srečanjem z
. -Racijo Slovenske skupnosti je "Cželno vodstvo Krščanske demok-acije sklenilo prvi krog posveto-ani s strankami, ki so v pretekli aiandatni dobi podpirale Biasuttije-.° deželno vlado. Delegaciji, ki sta }u vodila deželna sekretarja Bruno J-ongo in Ivo Jevnikar, sta ocenili *ide nedavnih upravnih volitev ter Postavili v luč dejstvo, kot piše v kupnem tiskovnem sporočilu, da so v°lilci nagradili delo dosedanje de-j jne vlade. Zelo pozitivno, piše še v ‘*iavi za tisk, je bilo v tem okviru Sodelovanje med SSk in KD, ki ju D°sta stranki skušali vsestransko okrepiti, tudi na krajevni ravni. Gle-0® političnega položaja na Deželi st® delegaciji soglašali v nujnost obnovitve šeststrankarske deželne koa-llcije.
, .Posebno pozornost so na včeraj-sestanku posvetili odprtim Problemom Slovencev v Italiji, no-/•m političnim odnosom znotraj "^njšine, ki so prišli do izraza na v°litvah ter parlamentarnemu po-*l°pku za odobritev globalne zakonce zaščite. Tongo in Jevnikar sta izbila zadovoljstvo nad izjavo o Slo-Vehcih, ki jo je med parlamentarno ra*pravo o zaupnici novi vladi podedoval ministrski predsednik Ciri-aco De Mita. V delegaciji SSk so po-leg Jevnikarja bili še Bojan Brezi-9ar, Marjan Terpin, Zorko Harej in J'afko Dolhar. V ločenem sestanku je ;ekla beseda tudi o političnem pologih na pokrajinski ravni na Tržaškem.
Novoizvoljeni deželni svet se bo sestal prihodnjo sredo. Na dnevnem
Deželni tajnik SSk Ivo Jevnikar
redu ima uradno namestitev deželnih svetovalcev in izvolitev predsednika skuščine. Stranke do tega trenutka niso še dosegle sporazuma, ne o izvolitvi predsednika sveta in niti o izvolitvi nove deželne uprave. KD se ob podpori laičnih sil in Slovenske skupnosti zavzema za obnovitev dosedanje šeststrankarske večine, socialisti pa si prizadevajo za oblikovanje dvostranskega odbora KD-PSI ob morebitni zunanji podpori PLI, SSk, PSDI in PRI.
SANDOR TENCE
Strokovnjaki še raziskujejo vzroke
Zakaj so poginili ciplji v Koprskem zalivu?
KOPER — Poročali smo že, da so pred dnevi ob izlivu Rižane našli za kakih sto kilogramov poginjenih cipljev. To pomeni, da je šlo za dokaj veliko, če ne hajvečjo ribjo jato, ki je doslej poginila na tem območju. Če povprečno velik c*Pelj tehta kakih 250 gramov, je poginilo več sto teh rib. Razlaga, ki so jo kovinarjem najprej dali inšpektorji {informacija je kot ponavadi prišla v javnost Vsaj s tridnevno zamudo) je zelo malOj oziroma najmanj verjetna. To si zdaj, ko smo povprašali za mnenje dr. Jožeta Štirna z Morske biološke postaje v Piranu 'h nekatere druge poznavalce rib, že lahko upamo trditi. V Koprskem zalivu so “'le minule dni vrednosti kisika v pridnenem morskem sloju res izredno nizke -2a polovico manjše, kot normalne. Vendar ciplji niso školjke, pač pa, če je treba, jsredno živahne ribe, ki bi se nevarnemu območju lahko umaknile in splavale t|a. kjer je kisika več. Zato so tudi inšpektorji nekoliko popravili mnenje in domnevajo, da so ciplji s plimo splavali v Škocjanski zaliv, kjer naj bi bile raztnere zanje usodne (premalo kisika in pretopla voda). Ta teza je že bolj v.erjetna, vendar bi težko verjeli, da bi morje ob oseki splaknilo vse poginule bbe ven iz dokaj zaprtega Škocjanskega zaliva (z odprtim morjem ga povezuje 6 °zek kanal).
Po mnenju dr. Jožeta Štirna je še najbolj verjetno, da so (kot se je to že ž9odilo v preteklosti, vendar pa še ne v takem obsegu) ciplji plavali po Rižani in Pfišli v bližino kanalizacijskega izpusta. V primeru, ko je kisika v vodi zelo jdalo, oziroma nič, so fekalne odplake strupene, ker se žveplovodik topi v vodi. Nizka vrednost kisika, topla voda in žveplovodik v Rižani (ob izpustu kanalizaci-i® v Rižani je žveplovodika veliko več kot v Škocjanskem zalivu), so bili tokrat JJJodni za veliko ribjo jato. Taka je najbolj verjetna razlaga strokovnjakov z Gorske biološke postaje. Seveda tudi oni lahko samo ugibajo, ker so o zadevi ^edeli šele iz časopisov; če bi lahko prišli na »kraj nesreče« takoj, ko so ciplje bašli, bi bile tudi ugotovitve morda natančnejše.
O tem, ali moramo biti izredno natančni ob takih pojavih, pa ni treba Posebej razglabljati. Kljub temu, da ciplji niso poginili v Koprskem zalivu (ampak v nekakšnih »podaljških« tega zaliva) in torej še ni tako strupeno, kot bi bili ahko sklepali po prvih poročilih, pa morje v Koprskem in Tržaškem zalivu tudi i tako zdravo, da bi se lahko zadovoljili s površnimi razlagami ob podobnih pojavih. Pomor cipljev je še eno opozorilo Koprčanom, da s čistilno napravo in reditvijo kanalizacijskega izpusta nimajo kaj čakati, če jim je še kaj do tega
°r^a	BORIS ŠULIGOJ
Pogovor s predsednikom krajevne vaške skupnosti
Štanjel išče dobrega gospodarja
Odprtje Spacalove galerije pomemben zgodovinski mejnik
' SEŽANA — Odprtje Spacalove galerije v prenovljenem štanjelskem gradu je postalo, kot kaže, pomemben mejnik v najnovejši zgodovini tega znamenitega , arhitektonskega bisera našega Krasa.
Že ko sem dospel dovolj zgodaj iz novogoriške smeri na štanjelski »trg«, me je presenetilo morje avtomobilov vseh mogočih znamk in registracij, da sem s težavo našel parkirni prostorček ob stranski cesti, daleč proč od grajskega dvorišča, kjer se je že nagnetla taka množica obiskovalcev prireditve, da sva z ženo obtičala takoj ob vhodu na dvorišče.
Ne bom ponavljal, kako je potekala slovesnost, ne besed govornikov in opisa Spacalovega darila, s katerim je Štanjel pridobil prvovrstno turistično privlačnost, ker je bilo vse to že podrobno opisano v sredstvih obveščanja, pač pa bi rad povedal, da sem na slovesnosti spoznal štanjelskega domačina Damjana Grmeka, predsednika vaške skupnosti in obenem enega izmed najvnetejših krajevnih pobudnikov za poživitev kulturnega življenja in revitalizacijo starega dela Štanjela.
Ko sem svojemu novemu znancu omenil, da me zanima, kako si Šta-njelci zamišljajo prihodnost svojega kraja, mi je predložil, da bi se o tem pogovorila najudobneje na njegovem domu v novem delu Štanjela, ki raste v trikotu med magistralno cesto in cestama, ki vodita prva od križišča pred bencinsko črpalko in druga od križišča v vasi proti Komnu.
Njegov predlog sem z veseljem sprejel in že prvo soboto po dogovoru sva se sešla. Ko sem vstopil v že na zunaj vpadljivo lepo hišo, sem presenečen obstal: povsod bleščeča zloščenost, smotrna razporejenost prostorov, zavidanja vredno udobje, v okrasnih cvetličnih loncih nenavadne temnozelene rastline, segajoče do stropa, morda neke vrste filo-dendroni, kakršnih še nisem videl.
Joj, - sem vzkliknil namesto pozdrava, ko sva si segla v roke, - ko bodo čez tisoč ali dva tisoč let arheologi razkopavali razvaline vaše hiše, bodo ugotovili, da so prebivalci novega Štanjela živeli povsem drugače kot v prastarem delu Štanjela.
Tovariš Grmek se je nasmehnil.
Za rep sva z ženo ujela možnost, da sva zgradila tole. Danes se gradnje ne bi mogla lotiti. Obe najini plači zdaj malo zaležeta pri vsem tem, kar morava še vlagati v dokončanje hiše.
Razumem, - sem prikimal. - Ali
mi lahko poveste kaj o sebi? Kje ste v službi, kakšne načrte imate v vaški skupnosti z vašim znamenitim Štanjelom, kako deluje vaš pevski zbor in igralska skupina?
In simpatični predsednik vaške skupnosti Štanjela, možak blizu štiridesetih, vodja prodaje v komenskem podjetju Aluminij, je živahno začel pripovedovati.
Kulturno delovanje ima v našem kraju že staro tradicijo, posebno zborovsko petje, ki se je razvilo iz zbora, ki je od nekdaj ob cerkvenih obredih prepeval na koru. S samim zborovskim petjem nismo bili zado-
voljni, zato se je na krajevni skupnosti rodila zamisel, da bi ustanovili igralsko skupino, ki bi nastopala na vaških proslavah in drugih prireditvah. Iz tega se je razvilo naše kul-turno-umetniško društvo Klasje, katerega člani so najprej nastopali z nezahtevnimi skeči, kmalu tudi s komedijami, danes pa se pod vodstvom poklicnega režiserja, profesorja žirije, iz Sežane že lotevajo tudi zelo zahtevnih del. To naše Kulturno-umetniško društvo Klasje danes dobro plenja in je s krajevno skupnostjo nosilec Grajskih večerov.
Toda povejte mi še kaj, kakšna prihodnost se obeta Štanjelu in njegovim kulturniškim prizadevanjem sedaj, ko je obnovljen grad in v njem odprta Spacalova galerija?
Brez dvoma je za Štanjel obnovljeni grad in galerija Spacalovih umetnin v njem neprecenljive vrednosti. Ob tem intenzivnejšem začetku revitalizacije so se prebudili naši upi, da snujemo naše načrte za lepšo, predvsem turistično prihodnost,
propadel, kot bo dočakal dokončno obnovo.
S tem, kar pravite o spomeniškem varstvu, se strinjam, vendar mislim, da ima Štanjel mnogo pogojev, da postane pomemben turistični center, - sem skušal pripraviti mojega sobesednika, da bi še kaj povedal o štanjelskih turističnih načrtih.
Seveda so pogoji, pa še kakšni! Ves Štanjel je en sam muzej. Tu bi lahko cvetel kmečki turizem, lovski turizem, gobarski, tudi ribiški, če bi si v Dolini Branice pod Štanjelom potrudili zgraditi ribogojnico in poglobiti tolmune. Tod gre vinska cesta. Tu je dežela pršuta in terana, grozdja in sadja. Iz Trsta in Gorice bi do naše železniške postaje v Kob-dilu lahko vozil starinski turistični vlak, kakršen vozi z gorenjske strani v Kanal... Morda bi pokazala zanimanje za nas agencija Slovenija turist? Pravijo, da se tudi Italijani zanimajo za vlaganje v naše turistične objekte, le pogoji bi morali biti za sovlagatelje sprejemljivi. Morda bi
Prenovljeni in v nočnih urah razsvetljeni štanjelski grad
naše znamenite vasi. Toda časi za naše načrte so neprijazni. Kultura je pritisnjena ob tla. Za kar smo letos dobili, moramo biti hvaležni vsem, ki so pripomogli, da je bilo, vkljub slabim časom, toliko storjenega. Nikoli ne smemo pozabiti, koliko je Štanjelu daroval naš kraški rojak Lojze Spacal. A kako sedaj naprej, se sprašujemo.
To je res vprašanje. Ali ste morda že pomislili na akcijo: Iščemo dobrega gospodarja, s kakršno skušajo za nekatere turistične objekte, ki poslujejo z izgubo, poiskati rešitev?
Prav imate! To je ideja, vredna premisleka, - je pritrdil Grmek, -toda, kje najti dobrega gospodarja, ki bi vložil toliko, kolikor bi potrebovali za temeljne pogoje revitalizacije Štanjela? Tu so potrebne milijarde samo za infrastrukturo. In če bodo oni od spomeniškega varstva tako kruto terjali izpolnjevanje svojih pogojev za ohranitev vsega, nad čemer bede s^ svojimi strogimi zahtevami, bo Štanjel prej do kraja
ugriznil v to Kompas, toda ko bo zgrajen vodovod, kanalizacija in vse drugo, kar je nujno potrebno za turistični kraj.
Hm, ta naša gospodarska kriza! -sem zavzdihnil. - Kako smo še daleč od svetle prihodnosti, ki so nam jo včasih obetali...
Daleč in blizu, - je prikimal Grmek, - če bi uspeli prepričati odločujoče dejavnike v slovenski družbi, da Štanjel ni samo naš štanjelski problem ali samo problem sežanske občine, temveč naš vseslovenski problem...
Prav imate, predsednik Grmek, midva ga zdajle ne bova rešila...
Res ne, tudi samo z besedami ne. Pljuniti bo treba v roke in ho-ruk! Še en tak sunek kot letos, pa bomo že malo dlje... Pa še za nečem stremimo: iz Grajskih večerov, ali pa tudi poleg njih, želimo doseči, da bi postal Štanjel kraj vsakoletnih srečanj slovenskih kulturno-umetniških društev, tudi onih iz zamejstva in morda celo zdomskih...
MARCEL KRONEGGER
TW(
COLLEEN
McCULLOUGH
Prevedla Breda Konte
28.
v Nekoliko obotavljivo ji je bil zaupal, da se boji teme in jJ: inia morda kakšno svetilko, ki bi mu jo pustila prižgano. uary se je nesiišno približala ozki postelji, pri tem pa drža-a Pernico tesno ob sebi, da ne bi z njo ob kaj zadela in topotala.
2 Ležal je zvit v klobčič, verjetno zato, ker ga je začelo sebsti. Roke je imel ovite okrog prsnega koša, kolena pa so j.e biu skoraj dotikala prsi. Odeja je napol zdrsnila s poste-in mu razkrila hrbet, ki je bil obrnjen proti odprtemu Ktiu.
s, Mary je z odprtimi usti strmela vanj, roke pa je imela J^njene v toplih pregibih pernice. Speči obraz je bil tako n.lren, dolge trepalnice so počivale na gladkih ploskvah ie9ovih lic, čudoviti zlati lasje pa so v kodrih obkrožali Ngovo brezhibno oblikovano glavo. Ustnice je imel rahlo Uivihane, toda zaradi žalostne gubice na levi strani ust, je S11 ta nasmeh nekoliko podoben Pierrotovemu. Prsni koš pa 6 Riu je dvigal in spuščal tako počasi, da je za trenutek Mislila, da je mrtev.
•j. Ni vedela, koliko časa je tako stala in strmela vanj. oda čez nekaj časa jo je zmrazilo, odmaknila se je od
postelje in razgrnila pernico. Ni mu poskušala popraviti odeje, ki je zdrsnila s postelje, le nekoliko jo je poravnala in čeznjo položila pernico, tako da mu je pokrila ramena. Zavzdihnil je, se zganil, se udobno namestil v toplem ležišču, nato pa se v trenutku spet potopil v svoje sanje. Spraševala se je, o čem sanja duševno zaostali mladenič. So bila njegova nočna popotovanja tako omejena kot tista, med budnim stanjem, ali pa se je dogajal čudež, ki ga je odreševal vseh spon? Tega ni mogla vedeti.
Mary potem, ko je odšla iz njegove sobe, nenadoma hiše ni mogla več prenašati. Tiho je zaprla steklena vrata in odšla čez verando in po stopnicah do poti, ki je vodila k obali. Listje je šumelo v vetru, oglašala se je sova in razločno je na veji, ki je segala čez plot, zagledala njene bleščeče okrogle oči. Mary je pogledala ptico, ne da bi jo v resnici videla, že naslednji trenutek pa se je zaletela v nekaj mehkega in lepljivega. Ko se ji je prilepilo na obraz, je v strahu zajela sapo, potem pa ugotovila, da je to pajkova mreža. Previdno se je vsa otipala, ker se je bala, da lastnik te mreže lazi nekje po njej, vendar je njena dlan otipala le oblačila.
Obrobje plaže je bilo polno odlomljenih vej. Mary jih je nabirala, dokler jih ni bilo dovolj, da je lahko zakurila ogenj. Potem jih je zložila v bližini primerne skale in jih prižgala. Mrzli nočni morski veter je bil blagodejen za vzhodno obalo, za človeka je bil pa kar malo preoster, saj se je čez dan potil od vročine, ponoči pa ga je mrazilo do kosti. Lahko bi šla nazaj v hišo po pulover, vendar je bilo v ognju nekaj zelo prijateljskega in Mary je obupno potrebovala tolažbo. Ko se je plamen razgorel in je začelo prasketati, je sedla na skalo in stegnila roke k ognju, da bi se ji ogrele.
Na bližnjem drevesu se je gugal oposum in jo opazoval s pametnimi okroglimi očmi, njegov ljubki obraz pa je bil videti zaskrbljen. Kakšno čudno bitje pa je to, ki sedi pred žarečo stvarjo, ki jo je on poznal le kot nevarnost, svetloba pa ji meče nenavadne sence na obraz. Potem pa je zazehal, utrgal list z veje nad seboj in ga glasno pomlaskal. Nje se mu ni treba bati, saj je le sklonjena ženska z obrazom, ki izraža bolečino in ni ne lepa, ne mlada, ne privlačna.
Mary je razmišljala, da je minilo že dolgo od takrat, ko je bila bolečina del njenega življenja. Brado je naslanjala na dlan in se spominjala, kako je kot mlado dekletce v sirotišnici vsak dan jokala, preden je zaspala. Kako osamljena je bila takrat, tako osamljena, da so bili časi, ko si je želela smrti, ki bi ji bila edina prijateljica. Ljudje govorijo, da otrokov razum ne more dojeti ali si želeti smrti, toda Mary Horton je vedela, da ni tako. Nobenega spomina ni imela na dom, na ljubeče objeme, na to, da si je kdo želi. Njen obup je izhajal iz čiste, nerazpoznavne izgube, ker ni mogla hrepeneti po nečem, za kar ni vedela, da obstaja. Prepričana je bila, da je njene nesreče kriva njena nepriv-lačnost. To se je zgodilo takrat, ko jo je njena občudovana sestra Thomasova prezrla zaradi deklice, ki je bila lepša in bolj privlačna - in to jo je strašno bolelo.
Toda če v njenih genih ni bilo zametkov osebne privlačnosti, so bile v njih zasnove moči. Medtem ko je Mary odraščala, se je zdisciplinirala, in ko je bila stara štirinajst let in je napočil čas, da zapusti sirotišnico, se je že naučila premagati in streti občutek nesreče.
Knjiga bo v kratkem izšla pri ZTT v zbirki »Prevodi«
Resolucija slovenskih članov s Tržaškega
Slovenski socialisti pred novimi nalogami po volilnem uspehu PSI
Zahteva po resnem razčiščevanju o vprašanju globalne zaščite
Slovenski socialisti s Tržaškega so se v sredo sestali na sedežu strankinega pokrajinskega vodstva in ocenili volilne izide na krajevni ravni ter ob tem spet ocenili in preverili vlogo in dejavnost. Slovencev v PSI. Uvodno poročilo je podal načelnik ožjega odbora tržaškega dela slovenske deželne komisije pri PSI Branko Pahor, zasedanja pa so se udeležili tudi mnogi vidni socialistični upravitelji, začenši s predsednikom Kraške gorske skupnosti Marinom Pečenikom. Ožji odbor, ki deluje v tesni povezavi s pokrajinskim vodstvom stranke, sestavljajo poleg Pahorja še Boris Simoneta, Vojko Kocman, Filibert Benedetič in Igor Štoka, ki je nadomestil Igorja Tuto (pred kratkim je namreč izstopil iz stranke). Ta organ je sestavni del slovenske deželne komisije, ki ji načeluje Benečanka Laura Bergnach.
Na seji so izrazili veliko zadovoljstvo nad prodornim volilnim uspehom Craxijeve stranke na deželni in krajevni ravni, istočasno pa so seveda negativno ocenili dejstvo, da v tržaški pokrajinski in občinski svet nista bila potrjena slovenska predstavnika. Razprava je bila glede tega vseskozi trezna in poglobljena, brez vsake resignacije, ob ugotovitvi, da se slovenski socialisti po volit-
vah soočajo z novimi in odgovornejšimi nalogami, tako v stranki kot v širšem okviru slovenske narodnostne skupnosti.
Zastopstvo slovenskih socialistov se bo že prihodnji teden sestalo z voditelji tržaške federacije PSI, o volilnih izidih pa bo tekla v kratkem beseda na seji slovenske deželne komisije. Dosedanji pokrajinski odbornik za kmetijstvo Marcelo Čok ni bil izvoljen, kljub temu da je PSI v dolinskem volilnem okrožju zabeležila volilni napredek, medtem ko so bili izvoljeni trije kandidati italijanske narodnosti v mestnih okrožjih, kjer je stranka ponekod skoraj podvojila glasove. Vojko Kocman pa ni bil izvoljen v tržaški občinski svet zaradi prenizkega števila osebnih preferenc. Na seji so slovenski socialisti odobrili resolucijo, ki jo v celoti objavljamo.
»V sredo zvečer so se na pokrajinskem aktivu v Trstu sestali člani slovenske komisije v PSI, ki so v poglobljeni razpravi podrobno ocenili izide nedavnih upravnih volitev. Prodoren uspeh PSI nalaga stranki nove odgovornosti in politično težo pri pogajalni mizi za sestavo stabilnih odborov, ki naj učinkovito vodijo krajevne up-
rave. Aktiv je s posebno pozornostjo razčlenil in proučil objektivne vzroke, ki so botrovali, da se je okrnilo predstavništvo slovenskih socialistov v izvoljenih telesih. Ta okoliščina obvezuje slovensko komisijo, da se še bolj angažira za uveljavljanje pravic slovenske narodnostne skupnosti. Prišla je do izraza potreba, da se ožji odbor čimprej sestane s tržaškim pokrajinskim odborom PSI in ga seznani s problematiko Slovencev v Italiji, ki mora biti v ospredju pogajanj ter s posebnim poudarkom vključena v politični program novih krajevnih uprav.
V razpravi je prišla tudi odločno na dan zahteva, naj še pred jesenskim izrednim pokrajinskim kongresom stranke pride v krajevnem merilu do resne konfrontacije in razčiščenja pojmov v zvezi z osnutkom zakona za globalno zaščito, ki ga je na pobudo furlanskih parlamentarcev PSI predložila v poslanski zbornici. Rešitev tega vozla je ena bistvenih postavk in predpogoj, da se tudi v širšem kontekstvu začne demokratično preverjanje stališč pri prizadevanjih, da zakonska zaščita vendarle postane stvarnost.«
Razmišljajo tudi o znanstveni reviji
Na inštitutu SLORI sredi načrtov in novih raziskav
Slovenski raziskovalni inštitut ima v tem času v načrtu ali tudi že v delu nekaj novih raziskav. Ravnatelj, prof. Darko Bratina, nam je predstavil nekaj novih projektov.
Kot prvo omenimo raziskovalno delo Toličiča in Košute z delovnim naslovom »Obvladanje dvojezičnosti v otroških vrtcih«. Preko elementarnega testiranja bodo pri otrocih v vrtcu ugotavljali jezikovno zastopanost, prevlado enega oziroma enakomerno prisotnost jezikov. Arh. Igor Jogan bo v svoji nalogi o nastanku manjšin »Etničnost in teritoriji« proučeval slovensko vprašanje v urbanistični politiki Furlanije-Julijske krajine. To je poskus teoretičnega pristopa in kritičnosti z aktualnimi urbanističnimi teorijami in ni le vprašanje tukajšnih razmer, temveč tudi teoretsko zaključena študija zbranih razprav, vezanih na manjšinsko problematiko. Tik pred objavo je delo Janka Jerija »Manjšine in sosedi«, ki osvetljuje odnose med Italijo in Jugoslavijo na področju manjšin. S tem, kar se dogaja v obmejnih prostorih v svetu in pri nas, se je vraziskavi »Internacionalizacija ekonomije v obmejnih prostorih« ukvarjal dr. Branko Jazbec. Delo, ki bo kmalu izšlo tudi v knjižni obliki, govori o specifiki Furlanije-Julijske krajine v razširjeni perspektivi. Dr. Pavel Strajn bo analiziral demografski pregled popisov v nacionalno-zgodovinskem prostoru Slovencev v Italiji, ki bo zajel vse popise od časov Avstro-Ogrske naprej, vse do današnjih dni. Omeniti velja tudi raziskavo finskega antropologa Roberta Munnicha, ki je poročen
s Slovenko, »Govoriti slovensko biti Slovenec«, v kateri je opazova nekatere zaselke na Koroškem in -Italiji. V sodelovanju z inštitutom iz Gorice in za naročnika IRRSAt dela Laura Bergnach analizo šolnik0'' v Furlaniji-Julijski krajini v območj11 obveznega pouka nižje srednje šole.
Prof. Bratina je dejal, da se, kar za" deva strukturo inštituta, nadalje razv’" jajo temeljne področne specializacij® (ekonomija, demografija, sociologija..')1 vzporedno s tem pa se preusmerjal® sedeža v Gorici in Čedadu. Gorišk) oddelek naj bi začel s poglobljeni!111 večplastnimi analizami fenomen® mest Gorica in Nova Gorica. Čedajsk1 oddelek naj bi se specializiral v anal1" ze migracijskih tokov. V Kanalski d°' lini pa se zbirajo zgodovinsko p°' membne stvari o šolstvu. Rekonstruk' cija zajema obdobje vse od začetk°v slovenskega šolstva.
Za konec omenimo še seminarje, ki jih organizira SLORI skupaj s komisij0 za izobraževanje in kadrovanje Pr! SKGZ za univerzitetno mladino. Pr®° kratkim se je zaključil seminar o pod' jetništvu, na katerem sta sodeloval3 Veljko Rus in Janez Jerovšek, ki 0 podjetništvu v socializmu pripravljat® tudi knjigo. Na inštitutu razmišljaj0 tudi o izdajanju znanstvene revije ET' NOSLAB, ki naj bi prinašala člank® ljudi mednarodnega slovesa, ki se uk; varjajo s problemi manjšin. Prispevkj naj bi bili v slovenščini, italijanščin1 in angleščini, revija pa naj bi pomeni; la znanstveni medij, preko katerega d* se prenašale izkušnje s tega področja
PETRA ŠKOFIČ
V ponedeljek in torek na Gradu sv. Justa
Flamenko in bolero v izvedbi skupine Ballet teatro Espanol
Na septembrskih Kmetijskih dnevih
V ospredju interesi tržaških kmetov
Za vse, ki bodo dopust preživeli doma in si torej ne morejo privoščiti potovanja v Španijo, da bi si ogledali sloviti ljudski ples flamenko, je Avtonomna turistična in letoviščarska ustanova za Trst in njegovo obalo pripravila pravo poslastico. V ponedeljek, 18., in v torek, 19. julija, bo namreč na Gradu sv. Justa nastopil Ballet Teatro Espanol s spletom španskih plesov.
Pred tržaškim nastopom je španska skupina obiskala že 60 italijanskih in francoskih mest, povsod pa se je predstavila s koreografijo, ki jo je pripravil in režiral znani koreograf Rafael Aguilar. Prvi del predstave, to je balet po Lorcovi drami Hiša Bernarde Albe (baletna verzija nosi naslov El Rango) je že leta 1979 žela velik uspeh na festivalu v Spoletu z interpretacijo plesalca Antonia Gade-sa. Na letošnji turneji pa sta protagonista Lorcove drame v plesni preobleki Trinidad Artiguez in Manuela Aguilar. Na sporedu pa so še Ravelov Bolero, v katerem bosta nastopila Miguel Angel in Antonio Canales, in solo nastop enajstletnega Belema Martina, ki je pravi "enfant prodige" španske baletne scene. Mali plesalec bo prikazal Antologijo flamenka, to je prikaz zgodovine tega ciganskega plesa, ki je osvojil skoraj ves španski polotok, predvsem pa Andaluzijo.
Plesalec in koreograf Rafael Aguilar se je v zadnjih letih vzpel na Parnas svetovnega baleta, najprodornejši uspeh pa je doživel v Benetkah, kjer je med pustnimi prireditvami leta 1986 pripravil balet »Di guela de TAlhambra«, ki je prikazoval zgodovino flamenka in vpliv hindujske, arabske, židovske in romantične plesne tradicije. Lani je za beneški pust pripravil tudi zaključno prireditev v gledališču La Penice, kjer je poskrbel za televizijsko režijo. Za zimsko sezono pa že pripravlja Lorcovo dramo Yerma, medtem ko bo njegova plesna skupina maja prihodnjega leta v Parizu uprizorila opero Carmen v režiji Pier Luigija Pizzija.
■ Občina Milje prireja poletne počitnice za starejše občane v kraju Piano D'Arta, in sicer od 3. do 17. septembra letos. S tem bi radi starejšim nudili možnost, da preživijo nekaj dni v prijetnem gorskem kraju, da si pridobijo nove znance, si duševno in fizično opomorejo in po potrebi zdravijo v zdravilišču. Vsi interesenti se lahko zglasijo v uradu za družbene dejavnosti Občine Milje, Reber Ubaldini 5, in sicer do 30. julija, vsak dan, razen sobote, med 11. in 13. uro.
Priprave na letošnje Kmetijske dneve so že v polnem teku. Po lanskem premoru, ko je bilo treba prireditev odložiti zaradi tehničnih razlogov in težav pri organizaciji, se Kmetijski dnevi ponovno vračajo na prizorišče. Tudi tokrat bodo potekali v prostorih občinskega kulturnega središča France Prešeren v Boljun-cu, in sicer od petka, 9., do ponedeljka, 12. septembra. Četrtič zapored jih organizirajo vse občine iz tržaške pokrajine, pokroviteljstvo pa nosijo Dežela FJK, Pokrajina Trst, Kraška gorska skupnost in Trgovinska zbornica. Pripravljalni odbor, ki mu predseduje dolinski občinski odbornik Boris Mihalič, sestavljajo predstavniki vseh sodelujočih občin. Odbor se je že večkrat sestal, tako da je potek te štiridnevne prireditve v glavnih obrisih že začrtan.
Kmetijski dnevi bodo letos doživeli že sedmo izvedbo. Kljub pokrajinskemu značaju, ki ga je manifestacija dobila v zadnjih treh letih, ne gre pozabiti, da je njen glavni pobudnik in organizator prvih treh izvedb dolinska občinska uprava. Zaradi želje po kakovostni in prostorski razširitvi pa so se Kmetijski dnevi s časom nujno morali organizacijsko okrepiti. Prav v tem smislu in pa v duhu vsestranskega sodelovanja gre to-
rej iskati povod za pokrajinsko raven te prireditve. Ne nazadnje pa sta kakovost in seveda uspešnost v veliki meri odvisni tudi od finančnega vprašanja. To naj bi veljalo predvsem za tako prireditev, ki si je v teku let že pridobila svoj prostor in ugled. Kot osnovni podatek lahko navedemo dejstvo, da je znašal končni obračun prejšnje prireditve okroglih 100 milijonov, medtem ko proračun letošnjih Kmetijskih dnevov že presega vsoto 120 milijonov lir. Pri tem moramo upoštevati tudi, da bo letos spet na vrsti živinorejska razstava, in sicer v sodelovanju s Pokrajinskim združenjem rejcev. Pred dvema letoma so se namreč morali zaradi slinavke, ki je razsajala po deželi, odpovedati tej razstavi in nekaterim pobudam, ki so prejšnja leta sprožile kar veliko zanimanja.
Poleg tega so v okviru letošnjih Kmetijskih dnevov predvidene še razstave s področij, kot so zajčereja in kuncereja, perutninarstvo,' ptičarstvo, ovčereja in kozjereja, povrtninarstvo, sadjarstvo, cvetličarstvo, vinogradništvo in kletarstvo, čebelarstvo, ribogojstvo, gobarstvo, fitofarmacevtski pripravki in gnojila, ži-vilsko-predelovalni sektor ter kmetijski stroji in pripomočki. Na ogled bodo še
V poletnem centru v Dolini
Kljub tem vročim dnem ni časa za dolgčas
»Zapišite, da se v našem centru predvsem zabavamo, tako otroci kot mi, ki jih spremljamo. Starši pa so seveda tega našega dobrega razpoloženja veseli in upajo, da bo tako lepo vse do konca.« Tako nam je kar na začetku povedala Karmen, koordinatorka letošnjega poletnega centra v Dolini in njene besede so potrdile vse ostale vzgojiteljice in animatorke. Tako so se nam pohvalili tudi otroci, ki so radi odgovarjali na naša vprašanja.
Letošnji poletni center, v organizaciji Občine Dolina, poteka v stavbi in na lepem vrtu dolinskega vrtca. Vse je tako prijetno za bivanje v teh vročih julijskih dneh, da jim radi verjamemo, da se tu vsi dobro počutijo in da nihče ne šteje dnevov do konca bivanja. Veselijo se dobre družbe, odlične kuhinje, lepih izletov, kopanja v morju in še marsičesa.
Včeraj je bil na primer dan obiskov. Poletni center - človek ga ne more zgrešiti, ker so ga otroci okrasili z zastavicami in risbami - so namreč obiskali dolinski župan Edvin Švab, ki se je lahko prepričal, da je otrokom lepo, in obiskovalci letošnjega poletnega centra v dijaškem domu Srečko Kosovel, s katerimi so skupaj obiskali zadružni hlev na Dolgi kroni.
Oba obiska sta bila za vse lep dogodek pa še priložnost, da se med seboj spoznajo slovenski in italijanski otroci, da se skupaj pozabavajo in navežejo stike, ki bodo prav gotovo pomembni tudi
za njihovo bodočnost in za njihov odnos do drugih narodnostnih skupnosti.
53 otrok je letos vpisanih v dolinski poletni center. Prihajajo iz vseh vasi dolinske občine, med njimi pa je letos tudi skupina otrok iz Bazovice. Na razpolago imajo šolski avtobus, ki jih zjutraj pripelje, popoldne pa odpelje (šofer je bil naprej Boris, sedaj pa je Vojteh). Tako prihajajo po svoje otroke le starši iz Doline.
Za otroke od treh do desetih let starosti skrbijo tri animatorke, ki imajo še svoje asistentke. Naj navedemo njihova imena: Karmen, Darja, Eda, dve Silvi in Adriana; potem sta tu dve spremljevalki prizadetih otrok, Cinzia in Micaela, pa
še tri kuharice: Gina, Vanda, Loredana, čistilka Milena in Marija, ki pomaga povsod, kjer je treba.
»Kuharice so izvrstne. Otrokom kuhajo vse, kar jim ugaja. Tudi "pizze" so že napravile in celo z domačim sladoledom so nam postregle. Tudi vreme je bilo kar v redu, tako da smo se že večkrat kopali na Tankem rtiču in na rtiču Olmi. Otroci so Jepo zagoreli in veseli teh kopanj.«
Življenje v centru je močno razgibano. Otroci so z vzgojiteljicami obiskali zadružni hlev na Dolgi kroni, si ogledali kokošerejo v Prebenegu, obiskali Glinščico in si ogledali nekatere predstave festivala v Miljah. »Prihodnji teden pripravljamo daljši avtobusni izlet. Avto-
busno podjetje "La Gradese" nam nudi brezplačno avtobusno vožnjo. Kraj izleta še nismo določili. Pa še v Gročano nas vabijo in tudi v druge kraje.«
Otroci imajo na dvorišču vrtca prekrasno senco, kjer se lahko igrajo in zabavajo. Tu imajo tudi dva plastična bazenčka, v katerih tako radi čofotajo, morda celo raje kot v morju.
»Vzgojiteljice smo tu, da jih nadzorujemo, da jih čuvamo. Vse ostalo je v njihovih rokah. Sami se odločajo za igre, sami si izbirajo družbo. Le če vidimo, da se dolgočasijo, interveniramo in izberemo igro, ki morda bolj privlači.«
Za konec pripravljajo otroci s svojimi vzgojiteljicami in animatorkami tudi zaključno prireditev. »Petja ne bo manjkalo. Vse ostalo moramo še pripraviti. Na vsak način bo veselo in vas že sedaj vabimo, da se te poslovilne prireditve udeležite.«
Kaj pa so k vsemu temu rekli otroci? Le zapišite, da se imamo lepo, da se igramo, da se radi kopamo, da imamo veliko prijateljev, da radi pojemo in da jemo dober sladoled.
v In ker jim je res tako lepo, jim iz srca želimo, da bi bilo tako tudi do konca. Pa še zahvalo moramo pripisati: najprej Občini Dolina, športnemu društvu Breg za žoge, boljunški sekciji VZPI-ANPI, ker je dala na razpolago klopi in mize, organizatorjem Kmetijskih dnevov, vsem ustanovam in podjetjem, ki so nas lepo sprejela, in seveda še staršem, ki so centru v vehko oporo.	NEVA LUKEŠ
razstave strokovnih publikacij, grozd)® (špronov) in etnografskih predmetov. N® voljo bodo tudi pokušnje vina, medU; mleka in mlečnih izdelkov. Med novosti pa spadata razstavi zeliščarstva in k®" mnoseštva. Pomembno je tudi to, da b° . letos spet dražba brejih junic, ki j# bodo tokrat pripeljali iz Slovenije. PP tem je zanimiv podatek, da naši kmetj® nimajo goveda za na prodaj in da 9® zato čedalje bolj kupujejo od rejcev z«' naj tržaške pokrajine. Ze v nedeljo zjut' raj se bo začelo ocenjevanje in nato n®' grajevanje najlepših krav, pri čemer b° sodeloval izvedenec sivorjave pasme i2 Verone.
V okviru Kmetijskih dnevov se bod° zvrstile okrogle mize, ki bodo obravn®; vale predvsem kmetijstvo kot sestavni del gospodarstva. V soboto bo prof' Prestamburgo, docent na ekonomski f®' kulteti tržaške univerze, imel uvodn0 poročilo, v katerem bo analiziral sedanj® stanje na kmetijskem področju. Ta pr®' gled kmetijstva na Tržaškem naj bi v prvi vrsti nudil osnovne napotke za uv®' janje mladih sil v to dejavnost, nam®1) pa je tudi usmerjanje v posamezne bolj ali manj razvite stroke kmetijstva. 2® nedeljo je predvidena okrogla miza n® temo »Izkušnje in perspektive kmečk®; ga turizma«, pri kateri bodo sodeloval1 predstavniki vseh občin, ki so pobraten® s tukajšnjimi občinami. Spet bo tak0 prišlo do srečanja, ki so ga organizatol)1 prvič preizkusili že pred dvema letom® Niz okroglih miz bo sklenila ponedelj' kova razprava o vprašanju odnosa d° okolja, pri kateri bodo sodelovali pred' stavniki kmetijskih, lovskih in narav0' varstvenih organizacij.
Letos bodo na Kmetijskih dnevik uradno predstavili knjigo Vitjana Sand' na z naslovom Sadje z našega vrta, ki j® pred kratkim izšla pri ZTT in ki jo b° založba predstavila skupaj s Kmečk0 zvezo. Zelo verjetno pa bodo v tisti® dneh tudi uradno odprli novo molzišč®; ki ga pravkar dokončujejo v živinorejsk1 zadrugi Dolga krona.
velik organizacijski napor, v ta nam®® je nastalo poleg pripravljalnega odbor® tudi posebno tajništvo, ki stalno sled1 vsem problemom, med prireditvijo sam0 pa bo kot običajno deloval urad za stik® z javnostjo. Delno bo tudi prenovi)®® prireditveni prostor. Letos bo obseg®1 kar štiri šotore, ki jih bodo postavi® okrog občinskega gledališča, to se p1'®''1 vse od boljunske Jame, vaškega predel® s tem imenom, do prostora, kjer je sed®) konjušnica. Za kioske s pijačo in jedač° bo poskrbelo ŠD Breg, poleg razstavne ga dela prireditve pa bo vse dni tud1 glasbeno-kulturni spored. Morda sprožila nekaj negodovanja letošnja °d' ločitev o vstopnini, ki je doslej ni kil°' Vsota bo sicer le simbolična, uvedli P® jo bodo z namenom, da bi Kmetijs®1 dnevi tudi dejansko pridobili značilno® sejemske prireditve, ki ima s tradim0" nalno šagro le malo skupnega, (dam)
Pomembna slovesnost včeraj dopoldne v Štivanu
Stivanska papirnica praznuje tridesetletnico obratovanja
^štivanski papirnici je bila včeraj do-slovesnost, s katero so proslavili "letnico obratovanja papirnice, ki sodi b-. naj večje industrijske obrate v Fur-“•bji-Julijski krajini. Tovarna, ki je last I Uzbe Burgo, zaposluje trenutno 630 de-. Vcev in uradnikov, v glavnem prebi-
uevinsKU-ndorezmsKe m uiugm . lznjih občin. Obrat so zgradili pred tri-, esetimi leti na bonificiranem močvirna-
, ‘n ozemlju ob izlivu reke Timave ne-?leč od Štivana, skoraj na meji med de-'■tsko-nabrežinsko in tržiško občino. V .lem so delale generacije krajevnih de-vcev, ki so bile tudi sindikalno gleda-0 vedno močno angažirane. Papirnica tok 6 večkrat soočala tudi s krizami, po-ebno huda je bila tista pred nekaj leti, c° so predčasno upokojili več uslužben-ev in prekinili nove zajroslitve.
Danes, proizvajajo v Štivanu kvalitetni raPir za tiskanje tednikov, mesečnikov J ostalega periodičnega tiska, več kot “b odst. proizvodnje pa je namenjene iz-°zu. Dnevno delajo v papirnici tri izme-,e' kar pomeni, da se proizvodnja odvija njk na tekočem traku, 360 dni na leto. J^oji ne obratujejo samo ob večjih praznikih in za velikošmarenski premor. Pro-Zvodni ciklus se pričenja v Sovjetski jVezi, v severni Evropi in v ZDA, od ko-]er preko tržiškega pristaniška uvažajo es, ki ga s sodobnimi tehnološkimi me-0aami predelujejo v papir. Proizvodni Proces v tovarni traja približno dvanajst -p Pri tem se papirnica poslužuje reke hnave, po koncu proizvodnega cikla pa °do korenito prečistijo.
Na včerajšnji prireditvi v Štivanu so med drugim nagradili delavce, ki so od vsega začetka zaposleni v papirnici. Priznanja so prejeli: Aldo Barnaba, Sergio Bean, Elvio Bortolossi, Giovanni Cahari-ja, Silvano Chivella, Emilio Croselli, Luciane Košuta, Vittorio Giacomini, Fede-rico, Vittorio in Natalino Leghissa, Um-berto Maggiolaro, Silverio Miniussi, Vir-gilio Pacor, Sergio Paulon, Luciano Peric, Rodolfo Pernarčič, Stanislaao Peterlin, Giuliano Porcile, Guido Rades-sich, Franco Sain, Lucio Scapin, Domeni-co Sponza in Mauro Stradi.
Na včerajšnji slovesnosti (na sliki) je govoril predsednik družbe, ki upravlja
papirnico, Lionello Adler. Orisal je uspehe obrata, istočasno pa je prisotnim delavcem, oblastem in predstavnikom krajevnih uprav podrobno obrazložil ves proizvajalni proces ter tudi delovanje nekaterih strojev. Adler je tako povedal, da v Štivanu lahko v enem dnevu proizvedejo 1.440 kilometrov dolg in 5,30 metrov širok trak papirja, ki bi lahko kril zemljepisno razdaljo med Trstom in Messino. Prireditve se je med drugim udeležil tudi devinsko-nabrežinski župan Brezigar, predstavnik krajevne uprave, ki je doslej pokazala veliko pozornost in občutljivost do vprašanj štivanske papirnice. (st)
Nove možnosti za razmah dela v pristanišču
Dejavnost tržaškega pristanišča je v prvih štirih mesecih letošnjega leta zabeležila nekaj spodbudnih rezultatov. Izkazalo se je, da se je blagovni promet v primerjavi z lanskim letom povečal za več kot 9 odstotkov. Pristaniška ustanova naj bi bila po teh podatkih sodeč v popolnem razmahu in odgovorni zagotavljajo, da bo tržaška luka kmalu postala ena najsodobnejših in največjih ob Sredozemskem morju. V načrtu je namreč znatna razširitev pristanišča; sedmi pomol bo »zrasel« za kar 150 tisoč kvadratnih metrov (trenutno meri 250 tisoč kvm).
Za industrijski sektor ter za dovoz nafte pa prej navedeni spodbudni podatki ne veljajo. V prvih štirih mesecih letošnjega leta je bila količina surove nafte, ki je stekla po ceveh čezalpskega naftovoda, kar za 250 tisoč ton manjša kot lani. Zmanjšal se je tudi iztovor surovin za škedenjsko železarno.
Za razmah tržaškega pristanišča je gotovo. zelo pomembna pogodba med finančno družbo Finporto in družbo Astra-mar iz Buenos Airesa, po kateri na bi Trst postal pomebna postojanka za predelavo in prodajo argentinskih proizvodov. Astramar je v svetu precej pomembna pomorska družba, ki se ukvarja s prevozom argentinskih žit v Sovjetsko zvezo in na Kitajsko, obenem pa deluje tudi kot predstavnik številnih tvrk za izvoz sadja, krzna, mesa in drugih proizvodov iz Argentine. Družba iz Buenos Airesa je s podpisom pogodbe s pristaniško ustanovo postavila zahtevo, da postane tržaško pristanišče postojanka za uvoz raznih proizvodov, ki bi jih tu spremenili v dokončen izdelek ter nato izvozili v srednjeevropske in vzhodne države.
N ar avov arstveniki Prirejajo javno Ječanje z novimi svetovalci
Združenja in organizacije naravo-''Srstvenikov in mirovnikov (Agrisa-Us. Amici della terra, Italijansko natu-ristično združenje, Odbor za zaprtje j^stnega središča za motorni promet, l^dbor za zaščito bazoviškega gozda, udbor za ureditev pešpoti med Ponča-i)° in Glinščico, Italia nostra, Liga pro-1 'ovu, Liga in Združenje proti vivi-skciji, Liga za okolje, Liga za zaščito fiic, Mednarodno gibanje za spravo in !^ednarodni sklad za varstvo narave 2*WF) prirejajo v sredo, 20. julija, ob v°-30 v hotelu Savoia Excelsior Palače Trstu javno srečanje, na katero vabi-6 Pcrvoizvoljene občinske, pokrajin-.. 6 in deželne odbornike. Nameravajo I hi namreč predočiti vprašanja v zve-* z zaščito in onesnaženjem okolja.
mnenju naravovarstvenikov ob-namreč še vedno cela kopica Pfoblemov, ki jih dosedanje uprave 6lso znale ali hotele rešiti. V tiskov-, ehi sporočilu med drugim pišejo, da bilo doslej vse preveč praznih beli in premalo stvarnih posegov na jj dročju zaščite okolja, zato želijo bo-, °bim javnim upraviteljem posredova-Svoje predloge.
Poziv Razsodišča za pravice bolnikov
Tržaška KZE naj temeljito zniža zahteve po oskrbnini za ostarele
Tržaška Krajevna zdravstvena enota je pred nekaj meseci zaprla enega od dveh oddelkov bolnišnice za nepremične ostarele Gregoretti. Bolnike in njihove sorodnike je ob tem obvestila, da kdor hoče bolnišniško oskrbo, mora plačati 59.000 lir na dan (1.800.000 lir na mesec). Kdor nima denarja, mora domov, razen v primeru, da ni nujno potreben zdravniške oskrbe. Sklep je spravil v hude težave veliko bolnikov. V glavnem so to priletni ljudje, ki so ostali paralizirani ali jim morajo odvajati vodo s katetrom, saj si sami ne morejo pomagati. Tudi če bi živeli z otroki, bi ti težko skrbeli zanje, saj se je sistem življenja popolnoma spremenil in največkrat delata tako mož kot
žena. Ob popolnem pomanjkanju oskrbe na domu imajo to možnost le še redki. Za večino je alternativa le v bolnišnici in torej v plačevanju tako visoke vsote. Prav glede tega pa je v prejšnjih dneh zavzelo ostro stališče Razsodišče za pravice bolnikov, na katero se je obrnilo veliko bolnikov in njihovih sorodnikov.
Razsodišče ugotavlja, da je pravica do zaščite zdravja in brezplačnega zdravljenja zajamčena z ustavo, Res je, da država nudi nepremičnim bolnikom invalidnino in da jo v primeru sprejema v bolnišnico odvzame. Povsem krivično (in verjetno tudi nezakonito) pa je, ugotavlja Razsodišče, da javne zdravstvene ustanove od-
vzemajo tem bolnikom tudi starostno pokojnino, za katero so delali celo življenje. Mimo te ocene pa je zelo malo takih bolnikov, ki bi z invalidnino in pokojnino dosegli vsoto 1.800.000 lir na mesec. Kaj torej?
Odgovor javnih zdravstvenih ustanov je kategoričen: oskrbnino zanje naj (do)plačajo njihovi sorodniki. Toda zakon št. 443 civilnega prava določa, da mora višino tega zneska določiti sodstvo na osnovi potreb bolnika in razpoložljivosti njegovega skrbnika. Z drugimi besedami: popolnoma nemogoče je, da bi moglo sina,' čigar družinski dohodek znaša poldrugi milijon lir, sodišče prisiliti, da plača za očeta 1.800.000 lir na mesec. V tem smislu so se že izrekli številni sodniki, med njimi pretor Dogliotti iz Milana.
Kaj torej narediti? Izhajajoč iz ugotovitve, da so zahteve tržaške KZE zakonsko neupravičene, Razsodišče za pravice bolnikov poziva KZE, naj jih temeljito zmanjša, tako da bo zdravstvena oskrba dostopna vsem. V drugačnem primeru pa se bo moralo izreči sodstvo in ni rečeno (glej primere v Milanu), da bodo sodniki naklonjeni javnim ustanovam... (nf).
Baletni večeri v Miljah
Na Marconijevem trgu v Miljah se danes pričenja splet plesnih predstav, ki jih pripravlja plesni ansambel gledališča Verdi iz Trsta. Prvi večer, to je danes ob 21. uri, si bomo lahko ogledali predstavo »V poklon Pucciniju in Verdiju«. Gre za glasbeni spektakel, sestavljen iz tem najbolj priljubljenih oper obeh skladateljev. Baletna koreografija je delo Tuccia Rigana, ki se nam bo predstavil tudi kot prvi baletnik. Plešeta še Susanna Proja in Pino Alosa. Vstop je prost.
Predstavo bodo v Miljah ponovili še jutri in v nedeljo.
Po načrtu Deželnega centra za storitve
V razpravi odnosi med sindikati kovinarjev
Mali in srednji podjetniki morajo poenotiti delovanje
k V Centru za znanstvene in tehnološ-® raziskave so v teh dneh predstavili j. ert Deželnega centra za storitve, nagovora se je udeležilo okrog 60 tonikov malih in srednjih podjetij ter ki *}ateljev tehnoloških laboratorijev, i delujejo v deželi Furlaniji-Julijski ®Jini.
^ Načrt Deželnega centra za storitve
tež.2a podjetnike zelo pomemben in k čim večjemu poenotenju delo-
Predv
V J
».Ja podjetij na mednarodni ravni,
s( -Vsem kar zadeva pravilnike in iz-tin-janje uradnih listin. Treba je na-k:?6.upoštevati, da se vedno bolj pri-zuje leto 1992, ko naj bi prišlo do tn °tnega tržišča v državah, ki so včla-v v EGS. Podjetja se morajo torej j ^slednjih štirih letih čimbolj pribli-sko Proizvodnemu sistemu gospodar-tn Najmočnejših evropskih držav. Če in srednji podjetniki ne bodo
dntenj
„P°stevali tega pravila, bo lahko poe-je tržišč zakrivilo njihov propad. v6der Se Deželni center za storitve za-Pot C*a Ie za rešitev tega problema Sv ret>na predvsem informacija, je na in J6® sedežu v Centru za znanstvene vg . nploške raziskave predstavil šte-na?®1 podjetnikom svoj širokopotezni p0 ,rt- Predvsem bo malim in srednjim t^dJdtnikom nudil vse potrebne poda-$1^ ® nasvete ter jih seznanil z evrop-Pa Proizvodnimi sistemi, obenem n0 Pn bo skušal usmeriti v medseboj-Ig .Sotielovanje z laboratoriji in uradi, , zstavljajo uradne listine v naši in v Pa k ^ italijanskih deželah. Poleg tega no Deželni center nudil podjetni-
kom tudi pomoč in nasvete pri določanju nove proizvodne strategije.
S podobnimi problemi so Se v tem času srečale vsa mala in srednja evropska podjetja. Komisija Evropske skupnosti je pred nedavnim izoblikovala nov način za poenotenje pravilnikov in za izstavljanje uradnih listin za tvrdke na mednarodni ravni. Gospodarske dejavnosti težijo torej k vedno večjemu sodelovanju in poenotenemu delovanju. Jeseni bo Deželni center za storitve priredil posvet v sodelovanju z Italijanskim združenjem za proizvodnjo (AIP). Udeleženci se bodo predvsem posvetili vprašanju delovanja malih in srednjih podjetij ter njihove resnosti in zanesljivosti.
Delovno mesto za socialno delavko
Devinsko-nabrežinska občina razpisuje na osnovi kolokvija, študijskih naslovov in službenih izkušenj javno selekcijo za sestavo prednostne lestvice za začasno zaposlitev socialne delavke/socialnega delavca. Znanje slovenščine je obvezno.
Županstvo devinsko-nabrežinske občine bo sprejemalo prošnje na ne-kolkovanem papirju do 21. julija 1988. Za morebitne informacije in za dvig razpisa se interesenti lahko obrnejo na občinski urad za stike z javnostjo in prevajanje - telefon 200-421, interna številka 17.
Sestalo se je vodstvo UILM-UIL
V	torek, 12. julija, je bilo na glavnem sedežu sindikata UIL v Trstu zborovanje vodstva kovinarskih delavcev UILM-UIL. Govorniki so v prvi vrsti obravnavali problem vedno slabših odnosov med sindikalnimi organizacijami kovinarjev CGIL, UIL in CISL. Vodstvo delavske zbornice UILM-UIL je poudarilo, da je njihova sindikalna organizacija vedno skušala dosledno voditi politiko sodelovanja s CGIL in CISL, ter potrdila, da je sindikalna enotnost nepogrešljiva za obrambo interesov delavskega razreda; zato je treba ustvariti možnost za sodelovanje med sindikati in organizirati čimveč skupnih dejavnosti. Če do tega ne bo prišlo, bo delavska zbornica UILM nadaljevala boj z lastnimi pobudami in dejavnostmi z upanjem, da jo bodo podprli tudi delavci drugih sindikatov.
Objavili razpis za poštne uradnike
Direkcija za pošto in telekomunikacije za deželo FJK obvešča, da je v Uradnem listu št. 51, ki je izšel 28. junija 1988, objavljen razpis za 135 delovnih mest.
V	pokrajinah Trst, Gorica in Pordenon je prostih 50 delovnih mest za specializirane operaterje (V. kategorija), v videmski pokrajini pa je na razpolago 75 delovnih mest. V vsej deželi FJK je obenem praznih 10 delovnih mest za prevoznike (IV. kategorija).
Prošnje kandidatov morajo biti napisane na kolkovanem papirju za 5.000 lir. Prosilci jih lahko pošljejo v priporočenem pismu ali pa izročijo osebno uslužbencem v uradu poštne uprave v Ul. S. Anastasio 10. Urad je odprt ob delavnikih od 9. do 12. ure. Rok za predložitev prošnje zapade 28. julija 1988.
Kdor želi zaprositi za mesto specializiranega operaterja, bo moral z ustrezno dokumentacijo dokazati, da je opravil višjo šolo, za prevoznike pa zadošča srednješolska izobrazba.
■	S preprosto slovesnostjo v ljudskem parku v Ulici Giulia se je včeraj dopoldne pričel sklop prireditev ob 100-letnici rojstva pomembnega in priznanega tržaškega pesnika Scipia Slataperja. Njegovemu spominu se je župan oddolžil tako, da je pred njegov doprsni kip v parku položil lovorjev venec.
V	občinski palači je obenem včeraj potekala seja posebnega odbora, ustanovljenega za prireditev in usklajevanje številnih slovestnosti v čast temu znanemu »pesniku Krasa«.
■	V občinski dvorani palače Constanzi bodo danes odprli antološko razstavo slikarja Giovannija Duiza z naslovom »1958—1988: trideset let slikarskega življenja«.
Razstava bo odprta do 29. julija vsak dan med 10. in 13. ter 17. in 20. uro, ob praznikih le dopoldne.
Negativen izid referenduma novinarjev
Včeraj zvečer so v Novinarskem krožku sešteli glasove referenduma, s katerim so novinarji izrazili svoje mnenje o osnutku nove delovne pogodbe, ki sta ga v Rimu podpisala vsedržavni novinarski sindikat in Zveza založnikov. Volišče je bilo odprto tri dni.
Na volišče je šlo vsega skupaj 76 novinarjev: 64 poklicnih, 9 upokojenih in 3 publicisti. Za novo pogodbo se je izreklo 32 novinarjev, proti jih je bilo 43, 3 so se vdržali. Med poklicnimi novinarji jih je bilo 35 proti novi pogodbi, 28 jih je bilo za, 1 novinar je oddal belo glasovnico. V naši deželi je vsega skupaj 228 poklicnih novinarjev, vseh včlanjenih v novinarsko zbornico pa je 1.075. Največ je seveda publicistov., ki pa nimajo odvisnega delovnega razmerja pri založniških hišah ali pn drugih sredstvih množičnega obveščanja. Ti niso prišli na volišče, pa čeprav so imeli volilno pravico.
Zapustila nas je naša draga
Terezina Rapotec vd. Raseni
Pogreb bo jutri, 16. julija, ob 13. uri iz cerkve na Pesku.
Žalostno vest sporočajo hčeri Marija in Angela z družino, vnukinji Nadja in Silvana z družinama ter vnuk David.
Pesek, 15. julija 1988
Sporočamo žalostno vest, da nas je dne 14. 7. 1988 zapustil naš brat, svak in stric
Peter Šorli
duhovnik
Ležal bo jutri, 16. t. m., v cerkvi sv. Ivana od 9.15, kjer bo ob 10. uri pogrebna sv. maša.
Vsem ga priporočamo v molitev.
Sestre, svak in nečaki
Trst, 15. julija 1988
t
Ob smrti svojega dolgoletnega dušnega pastirja
msgr. Petra Šorlija
se hvaležno klanjajo njegovemu spominu in svojcem izrekajo globoko sožalje.
Odbor svetoivanskega Marijinega doma, cerkveni pevski zbor in celotna slovenska svetoivanska skupnost.
Trst, Sv. Ivan, 15. julija 1988
Spominu duhovnika in javnega delavca, g. Petra Šorlija, ki je bil med pobudniki samostojnega nastopanja v povojnem času in dobitnik odličja SSk se spoštljivo klanja
Slovenska skupnost
t
Nepričakovano je Gospod poklical iz tega zemeljskega življenja v večno življenje
Giacoma Di Marcantonia
Pogreb pokojnika bo danes, 15. t. m., ob 13. uri iz hiše žalosti v Nabrežini v župnijsko cerkev.
Z veliko bolečino sporočajo vest žena Silvana Markuža, otroci, starši in sorodstvo.
Nabrežina, Civitella San Paolo (Rim), 15. julija 1988
Prijatelji z univerze izrekajo Paolu in družini iskreno sožalje ob prerani izgubi dragega očeta.
Ob izgubi dragega očeta izreka Augustu Segheneju iskreno sožalje
Slovenska komisija PSI
Domači in pordenonski šolarji
Pred zaključkom šolskega leta so nas obiskali v uredništvu
V kronistični mapi nam je ostalo še nekaj posnetkov, ki jih je naš fotograi napravil ob tolikih obiskih v našem uredništvu. Šolarji so že dober mesec na zasluženih počitnicah, mi pa se vrnimo na konec šolskega leta, ko so nas obiskali učenci 4. in 5. razreda osnovne šole Fran Venturini iz Boljunca...
...učenci višjih razredov osnovne šole Oton Župančič od Sv. Ivana, ki so jih seveda spremljali učitelji...
sincROTRone trigstg
ZADRUŽNA DELNIŠKA DRUŽBA LA SINCROTRONE TRIESTE, KI JE ZADOLŽENA ZA IZGRADNJO SVETLOBNEGA POSPEŠEVALNIKA »ELET-TRA« V TRSTU,
IŠČE
INŽENIRJA
Z DIPLOMO IZ ELEKTRONIKE ALI ELEKTROTEHNIKE. KANDIDAT NAJ BI IMEL DELOVNE IZKUŠNJE NA PODROČJU JAKEGA TOKA ZA NAPAJANJE MAGNETOV SVETLOBNEGA POSPEŠEVALNIKA ALI PA NAJ BI GA TO PODROČJE ZANIMALO. KANDIDAT NE SME IMETI VEC KOT 30 LET (KODEKS MP/TC/04).
DIPLOMATA IN TEHNIKA
NA ZNANSTVENO-TEHNlCNEM PODROČJU z IZKUŠNJAMI NA SISTEMIH SOFTVVARE REAL-TIME. PREDNOST BODO IMELI KANDIDATI, KI OBVLADAJO OPERATIVNE SISTEME REAL-TIME IN SISTEM UNIX TER KRAJEVNE MREŽE ETHERNET ALI TOKEN-RING IN POZNAJO KOMUNIKACIJSKE PROTOKOLE, KOT SO ISO/OSI ALI TCP/IP (KODEKS MP/TC/05).
ELEKTRONSKEGA IZVEDENCA
Z IZKUŠNJAMI NA PODROČJU NAČRTOVANJA HARDVVARE ZA SISTEME, KI IMAJO ZA OSNOVO MIKROPROCESORJE. PREDNOST BODO IMELI KANDIDATI Z IZKUŠNJAMI NA SISTEMIH VME (KODEKS MP/TC/05).
ZAHTEVA SE DOBRO ZNANJE ANGLEŠKEGA JEZIKA.
KANDIDATI NAJ NAJKASNEJE DO 30. JULIJA 1988 POŠLJEJO PROŠNJO Z VSEMI PODATKI O NJIHOVIH DELOVNIH IZKUŠNJAH IN Z VSEMI INFORMACIJAMI, KI SE JIM ZDIJO POTREBNE NA:
SINCROTRONE TRIESTE
PERSONALNI ODDELEK, 34012 TRST, PADRIČE 99
V PROŠNJI JE TREBA NAVESTI TUDI ŠTEVILKO KODEKSA, NA KATEREGA SE PROŠNJA NANAŠA.
GLASBENA ZADRUGA ARS NOVA GLEDALIŠKA ZADRUGA NOVI TRŽAŠKI TEATER POD POKROVITELJSTVOM OBČINE DEVIN-NABREŽINA
priredita
DANES, 15. t. m., ob 21. uri na trgu v MAVHINJAH
OPROSTI, NE JURIŠ?
kabaret Borisa Kobala in Sergeja Verča
		
koncerti		včeraj - danes
VERDI		Danes, PETEK, 15. julija 1988
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Moliere
GEORGE DANDIN ALI
KAZNOVANI SOPROG
režija Dušan Mlakar
Festival operete - Poletje 1988. Do 10.
avgusta se bodo v Trstu, v organizaciji občinskega gledališča Verdi, zvrstile tri operete: Straussov NETOPIR, Dostalova KLIVIA in Lebarjeva VESELA VDOVA.
Pri blagajni gledališča Verdi so na razpolago vstopnice za premiero Dosta-love operete KLIVIA, ki bo nocoj ob 20.30. Dirigent Guerrino Gruber, režija Gino Landi,
Jutri ob 20,30 sedma in zadnja predstava Straussove operete NETOPIR.
razstave
Na sedežu Turistične ustanove v Ses-
Ijanu bodo danes ob 18.30 odprli razstavo skulptur in risb slikarja SERGIA CA-VALIERIJA.
V	Kraški galeriji v Repnu 31 je na ogled do 17. julija razstava akademske slikarke Vere TERSTENJAK-JOVIČIČ.
V	konjušnici v Miramarskem parku
je odprta razstava z naslovom NOVE MEJE V ARHITEKTURI, ki prikazuje stvaritve arhitekta Maksa FABIANIJA.
V	galeriji Cartesius je na ogled razstava slikarja Antonia GUACCIJA. Razstava bo odprta po običajnem urniku še jutri.
V	tržaški Občinski galeriji je na
ogled razstava ljubljanskega slikarja Štefana GALIČA.
V	galeriji Moderna (Galerija Rossoni) je na ogled razstava slikarke Lide DEL PICCOLO JOPPOLO.
kino
ARISTON - 21.30 La mia vita a guattro zampe, Šved. 1987; r. Lasse Hallstrom; i. Anton Glanzelius, Tomas von Broms-sen.
EKCELSIOR I - 17.45, 22.15 Arancia meccanica, fant., ZDA, 1971, 137', r. Stanley Kubrick; i. Malcolm Mc Do-well, Patrick Mogel,
EKCELSIOR II - 17.45, 21.45 Milagro, ZDA, 1988, r. Robert Redford, i. Sonia Braga, Christopher Walken.
NAZIONALE \ - 17.00, 22.00 Corne ama-re tre donne, renderle ielici e uscir-ne vivi. Za vsakogar.
NAZIONALE II - 16.30, 22.00 Play boy in prova, porn.,
NAZIONALE ID - 16.30, 22.00 Amore dal vlvo, porn,,
NAZIONALE IV - 16.30, 22.00 II colon-nello Redi, kom., Madž./ZRN; r. Istvan Szabo, i. K. M. Brandauer, G. Landgre-be.
FENICE - 17.00 Indiana Jones, nato nastop orkestra ter komikov Cicilla in Galdina.
GRATTACIELO - 17.00, 22.15 Miracolo sulTottava strada, fant,, ZDA; r, M. Robbins; i. H. Cronyn, J. Tandy.
MIGNON - 16.30, 22.00 Bigfoot e i suoi amici, pust., ZDA; r, W. Dear; i. J. Lith-gow, M. Dillon.
LJUDSKI VRT - 21.15 Basil, Tinvestiga-topo, ris., ZDA 1986; prod. Walt Dis-ney.
EDEN - 16.00, 22.10 Una scatenata mog-lie insaziabile, porn., i. Lady Godiva,
VITTORIO VENETO - Zaprto do 1. avgusta.
CAPITOL - 17.00, 22.10 LTmpiacabile,
pust., ZDA; r. P. M. Glaser; i. A. Schwarzenegger, M. C. Alonzo. LUMIERE FIGE - 20.00, 22.00 Un merco-ledi da leoni, dram., ZDA 1982; r. John Milius; i. Jean-Michael Vincent, Willi-am Katt.
ALCIONE - Zaprto do 1. avgusta. RADIO - 15.30, 21.30 Marina, i deslderi di una nobildonna, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
Mirku se je pridružil bratec
VASILIJ
Sonji in Zdravku čestita, novorojenčku pa vošči vse najboljše
ŠZ Gaja
Med formulami blesti nova zvezda
dr. LORIS TAVČAR
Zveste
Marisa, Giuliana, Neva, Marina
čestitke
VLADIMIR
Sonce vzide ob 5.30 in zatone ob 20.51 - Dolžina dneva 15.21 - Luna vzide ob 6.40 in zatone ob 22.03.
Jutri, SOBOTA, 16. julija 1988
KARMEN
PLIMOVANJE DANES: ob 5.13 najnižja -64 cm, ob 12.07 najvišja 37 cm, ob 17.24 najnižja -7 cm, ob 22.46 najvišja 38 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 26,8 stopinje, zračni tlak 1010,1 mb narašča, veter jug 16 km na uro, vlaga 67-od-stotna, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 24 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Daniele Petronio, Alessandro Scialpi, Luca Lopardo, Jtyan Starc, Lara Tonini, Paolo Zanot, Sara Chrostowska.
UMRLI SO: 81-letni Giovanni Počkaj, 88-letni Nazario Bonazza, 81-letni Luigi Fedel, 89-letna Erminia Herman, 84-letna Orsolina Žaro, 85-letna Orsolina Poznik,
86-	letna Paola Cellich, 70-letni Gino Ci-cuto, 85-letna Anna Birsa, 53-letna Lore-dana Del Piero, 62-letni Paolo Lanzillotti, 21-letna Monica Cammarata, 85-letni Cosmo Perossa, 64-letna Giuliana Dolinar, 79-letni Bruno Stagnaro, 54-letni Gi-orgio Schergna, 91-letna Maria Valencie,
87-	letna Maria Buttinar,
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 11. julija, do sobote, 16. julija 1988
Dnevna služba - od 8.20 do 19.30
UL. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, Ul. Alpi Giulie 2 (Altura), Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan).
BAZOVICA (tel. 226210), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, Ul. Alpi Giulie 2 (Altura), Ul, S. Cilino 36 (Sv. Ivan), Ul. Dante 7, Ul. dellTstria 18.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. Dante 7, Ul. dellTstria 18.
BAZOVICA (tel. 226210), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
razna obvestila
ZSKD obvešča, da so uradi odprti vsak dan od 8. do 14. ure, ob ponedeljkih in četrtkih tudi popoldne od 15.30 do 18.30.
SK Devin - kajakaška sekcija prireja od 18. do 22. julija začetniški tečaj kajaka v Sesljanskem zalivu in na Soči. Za informacije in vpisovanje telefonirati na št. 200236 - 200358 - 220718.
Šolsko skrbništvo v Trstu obvešča, da so v ministrski okrožnici št. 187 (z dne 5. julija 1988) objavljeni pogoji za vključitev v stalež učnega in neučnega osebja, za katere velja zakonski odlok št, 140 (z dne 3. julija 1988). Interesenti morajo predložiti prošnje za vključitev v lestvico na Skrbništvo, in sicer najkasneje do 6. avgusta letos.
Na sedežu Šolskega skrbništva so objavljene začasne lestvice suplentov za šolsko leto 1988/89, ki so bile že izčrpane. Čas za morebitne prizive poteče jutri, 16. t. m„ vse informacije pa dobite na sedežu Sindikata slovenske šole, UL Car-ducci 8,
PREDSTAVE NA PROSTEM DANES, 15, t. m. - BAZOVICA v nedeljo, 17. t. m. - PROSEK v torek, 19. t. m. - TREBČE ZAČETEK PREDSTAV OB 21. VRl
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE
• »|: ^:Vi [fH 3 » j 11 ?	:T_*
_________tnali oglasi _
OSMICO ima odprto Mario Milič, ReP' nič št. 39.
NA OPČINAH pri Kvrtičevih je odprta osmica. Vabljeni!
OSMICO je odprla Sonja Štrajn v Ma/' koljah - Križpot št. 84. Toči črno in belo vino.
OSMICO ima "Duhtar" v Saležu in vab1 vse na obisk.
PRODAM pritikline za avtomobil f'a uno: sedežne prevleke, zunanje vzvratno ogledalce za desno stran ter dodatne zasteklitve za sprednja vrata. Te1, 0481/520484.
PRODAM peugeot 205 junior, letnik 1987, prevoženih 16.700 km. Za informacije tel. 200512 v večernih urah.
PRODAM nova aluminijasta vrata, met^ višina 1,05 m x širina 1 m. Tel. 281920'
PRODAM motor aprilia ETX 350 v zel° dobrem stanju. Prevoženih 13.000 ki* letnik 1986, za 4.000.000 lir. Tel. 220676-
UGODNO PRODAM nov štedilnik 25.400 kal., za centralno ogrevanje s kurjavo na trda goriva. Tel. 228800.
PRODAM tri litografije Bogdana Groma (1957). Tel. 213267 od 13. do 15. ure.
KUPIM stanovanje na Opčinah. Tel 213267 od 13. do 15. ure.
GORIŠKA komercialna firma išče urad-nika/co z večletno prakso v zunanji trgovini. Zahteva se znanje srbohrvaškega in angleškega jezika, poleg italijanskega in slovenskega. Pismene ponudbe na uredništvo Primorskega dnevnJ-ka v Gorici, Ul. XXIV Maggio 1, 3417U Gorica, pod šifro "Zunanja trgovina".
V	JUGOSLAVIJI, 2 km od mejnega prehoda Gorjansko, prodajamo zazidljiv.0 zemljišče 5.500 kv. m z obstoječim vl" kendom. Tel. 44294.
CVETLIČARNA ANGELA iz Boljunca obvešča cenjene stranke, da bo zaprt® od 18. julija do 22. avgusta.
PEKARNA ČOK/KRIŽNIČ na Opčinah' Narodna ul. 57, išče pekarskega vajenca. Tel. na št. 213645 ob delovneb1 času.
V	JADRANOVTJ - 5 km po Kraljeviči ' si lahko rezervirate svoj vikend daljše letovanje v lepem, mirnem okolju, z razgledom in kristalno čisti10 morjem, v enoposteljnih, dvo- ali trj' posteljnih sobah, če telefonirate od 2T do 22. ure vsak dan na št-003851/797102 - Marija Suvajac, Pul Perčin 1 ali v Trst tel. št. 820630 od Id' do 14. ure.
FANT, ki obiskuje strokovno zidarsk šolo, išče delo za poletno prakso. Te1' v jutranjih urah na št. 774912.
25-LETNO DEKLE išče delo kot hišn8 pomočnica (tudi kot stalna: ponoči 111 podnevi). Tel. 228834 ob uri kosila.
FANT, elektromehanik, z opravljeni!11 vojaškim rokom in vozniškim dovolj®' njem D, išče zaposlitev. Tel. 281248.	,
ZGUBIL se je psiček bele barve m®0 Repnom in Zagradcem. Najditelju nagrada. Tel. 227284 ali 251074.
prispevki
V	spomin na Danila Pilata darujeta Zora in Miro Mozetič 15.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na Ivana Tretjaka darujeta Viljem Sirk z družino 20.000 lir ter Mario Turel z ženo 20.000 lir za popravilo kriškega Ljudskega doma.
V	isti namen darujeta Marcello in Jole
20.000	lir za kriško sekcijo upokojencev CGIL.
V	spomin na Ivana Tretjaka daruje družina Karmela Tretjaka (Križ 243)
50.000	lir za vzdrževanje kriškega spomenika padlim v NOB in 50.000 lir za dekliški zbor Vesna.
Namesto cvetja na grob_ Danila Pilata darujejo družine Rolič, Čuk, Kocman, Mezgec in Volpi 75.000 lir za Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju in 75.000 lir za Glasbeno matico.
V spomin na Danila Pilata daruj eta družini Košuta-Jagodic 30.000 lir ^ Društvo slovenskih upokojencev.
Ob obletnici smrti Stane, Zofije, Vid® in drugih članov družine Škerlj daruj® brat 100.000 lir za Sklad M. Čuk
100.000	lir za Glasbeno matico.
Namesto cvetja na grob Štefanije Iva11'
čič darujeta Marija in Pina Blažib®
30.000	lir zsa Sklad M. Čuk.
Furlan daruje 10.000 lir za vzdrževanj® spomenika padlim v NOB v Gabrovcu. .
Namesto cvetja na grob drage M®11 Furlan-Čok iz Kopra daruje Olga Petel10
50.000	lir za Zadružni center za socialn0 dejavnost.
Namesto cvetja na grob_ Danila Pilata' darujejo družine Rolič, Čuk, Kocflian Mezgjec in Volpi 75.000 lir za Združen) aktivistov osvobodilnega gibanja na / žaškem in 75.000 lir za Glasbeno mati®
14. 7. 1988
menjalnica
BORIS REBULA iz Slivnega praznuje danes svoj 18. rojstni dan. Mnogo zdravja in sreče v življenju mu želijo mama, tata In brat Marko.
FABIO OLENIK je uspešno opravil poklicno šolo, ALEŠ SALVI In DAVID NOVAK pa sta uspešno maturirala na srednji šoli. Iskreno jim čestita KD Primorsko - Mačkolje.
Darujte v sklad
Mitje Čuka
Ameriški dolar.., Nemška marka ., Francoski frank . Holandski florint Belgijski frank ..
Funt šterling....
Irski šterling...
Danska krona ... Grška drahma .. Kanadski dolar .
1355.— Japonski jen.........
739.—	Švicarski frank ....
218.—	Avstrijski šiling_
655.—	Norveška krona' ...
34,80	Švedska krona......
2290.—	Portugalski eskudo
1972.—	Španska peseta ....
191.—	Avstralski dolar ...
8,75 r Debeli dinar.......
1100.—	Drobni dinar.......
9,5°
891'"
lOS.''
201.'''
''asa
10,5°
1030.''
0,51
0,51
BČIKB
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Tele!.: Sedež 040/67001 Agencija Domjo 831 "ia. Agencija Rojan 411-6
filmi na tv zaslonu
KLEIN — Mr. Klein, It.-Fr. 1976.
. Režija: Joseph Losey. Igrajo: Alain Delon, Jeanne Noreau, Suzanne Flou, Michel Londsdale.
Nocoj, ob 22.20, na RETE 4.
kinoatcije
Acque del sud iz leta 1944, ki ga je Hawks priredil po znanem Hemingwayevem tekstu Imeti ali ne imeti.
OBIETTIVO BURMA! — Objective Burma — Objektiv Burma, ZDA 1945.
Psihološki film. Ameriško-evropski režiser Joseph Losey 1® z italijanskim scenaristom Francom Solinasom izpostavil ®okaj vzburljivo in napeto zgodbo o nacističnem preganja-Plu francoskih Židov. Za izhodišče njunemu neobičajnemu n Problemskemu prikazu »holokavsta« sta režiser in scenami izbrala dvoumni lik nekega pariškega starinarja. Gos-Pod Klein je na začetku ciničen in nič hudega sluteč prekupčevalec dragocenosti preganjanih Židov, kasneje pa po-Jsgnejo tudi njega v strahovito mrežo nacističnih prega-ujalcev. Loseyev film je tako po eni strani spektakularna in Prizadeta kronika o splošnem in množičnem zločinu, po Hrugi pa nemočna tragedija posameznika, ki se iz nerazlož-Hvih višjih razlogov (banalne anagrafske istoimenskosti z ^dovskim partizanskim aktivistom) znajde v kafkovskem Zrelu brezizhodnega uničenja. Odtujenega in obupanega Protagonista igra zreli Alain Delon, ki ima tudi zaslugo, da J® finansiral ta zanimiv filmski projekt.
9VALCOSA CHE VALE — Something of Value — Ne-Kai- kar velja, ZDA 1957.
Režija in scenarij: Richard Brooks. Igrajo: Sidney Poi-ller, Rock Hudson, Dana Wynter, Wendy Miller.
Nocoj, ob 23.15, na Canale 5.
Dramatični film. Mladi belec Rock Hudson in temnopol-u Sidney Poitier, ki sta odrastla skupaj, se znajdeta na spvražnih taborih, ko se vname v Keniji splošni upor črnskega osvobodilnega gibanja Mau-Mau proti evropskim kolonom. V srditih in krvavih spopadih umre Poitier, zato v '(nenu starega prijateljstva Hudson vzame k sebi malega smčka pokojnega prijatelja.
Angažirani in napredno usmerjeni ameriški režiser Ric-uard Brooks je poskusil obravnavati istočasno zapleteno 'JPrašanje rasizma in dekolonizacije z obeh vidikov: tako, ua je prikazal skrajnosti gibanja Mau-Mau, a tudi nasilje in Papačno zadržanje belih priseljencev.
R- GRANDE SONNO — The big sleep —- Veliki sen, *DA 1946.
Režija: Howard Havvks. Igrajo: Humphrey Bogart, La-Pteen Bacall, Martha Vickers, Dorothy Malone.
V nedeljo, 17. julija, ob 14. uri, na RAI 1.
Filmska kriminalka. Zasebni policaj Philip Marlowe (nogart) išče po naročilu bogatega klienta fotografije, ki Prikazujejo klientovo hčer v »nedovoljeni« drži. Sledijo se-S^da kot običajno številni umori in skrivnostne mahinacije, ki jih tudi sam Marlovve le s težavo razreši. Pri tem mu stoji Pn strani druga klientova hči, sijajna Laureen Bacall, v katero se cinični detektiv zaljubi.
Za zapleteno zgodbo, ki je baje ni docela razbral niti sam režiser Howard Hawks, je istoimenski roman Raymon-P® Chandlera. Vendar ni nujno v celoti osvetliti kitajske škatle in skritih zvez Chandlerjevega zapleta. Zlasti za gledalca je zanimivejše splošno somračno vzdušje, akcijska na-Pstost, humor in čudna enigmatična psihologija junakov, ki ?? si hkrati prijatelji in sovražniki. Absolutna protagonista ffa-vvksove »črne zgodbe« sta Bogart in Bacallova, umetniški in obenem tudi življenjski par, ki sta enkratno upodobila 'ndi drugi Hawksov film, ki bo prav tako na sporedu RAI 1, v soboto, 16., ob 14. uri. To je eksotično-pustolovsko delo
Režija: Raoul Walsh. Igrajo: Erroll Flynn, George Tobias, John Alvin, VVilliam Prince.
V	torek, 19. julija, ob 14.15, na RAI 1.
Vojni film. Skupina ameriških padalcev ima nevarno nalogo, da uniči japonsko radarsko postajo sredi burmske džungle. Ameriški komandosi uspešno opravijo ta podvig, a Japonci jih zasledujejo pri umiku...
Raoul Walsh (1892) je mnogostranski ameriški režiser, ki je neločljivo povezan s samim začetkom (kot Griffithov igralec in asistent) in tudi z vso zlato dobo hollywoodske tovarne sanj. V svoji dolgi karieri (preko 100 naslovov od 1912. do 1964. leta) morda ni izoblikoval izrazito svojskega avtorskega sveta, je pa vselej pokazal velik smisel za filmsko pripovedovanje in Spektakel v akcijskih komedijah in melodramah, pa tudi v pustolovskih vesternih in vojnih filmih, za katere je bil nedvomno izreden specialist.
PESEM JE ROJENA — A song is bom, ZDA 1948.
Režija: Howard Hawks. Igrajo: Danny Kaye, Virginia Mayo, Hugh Herbert, Steve Cochran.
V	sredo, 20. julija, ob 20.05, na RTV Ljubljana.
Glasbeni film. Ljubljanska tv je pred nedavnim začela predvajati ciklus filmov ameriškega komika Dannyja Kaya. Slavni igralec, pevec in plesalec (1913), ki je sicer ruskega porekla, je tu oblekel resna oblačila akademskega muzikologa, ki se zanima za jazzovsko glasbo. Kaye pripravlja enciklopedijo jazza in ker mu manjka ustreznega praktičnega znanja o igranju jazza, začne obiskovati nočne klube, v katerih igrajo to glasbo. Tako se seznani z znanimi glasbeniki (Louis Armstrong, Lionel Hampton, Charlie Barnet, Benny Goodman) in s šarmantno jazz pevko (Virginia Mayo). Za mlado žensko skrbi cela sedmerica akademikov in, ko se zaplete v nevarno pustolovščino z brezobzirnim kockarjem, ji akademiki priskočijo na pomoč.
ANNI Dl PIOMBO — Die bleierne Zeit — Svinčeni čas, ZRN 1981.
Režija: Margarete Von Trotta. Igrajo: Jutta Lampe, Barbara Sukowa, Rudiger Vogler, Verenice Rudolph.
V	četrtek, 21. julija, ob 22.30, na RETE 4.
Politični film. S tem delom je zahodnonemška režiserka Margarete Von Trotta prejela zlatega leva na beneškem festivalu in odprla živahno razpravo o »svinčenih letih« skrajnolevega terorizma tako v ŽRN kot v Italiji. Zlati lev je bil povsem zaslužen, saj je Von Trotta z veliko humanostjo in pogumom predstavila dramatično zgodbo sester Ens-slin: pokončne in drzne teroristke Gudrun, ki je bila povezana s skupino Baader-Meinhof in je v nepojasnjenih okoliščinah umrla v zaporu Stammheim, ter na videz mirne, a vztrajne sestre Christiane, ki se kot zavzeta feministična publicistka loti po sestrini smrti raziskovati mračno zakulisje skrivnostnih smrti (umorov ali samomorov?) nemških teroristov v posebnem zaporu v Stammheimu.
Mimo razmisleka o odnosu Von Trottove do obravnavanega problema je še posebej prepričljiva in pretresljiva njena občutena »družinska kronika« razmerja med sestrama. Na širše politični ravni razmišljanja pa je zelo učinkovito Von Trottino zgodovinsko uokvirjanje in povezovanje sodobnosti (terorizma) s preteklostjo (nacizmom).
Pripravlja: Boris Devetak
- Savage Amusements LP
Tako v Avstriji kot tudi v Nemčiji je zelo razširjen heavy metal.
Vsak koncert še tako majhne in nebogljene skupine, ki goji to glasbeno zvrst, je poglavje zase, za ljubitelje in fanse nasploh pa edinstveno doživetje. Dolgi lasje, spačeni obrazi, do zadnjega kotička telesa poslikana koža, škornji - vse to so modne značilnosti privržencev hea-vy metala, ki si zadnje čase utira pot v najprestižnejše mednarodne lestvice. Srd in divje obnašanje na odru, električna kitara nabita do skrajnosti in nenehno udrihanje bobnov skupaj z basom - pa so bile glasbene značilnosti in v začetku edine variante heavy metala, ki se je s časom spremenil, obogatil in popestril.
Med najvidnejše predstavnike heavy revolucije spadajo Nemci Scorpions, ki so že vrsto let prisotni na evropski in na ameriški glasbeni sceni. Skupina prihaja iz Hannovra in je pred kratkim izdala nov album Savage Amusements, ki ga bodo, oziroma so ga metalci odlično sprejeli, saj vsebuje vrsto zelo lepih in melodičnih pesmi, ki jih oddajajo vse mogoče radijske postaje.
X---------------------------
Glasovnica za Vročih 10
Ime in priimek:.........................
Naslov:.................................
Glasujem za:.............................................................
Moj predlog:.............................................................
Bralci Primorskega dnevnika ali Primorskih novic na Tržaškem in Goriškem naj pošljejo glasovnice na naslov: Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst; bralci obeh časopisov v Sloveniji pa na naslov: Primorske novice, OF 12, 66000 Koper. Vsi naj pripišejo oznako »Vročih 10«.
Producent albuma, ki pravzaprav v primerjavi s prejšnjim ne prinaša nobene bistvene novosti, je oče nemškega hard rocka Dieter Di-erks, ki je tudi sodeloval pri aranžmajih. Najbolj izraziti motivi so klasične balade kot Love on the run, Believe in Love, Walking On The Edge.
Druge pesmi so: Don t Stop At The Top, Rhytem Of Love, Passion Rules The Game, Media Overkill, Walking On The Edge, We Let It Rock, You Let It Roli, Every Minute, Every Day, Love On The Run, Believe In Love.
Nove plošče
o
Scorpions
L.	današnji televizijski in radijski sporedi			
Lt RA11		1 C RAI 2	Av RAI 3	1	tr RTV Ljubljana		(iS) TV Koper
J 1.55 Vreme in dnevnik
12.05 Variete: Portomatto
13.30	Dnevnik
13.55 Dnevnik - tri minute...
14.00	Portomatto (2. del)
14.15 Film: L'avventuriero di Macao (krim., ZDA 1952, r. Josef Von Sternberg, i. Robert Mitchum, Jane Russell)
te-30 Risanka: Grisu 11 draghetto
16.00	Glasbena oddaja: Nočni rock
12.05 Nadaljevanka: II grande oceano
. di capitan Cook (5. del)
'o.05 Danes v Parlamentu
1°10 Film: Bella ma pericolosa (kom., ZDA 1953, r. Lloyd Bacon, i. Robert Mitchum, Jean Simmons)
19.40 Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Film: Francis il mulo parlante (kom., ZDA 1950, r. Arthur Lu-bin, i. Donald 0'Connor, Patricia Medina)
22.00	Dnevnik
22.10 Variete: Estate '88
10 Glasbena oddaja: Nočni rock -n George Michael u-15 Dnevnik - zadnje vesti
11.50	Nadaljevanka: Olenka (po A. Čehovu, r. Alessandro Brissoni, i. Osvaldo Ruggieri, Paolo Carlini, 1. del)
13.00 Dnevnik - ob trinajstih
13.30	Nanizanka: Saranno famosi
14.30	Dnevnik
14.40 Variete: II piacere delFestate
16.50	Film: Quel meraviglioso deside-rio (kom., ZDA 1948, r. Robert B. Sinclair, i. Tyrone Power, Gene Tierney)
18.15 Oddaja iz Parlamenta 18.20 Dnevnik - športne vesti
18.35	Nanizanka: Un caso per due
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Aktualno: 3 minuti per me
20.35	Variete: ,Cocco (vodi Gabriella Carlucci)
21.50	Dnevnik
22.05 TV drama: L'anitra selvatica (po H. Ibsenu, r. Henri Safran, i. Liv Ullmann, Jeremy Irons, Lucinda Jones)
23.45 Dnevnik - zadnje vesti 23.55 Glasbena oddaja: Umbria jazz '88 - Jerry Mulligan
14.00	Deželni dnevnik
14.10	Glasbena oddaja: Bernstein dirigira Johannesa Brahmsa (Akademska uvertura v c-molu in Serenada št. 2 v A-duru, izvaja Dunajski filharmonični orkester)
15.10	Dokumentarec: Opazovati naravo - V ptičjem letu
16.30	Šport: kolesarstvo (prenos iz Kalabrije)
16.55 Kolesarstvo: Tour de, France (neposredni prenos)
18.45	Športni dnevnik: Derby
19.00	Dnevnik in deželne vesti
19.45	Rubrika: 20 let prej - Drobci
20.00	Dokumentarec: Ob tisočletnici pokristjanjevanja v Rusiji (3. del)
20.30	Aktualna oddaja: Javni prostor v zelenju
22.00	Dnevnik - nocoj
22.20 Javni prostor v zelenju (2. del)
23.15 Kulturna oddaja: Una sera, un libro - Le confessioni di un ita-liano (Ippolito Nievo)
23.30	Dnevnik - zadnje vesti, nato jahanje (prenos iz Grosseta)
23.45	Rubrika: 20 let prej - Drobci
14.55
15.10
16.10 18.40
19.05 19.18 19.24 19.30
19.55 19.59 20.20
21.05
21.50
22.05
23.55
24.00
1.40
Video strani Tednik (pon.)
Poletna noč (pon.)
Nanizanka: Grizli Adams Risanka
Vremenska napoved TV Okno Dnevnik
Vremenska napoved Zrcalo tedna
Nanizanka: Cagney in Lacey Dokumentarna serija: Na krilih vetra - Galapaško otočje Dnevnik
Poletna noč, vmes ameriška nadaljevanka Napoleon in Jo-sephine (r. Richard T. Heffron, i. Armand Assante, Jacgueline Bisset, Jean-Pierre Stewart, 1. del)
Informativna oddaja za tujce Film: Padec upornih angelov (dram., It. 1981, r. Marco Tullio Giordana, i. Clio Goldsmith, Vit-torio Mezzogiorno, Yves Beny-ton)
Video strani
13.30	TVD Novice
13.40	Nogomet: Superpokal Amerike (pon.)
17.00	Kolesarstvo: Tour de France (neposredni prenos iz Grenobla)
18.00	Športna oddaja: Juke box
18.30	Šport spektakel
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji med drugim: TRST — Razgovori med strankami pred zasedanjem deželnega sveta GORICA — O vpisu v slovenske šole GORICA — Ob letošnjem mednarodnem festivalu folklore tudi svetovni simpozij
TRST — Clivia - druga letošnja opereta
TRST — Cirkus je privlačen
19.30	TVD Stičišče
20.30	Nogomet: finale za superpokal Amerike
22.30	TVD Vsedanes
22.40	Boks: Olimpic trials - selekcija olimpijske ekipe ZDA (prenos iz Indianapolisa)
jjjl CANALE 5
Ms Nanizanke: Arcibaldo, 8.40 Aliče, 9.10 Storie di vita, 9.30 General Hospital, 10.30 Strega
,, per amore i-OO Kvizi: Fantasia, 11.30 Cest la vie, 12.00 Dop-1')-. Pio Slalom Z30 Nanizanka: Hotel 4.30 Nad.: Sentieri 4.30 Nan.: Dottor Kildare a-00 Film: Hanno ucciso Vicky (dram., ZDA 1953, r. Harry Homer, i. Jeanne Crain, Jean
1? 00 Nanizanke: II mio ami-co Ricky, 17.30 Lalbe-ro delle mele, 18.00 I cingue del guinto pia-
^•30 Kvizi: Tuttinfamiglia, 19.10 Cantando can-tando, 19.50 Tra mo-2n-3„ gbe e marito 22'30 Variete: Festival 4-30 Kviz: Passiamo la not-o-, te insieme
•15 Film: Oualcosa che vale (dram., ZDA 1957, r. Richard Brooks, i. Rock Hudson, Dana 1 oc Jffvnter)
^■40 Nanizanka: Spy Force L(£$ RETEOUATTRO
6-30 Nanizanka: II santo ■4S Film: Una donna pre-ga (dram., It. 1953, r.
Anton Giulio Majano, i. Lia Amanda)
11.00	Nanizanke: Giorno per giorno, 11.30 Vici-ni troppo vicini, 12.00 Mary Tyler Moore,
12.30	Dottori con le ali,
13.30	In časa Lavvrence
14.30	Nadaljevanke: La val-le dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo, 16.30 Executive Suite, 17.30 Febbre d'amore
18.30	Nanizanki: Ironside,
19.30	Attenti a guei due
20.30	Film: L'abominevole dottor Phibes (srh., VB 1971, r. Robert Fuest, i. Vincent Priče, Joseph Cotten)
22.20 Film: Mr. Klein (dram., It. 1976, r. Joseph Lo-sey, i. Alain Delon, Ray Danton)
0.45 Nanizanki: Petrocelli, 1.40 Vegas
ITALIAI
8.30 Nanizanke: Rin Tin Tin, 8.55 Flipper, 9.25 Time Out, 10.15 Chop-per Sguad, 11.05 Ralph Supermaxieroe, 12.00 Movin' On
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Lo specchio magico, Cera una volta Pollon
14.00	Glasbena oddaja: Dee-jay Beach
15.00	Nanizanka: Hardcas-tle & McCormick
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Aliče, Fiorellino, Kolby, Il tulipano nero
18.00	Nanizanke: Gemelli Edison, 18.30 Skippy il canguro, 9.00 Chips
20.00	Risanka: Una per tutte, tutte per una
20.30 Film: Dio perdona io no! (vestern, It.-Šp. 1967, r. Giuseppe Co-lizzi, i. Terehce Hill, Bud Spencer)
22.50 Nanizanke: Sulle strada della California, 23.30 Star Trek, 0.50 Ai confini della realta, 1.20 Taxi, 1.50 Giudice di notte
gajj-Jf telepapova
13.30	Risanke
14.15 Nad.: Una vita da vive-re, 14.50 Ciranda de Pedra, 16.30 Piume e paillettes
17.00 Nanizanka: La fattoria dei giorni felici
17.30	Risanke
19.30	Nad.: Brillante
20.30	Film: I conguistatori della Sirte (pust., ZDA 1950, r. Will Priče, i. John Payne)
22.00	Film:	L'anticristo
(dram., It. 1975, r. Alberto De Martino, i. Carla Gravina, Mel Ferrer)
0.00 Nanizanka: Switch
1.00 Film: Savana violenta (dok., It. 1976, r. Antonio Climati, Mario Morra)
% TELEFRIULI
13.30	Nad.: Leonela
15.30	Risanke
16.00	Glas. odd.: Musič box
18.15 Nadaljevanka: Uisola
del gabbiano
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Nanizanka: Si e giova-ni solo due volte
20.30	Nadaljevanka: Mozart
21.30	Dnevnik
22.00	Dokumentarec: Vsakdanja sinjina
22.30	Dnevnik
23.00	Rubrika: Dan za dnem
23.30	Dražba
24.00	Rubrika: Il salotto di Franca
0.30 Informativna oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 9.10 Glasbeni listi;
10.00	Pregled tiska; 10.10 Koncert Simf. orkestra RTV-LJ (dir. Robert Gutter); 11.30 Poldnevniški program;
12.00	V filmskem svetu; 12.40 Beležka; 13.20 Srečanje oktetov Primorske; 13.40 Glasbeni listi; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Popoldanski zbornik; 14.10 Časovna kovačnica; 16.00 Odhajanja;
17.00	Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Glasbeni listi.
LJUBLJANA
5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00,
23.00	Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci;
8.05	Dober dan z; 8.35 Mladina poje;
9.05	Z glasbo v dober dan; 10.05 Rezervirano za; 11.05 Koncert klasične glasbe; 12.10 Pod domačo marelo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba jugoslovanskih narodov; 13.30 Melodije;
14.05	Mozaik; 14.50 Človek in zdravje;
15.00	Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Glasba;
16.00	Vrtiljak; 17.00 V studiu; 18.00 Ansambel Trim; 18.15 Gremo v kino; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Pojemo in godemo; 20.00 Mladi mostovi; 20.30 Slovencem po svetu;23.05 Lit. nokturno; 23.15 O morju in pomorščakih.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30, 14.30, 17.30, 19.00 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Prenos Radia LJ;
13.00	Mladi val Radia Koper; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Ju-goton; 17.40 Aktualna tema; 18.00 Dance parade; 18.35 Popevke po telefonu.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba in vreme; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Poletni program Radia Koper; 7.45 Pošiljam ti razglednico; 8.00 Otroški spored; 8.20 Popevka tedna; 8.40 Glasba;
9.15	Edig Galletti; 9.32 Feeling; 9.45 Ansambel Casadei; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Razglednica iz Umaga; 10.40 Vstop prost; 11.00 Superpass; 12.00 Glasba po željah; 12.35 Pika na i; 14.00 S polno paro; 14.40 Popoldne; 15.00 Kultura in umetnost; 16.00 Popevka tedna; 16.05 Glasba; 16.50 Pismo iz...;
17.00	Bubbling; 17.33 Blitz mušic; 18.00 Arenaturist; 18.30 Opereta.
RADIO OPČINE
10.00 Za vsakogar nekaj; 12.00 Glasbeni mozaik; 19.00 V svetu fantazije;
20.15	Mix Time; 21.00 Poletni nočni val, nato Nočna glasba.
V polnem teku mednarodno tekmovanje Seghizzi
Danes zvečer nagrajevanje zborov za polifonsko petje
Zares prijetno je bilo poslušanje malih vokalnih skupin v sredo, prvi dan letošnjega mednarodnega natečaja pevskih zborov Seghizzi. Številne poslušalce, v glavnem sicer pevce drugih zborov, ki sodelujejo na goriškem tekmovanju, je morila le vročina, ki smo jo ta dan imeli v Gorici. Le škoda, da na tem delu tekmovanja ni slovenskih skupin. Ko so se pri društvu Seghizzi prvič lotili te zvrsti je na tekmovanje prišlo kar precej slovenskih oktetov ter drugih manjših skupin. Potem pa je našim zborom kar odklenkalo. Ni jih več v Gorico. Zakaj?
Sinoči pa so se na odru v veliki telovadnici UGG zvrstili številčno močnejši zbori. Danes popoldne se bo tekmovanje zborov nadaljevalo, vedno s polifonsko glasbo. Ob 16. uri nastopijo Kantorei Graz, ki jih vodi- Karl Schmelzer Ziringer, Zenski zbor iz Jambola (Bolgarija), ki ga vodi Vasil Šejtanov, Viiag Benedek iz Nagyka-nizse (Madžarska), ki ga vodi Juha Stimecz, Corale Citta di Parma, ki ga vodi Mario Fulgoni ter Vilnius iz Vil-niusa (SZ), ki ga vodi Adolfas Kroger-tas.
Drevi ob 20.30 bo v isti dvorani zaključni koncert polifonske glasbe. Nagradili bodo najboljše zbore v vseh kategorijah. Ti bodo tudi nastopili.
Jutri pa bodo na vrsti isti zbori, ki so tekmovali že včeraj in tisti, ki tek-
mujejo danes. Tokrat bodo peli priljubljene ljudske pesmi vsakega naroda. To petje je za širšo publiko privlačnejše od polifonskega. Zbori bodo začeli tekmovati že ob 9. uri dopoldne, nadaljevali bodo ob 15.30. Zaključni koncert pa bo jutri zvečer, ob 20.30. Razdelili bodo tudi nagrade.
Jutri zvečer bodo zastopniki društva Seghizzi obrazložili Veliko nagrado Evrope, za katero so se domenili prireditelji zborovskih tekmovanj v Arezzu, Toursu, Debreczenu in Gorici. Prvič jo bodo letos podelili v Arezzu, zatem leto za letom, v enem drugem od gor omenjenih štirih krajev.
Poletni praznik v Sovodnjah
Na prireditvenem prostoru v Sovodnjah se bo jutri, v soboto, ter v nedeljo, nadaljeval poletni praznik, ki ga prirejajo Mladinski odsek Kulturnega društva Sovodnje ter še nekatera druga vaška društva.
Domačini bodo praznik izkoristili, da svečano otvorijo nove balinarske steze. Nekoč je bilo balinanje v naših krajih zelo razširjena oblika rekreacije. Skoro je ni bilo gostilne, kjer ne bi imeli ene ali več balinarskih stez. Tako je bilo tudi v Sovodnjah. Balinanje je bilo kasneje delno opuščeno. Ostala so le balinišča v nekaterih gostilnah, običajno tam, kjer je bil tudi gostilničar navdušen balinar.V kulturno-športnem centru na Vrhu so uredili dve balinarski stezi, na katerih je vedno veliko igralcev. Sedaj so nekaj podobnega uredili tudi v Sovodnjah.
Jutri, v soboto, se bodo tekmovalci zbrali že ob 8. uri zjutraj. Ob 8.30 bodo svečano otvorili balinarske steze, ob 9. uri bo začetek turnirja, ki se bo odvijal tako na igriščih v Sovodnjah kot v tistih na Vrhu. 4 ekipe bodo igrale v Sovodnjah, 4 pa na Vrhu. Finale bo seveda v Sovodnjah v popoldanskih urah. Na turnirju bodo sodelovale ekipe z Vrha, iz Štandreža, iz Renč, iz Šempetra, iz Nove Gorice, iz Solkana ter dve iz Sovodenj.
Jutri zvečer bo v Sovodnjah tekmovanje v briškoli z bogatimi nagradami. Nagradili bodo tudi udelenžce balinarskega turnirja. Tako v soboto zvečer kot tudi v nedeljo bo na sporedu ples. Pijače in dobre hrane bo dovolj za vse.
Tudi letos veliko obiskov razstave na goriškem gradu
V pičlem mesecu dni si že je nad 10.000 ljudi ogledalo razstavo »Capricci veneziani del Settecento«, ki jo je goriška občina v začetku junija odprla v grajskih dvoranah. Razstavljenih je nekaj sto likovnih stvaritev beneških mojstrov 18. stoletja, kot so Canaletto, Guardi, Visentini, Tiepolo, Bellotto in drugi znani po njihovih delih, ki prikazujejo vsakdanje življenje v Benetkah. Gre za že četrto razstavo del teh umetnikov, ki je bila prirejena na goriškem gradu v tem in prejšnjih treh letih. Tudi to razstavo je uredil Dario Succi, priznan kritik tega obdobja, ki je zaslovel tudi drugod v Italiji, saj ga vabijo, da prireja razstave tudi v drugih krajih širom po Italiji. Razstave v prejšnjih letih si je, & zlasti v juliju in avgustu, ogledalo veliko ljudi. Velik obisk pričakujejo tudi letos. Razstava bo odprta do konca septembra.
Obsojen, ker se je maščeval nad ženinim avtomobilom
Invalid utonil v kanalu kamor je zavozil z avtom
Na preturi v Gorici so bile včeraj še zadnje kazenske obravnave pred poletnimi počitnicami. Med drugimi so obravnavali primer 38-letnega Arman-da Turšiča s Placute 25, ki se je januarja letos s fiatom 500 večkrat namenoma zaletel v fiat 127, last žene, od katere je ločen. Dogodek se je pripetil v poznih popoldanskih urah, potem ko je policijska obhodnica že opazila nekoliko opotekajočega se Turšiča. Mož ni upošteval nasveta policistov, naj gre domov, pač pa je kasneje svoj srd nad ženo izrazil tako, da se je spravil nad njen avto, ki je bil parkiran na Placuti in ga po ugotovitvah tudi precej poškodoval. Povod naj bi bil spor glede obiskovanja hčerke, ki živi z materjo. Oče, ki lahko z njo preživlja dva popoldneva na teden, je menda tistega dne bil v zamudi glede na urnik obiskov, ki ga je določil sodnik, in je hotel vseeno videti hčerko, kar pa mu je mati preprečila.
Potem ko sta javni tožilec in zagovornik zahtevala najnižjo kazen, je pretor dr. Lia obsodil moža na dva meseca zapora in plačilo sodnih stroškov.
Na 4 mesece in 4 dni zapora je pretor, pogojno in brez vpisa v kazenski list, obsodil 48-letnega Corrada Paulina s Tržaške ulice 355. Decembra lani so ga na domu obiskali karabinjerji, da bi dostavili njegovemu sinu globo zaradi prometnega prekrška. Paulin jih je sprejel z žaljivim stavkom, češ
OBVESTILO NAROČNIKOM
Priporočamo vsem naročnikom Primorskega dnevnika, ki želijo prejemati časopis na kraju poletnih počitnic, da obvestijo Upravo PD v Gorici (tel. 0481-83382, vsak dan, razen nedelje, od 9. do 13. ure in od 15. do 18.30), o spremembi naslova vsaj pet dni pred odhodom.
Uprava PD
kaj hodijo nadlegovat ljudi na dom. Poleg tega jim ni hotel izročiti osebnih dokumentov, rekoč da je na svojem domu sam gospodar in da se zato karabinjerji nimajo kaj vtikati v njegovo zasebno življenje.
Zadeva ga je stala prijavo zaradi žalitve javnih funkcionarjev in navedeno obsodbo, kljub temu da sta tako tožilec kot zagovornik - z različnimi utemeljitvami - predlagala obtoženče-vo oprostitev.
Na Šolskem skrbništvu
Šolsko skrbništvo obvešča, da so izobesili v prostorih Skrbništva ministrsko okrožnico štev. 185 iz dne 4. 7. 88, ki določa stalež učnega osebja v zvezi z zakonskim odlokom iz dne 3. 5. 1988.
V kanalu Brancolo nedaleč od Marine Julie se je včeraj zjutraj utopil 57-letni invalid Emilio Sibilia iz Tržiča, Ul. Bagni 5. Mož se je s svojim A 112 peljal po cesti, ki je speljana vzdolž kanala, okrog 7. ure, ko je nad tistim območjem divjalo silovito neurje. Sibilia je kmalu po odcepu ceste proti Marini Julii v še nepojasnjenih okoliščinah zavozil v kanal. Preiskovalci niso še mogli pojasniti vzrokov nesreče. Domnevajo, da je zavozil v desno, da bi se na ozki cesti izognil kakemu drugemu vozilu, morda pa je izgubil nadzorstvo nad avtomobilom zaradi zaviranja ali slabe vidljivosti.
Takoj po nesreči, ko se je avto še potapljal, je privozil avtobus nemških turistov. Ti so ustavili Tržičana Luciana Pattaya, ki je privozil mimo. Mož se je pogumno pognal v 6 do 7 metrov globoko vodo, vendar ni uspel odpreti avtomobila. Tudi agenta Giorgio Bot-to in Marco Pigo sta bila pri podob-
nem poskusu nemočna. Vsi trije so invalida lahko potegnili iz avta šele ko so s cricom razbili vetrobran. Toda za Sibilio je bilo takrat že prepozno.
Na kraju so posegli tudi gasilci in potapljači iz Trsta, ki so dvignili avtomobil iz kanala.
Podoben poseg so gasilci in potapljači kasneje, okrog 11.30 izvedli tudi pri Gradežu, kjer so potegnili iz morja fiat 500, last 37-letne Fiorelle Troian iz Ogleja. Avto je zdrknil v morje z nasipa ceste med Oglejem iz Gradežem, ni pa še znano, če zaradi neprevidnega parkiranja ali ker ga je kdo namenoma porinil. V avtu ni bilo nikogar.
■ V UL Rossini v Gorici se je včeraj zjutraj okrog 8.30 ponesrečil 62-letni Carlo Ciampa iz Gorice, Ul. Garzarolli 107. V bolnišnici so mu ugotovili več zlomov kosti v levi nogi in ga sprejeli na 40-dnevno zdravljenje v ortopedski oddelek.
Danes v Novi Gorici športne prireditve
V okviru poletnih prireditev v Novi Gorici, ki so vsak petek, bo danes, večer športne rekreacije. Ob 19. uri bodo izpred Kulturnega doma krenili na poi udeleženci pohoda na 5 kilometrov dolgi progi po novogoriških ulicah. Vpisovanje pred Kulturnim domoh) eno uro prej. Kasneje bodo nastopali športniki v raznih disciplinah, atletski gimnastiki, joggingu, karateju, itd. Sodelujejo novogoriška društva. V sosedni knjižnici Franceta Bevka bo razstava knjig s športno tematiko.
izleti
Sindikat upokojencev in sekcij3 VZPI v Doberdobu priredita konec avgusta avtobusni izlet na Dunaj in n3 Češko. Pojasnila in vpis v trgovini prl Mili v Doberdobu do 31. julija.
______________kino_________________
Gorica
CORSO 18.00-22.00 »Milagro«. VITTORIA 17.30-22.00 »Uultima vogli3 sulle labbra«. Prepovedan mladim pod 18. letom.
Nova Gorica
SOČA 18.30-20.30 »Most, ki ne vodi nik3' mor«.
DESKLE 19.30 »Sojenje«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Villa San Giusto, Korzo Italia 242, tel-84606.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
S. Nicolo, UL I maggio 94, tel. 790338.
POGREBI
Danes v Gorici ob 11. uri Donata Kovačič vd. Vizin iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče, ob 12.30 Justina Poljak vd. Pintar iz splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Štmaver.
Berite
»Novi Matajur«
Pobude za starejše občane
Socialni večnamenski center s sedežem v Gorici v Ul. Baiamonti je uresničil več zanimivih pobud v okviru programa "Starejši v mestu poleti". Kot sam naslov pravi, gre za prireditve in izlete, namenjene predvsem starejšim osebam, ki ponavadi preživljajo poletni čas v osamelosti in brez vsakršne možnosti rekreacije. Omenjeni center je predstavil koledar raznih dejavnosti, ki bodo poskrbele za dobro počutje udeležencev tja do oktobra.
Program za julij: v četrtek, 14., je bil celodnevni izlet k Belopeškim jezerom z ogledom jeklarn Weissenlels. V torek, 19., je v zgodnjih popoldanskih urah predviden odhod v Verono, kjer je na sporedu Puccinijeva opera Turandot. V soboto, 23., je na programu v gledališču Verdi ogled Costa-love predstave Clivia. V petek, 29., je od 16. ure naprej tombola na sedežu centra.
Program za avgust: v tržaškem gledališču Verdi, je v torek, 2., predviden ogled Lebarjeve predstave "Prebrisana vdova". Za četrtek, 11., pripravljajo obisk mlekarne in sirarne Torvis v Torviscosi. V nedeljo, 21., je od 16. ure naprej praznik na odprtem, ki ga organizira skupnost Arco-
baleno na svojem sedežu v Ul. S. Michele 38. Za prijetnejšo zabavo pripravljajo tudi tombolo. V četrtek, 25., je predviden krajši avtobusni izlet v Verono za ogled Theodoraki-sovega baleta "Grk Zorba". Ekskurzija v Trst z vodenim obiskom v Industrijsko pekarno, ki deluje z elektronskimi napravami, je v soboto, 27. avgusta. Sklenjena bo s krajšim postankom v gradu Miramar.
V septembru so na voljo dopusti ob morju za upokojence. V ponedeljek, 5. septembra, je na igrišču večnamenskega centra tekma v balinanju, ki obeta lepe nagrade za prve štiri uvrščene. V petek, 16., je v popoldanskih urah tombola. Za sredo, 28., organizirajo izlet v Benetke z večjim poudarkom na razstavi Feničani.
Zadnja pobuda, ki bo na vrsti že v oktobru, zaključuje poletni spored programa »Starejši v mestu poleti«. 1. oktobra je namreč skupina večerja na samem sedežu, s katero se bodo v veselem in družabnem vzdušju poslovili od letošnjega poletja.
Prireditve Socialnega večnamenskega centra so namenjene vsem.
Ob 60-letnici fašističnega nasilja
Goriška Zadružna zveza in njen nasilni razpust
Marko Waltritsch
5.
upoštevajoč dejstvo, da bi nadaljevanje takega stanja lahko imelo težke posledice, ker je z včlanjenimi organizacijami povezan velik del gospodarskega življenja tega prebivalstva;
upoštevajoč dejstvo, da sedanja uprava zveze ne vzbuja upanja, da bo mogla popraviti nujne zadevne ukrepe v zaščito koristi celokupnosti in posameznih članic,-
upoštevajoč 3. člen občinskega in pokrajinskega zakona, ki je bil potrjen s kr. odlokom od 4. februarja 1915, štev. 148, delno spremenjen s kr. odlokom od 30. decembra 1923, štev. 2839; odreja
1. Upravni organi Zadružne zveze v Gorici in sicer občni zbor, zvezno načelstvo in nadzorni svet so razpuščeni;
2. gospod komendnik dr. Licurgo Petrella je imenovan za prefekturnega komisarja za izredno upravljanje omenjene zveze z delokrogom in oblastjo, ki so ga imeli zgoraj omenjeni upravni organi in z nalogo, da ukrene vse, kar je potrebno, da se zagotovi zvezi in njenim članicam potreben razvoj in porast v interesu gospodarstva na tem ozemlju.
Goriški prefekt Cassini je dekret podpisal že 14. januarja, voditelje Zadružne zveze pa je o tem obvestil šele pet dni kasneje, 19. januarja, malo pred poldnem. To isti dan, ko je uradno glasilo goriške federacije fašistične nacionalne stranke La Vedetta dellTsonzo na uvodnem mestu in z velikim naslovom: "Verso il risanamento della Federazione delle Cooperative slovene - Lamministrazione della Federazione delle Cooperative slovene e sciolta" objavilo dekret prefekta in komentar o tem njegovem aktu.
Tega dne, malo pred trinajsto uro, je prefekt Cassini pozval v vladno palačo na Travniku predsednika Zadružne zveze dr. Stojana Brajšo in zveznega tajnika Davida Doktoriča ter ju obvestil, da je razpustil vse organe zveze, imenoval komisarja ter zahteval, da se takoj izvrši predaja knjig in ključev.
Oba imenovana zastopnika zveze, novi komisar dr. Petrella in šef prefektovega kabineta so se takoj podali v prostore Zadružne zveze na Verdijevem korzu. Ker pa ob tisti uri blagajnika ni bilo v pisarni, so karabinjerji zapečatili vrata in ob 15. uri, ko se je vrnil na delo, je blagajnik
izročil blagajno in vse blagajniške knjige komisarju. Naslednji dan je bilo poslovanje v izključno italijanskem jeziku, vsak dvig denarja je moral biti komisarju predložen v odobritev. Proti večeru so karabinjerji izvedli preiskavo podstrešju zvezine stavbe in tudi na stanovanju dotedanj6' ga tajnika Doktoriča. Bivše načelstvo zveze se je članicah1 zahvalilo za zaupanje, vztrajno podporo, požrtvovalnost ih živo zadružno disciplino.
Med fašističnim glasilom La Vedetta dellTsonzo in slovenskim tednikom Goriška straža (ta je takrat, sicer le še za malo časa, še vedno izhajala) se je v dneh, ki so sledil) temu odloku goriškega prefekta, razvila ostra polemika, k1 jo je nasilno prekinil, vsaj kar se slovenskega lista tič®' goriški prefekt Cassini, ki je 4. februarja 1928 z dodatnih1 dekretom odredil zaplembo Goriške straže z dne 3. februarja, češ da je bil uvodnik v tem slovenskem tedniku, ki je bil polemičen s fašističnim glasilom, "pisan na tak način Ih s takimi izrazi, ki lahko povzročijo razdraženje duhov ih so celo nevarni za motenje javnega reda".
Fašistični prefekt se je tako z grožnjo in zakonom res1 nadaljnjih polemik, te pa so seveda bile dopuščene fašističnemu glasilu. Drugo goriško časopisje je previdno molčal0 ali samo na kratko poročalo o razpustu Zadružne zvez®’ Omenimo, da je glasilo goriških furlanskih katoličanov Ll' dea del popolo posvetilo razpustu Zadružne zveze le nekaj vrstic v krajevni kroniki brez komentarja.
Enoletni obračun delovanja šole Glasbene matice
Med uspehi in bojem za ureditev statusa
Našim bralcem smo še dolžni nekoliko širši zapis 2 nedavnega rednega občnega zbora Glasbene mati-
na katerem sta imela glavni poročili predsednik jdrijan Semen in tajnica Daša Svetina. Zadnje eno-etno obdobje je bilo namreč v nekem smislu, predmetu kar zadeva vprašanja publicizacije šole GM, Ooetavnejše od prejšnjih, čeprav se, resnici na ljubo, vsi vloženi napori za dosego tega cilja še niso začeli 'naterialno obrestovati. Prav tem naporom je pred-Sednik Semen namenil v svojem poročilu naj večjo Pozornost s pregledom vseh številnih akcij in pose-9°v v ta namen ustanovljene posebne komisije GM Za programiranje stikov in vzpostavljanje vezi na vseh ravneh, od krajevnih do deželnih in državnih.
Člani komisije so se med letom sestali s pred-stavniki SKGZ, s tržaškimi parlamentarci senatorje-1119 Agnellijem in Spetičem ter poslancema Bordo-in Colonijem, z deželnim vodstvom Slovenske ^upnosti, z deželnim odbornikom za kulturo Barna-b°i predsednikom deželne komisije za kulturo Dra-9°® Štoko, s podpredsednikom deželne vlade Car-Ponejem, na tržaški Pokrajini pa s predsednikom P°cchijem ter odbornikoma Karejem in Čokom. Obiskali so tudi glasbene šole in sorodne organiza-c'je v bocenski pokrajini in vzpostavili redne odnose 2 vsedržavnimi sindikalnimi organizacijami. Zelo Pomembno je bilo srečanje članov komisije GM v R®iu 2. 6. t. 1. s podtajnikom prosvetnega ministrova sen. Covatto, kakor tudi s sen. Nocchijem, ki je Odgovoren za glasbo in šolstvo v senatni komisiji Jpl, in s predstavnico vsedržavne zveze šolskih sindikatov CGIL, Sereno Tiello.
Predsednik Adrijan Semen je vsa ta srečanja in fazgovore označil za pozitivne. Dejal je, da je bila Prtkazana problematika naše glasbene ustanove pri Vseh sogovornikih deležna največje pozornosti. Na Oečanju oziroma razširjeni seji deželne komisije za kulturo, je bila z najvišjih mest izražena pripravlje-Post, da se brez odlašanja ustrezno rešijo vsaj tista vPrašanja, ki so v pristojnosti dežele, podtajnik ministrstva za prosveto sen. Covatta pa je nakazal konkretne možnosti za ureditev publicizacije šole GM v °bliki ustanovitve posebne sekcije pri tržaškem kon-Servatoriju Tartini s slovenskim učnim jezikom in Ustreznim statutom-pravilnikom, ki naj bi ga prila-9°dili našim potrebam. Obenem je sen. Covatta nakazal tudi nekatere druge alternativne premostitvena rešitve, za katere je prevzel obvezo, da jih bo v najkrajšem času preučil s svojimi izvedenci. Senator Nocchi pa je še posebej obljubil, da bo imel v vidiku šolo Glasbene matice pri sestavljanju predloga za 2akonski osnutek o reformi glasbenega šolstva, ki ga bo kmalu začela preučevati posebna senatna komisija.
Predsednik Semen je še dejal: »Opravljeno delo ie bilo naporno in zapleteno iz več razlogov, ki gredo od splošnega slabega stanja glasbenega šolstva v daliji do specifičnosti naše šole, ki - kot kaže - nima Primere v Italiji. Dodatno problematiko predstavlja dejstvo, da šole, ki so naši podobne po ustroju, običajno prejemajo ustrezne podpore za svoje delovanje °d Pokrajin, kar je v našem primeru kričeča krivica, ^aša naloga in skrb naše osrednje organizacije bo v
bližnji prihodnosti ta, da ob nadaljevanju prizadevanj za optimalno ureditev statusa šole GM budno spremljamo izvrševanje tistih dveh zakonov, deželnega za podporo zasebnim glasbenim šolam in državnega za obmejna območja, da se bodo v njem predvidene podpore konkretno in v duhu ukrepov objektivno razdeljevale. Iz teh virov bi morala Glasbena matica priti najprej do izdatnejših podpor, ki bi ji omogočile redno poslovanje.«
Sredi teh naporov, obljub, zagotovil in nakazanih možnosti za rešitev perečega vprašanja publicizacije in zagotovitve finančnih sredstev za njeno delovanje, je šola Glasbene matice tudi v tem, morda res prehodnem letu, redno in uspešno delovala po zaslugi prizadevnosti in strokovnosti svojih pedagogov in njeni gojenci so ob učnih uspehih uspešno nastopali povsod, kjer so se pojavili na produkcijah, koncertih, prireditvah, tekmovanjih in državnih izpitih. O vsem tem je pregledneje govorila v svojem poročilu tajnica Daša Svetina. V šolskem letu 1987/88 so se gojenci šole GM udeležili republiškega tekmovanja glasbenih šol Slovenije v Novem mestu za harmonikarje, tekmovanja mladih pianistov v Stresi, tekmovanja v Sestu San Giovanni, kjer je Jana Radovič zasedla drugo mesto, tekmovanja v Bardolinu s kvintetom harmonik podružnice Prosek-Kontovel in enim solistom, gojenci goriškega dela GM so se udeležili tekmovanja mladih violinistov v Fari, tekmovanja harmonikarjev v Novem mestu, tretjega medšolskega klavirskega tekmovanja v Novi Gorici, kjer je Damjana Čevdek zasedla 1. mesto v svoji kategoriji.
Tajnica Daša Svetina je v svojem pregledu podčrtala deželni značaj šole, saj je s svojimi podružnicami prisotna tako na Tržaškem kot na Goriškem, v Benečiji in v Kanalski dolini. Na glasbeni šoli v Ukvah v Kanalski dolini je bilo vpisanih 27 gojencev, ki so obiskovali pouk klavirja, violine in harmonike. Zaključno prireditev so imeli 12. junija.
Na podružnični šoli v Špetru v Beneški Sloveniji je bilo vpisanih 105 gojencev, med katerimi je bilo največ pianistov (70), za njimi pa gojencev za pouk harmonike, kitare, violine, violončela in tolkal. Število gojencev in vključitev novih inštrumentov priča o nenehni rasti zanimanja za glasbeni pouk med našimi beneškimi rojaki, zato pa je toliko bolj nujno, da dobi šola priznanje t? občinskem merilu, še prej pa vsaj dostojno finančno podporo, da se ji olajša finančno breme. Pomembno je tudi dejstvo, da so razen dveh pedagogov, ki sta enkrat tedensko prihajala v Špeter iz Trsta in enega, ki je prihajal iz Tolmina, vsi ostali pedagogi na podružnici domačini iz Čedada in bližnjih krajev. Gojenci šole so nastopili v Ljesi na Kulturni jeseni, na božičnem in na poletnem koncertu, na srečanju glasbenih šol Primorske 88 v Novi Gorici, na srečanju mladih glasbenikov treh dežel v Trstu 18. maja, na Sejmu beneške pesmi v Ljesi in na šolskem zaključnem koncertu. Aprila letos so v Špetru gostovali gojenci glasbene šole iz Tolmina, sledil je koncert pedagogov, na podružnični šoli pa koncert-lekcija za gojence, posvečen Beli Bartoku, 11. junija je gostovala v Špetru glasbena skupina Istranova iz Kopra.
V	Gorici je v šolskem letu 1987/88 obiskovalo glasbeni pouk 86 gojencev. Največ je bilo gojencev za klavir (33), za harmoniko (24) za kitaro (18) in ostalih za violino, prečno flavto in violončelo. Za zaključne državne izpite se je prijavilo 9 gojencev. Od decembra lani do junija letos so gojenci goriške šole GM sodelovali na raznih prireditvah v mestu, v Števerjanu, Štandrežu, Sovodnjah, Doberdobu, v Izoli, na reviji glasbenih šol Primorske in na zaključni reviji glasbenih šol Primorske v Zemonu. Koncertne abonmajske sezone v minulem šolskem letu v Gorici sicer ni bilo, pač pa je GM organizirala dva koncerta s sodelovanjem projekta Chromas video Computer Edvarda Zajca z letošnjo tržaško diplomantko Beat-rice Zonta in recital harmonikarja Corrada Rojaca.
Na šoli GM v Trstu in njenih podružnicah v Škednju, Miljah, Boljuncu, na Opčinah, Proseku-Kontovelu, v Zgoniku in v Nabrežini, je bilo za individualni pouk prijavljenih 439 gojencev, največ za klavir (183), za harmoniko (83), violino (56), kitaro (43), flavto (18), klarinet (10), solopetje (8), za trobento in kompozicijo po 6, violončelo 4, oboo 3, fagot, rog, pozavno po eden. Med šolskim letom se je odvijal tudi skupinski pouk teorije in solfeggia, harmonije in glasbene zgodovine. Tudi ob koncu letošnjega šolskega leta se je prijavilo večje število gojencev za državni izpit na konservatoriju. Doslej so ga uspešno opravile dve gojenki za klavir za zaključek nižje šole (Smiljana Gruden in Jana Radovič) in ena gojenka za violino za zaključek nižje šole (Daša Radovič), ena gojenka za klavir za zaključek srednje šole (Claudia Sedmach) in ena diplomantka iz klavirja (Beatrice Zonta). Šolsko leto se je, kot običajno, zaključilo z nastopi gojencev po vseh podružnicah, v Luteranski cerkvi v Trstu pa se je zvrstilo ker sedem zaključnih akademij, ki so vse privabile lepo število poslušalcev in tudi potrdile dobro pedagoško delo na šoli.
Nekateri gojenci šole GM so snemali tudi na Radiu Trst A in na Radiu Koper, veliko pa jih je nastopalo na raznih kulturnih prireditvah naših društev.
V	širši pedagoški okvir delovanja šole GM sodi tudi organizacija področne revije glasbenih šol Primorske na Opčinah, zaključna revija glasbenih šol Primorske v Zemonu pri Vipavi ter srečanje mladih slovenskih glasbenikov treh dežel v Trstu.
Tajnica Daša Svetina je na koncu spregovorila še o koncertni dejavnosti Glasbene matice v sezoni 1987/88, kakor tudi o samostojnih instrumentalnih in vokalnih skupinah, ki delujejo pod okriljem Glasbene matice. O nekaterih od teh smo že poročali, o preostalih še bomo.
Sama tajnica je na koncu menila, da njeno poročilo verjetno ni moglo biti povsem in do kraja izčrpno, ker je delovanje GM, njene šole in raznih ansamblov zelo razvejano in kompleksno, vendar pa že iz vsega navedenega izhaja, da je naravnost nepojmljivo, da tako obsežno in kvalitetno pedagoško in kulturno delovanje ni deležno vsaj približno primerne podpore iz javnih sredstev in da se vprašanje zakonske ureditve šole GM vleče kot jara kača že toliko let.	JOŽE KOREN
Motivi Istre in Krasa
V izolski galeriji Alga je na ogled jubilejna razstava Stanke Jenko, ki slavi letos 75-letnico življenja in 30-letnico slikarskega delovanja, ki je vezano predvsem na Istro in Kras ter Beneško Slovenijo.
Najpomembnejša vloga slikarke Stanke Jenko je posredno ali dokumentacijsko delovanje. S svojim delom je opravila pomembno vlogo pri dokumentiranju in s tem ohranjanju sestavin naše kulturne dediščine. Njeno slikarstvo je plod domačih korenin, nadaljevanje stoletne izvirne dediščine in ne le spogledovanje in variranje sočasnih svetovnih dosežkov. Podobno kot nekdaj Ladislav Be-nesh ali v novejšem času Rudolf Arh, Tone Tomazin in nekateri drugi, si je tudi Stanka Jenko zastavila za življenjski cilj rešiti v sliki vsaj del tistega, kar se je še ohranilo v vaseh Slovenske Istre in Krasa. Tako so nastajala platna z upodobitvami značilnih kmečkih domačij in naselij.
Z značilno rdečo barvo so najpogosteje naslikana kamnita kmečka bivališča, iz katerih veje duh domačnosti, pristnosti -to pa sta prvini, ki ju najbolj pogrešamo v današnjem urbanem kaosu. Prav tako značilni so dimniki, ki se dvigajo nad izstopajočimi ognjišči primorskih kuhinj. Njihove različne oblike so plod domišljije in iznajdljivosti primorskega človeka, ki je skozi dolga stoletja oblikoval t. i. kaminsko hišo, značilno za stavbarstvo Primorja. Stanka Jenko je ohranila arha-ičnost teh kamnitih arhitekturnih teles tako, da se je izognila vsem podrobnostim, ki bi lahko ogrozile njihovo plastično pojavnost in celovitost. Pomembno je, da tudi naslikani ambienti ne ogrožajo dominantnega izraza stavb, temveč ga le pojasnjujejo, s tem ko se le omejujejo na pripadajoče tipično rastlinstvo in konfiguracijo tal. Slikarka je uspešno upodobila tudi mnoga arhitekturno sklenjena naselja oziroma njihove dele, kot so Piran, Izola, Dutovlje, Prem, Kobdilj itd.
Tudi motivi pokrajine so Stanki Jenko omogočili veliko možnosti za samosvoje likovno izpovedovanje. Slovenska umetnost od književnosti in glasbe do slikarstva se je od nekdaj zatekala h krajini. Stanka je svojstveno oblikovala okolje na slikah, ki imajo izrazit krajinarski značaj. Pri tem pa ne podreja krajine arhitekturi temveč arhitekturo kamnitih stavb vpleta v venec zelenja in slikovitih drevesnih skupin, ki jih obdajajo. S prikazovanjem krajine (tesno povezane z arhitekturo) gradi neko posebno stvarnost o odnosu realnega sveta in likovne ustvarjalnosti. SLAVKO GABERC
V galeriji palače Costanzi
Duizovih trideset let
Čeprav je Giovanni Duiz bolj pozno vzel čopič v roke, se mu je tlo sedaj j/abralo že polnih trideset let plodne likovne dejavnosti, bogate ustvarjalnosti. Nb tem jubileju, ob tej priložnosti mu je upravno vodstvo mestne galerije dalo voljo veliko razstavno dvorano palače Costanzi, ki jo je mojster napolnil z malone štiridesetimi svojimi deli. Vendar je to le neznaten del tega, kar je Duiz v teh tridesetih letih ustvaril. Po njegovih računih je v treh desetletjih naslikal, Narisal ali odtisnil nič manj kot devetsto del, to se pravi, da je mojster Duiz Povzel vsega skupaj okoli devetsto motivov.
Ko pa govorimo o Duizovih tridesetih ustvarjalnih letih, moramo takoj doda-m da se je mojster preizkušal v likovnem izražanju že v zgodnjih deških letih, a mu razmere niso bile naklonjene in je namesto čopiča moral vzeti v roke delov-b° orodje in zato je ostal samouk. Vendar mu je ob vsem tem ostal živ tudi mlent, ki ga je gojil do tedaj, ko se je lahko lotil sistematičnega slikarskega izživljanja, kateremu je posvetil sleherni trenutek svojega prostega časa. Od tod l?bkšna bera odtod dolga vrsta samostojnih razstav, v glavnem doma, na tržaškem, odtod sodelovanje na neštetih kolektivnih razstavah.
Duizov slog je resnično le njegov, povsem oseben. Lahko bi rekli, da gre za jmkakšen realizem, a nam ta oznaka ne zadošča. Res da Duiz v glavnem preslikava, kar vidi, vendar ne prenaša na platno vse ali samo resničnosti, pač pa to resničnost nekako filtrira skozi svoj način gledanja ali jo celo preustvarja, v kolikor si je tudi ne izmišlja. Vendar tudi izmišljene motive prenaša na platno oziroma na ploščo tako, da bi lahko povsem ustrezali stvarnosti. Nekdo je njegov ealizem označil kot sanjski surrealizem, ki da odraža stvarnost ali gledanje Nepokvarjene človeškosti, ki ji niti sedanja surova stvarnost ne more in ni mogla 0 živega. Zaradi tega so njegova dela preprosto dojemljiva in zelo čitljiva.
, Duiz, kot mnogi likovniki, ustvarja v ciklusih. In teh se je pri njem nabralo ar precej. Začel je menda s Krasom, s katerim ga veže tudi poreklo, kot nam Pove že samo njegovo ime. Njegovi kraški motivi, njegove kraške ali breške vasi 0 take, kot bi jih posnel po kakem dežju, ko je voda oprala vse, hiše, ceste in Vorišča. Med njegove krajine moremo prišteti tudi obmorsko motiviko, kjer uiz upodablja vedno peščeno obalo in ob njej ali na njej čolne, pogosto le ostanke čolnov.
•j. Posebno poglavje zavzema v njegovem slikarstvu Trst in to sedanji, sodobni rst, ki ga mojster prikazuje v vsej njegovi resničnosti, vendar tako kot se mu ^JUbi, tako nagnete na eno platno kup tržaških cerkva, ali pa si zamisli tudi Trst -j, svojimi značilnostmi, ki jih spet strne na eno platno. Duiz pa si zamisli tudi rst, kakršen naj bi bil v preteklosti, ko ga je še obdajalo obzidje. Ob tem se , a®isli in nato naslika tudi zgodovinski dogodek in sicer bitko leta 1463, bitko 1 Se je odvijala med Tržačani, Benečani in še kdove kom na Pončani.
Čeprav Duiz ni športnik, je športni motiviki posvetil cel ciklus del in tako ^‘bimo rokoborce, boksarje, košarkarje pa tudi tek čez drn in strn skozi kraško ?s- Tu si Duiz privošči tudi malo hudomušnosti, ki pa je gotovo osnovni smisel Jegovih del iz ciklusa klovnov. Ta ciklus obsega obilen ducat platen. Svojo bhovitost pokaže mojster, ko spravi skupino klovnov med čolne na obali ali bdi v platnu z naslovom Otroške igre, kjer pa otrok ni, pač pa so v otroke asemljeni odrasli ljudje. Povsem drugačen vtis in dojem daje slika z naslovom a®ota. Gre za večjo skupino cirkuško našemljenih ljudi, ki so gosto nagneteni jNS ob drugem vse do roba platna, a se vsakdo od njih čuti — osamljenega, 'cer pa bi podobna oznaka osamljenosti veljala tudi za druge večje in manjše kbpine ljudi, ki se prav tako gnetejo v množici, a so sami in jim pri tem ni treba bi tega, da bi jih cirkuško ali pustno našemili.
Sv y galeriji palače Costanzi je Duiz dal na ogled le svoja platna, pravzaprav akrile, ni pa prikazal svojih grafičnih del. Kljub temu razstava daje kolikor ^ nko pregleden prerez slikarjeve dosedanje ustvarjalnosti, pa tudi likovne
žmogljivosti in umetnostne ravni.
FRANE UDOVIČ
^ffSSSSSSSSSSSSSSSSSSSS*
Igor Škamperle
■SSSSSSSSSSSSS*S***SSS*S**SSS*S*S*'S"'"
Opombe pod črto
OPOMBE POD ČRTO (\.) \
\
V zapisih, ki bodo, tako vsaj upam, izhajali v naslednjih dnevih v obliki krajšega podlistka, bomo spregovorili o nekaterih bolj ali manj pomembnih družbenih in kulturnih dogodkih. Povsem razumljivo je, da se ob tem ne bomo mogli izogniti določeni politični vsebini, s katero se srečujemo v našem vsakdanjem življenju. Politika nam, kot posameznikom in kot pripadnikom določenega naroda, v precejšnji meri odreja prostor, v katerem se lahko gibljemo, ta prostor pa je treba, tako lahko razberemo iz številnih mladinskih, pa tudi drugačnih pobud, temeljito prezračiti. Ljudje so sicer vedno jamrali, da je človeštvo v krizi in da se približuje propad civilizacije, zato takih negodovanj ni potrebno obnavljati. Zdi pa se, da lahko tudi za današnji čas rečemo tisto, kar je bil zapisal Shakespeare v Kralju Learu: »Res, težko je v časih, ko slepci norce vodijo.« Ne bomo se spuščali v razpravo, kdo je norec in kdo je slepec, čeprav bi bilo vredno razpravljati tudi o tem, še posebej seveda, kar se tiče naših krajev. Odpira se cela vrsta morda delikatnih vprašanj, ki pa jih bo prej ali slej treba načeti: kolikšno je na Tržaškem in Goriškem poznavanje in prakticiranje slovenskega jezika, kaj se dogaja za kulisami in koga sploh še resnično zadovoljuje repertoar Slovenskega stalnega gledališča, počasno, a vztrajno zamiranje kulturnih društev itd. itd. Vprašanja so seveda nametana brez kakega vrstnega reda in razumljivo je, da se za njimi skrivajo šele tisti pravi, odločilni problemi. Upal bi si trditi, da med Slovenci v Italiji ni mogoče opaziti propadanja neke narodne zavesti, kot bi temu včasih dejali, ali pa zamiranja kulturne dejavnosti nasploh. Slovenci se tako kot Italijani in drugi bolj ali manj uspešno vključujejo v razvoj in v vsestranska družbena dogajanja. Ljudje sledijo, kar se dogaja po Evropi, polni so kritičnih misli in novih predlogov, ne strinjajo se z institucionalno strukturo in njenimi vlogami, ki obvladuje življenje Slovencev v Italiji.
Problem seveda nastane potem, ko namesto da bi kopico kritičnih pripomb in novih predlogov upoštevali, jih argumentirano zavrnili ali pa dopolnili, enostavno izključimo. Zaradi takega postopanja nastaja dvoje: prvič, cela vrsta mladih ali uspešnih ljudi se umakne iz uradnih slovenskih krogov in si prostor za izražanje svojih interesov poišče drugje, običajno seveda v italijanskem okolju; drugič, kar je zgolj posledica prvega, slovenski krogi, kulturna društva, ustanove itd. itd., postajajo vse bolj vsebinsko revna, saj v njih ni prostora za dinamične, ostre kulturne in politične izzive, ki jih terja čas. Razumljivo je potem, da kvalitetna raven kulturnih prireditev upada, da praktično skorajda nimamo več zanimivih esejističnih piscev, da izgubljamo urbani prostor v mestu in se oklepamo zgolj etnoloških zanimivosti krajevnega prebi-
valstva. Nič nimam proti ohranjanju ljudske kulture, nasprotno, ta se mi zdi zanimiva, koristna in prijetna. Problematična pa se mi zdi politika slovenske krovne organizacije, ki ne daje prostora novim oblikam organiziranja, sprejemanju novih ali drugačnih interesov. SKGZ v obnavljanju kadrov še vedno ni uspela preseči svoje dolgoletne stereotipne naravnanosti. Če razmislimo novejša dogajanja v Sloveniji se lahko celo zlobno vprašamo, koliko hrbtenice ima sploh slovenska politika v Italiji. Prvo, osnovno in paradno stališče je kajpak ohranjanje slovenskega življa v zamejstvu. Toda, ko bi naključni bralec, denimo iz oddaljene Irske, prelistal Primorski dnevnik in iz razmerja prisotnih tem skušal razbrati, s čim se Slovenci ukvarjamo - (kronika, kultura, šport) - bi si prav gotovo ustvaril svoje mnenje.
Menim, čeprav se s tem marsikdo ne bo strinjal, da je kriza, ki jo doživljamo Slovenci v »zamejstvu«, predvsem ideološke narave. To pa predvsem zato, ker je institucionalna struktura, ki nam obvladuje prostor, tako rekoč neposredni dedič generacijskega spora iz vojnega obdobja in pa direktiv partijske oblastniške garniture iz Ljubljane. Tu bi bilo treba z vso resnostjo premisliti mnenje prof. Pavleta Merkuja, ki v svoji zadnji knjigi Pajčevina in kruh pravi, da je »resolucija Informbiroja zadala najhujši udarec naši manjšini v Italiji z usodnejšimi posledicami kakor dvajset let fašističnega nasilja«. Seveda danes ni več pravšnji čas, da bi nekdanje razkole obnavljali in popravljali, kot niti ni več mogoče obujati tistega, kar je bilo zamujeno in, včasih tudi nasilno, odrinjeno v pozabo. Res pa je, da med strogimi levičarskimi krogi v Italiji ni opaziti tistih teženj po prenovi in počasnem odmiku od stereotipnih (aut-aut) družbenih predstav, kot jih lahko opazimo med komunisti v Sloveniji, čeprav v še zelo začetniški obliki in konec koncev tudi v zelo dramatičnih okoliščinah (beri: strah pred trdo, konservativno beograjsko linijo!). Med Slovenci v Italiji je veliko ljudi izkazalo naklonjenost levičarski tradiciji in njihova vzpodbuda k procesu pluralizma in demokratizacije bi ljubljanskim kolegom v tem trenutku zelo koristila. Naša manjšina, ki je imela srečo, da se je izgonila štiridesetletnemu prelabriciranju možganov v imenu socializma, bi lahko sedaj matičnemu narodu v Sloveniji celo pomagala ali se vsaj izkazala s svojimi izkušnjami življenja v dobri, stari meščanski demokraciji. Res je, da bo uradna Ljubljana najbrž še nekaj časa gluha za take prispevke, toda - mar ni spanje pravičnega že nekaj časa značilnost tudi velikega dela slovenske, kot tudi italijanske levice v Italiji? Koliko posluha sta partija in ZKM1 pokazali ob nedavnih aferah, aretacijah, zaplembah časopisov itd. v Sloveniji?

Tour: španski as v Alpah pregazil vse najboljše
Zdaj je glavni favorit Delgado
Po sklepu prizivne komisije UEFA
Michelu zmanjšali kazen
L'ALPE D'HUEZ — Nizozemec Števen Rooks je presenetljivi zmagovalec včerajšnje etape na kolesarski dirki po Franciji, a od te sila težke alpske etape ima največ koristi Španec Delgado, ki je Kanadčanu Bauerju iztrgal rumeno majico.
Delgado je bil absolutni protagonist etape, v kateri so na cilju zabeležili »epske« zaostanke. Med vzponom na hrib Col du Glandon (1.924 m) je španskemu kolesarju uspelo razdrobiti glavnino. Kapetanu ekipe Reynolds je bil kos le Rooks.
Kot je bilo pričakovati, je bila 12. etapa izredno težka preizkušnja in na štartu današnje etape na kronometer v Grenoblu (38 km, a 900 m višinske razlike!) ima le še šest ali sedem kolesarjev možnost, da se poteguje za končno zmago, čeprav je »tour« znan po svojih preobratih, kolesarji pa se še niso spopadli s pirenejskimi vzponi.
Med možmi, ki so bili na včerajšnjem štartu v Morzinu še v vrhu lestvice, sta Francoza Simon in Mottet prispela na cilj z 8' zaostanka, Nizozemec Breukink s 16'55", Zimmermann z 20', Bernard z 22' in Kelly s 23'50". Tudi Visentini si je povsem zapravil peto mesto na skupnem vrstnem redu.
Na začetku zadnjega, 15 km dolgega vzpona sta imela Delgado in Rooks približno 30” prednosti pred Špancem Pinom, Kolumbijcem Parro, Američanom Hampstenom in Nizozemcem Theunisseje. Favorit etape Herrera je že zaostajal, a je bil v finišu izreden in je skoraj povsem izničil zaostanek ter se tako izognil katastrofi.
V italijanskem taboru z razpletom včerajšnje etape niso pretirano razočarani, saj so kaj takega pričakovali. Tudi Visentini si ni delal prevelikih utvar in je pač vozil po svojih močeh. Ocenjujejo, da petnajstminutna zamuda, glede na usodo nekaterih ostalih asov, sploh ne pomeni neuspeh.Manj je dosegel drugi as Carrere Zimmermann, ki pa sta ga oškodovala padec, nato pa še kriza lakote. Med kolesarji, ki so na cilj prispeli z nedovoljeno zamudo, je tudi Giuliani, ki bo prisiljen k odstopu, razen če ga ne bo komisija pomilostila
Francoz Fignon, eden od favoritov in dvakratni zmagovalec (leta 1983 in 1984), je odstopil še pred startom včerajšnje etape. Dotlej je na skupnem vrstnem redu zasedal 91. mesto! Poleg
težav z Ahilovo tetivo, ga je baje zajela še huda psihološka kriza.
Vrstni red 12. etape: 1. Rooks (Niz.) 6.55'44" s povprečno hitrostjo 32 km na uro. 2. Theunisse (Niz.) po 17"; 3. Delgado (Šp.) po 17"; 4. Parra (Kol.) 24"; 5. Herrera (Kol.) T06"; 6. Claveyrolat (Fr.) 2 31; 7. Bauer (Kan.) 2'34"; 8. Boyer (Fr.) 3'08"; 9. Winnen (Niz.) 3'08"; 10. Hampsten (ZDA) 4'21"; 11. Roux (Fr.) 4'58"; 12. Pensec (Fr.) 5'01"; 13. Pino (Šp.) 5T1"; 14. Arroyo (Šp.) 5T1"; 15. Alcala (Meh.) 5'51"; 37. Pozzi (It.) 14T7"; 47. Visentini (It.) 15'23".
Skupni vrstni red: 1. Delgado (Šp.) 47.03’13"; 2. Bauer (Kan.) po 25"; 3. Parra (Kol.) 1'20"; 4. Rooks (Niz.) 1'38"; 5. Herrera (Kol.) 2'25"; 6. Theunisse (Niz.) 3'55"; 7. Winnen (Niz.) 4'03"; 8. Boyer (Fr.) 4T4"; 9. Pensec (Fr.) 6'01”; 10. Hampsten (ZDA) 6'26"; 11. Alcala (Meh.) 6’41"; 12. Mottet (Fr.) 6'55"; 13. Criguielion (Bel.) 7T8"; 14. Claveyrolat (Fr.) 7'33"; 15. Roux (Fr.) 8'57"; 24. Visentini (It.) 14T7; 69. Bugno (It.) 35'52.
Španec Pedro Delgado
ŽENEVA — Prizivna komisija UEFA je s sklepom dvomljive vrednosti bistveno zmanjšala kazni, ki jih je v prvi stopnji disciplinskega postopka izrekla proti nogometašema Real Madrida Michelu in Hugu San-chezu po finalni tekmi lanske izvedbe pokala prvakov proti Eindhovnu. Obema so naredili dvetretjinski »popust«, tako da je po novem Michel dobil le tri kola prepovedi igranja (prej devet), Sanchez pa le eno (prej tri). Glede Michela je v obrazložitvi rečeno, da je sicer »nadlegoval sodnika, a njegovo obnašanje ni bilo tako hudo«.
Na mitingu v Barceloni
Bubki ni uspelo
BARCELONA — Sergeju Bubki na atletskem mitingu v Barceloni ni uspelo še izboljšati svojega sicer svežega svetovnega rekorda v skoku s palico. Poterrl ko je s 5,90 m zmagal na tekmovanju, je zaman naskakoval znamko 6,07 m.
Sovjeta Povarnišin in Gennadi sta v skoku v višino preskočila letvico na 2,34 m.
Motociklizem: v nedeljo bo na sporedu dirka za VN Jugoslavije
Jekleni konji zdaj na Grobniku
GROBNIK (REKA) — Samo teden dni po tekmovanju v Belgiji bodo izbrani motociklisti, ki v raznih razredih tekmujejo za svetovni naslov, spet na dirkališču. Tokrat je na vrsti Grobnik pri Reki, kjer bo na sporedu dirka za Veliko nagrado Jugoslavije, ki že tradicionalno privabi ob robu proge nebroj ljubiteljev motošporta iz naših krajev. Motiv za dodatno obogatitev že itak pestrega in privlačnega sporeda bo tudi udeležba najboljših jugoslovanskih dirkalcev, ki bodo zanesljivo nastopili v razredih do 80 in do 500 ccm, medtem ko bodo morali v razredu do 125 ccm čez »filter« kvalifikacijskih voženj. Jugoslovanske barve bodo'branili Domžalčana Pintar in Habat, Novosadčan Matulja in Pavlič iz Novega mesta, ni pa izključeno, da bi se po poskusnih vožnjah pojavil na startu še kdo izmed jugoslovanskih pilotov.
Pozornost ljubiteljev in opazovalcev bo seveda usmerjena na zveneča imena mednarodnega motocirkusa, saj bodo na Grobniku prisotni vsi velikani jeklčnih konjičkov.
V razredu do 500 ccm, ki je najbolj prestižna tekmovalna kategorija, vlada veliko pričakovanje za Mamolo, ki nastopa za italijansko Cagivo. Na cagivi bo tokrat nastopil tudi Roche, ki je saniral poškodbo desnega gležnja. Leit motiv dirke pa bo, po mnenju izvedencev, verjetni dvoboj med prvouvrščenim Američanom Lawsonom na yamahi in Avstralcem Gardnerjem, lanskim svetovnim prvakom na
hondi. Med Italijani ima možnosti za dobro uvrstitev »neprevidni« Chili.
V razredu do 250 ccm so glavni favoriti Španca Pons (honda) in Garriga (yamaha) ter Francoz Cornu (honda), medtem ko skoraj gotovo ne bo nastopil Reggiani, ki je v Belgiji utrpel hujšo poškodbo po nesreči. Možni outsider v tem razredu je tudi Italijan Cadalora, ki ga že vseskozi preganjajo tehnične težave.
Italijan Gianola bo skušal dohiteti prvouvrščenega Španca Martineza (derby) v razredu do 125 ccm, vendar vse kaže, da je španski pilot tudi na Grobniku nesporni favorit za osvojitev prvega mesta, tako v tej kategoriji kot v razredu do 80 ccm, v katerem nima enakovrednega tekmeca .
Kot zanimivost, predvsem za »zasvojence« motošporta, objavljamo spored poskusnih voženj in nedeljski spored dirk.
Danes:
uradni trening od 11. ure do 14.05 in od 15. ure do 18.05. Jutri (16. t. m.):
uradni trening od 10.45 do 17.55.
Nedelja (17. t. m.):
10.30 - start do 80 ccm; 12.00 - start do 250 ccm; 13.30 -start do 125 ccm; 16.00 - start do 500 ccm.
Intervju z Renzom Crosatom, novim menežerjem tržaškega Stefanela
Moški: palica: Bubka (SZ) 5,90 nr 100 m: Da Silva (Bra.) 10"15; 400 Desousa (Br.) 45"39; kladivo: Gustafs-son (Šve.) 75,98 m; 3.000 m steeple: Medande (Ken.) 8'23"40; 800 m: Kipro-tich (Ken.) 1'45"61; 110 m HS: Hudec (ČSSR) 13"52; daljina: Cadier (Br.) 7,01 m; troskok: Sakirkin (SZ) 17,50 m.
Ženske: 100 m: Perez (Šp.) ll"3ft disk: Silhava (ČSSR) 68,08 m; 800 D1-Kovacs (Rom.) 2'00"39; 400 m ovire: Tromp (Niz.) 56"36; 3.000 m: Tooby (VB) 8'52"41.
Na ženskem touru
Spet Longojeva
ALBERTVILLE — Po tretji je Francozinja Longojeva dobila tudi četrto etapo ženskega toura. Šlo je za množični sprint, v katerem sta drugo oz. tretje mesto osvojili Italijanki Chiapp3 in Canins. S pridobljenimi odbitki je Longojeva še utrdila svoje vodstvo na skupni lestvici. Prednost pred Canin-sovo vsekakor znaša le 19".
Danes in v soboto
Štirje favoriti v francoski ligi
PARIZ — Že danes in v soboto se bo začelo francosko prvoligaško nogometno prvenstvo, ki bo trajalo vse do 31. maja. Glavni favoriti so prvak Mo-naco, Bordeaux, Matra Racing in Marseille. Novost je v tem, da bodo odslej po zgledu angleške lige za zmago podeljevali tri točke namesto dosedanjih dveh.
Bologna vendarle najela Čilenca
BOLOGNA — Po dolgotrajnih pogajanjih je Bologna vendarle najela čilska napadalca Rubia (27 let) in Za-morana (21 let). Prvi bo steber v konici napada moštva trenerja Maifredija. drugi pa bo v prihodnji sezoni začasno igral za švicarski San Gallo.
Milan in Sampdoria za italijanski superpokal
RIM — Med sklepi, ki jih je na svojem zadnjem sestanku sprejelo združenje italijanskih profesionalnih nogometnih klubov, je tudi uvedba super-pokala med zmagovalcema državnega prvenstva in italijanskega pokala. Za superpokal se bosta 18. septembra p°' tegovala Milan in Sampdoria.
Primarni cilj vrnitev med prvoligaše
Na košarkarskem prizorišču vlada neke vrste zatišje, ki ga je pred kratkim skalil predolimpijski kvalifikacijski turnir v Rotterdamu. Do pričetka olimpijskih iger ne bo ravno največ priložnosti za gledanje resnično vrhunskih predstav med košema, zato pa bodo zasvojenci in ljubitelji »basketa« lahko sledili še zadnjim mrzličnim fazam prestopnega roka.
Tudi o tem smo se pogovarjali z Renzom Crosatom, novim menežer-jem tržaškega drugoligaša Stefanela. Crosato sicer že od nekdaj deluje v košarkarskih krogih, čeprav se je doslej s stvarjo ukvarjal ljubiteljsko. Letos pa se je mož iz Trevisa odločil, da bodo telefonska pogajanja in sklepanje pogodb odslej njegov poklic, na veliko veselje Stefanela, ki Crosatu zaupa kot samemu sebi.
Med brnečimi telefoni in večkratnimi prekinitvami sodelavcev je razgovor sproščeno (kolikor je bilo pač mogoče) potekal, glavni temi pa sta bili bodočnost Stefanela in možnosti sodelovanja s slovenskimi klubi.
Pred kratkim je bilo konec prestopnega roka za košarkarje in vaš klub je bil nasploh med najaktivnejšimi na »tržišču«.
»Rad bi uvodoma poudaril, da borze še ni konec, kajti drugoligaški klubi lahko še izbirajo morebitne okrepitve. Mi smo svoje seveda v glavnem opravili in smo z dobljenim zadovoljni, seveda pa ni izključeno, da lahko še pride do novih premikov, kot posledica odhoda nekaterih naših košarkarjev (npr. Tasso, Favero, Martini in Bon-venti), ki v naslednji sezoni ne bodo branili Stefanelovih barv.«
Do nedavnim je bilo moč brati in slišati, da ste za vsako ceno zasledovali težkega centra. Zdi se, da vam ta poteza ni uspela.
»O prihodu težkega centra je bilo res veliko govora. No, naj sedaj razkrijem, da smo mi že od samega začetka iskali predvsem visoko krilo in da smo na centra merili predvsem za odvračanje pozornosti z naših ciljev. Potegovali smo se za mladega darovitega Pessino, vendar pa s Tracerjem ni bilo mogoče konkurirati. Zato pa smo s prihodom Maguola zelo zadovoljni, saj smo pridobili igralca, ki je nevaren v napadu, aktiven v obrambi in ki se dobro znajde v vsaki situaciji, kot je dokazal tudi letos v A - 2 ligi. Ob Pro-
cacciniju, Bianchiju, Piluttiju nam Ma-guolo zajamči tudi tisto mero izkušenosti, ki bo skrajno pomlajenemu moštvu prepotrebna.«
Naj to pomeni, da bo letos napredovanje v višjo ligo primarni cilj?
»Prav gotovo. Sestavili smo kvalitetno moštvo in merimo na takojšnjo vrnitev med prvoligaše. V primerjavi z lanskim prvenstvom bo letos sicer nekoliko drugače. Medtem ko je lani ekipa iz Verone dejansko bila razred zase, se bodo letos za prvo mesto borila tri moštva: Modena, Siena in Trst, ostali pa bi naj bili na nižjem nivoju. Posebno Inalca iz Modene se je znatno okrepil s prihodi Riccija, Rustichel-lija in Be.lloneja, Siena pa je za odstop mladega Morettija od Verone dobila Pastorija, Battistija ter še čedno grma-dico milijonov, s katerimi lahko še operira.
Zavedamo se, da tudi letos ne bo lahko, vendar je jasno, da moramo s tako postavo meriti na prestop.«
Kakšen je trenutno položaj Marka Lokarja. Je prešel v trajno last Stefanela ali je še na posojilu?
»O Lokarjevem položaju se v teh dneh sporazumevamo z Jadranovim vodstvom. Z naše strani bi radi še naprej sodelovali z Jadranom in seveda tudi dokončno odkupili Lokarja, toda ob upoštevanju tega, čemur žargonsko pravimo tržna logika, kajti povsem jasno je, da morajo biti razmere in zahteve sprejemljive in zadovoljive za oba sogovornika.«
Šušlja se tudi, da bo Colmani letos nastopal z Jadranovim dresom...
»Colmani se je vrnil v Trst in je na razpolago Tanjeviču. Če se bo nato še kam selil, bo to kot posledica tistih premikov, ki sem jih navedel v prvem odgovoru. Zaenkrat pa sodi še med tiste posameznike, na katere računamo v prihodnji sezoni.
Lahko poveste, če obstaja tudi na neuradni ravni in zelo na splošno, zametek dogovora o sodelovanju
	konjske dirke -	konjske Mrke	
Na kasaškem tekmovanju v Mon-tegiorgiu ne gre podcenjevati Din-goneja (2), ki že nekaj časa dirka z dobrim učinkom. Od skupine X naj omenimo Fasillyja, čeprav njegov krstni nastop ni bil najbolj spodbuden. Frek Pra (1) bo gotovo med protagonisti.
Druga dirka bo spet v Montegior-giu, a napoved je tu še bolj drzna. Poskusimo s Formaline (X). Slab ni niti konj Faiano, nedavni zmagovalec podobne dirke. Preseneti lahko Ajalma Santos (2).
V	Ceseni penalizacija Crucialeju (X) ne bi smela preprečiti, da uveljavi svojo višjo kakovost. Tudi Follet-to Sol (2) se bo boril za končno zmago. Omembno zasluži tudi Docandil (1), ki vedno posega po visokih uvrstitvah.
V	Rimu je Gaucho (2) nesporen favorit. Paziti je treba na Gihada (1), ki je dobro uvrščen na štartu. Guado del Pino (X) z žrebom ni imel sreče, a se vseeno lahko poteguje za uspeh.
V	Montecatiniju velja še posebej opozoriti na št. 1 Furetto (X). Vlogo favorita si po kakovosti nedvomno
zasluži Fabrizio (2). Biolun (X) lahko preseneti.
V Torinu bo galop. Conte Adige
(I)	je v izvrstni formi in je torej glavni kandidat za zmago. Luciana-ga (2) bi moral galopirati uspešno. Teu Bianc (X) štarta z ugodno težo.
DIRKA IRIS
Na galopu v Grossetu bo štartalo 18 konj, vsak ima svojega lastnika. Naši favoriti so: Ledamy (10), Nylon
(II)	, Shoking You (15). Za sistemiste: Scamozzi (17), Abrantes (2), Gas gas (7)-
*/
totip
in

i. —
prvi drugi prvi drugi prvi drugi prvi drugi
5.	— prvi
drugi
6.	— prvi
drugi
3.	—
4.	—
2
X
X
1
X
2
2
1
X
2
1
X
med Jadranom ter ostalimi slovenskimi klubi in Stefanelom?
»Zaenkrat še ne. Na dlani je, da bi mi zelo radi tvorno in redno sodelovali z drugo mestno košarkarsko silo in s slovenskimi klubi, zato ker nimamo nobenih predsodkov. Ravno tako bi radi, v okviru vzajemne koristi in zadovoljstva sodelovali s slehernim tržaškim klubom. Vrata so pri nas za vsakogar na stežaj odprta.«
V prejšnjih dneh ste se baje sestali tudi z Borovimi predstavniki...
»O tem ne vem resnično ničesar. Verjetno je bil govor o mladinski košarki, to pa ne sodi v moje delovno področje. Na vsak način bi se tega zelo veselil. Poznam Bor še iz časov, ko so se moji kadeti (Stefanel Treviso, op. avt.) pomerili z Borovimi. Od takrat cenim Borove trenerje in odbornike, saj sem neposredno spoznal, du pri.Boru posvečajo razvoju mladih košarkarjev največjo pozornost in da zelo uspešno delajo z njimi.«
(Igor Canciani)
Memorial Barretti
SAINT VINCENT — V spomin na tragično preminulega predsednika Fi-orentine bodo od 16. do 18. avgusta priredili nogometni memorial Barretti. ki se ga bodo udeležila moštva Fio-rentine, Rome, Sampdorie in Torina.
Avellino pred razsulom?
RIM — Komisija pri združenju profesionalnih klubov je ugotovila, da Avellino in Cosenza zaradi slabega finančnega položaja ne izpolnjujeta pogojev za vpis v B ligo. V Avellinu so brž pomirili zaskrbljeno javnost z izjavo, da še ni bil registriran dobiček s kupoprodajne borze in da se bo zadeva kmalu uredila, toda vprašanje zaenkrat ostaja.
Nov sponsor za Cantu
CANTU' ...- Prvoligaški košarkarski
klub iz Cantuja, ki je bil doslej pogodbeno vezan z znamko Arexons, bo ^ prihodnjih treh letih sponsorizirala tvrdka Wiwa Vismara. V košarko h° globalno vložila pet milijard lir. Klud v prihodnji sezoni računa na uvrstite'' v finale play-off za državni naslov.


ŠPORT
PR/K
IZREDNO
ZNIŽANJE
ob koncu sezone
\spgRT
250 m od mejnega prehoda Fernetiči
Tei.. 213780
VELEBLAGOVNICA ZA ŠPORT
PRI*.___^


Na pobudo tednika Novi Matajur
Nagrajevanje športnikov
Teniški delavci Gaje ob odprtju petega igrišča
Zdaj že razmišljajo o »strehi«
Ob rekreaciji tudi težnja po povečanju števila tekmovalcev
Sobotna otvoritev petega teniškega igrišča Gaje je bila tudi priložnost za kratek pogovor z načelnikom teniške sekcije pri tem našem kolektivu Karlom Rudežem.
Najprej nam je Rudež dal oceno o organizaciji in kakovosti turnirja Hill šport, ki je sovpadal s predajo igrišča svojemu namenu.
»Kakovost turnirja je bila letos na nekoliko nižji ravni kot v prejšnjih izvedbah. Predvsem nam je manjkal doprinos Dorjana Gomizlja, ki se je med zimo poškodoval in ni še nared za igranje. Z njim bi bila Gaja skoraj zanesljivo zastopana v polfinalu in morda celo v finalu turnirja.
O sami organizaciji bi sam ne mogel govoriti. Navedel bom le oceno, katero mi je po koncu turnirja dal zmagovalec Ziodato. O turnirju se je izrekel pohvalno in je v tem predstavljal tudi ostale igralce. Obljubil je, da bo z veseljem še nastopal na našem turnirju.«
Koliko dela terja organizacija takega turnirja?
»Sam turnir ne terja prevelikega dela, če se nanašamo na samo izvedbo. Veliko dela je prej, ko je treba celotno strukturo graditi. Začeti treba že med zimo in delati vse do začetka igranja. Za našo šibko strukturo je tak turnir
vsekakor precejšen podvig, v njem pa se skriva tudi želja, da bi prispeval k ustvarjanju teniške kulture med Slovenci. Nam manjka tako članstvo in posebno manjkajo igralci, ki bi imeli v sebi agonističen naboj.«
Kaj bi se dalo ukreniti za povečanje tekmovalne agresivnosti pri tenisu?
»Ker je tenis izrazito individualen šport, večkrat odpade doprinos, ki ga agonizmu lahko dajejo fizični kontakt z nasprotnikom, zgled drugih članov ekipe ali pedagoški nasveti turnirja.
Ambicije morajo pri tenisu rasti na podlagi drugačnih vzmetov. V prvi vrsti z zapazovanjem rasti lastne kakovosti. Do te pa lahko pride mlad igralec s tem, da igra vsak dan. Kaj to pomeni? Ker je mlad igralec še nesamostojen, se mora v njegovo udejstvovanje vključiti družina in v tenis investirati veliko časa in seveda sredstev. Ko se iztečejo nekatere klubske obveznosti, preide organizacija nastopanja na posameznike. Velika razdrobljenost, ki je značilna pri tenisu, materialno ne more sloneti na strukturah kluba, ki je zgrajen na podlagi prostovojnega dela. V proces mora biti vključeno tudi zadostno število vaditeljev, da se lahko vsakemu nudi optimalne pogoje za delo.«
S petimi igrišči, ki so tudi postavljena v zelo lepem okolju, je Gaja v zelo dobrem izhodnem položaju v pokrajini. Še imate voljo do dela. Kakšni so bližji cilji glede struktur?
»Kot prvi je streha nad igriščem pod nogometnim poljem. To delo naj bi uresničili v teku prihodnjega leta. S tem bomo lahko celo leto igrali tenis in zmanjšali odliv članstva, ki nastane ob zimski prekinitvi.
Pri vsem delu pa je treba upoštevati, da je bilo izvedeno v glavnem s prostovoljnim delom, iz ljubezni do tenisa. Ne morem skriti dejstva, da je tako delo tudi utrudljivo. Upam si reči, da je sedanje stanje pri Gaji lahko za zgled ostalim društvom«.
Mislite med letom prirediti še kak turnir večje odmevnosti?
»Vsako leto prirejamo Turnir Prijateljstva, na katerega povabimo najboljše igralce iz dežele, Primorske in Ljubljane.
Če' bo dovolj moči bomo tudi letos nekje v septembru priredili tak turnir. Lani je na njem nastopal Koprčan Vatovec, ki je na svetovni lestvici nekje med 500. in 600. mestom. Če pride na naš turnir tak igralec, je to za nas velika čast.« (kb)
^ priredbi tednika Slovencev vilinske pokrajine Novi Matajur je Wlo prejšnjo soboto v občinski dvora-l1* v Spetru 6. nagrajevanje športnikov h: Nadiških dolin in letos tudi iz Ter-ske doline. Po pozdravu odgovorne prednice tednika Jole Namor so bese-.° prevzeli ugledni gostje, med kate-Jhhi so bili pokrajinski odbornik Aldo j^azzola, pokrajinski svetovalec in sPetrski župan Firminio Marinig, podpredsednik Gorske skupnosti Nadiš-•hh dolin Camillo Melissa, odbornik iz fodbonesca Carlo Marseu in ravnatelj ®Petrske podružnice bančnega zavoda “anca Popolare Giovanni Cappanera. Vsi govorniki so poudarili, da športno delovanje prispeva k razvoju skupnos-;l in krepi njeno vitalnost. V tem je ;hdi bistvo nagrajevanja domačih sPortnikov.
Novost letošnjega praznika je bila v *enT da so nagradili tudi tiste športni-J5®, ki so jih izbrali bralci Novega Ma-tajurja. Glavni gost večera je bil znani degometaš Paolo Miano, zmagovalec da posebni lestvici poklicnih športnikov. Miano je tudi izrazil upanje, da se bo v prihodnjih izvedbah za zmago ?a lestvici profesionalcev potegovalo Se več športnikov, kar bi pomenilo, da ?e šport v teh krajih tudi kakovostno zooljšuje. Za njim so se na tej lestvici dvrstili avtomobilist Pietro Čorredig, dogometaš Pietro Fanna in atleta Gi-°rgio in Franco Rucli. Med amaterji Pa je največ glasov dobil komaj 11-let-di nogometaš iz Nadiških dolin Ales-Sandro Bergnach.
Trofejo Novega Matajurj_a pa sta Prejela nogometaša, »član« Žarko Rot °P društva Savognese in »ciciban« En-ric° Cornelio od društva Valnatisone.
Nagrajevanje je ponovno pokazalo, ..a je nogomet najbolj znan in priljub-len šport, vendar so bralci opozorili ddi na druge panoge. Omembe vred-a je odbojkarica Dolores Vogrig, ki e Pila prva uvrščena med ženskami.
Na sliki: Paolo Miano prejema po-al Hance Popolare.
Val: odslej še več pozornosti vzgajanju mladih
Odbojkarski klub Val iz Štandreža je po daljšem obdobju uspehov zabeležil letos prvi spodrsljaj. Članska ekipa, ki je nastopala v državnem prvenstvu C-l lige, je nazadovala. Za oceno o letošnji sezoni smo se obrnili do Ivana Plesničarja, enega glavnih organizatorjev štandreške odbojke.
»Podati oceno o letošnji sezoni Vala ni enostavno. Če se omejim na prvo ekipo, ki je izpadla iz lige, moram reči, da je vzrokov, ki so botrovali k neuspehu, več. V prvi vrsti smo razpolagali s premajhnim številom igralcev. Prva šesterica je bila skoraj nenadomestljiva, saj so na klopi sedeli mladi igralci, ki niso bili še kos tako zahtevnemu prvenstvu. Šlo je za odbojkarje, ki so v lanski sezoni nastopali v D ligi. S tako heterogeno postavo smo dosegli nadvse nepričakovane uspehe. V prvem delu prvenstva smo namreč zasedli peto mesto in se potegovali za napredovanje v B-2 ligo. V drugem delu pa je šlo prav vse narobe. Poškodbe, pomanjkanje treningov nekaterih ključnih igralcev in ekonomske težave so opravile svoje.
Velik in hud problem, ki nas je vseskozi pestil, je bilo pomanjkanje sponsorja, kar je privedlo do padca morale in samega nivoja igre. Mladimni uspelo kakovostno zamenjati starejše in to smo na koncu »plačali« z izpadom iz lige, pa čeprav le zaradi dveh točk.
Pred dnevi je prišlo pismo iz Rima, v katerem nam je vsedržavna odbojkarska zveza sporočila, da obstajajo velike možnosti, da nas ponovno uvrstijo v državno prvenstvo. Tega, na žalost, ne bomo sprejeli. Glede na to, da nimamo sponsorja in da je naša skrb usmerjena v pomladitev ekipe, kaj takega sploh nima smisla. Samo z mladimi silami lahko zgradimo nekaj novega, trajnega. Ne vemo niti, če bomo nastopili v C-2 ali v D ligi. Dobro moramo oceniti, kakšno prvenstvo je najbolj prikladno za tako mlado postavo.«
»Kaj pa sodelovanje z drugimi ekipami?«
»Z Našim praporom vzdržujemo dobro sodelovanje, kar nas sili, da bomo tudi vnaprej tako nadaljevali. Doslej smo namreč z združenimi močmi dosegli več pomembnih rezultatov.«
»Prva ekipa se bo pomladila, starejši odhajajo. Veliko se govori o prestopu Rajka Petejana k 01ympii. Kako ste rešili to zadevo?«
Valova ekipa under 14 - deželni prvak
»O tem nismo še ničesar sklenili, čeprav mislim, da ne bo nobenih težav. Glede tega pa bom lahko več povedal, ko se bomo sestali z vodstvom 01ym-pie.«
»Staro, a vedno aktualno vprašanje: združitev moči za dobre rezultate in kakovost. Kaj misliš o tem?«
»Sodelovanje je nujno. Na Goriškem pa se v tem smislu premalo premika. Treba je odpraviti določene pregrade, ki delijo društva na dva tabora. V tem je poglavitni problem. Gre predvsem za to, kdo bo prvi na Goriškem, ne pa, kako smo združeni lahko kakovostni in konkurenčni. Neglede na to menim, da v tem trenutku ta problem ni aktualen. 01ympia je namreč napredovala in bo nastopala v prvenstvu C-l lige. Čeprav bo konkurenca rahlo na nižjem nivoju, ker so razdelili B ligo na dva dela in prvih pet ekip iz lanske C-l lige je napredovalo, bo za Goričane prvenstvo dokaj zahtevno. Z naše strani pa gradimo ekipo na mladih močeh. Ne mislimo ponavljati starih napak, zato si obetamo, da bomo spet prišli v C-l ligo čez dve ali tri leta. Nova ekipa bo v glavnem slonela na igralcih, ki so se udeležili prvenstva under 18 in so bili zelo uspešni. Od letošnje članske ekipe bodo ostali le Lavrenčič, Vogrič, Lutman, Prinčič in Zavadlav.«
»Kako pa je bilo na mladinski ravni?«
»V 1. diviziji je ekipa nastopala pod nazivom Naš prapor. Čeprav je bila ekipa rekreativnega značaja, se je dobro izkazala. V kategoriji under 18 smo nastopali pod nazivom Naš prapor-Val. Zasedli smo prvo mesto na pokrajinski ravni, tretje pa na deželnem finalu. Izgubili smo namreč s 3:2 proti ekipi VBU iz Vidma. Ista ekipa je nastopila tudi v D ligi. Štirje igralci te ekipe so zelo mladi, saj lahko nastopajo tudi v konkurenci under 16.
Val je tudi nastopil v prvenstvu under 14. Fantje so se zelo dobro odrezali, saj so zasedli prvo mesto na pokrajinski in deželni ravni, kjer so bili brez tekmeca.
V	tej kategoriji je nastopila tudi ekipa Briškega griča, ki je sad sodelovanja med Našim praporom in Valom. Trener te ekipie je Ferruccio Mužič. Važno pa je, da je briška ekipa prvič uradno nastopala v prvenstvu in zasedla četrto mesto na pokrajinski ravni.
Tudi v superminiodbojki smo bili prisotni z dvema ekipama. Ekipa Briškega griča se je uvrstila na tretje mesto, Val pa je bil pokrajinski in deželni prvak. Na državnem tekmovanju v Sondriju pa je zasedel 5. mesto.
V	miniodbojki je Val moral prepustiti prvo mesto Soči le zaradi razlike v točkah, sicer sta si bili ekipi enakovredni. Soča je bila tehnično močnejša, Val pa je znal- dobro izkoristiti višino svojih igralcev. V sodelovanju z Domom so Valovi miniodbojkarji nastopili v mešanih ekipah (fantje-in dekleta) na turnirju v Doberdobu, kjer so dosegli prvo in drugo mesto.
Uspehi na mladinskem področju so sad sodelovanja društev Naš prapor in Val. Naš namen je graditi igralce ih jih pripraviti na zahtevnejša prvenstva. Samo tako bosta društvi kakovostno rasli, rezultati pa bodo plačilo za vložen trud.« (mj)
				
	i::	::	lili	
			"••H		:i::	:::::::::	
	:	-					ji;;;
obvestila
SK DEVIN — KAJAKAŠKA SEKCIJA prireja od 18. do 22. julija začetniški tečaj kajaka v Sesljanskem zalivu in na Soči. Za informacije in vpisovanja telefonirati na št. 200236 - 200358 - 220718.
Nisem še omenil nekaj važnega: gre namreč za mali j^gomet, saj so tudi igrišča, na katerih se odvijajo ti turnirji manjša in za nekatera smemo trditi, da so na robu normalnega in dovoljenega. Ravno to pa je eden izmed znakov, da žene na take turnirje, srečanja in tekme vse sodeli-j°če ravno duh zbliževanja, povezovanja, sprostitve in pri-Nteljskega pogovora, čeprav ne manjkajo zlasti ob končnicah trenutki napetosti, poskokov med gledalci in pikrih “Poininov dobrovoljnim sodnikom, ki se podajajo na sojenje teh »kraških zdrah«. V vsem opisanem prevladuje namreč goriško kraško območje.
Še ena osnovna prvina obstaja v tem drugačnem pri-t0Pu nogometni igri, ki se je oblikovala v letih osemdeset Pravkar omenjenem prostoru. Enakovredno, istočasno in Zajemno nastopajo na turnirjih moštva z obeh strani meje, /mo k0t gostje ali kot gostitelji, z odgovarjajočimi spremljevalci, znanci, družinskimi člani in hišnimi člani in hiš-j^Rii sosedi. Vsa ta zadnja leta so se turnirji odvijali na Peči j11 v Kostanjevici, v Dolu in v Selah na Krasu, tudi na Vrhu h v Vojščici, posamezne tekme pa še kje drugje. Vsak /lrrhr je je navadno predvideval nastop osmih moštev, niso Pa ta bila vedno ista, tako da je vseh moštev veliko več: od teverjana in Oslavja do Renč, od Štandreža do Opatjega ,em, od Sovodenj do Doberdoba in še katero poleg krajev, m sem jih že prej omenil.
Predlansko leto je ta dejavnost dobila svojo krono na željo raznih in številnih pobudnikov, med katerimi so izsto-pači Doljani, ko se je vršil pod pokroviteljstvom in tudi v organizaciji Združenja slovenskih športnih društev zaključni turnir med štirimi zmagovalci predhodnih krajevnih turnirjev na eni in na drudi strani meje. Zaključni turnir je bil ob koncu avgusta v Gorici na igrišču tik zraven Kulturnega doma in je terjal dva dni. Mesto je bilo izbrano slučajno, kajti prireditelj je želel, da dobi taka vrsta dejavnosti središčni prostor prav zaradi sestave moštev, v katerih so bili samo domačini posameznih krajev. Drugačnost, ki jo je prav gotovo vredno zabeležiti.
Nogometna slika ne bi bila popolna, če ne bi omenil še enega pojava značilnega za osemdeseta leta. Ena lastovka ne prinese pomladi in en sam primer še nič ne pomeni; naj še dodam, da ni verjetnosti, da bi v goriškem prostoru prišlo do ponovitev ali do razširjena ene same in edine izkušnje, da bi se namreč izoblikovalo moštvo, organizirano moštvo z večkratnimi nastopi, v okviru neke delovne organizacije. Več let zapored je Kmečka banka igrala na nogo-
V Sovodnjah so leta 1982 odigrale nogometno tekmo dekleta in žene iz Doberdoba in Sovodenj (v belih dresih)
metnih prvenstvih bančnih zavodov. Tudi v tem primeru je šlo za mali nogomet in tudi v tem primeru je prišlo do povezave z moštvom na drugi strani meje.
Nogometna komisija pri ZSŠDI je želela povečati zanimanje za nogomet med najmlajšimi. Zato je leta 1985 prvič razpisala turnir za osnovne in srednje šole na Tržaškem. V naslednjih letih so turnirje ponovili in v pripravi je tudi razširitev na Goriško. Srečanja so se vršila v štirih ločenih kategorijah, cicibani - začetniki - dečki - mladinci. Pravilnik za to vrsto tekmovanj je bil prilagojen sposobnostim očencev in dijakov.
LOKOLSTRELSTVO
Dovolj z novejšimi pojavi v nogometu; zaradi večjega nasprotja izberem kot naslednjo panogo, ki je pravo zanikanje nogometne igre tako glede tehnike, kot glede gledalcev, tako glede igrišč kot glede opreme. Vzamem v poštev lokostrelstvo in njegov razvoj v tem desetletju. Najprej bi spomnil na stanje ob koncu prejšnjega desetletja.
Lokostrelstvo so začeli gojiti pri Prosvetnem društvu Naš prapor februarja 1978. Do pobude je prišlo po tečaju, ki so ga priredili v jeseni leta 1977 taborniki Rodu Modrega Vala s pomočjo tabornikov odreda Močvirskih tulipanov iz Ljubljane. Zbiralo in vadilo je osem srednješolcev, ki so nastopili prvič na Mladinskih igrah leta 1980. Dosegli so nekaj dobrih uvrstitev na pokrajinski in na deželni ravni. V naslednjih dveh letih je število nekoliko narastlo, zbirali pa so se v glavnem fantjem in dekleta iz Pevme in z Livade v Gorici. Potem je prišlo do osipa in do krize. Poleg običajnega naveličanja, ki ga je treba upoštevati pri določenem odstotku udeležencev vseh ostalih dejavnosti, je krizi v lokolstrelstvu botrovalo dvoje razlogov: vaditeljski kader in prostor — običajno pač. Tretja običajna postavka denar za opremo — ni igrala tako važne vloge, ker so bili in bi bili še pripravljeni posamezniki sami kupovati opremo, kar je pri tako individualni športni panogi tudi razumljivo. Tudi loparji so osebni, kaj šele loki.
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 500.- din, naročnina za zasebnike mesečno 6.000.- din, trimesečno 17.000.- din, letno 60.000.- din, upokojenci in študenti mesečno 4.500.- din, trimesečno 12.000.- din, letno 45.000.-din. Za organizacije in podjetja mesečno 7.000.-din, letno 75.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
JL	dnevnik
15. julija 1988
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumii Samsa

Član italijan**« zveze časopisn'*] založnikov FlE°

Slovenija ©ScopscaaS® Slovenija
Slovenija
Triglavski narodni park - biser Slovenije
Lahko mirno trdimo, da je malo tako lepih kotičkov na zemeljski obli, kot je okolica slovenskega očaka, slovenskega simbola - Triglava. Nič čudnega ni, da so ga že zdavnaj hoteli zaščititi, da so hoteli ohraniti vse naravne in kulturne lepote ter znamenitosti na tem področju. Prve iniciative segajo natančno 80 let nazaj, ko je prof. Belar predlagal ustanovitev naravoslovnega parka. Pristojni so zadevo obravnavali, a niso našli zakona, na osnovi katerega bi to uredili. Nič čudnega, saj takrat v vsej Evropi še ni bilo nobenega narodnega parka. No, ustanovili so ga leta 1924, obnovili iz ruševin vojne leta 1961 ter ga razširili in ga spravili v današnje okvire leta 1981. Triglavski narodni park, otok miru, lepote in neokrnjene narave pomeni tudi zaščito našega kulturnega izročila ter ohranjevanje in razvijanje zgodovinskega spomina o naši slovenski domovini pod Triglavom.
Triglavski park meri 84.805 ha in je največji narodni park v Jugoslaviji. Obsega celotni slovenski del Julijskih alp, ki jih imenujemo tudi Vzhodne Julijske Alpe. Ta park predstavlja najbolj karakteristične pokrajinske elemente, ki so značilni za Slovenijo - od divjosti visokogorske krajine, do vseh posebnosti naše kulture, ki ji je naš človek vtisnil pečat svoje tisočletne navzočnosti.
Težko bi govorili o tem, da je Triglavski park veliko turistično področje. Tu ni hotelov, tu ni na tisoče postelj. Tu je spokojni mir, tu slišimo ptičje petje, gledamo zobate vrhove, mirno, temnozeleno gladino jezer. Tu smo lahko - srečni...
Tu lahko dihamo najčistejši zrak, tu lahko vidimo cvetje, ki ga ni nikjer na svetu, lahko vidimo orle, lahko vidimo posebne vrste rib v Krnskem jezeru, lahko hodimo po sledovih krvave Soške fronte...
Zaradi vsega tega, vam danes želimo predstaviti Triglavski narodni park!
Prijeten je obisk visokogorskih naselij in planšarij
Nasveti za nekaj izletniških možnosti
Svetujemo nekaj poti z izhodiščne točke Bovec:
BOVEC - KRNSKA JEZERA -TRIGLAVSKA JEZERA - PLANINA ZA SKALO - SOČA - BOVEC (3 dni)
Ko gremo proti Trenti kmalu srečamo spomenik braniteljem bovške kotline iz prve svetovne vojne in vojaško pokopališče. Vstopimo v Triglavski narodni park in si ogledamo slovita Soška korita (previdno!). Gremo po dolini Lepena do doma Klementa Juga, nakar po zložni "mulatieri" (izraz je iz prve svetovne vojne, ko so vojaki tovorili opremo z mulami) do Krnskih jezer, kjer je lepa nova koča. Prelepa je pot do Planine na Kraju, mimo Bogatina do Doma na Komni. Od tod po dokaj zložni poti do Doline Triglavskih jezer, kar je punčica Triglavskega parka in njegova največja vrednota. Vrnemo se na Komno, nato v dolino Lopučnico, na Planino za skalo in v Vrsnik. Videli bomo sirarne, pašnike, sledove vojne, dokler se ne bomo spustili v dolino Soče, po kateri pridemo spet v Bovec.
BOVEC - SEDLO KANJA - ZADNJA TRENTA - TRENTA - BOVEC (2 dni)
Na tej prijetni poti bomo hodili skozi dolino imenovano Bavšica, ki je
speljana po neverjetno slikoviti ravnini in je stisnjena med strme stene, kar ji daje videz veličastnega amfiteatra. Tu opazimo samotne kmetije, kjer kmetje obdelujejo skromne njive in kosijo travnike, žal pa ta dolina v zadnjih letih hitro izumira. Od tod se povzpnemo proti planini Bukovec in nato proti Bavškemu Grintavcu. Grebenska pot je dokaj slabo vzdrževana, jeklene vrvi so včasih potrgane in zato je pot primerna le za bolj izkušene planince. S Kanje se spustimo v Zadnjo Trento, a tudi ta pot je dokaj naporna zaradi krušljivosti. Na tej poti bomo našli nenavaden sistem slapov in vmesnih tolmunov. Tu so raztresene tudi nekdanje kmetije, zdaj večinoma predelane v počitniške hiše. Stare kmetije, tiste, ki so še ostale, so dragocen spomenik ljudskega stavbarstva. Mimogrede obiščemo še izvir Soče, nepozaben pa bo še skok v Alpiinetum Juliana. Ogleda vredno je tudi vojaško pokopališče iz prve svetovne vojne pod trentarsko cerkvijo. Dolina Trente je pravi pojem v Julijskih Alpah. Neprecenljivo vrednost ji daje slikovita reka Soča z nenavadno zeleno barvo, kakršne nima nobena druga reka v Evropi. V nekdanjih italijanskih vojašnicah je lepo urejen trentarski muzej. Od tod se zlahka vrnemo v Bovec.
BOVEC - LOG POD MANGARTOM - KORITNICA - TRENTA -BOVEC (2 dni)
Iz Bovca gremo do trdnjave Kluže in od tod proti Logu pod Mangartom. Že na začetku poti si lahko ogledamo globoka korita Koritnice. Naselje Log pod Mangartom je od Bovca oddaljeno 10 km. Kraj predstavlja enega naj-lepših urbanistično arhitektonskih spomenikov v Triglavskem parku. Njegova značilnost so strnjeno grajene hiše v alpskem stavbnem izročilu. Od tod se odpirajo tudi najlepši pogledi v naših Alpah. Nadaljujemo pot do Koritniške planine čez Brežič (zahtevna pot!), nato pa okrog Malega Ozebnika na Škrbino. Pot je dokaj zahtevna in gre visoko nad stenami; zaradi padajočega snega so klini in vrvi večkrat poškodovani. Ko dosežemo zavetišče pod Špičkom se nam ponuja veličasten razgled na osrednji del Alp. Naša pot zavije v Trento in nato nazaj v Bovec.
PO POTEH SOŠKE FRONTE
Kluže so izhodišče "mulatiere", ki nas skozi tunel pripelje do trdnjave, nato pridemo na sedlo med Planino za Robom in koto 1313. Od tod lepo vidimo utrdbe Soške fronte. Pot nas vodi dalje pod stenami Rombona in teče
celo po strelskih jarkih. Dosežemo sedlo Cuklo (1766 m), od koder je izreden razgled na okolico in mnoge ostanke bojišč iz prve svetovne vojne.
Seveda je vojnih ostankov na tisoče in, če bi hoteli videti celoto ali bolje rečeno zgodovinski posnetek triletnega obdobja bojev na 90 km dolgem bojišču od Rombona do Tržaškega zaliva, potem je seveda najbolje, da si ogledamo odlično razstavo Podobe soške fronte 1915-1917, ki je odprta vsak dan razen ob ponedeljkih od 8. do 14. ure, ob sobotah in nedeljah od 8. do 17. ure v Solkanu. Ta razstava, ki bo odprta do konca septembra, nam predstavi življenje na fronti in v zaledju, prinaša nam pričevanje o boleznih, vojnih ujetnikih, vdovah, beguncih, živilskih kartah, o ukrepih civilnih in vojaških oblasti in še mnogo zanimivih dokumentov, fotografij, orožja in podobno. Videli bomo tudi vse posledice najbolj krvave bitke prve svetovne vojne, razdejanje prometnih povezav, porušene vasi, uničene kulturne spomenike in številne grobove padlih vojakov. Vse to se je dogajalo pred 70. leti.
• Informacije: Goriški muzej - Nova Gorica - razstavni prostor v Solkanu, 65000 Nova Gorica, Pod vinogradi 2, tel. 065/25961, 26926, 21117.
Sem ter tja po Parku
Torej, pot pod noge, odpravimo se sem in tja po najlepših poteh v TriJ" lavskem narodnem parku. A prede1) zapustimo dolino, si velja zapomnit' nekaj nasvetov, ki so planincem sicet že znani, a za Triglavski park veljaj0 še posebej.
Poti v Triglavskem narodnem parku so dobro označene, lahko bi celo reki1' da so malokje na svetu tako. A vendan včasih zima ali nevihte opravijo svoj®' markacije se izbrišejo, steze nenadom8 izginejo... Lahko se zgodi, da naletim0 na nepričakovano oviro, da bodo vrvj pretrgane in podobno. Osnovni nasvet je, da se je treba na turo dobro priprt' viti že v dolini. Določiti je treba smer hoje, preračunati čas, ki je potreben, točno označiti smeri na karti, ki je seveda nujen pripomoček in mora bit' vedno- v nahrbtniku planinca. Moram0 zaupati v zemljevid, hojo nadaljevati -panika škoduje in je lahko usodna!
Oprema je še bolj pomembna. Včasih srečamo v gorah planince, ki bi s svojo opremo sodili bolj na plažo a'1 na ples. Ti se igrajo z življenjem! Strma, travnata področja so zaradi drsnosti izredno nevarna, še posebej če so mokra in spolzka, isto velja za skalovje. Nikar v gore s copatami - p°' trebni so gorski čevlji z grobimi podplati. V nahrbtniku naj bodo pulover, pelerina in rezervna srajca ter seveda baterija, karta in žepni nož.
Triglavski narodni park je pravi’ lepotec, a vse lepotice so malo nevarne... Tudi triglavska. V poletju so p0' goste nevihte s strelami, izpostavljen1 skalni grebeni so prava tarča. Ta neurja so kratka in zato velja vedriti, p°' čakati na varnem mestu. Seveda je pa: metno oditi na pot zgodaj zjutraj, kaj h nevihte so popoldanski pojav! Sam0 dobro pripravljena tura, dobra oprem8 in razsodnost prinesejo pravi užitek, občutek varnosti, tudi občutek osebne sposobnosti, stika z najlepšim, kar nudi življenje, stika z naravo!
KODEKS OBNAŠANJA: spoštuj in občuduj naravno in kulturno bogastvo parka; rastline in živali pusti pri miru;
park uživaj molče, preprečuj hrup;
smeti odnesi v dolino; ne uničuj ograj in stanov; hodi le po markiranih poteh in stezah, upoštevaj opozorila; preprečuj vse vzroke gozdnih požarov;
ne uničuj oznak, spominskih knjig in žigov; ne proži kamenja; ohranjaj gorniško tradicijo pozdravljanja v gorah.
Pripravil
CENTER ZA TURISTIČNO PROPAGANDO GOSPODARSKE ZBORNICE SLOVENIJE
Podatki o Triglavskem parku
Zanimive turistične prireditve
Površina: 84.805 ha Najvišja točka: Triglav 2.864 m Najnižja točka: reka Tolminka 180 m V parku so: Julijske Alpe z ledeniškimi dolinami - Koritnica, Možnica, Bavšica, Zadnja Trenta, Zadnjica, Trenta, Lepena, Bohinjska kotlina, Dolina Voje, Planica s Tamarjem, Velika in Mala Pišnica, Vrata, Kot, Krma in Rodovna, najznamenitejše pa so seveda Dolina Triglavskih jezer ter gozdni planoti Pokljuka in Mežakla
Jezera: Triglavska, Kriška in Krnska ter Bohinjsko jezero
Najbližji mejni prehodi iz Italije: Rateče, Predel, Učeja, Robič
Naselja: Studor, Stara Fužina, Gorjuše, Koprivnik, Rodovna, Strmec, Log pod Mangartom, Bavšica, Trenta, Soča, Zadnja Trenta, Lepena,
Čadrg, Tolminske Ravne; skupno 24 naselij, v katerih živi 2200 prebivalcev
Turistična središča: Bovec, Rateče, Podkoren, Kranjska gora, Martuljek, Mojstrana, Bled in Bohinj so tesno povezana z lepotami Triglavskega narodnega parka Avtokampi v bližini: Bovec, Siča, Trenta, Gozd Martuljek, Bohinjsko jezero, Bled, Šo-bec-Lesce
Muzejske zbirke in vrtovi: Trentarski muzej v Trenti, Muzej v Stari Fužini, Triglavski muzej v Mojstrani, Julijana v Trenti, spominska pokopališča
• Informacije: Triglavski narodni park, Bled, Kidričeva 2 - telefon 064/77407, telex 34588 yu toplic.
Priporočamo vam obisk nekaterih turističnih prireditev, na katerih boste spoznali bogato kulturno dediščino teh krajev in se prijetno pozabavali:
23. julija: Blejska noč, tradicionalna prireditev tisočerih lučk na jezeru, ognjemet z gradu, glasba.
23. in 30. julija: Vasovanje in kmečka ohcet v Bohinju, po vrsti že 31. prikaz starih običajev. 30. julija: Ples pod padali v Bovcu - |krobatski skoki, šaljiva tekmovanja, ples.
10. do 14. avgusta: Blejska kmečka ohcet, po starih običajih izpred 100 let, zapisala in priredila Tončka Maroltova.
13. avgusta: Kresna noč v Bohinju, turistična prireditev, ki ima svoje korenine še v poganskih časih, ko so naši predniki častili sončnega
boga Kresnika, lučke na jezeru, čolni z bakl8 mi, folklorni nastopi, ples.	v
13. avgusta: Čomparska - krompirjeva noC,a. Bovcu - mnogo dobrih, starih jedi, prikaz st rih pastirskih običajev, folklora, petje.
15. avgusta: Žebljarski dan v Kropi - poučen 1 prijeten prikaz, kako so včasih delali žeblje-28. avgusta: Dan triglavskega narodnega v Trenti - srečanje ljubiteljev in častilcev TN . 4. septembra: Šuštarska nedelja v Tržiču - P' kaz šuštarske obrti, stojnice, ugodni nakupi-8. do 11. septembra: Dnevi ljudskih noš, folkl°
in obrti v Kamniku	. s.
18. septembra: Kravji bal v Bohinju - veliki P tirski in planšarski praznik.
• Ker se zaradi slabega vremena ali razlogov datumi lahko spremenijo, preve dan prireditve v kakem turističnem uradu.
Slovenija ©Ospgoaaf]© Slovenila gncpTsajj® Slovenija