LETO XXXIV., ŠT. 9 Ptuj, 5. marca 1981 CENA 6 DINARJEV YU ISSN 0040-1378 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA JZ VSEBINE 7. marec - dan inženirije (stran 3) Še o Biogradu, ki nekaterim dviguje tlak (stran 4) Prebivalstvu znanje prve pomoči (stran 6) Turistično društvo Ptuj (stran 8) 20. JUBILEJNO KURENTOVANJE S KARNEVALOM PRAZNOVANJE POMLADI PO PTUJSKO Pustovi iz Drežnice pri Kobaridu (foto L. Kotar) Koranti — osrednji liki ptujskega kurentovanja (foto L. Kotar) Več kol 40 tisoč obiskovalcev od blizu in daleč je prišlo v nedeljo v starodavnega očaka ob Dravi občudovat to enkratno prireditev, ki nima primerjave v Sloveniji. Tokrat se lahko organi- zatorja, folklorno in turistično društvo Ptuj. pohvalita z odlično organizacijo, saj sta privabila na dopoldanski in popoldanski na- stop prek 2500 udeležencev. Na Titovem trgu seje v dopol- danskem nastopu zvrstilo 21 izvirnih etnografskih pustnih skupin s Ptujskega in Dravskega Polja, iz Haloz in Slovenskih goric. Pomurja, Medžimurja. Pri- morja, iz Makedonije in sosednje Avstrije. Čeprav so vse maske izvirne in vsaka po svoje je lepa, so spet največ navdušenja poželi koranti. ki so zaključili dopol- danski nastop in pregnali obisko- valce na kosilo. Tega so jim pripravili ptujski gostinci, ki .so se etos zares potrudili — tudi s postrežbo in pestrimi jedilniki. V odmoru med dopoldansko in popoldansko prireditvijo so pihalni orkestri razveseljevali obiskovalce, ki so kljub mrazu vztrajali in čakali na karnevalski sprevod. Ta je krenil po ptujskih ulicah ob 15. uri in združil v dolgi koloni kar 41 motoriziranih in peš skupin. Reči je sicer treba, da na karnevalu ni bilo videti prav mnogo izvirnih idej, bolj kot ne so se pojavljale bodice na račun stabilizacije, cen. združe- vanja Emone in Kmetijskega kombinata, energetske krize. Iz- vzeti je morda osnovnošolske skupine, ki so opozorile poleg cen še na usmerjeno izobraževa- nje. Organizatorji so imeli polne roke dela. da so lahko izpeljali prireditev do kraja, saj so obisko- valci — čeprav bolj disciplinirani kot prejšnja leta — vse preveč- krat zaprli pot sprevodu, begali sem in tja. da bi lahko prebrali številne napise na vozilih in sijih vtisnili v spomin. Kajti, to je prireditev, o kateri je treba povedati tudi tistim, ki je niso videli in drugo leto bodo gotovo »prišli. Vsekakor velja zapisati, da je bilo letošnje ptujsko praznovanje pomladi takšno, kot že dolgo ne. Za to gre zahvala tako organiza- torjem kot številnim udeležen- cem osrednje pustne prireditve. N. Dobljekar Zvonečanski zvončari iz Opatije (foto Ciani) Perchte iz avstrijskega Spitala (foto Ciani) Vasiličarski babari iz Bitoie (foto Ciani) V OBČINI ORMOŽ PRED REFERENDUMOM ' 22. marca za samoprispevek Brez dvoma je bil najpomembnejši dokument, ki so ga sprejeli zbori skupščine občine Ormož na svo- jem za.sedanu, 24. februarja letos, odlok o razpisu občinskega referenduma za gradnjo osnovnošolskih objektov v občini Ormož, ki bo v nedeljo 22. marca 1981. To bo prav gotovo izpit zrelosti vseh občanov ob- čine Ormož, saj se bodo zanj odločali v dokaj neugo- dnem gospodarskem trenutku. Odpovedali se bodo delčku svoje o.sebne potrošnje, da bi vsemu majhne- mu in malo večjemu drobižu, ki se podi po pretesnih hodnikih starih šol v ormoški občini, zagotovili bolj- še pogoje šolanja. To ne bo težko, če le občani ormoške občine do- volj dobro poznajo pogoje v katerih živijo in delajo šolarji. Lahko rečem, da so v ormoški občini v zad- njem času dokaj uspešno razrešili probleme vzgojne- ga in učiteljskega kadra. Uveljavila se je mala šola, na Kogu in v Središču so pričeli s celodnevno šolo. Vse več je učil in drugih pripomočkov pri pouku, razgibano, pestro je delo pionirskih in mladinskih or- ganizacij, razvite .so mnoge interesne dejavnosti učen- cev. Pri tem se vedno utrinja vprašanje, kje, v kak- šnih pogojih delajo in se pripravljajo na bodoče ži- vljenje ormoški šolarji? Ce bi šli kar po vrsti, bi ugotavljali: v Ormožu dve 'Zmeni, šola, ki je bila zgrajena leta 1899, je bila za ti^ti čas resnično dobra zgradba. Vendar so z leti po- trebne naraščale, zgradba je ostala vedno ista, v njej Se obrača čedalje več otrok. Zgradili so jo ob cesti, ki takrat pred 82-timi leti ni bila prometna tako kot je danes. Tudi na Hardeku je šola precej stara, kar 80 j^l že poteka v njej. Iz kletnih prostorov na obeh šo- lah so naredili kuhinji in jedilnici, tehnično delavni- co, razred za podaljšano bivanje. Podobno je v 'vanjkovcih. Veliki Nedelji in tudi na Runču, ki ji v šali pravijo ,.visoka šola" ni nič boljše. Vse te zgrad- be jc čas že zdavnaj preživel. Ce vidimo premražene malčke, ki dan za dnem ča- kajo na prevoz iz Ivanjkovec v Ormož, nas stisne pri srcu. Ko ti pridejo do avtobusne postaje, so za sabo pustili že velik kos poti, ki ni bila ravno najboljša. Domov pa morajo prav takrat, ko v ormoški šoli pričnejo z izvcnšolskimi aktivnostmi. Za prihod v šo- lo in nazaj izgubijo kar 2—3 ure in tako iz leta v leto, tri ali celo štiri leta. V Središču imajo sicer v šoli dovolj prostora, saj je bila ta adaptirana leta 1966, vendar jim manjka telovadnica. To so včasih imeli v domu Partizana, vendar so ti prostori danes neuporabni, da ne rečem, življensko nevarni. Želijo si telovadnice, da bodo lahko nadaljevali s telovadno tradicijo po kateri so Središčani znani. Podobno je tudi pri Miklavžu, tudi tam potrebu- jejo novo telovadnico. Na Kogu in v Podgorcih si že- lijo večnamenski prostor, kjer bo istočasno telova- dnica in dvorana za prireditve. Pri Tomažu imajo novo šolo, če pa hočejo preiti na celodnevno šolo, zanjo potrebujejo še štiri nove učilnice. ?>olarji ormoških šol prizadevno rišejo risbe, pišejo spise na to temo. Prav vsi vedo na kaj se pripravljajo v ormoški občini, želijo si samo to, da bi referendum uspel in da bi nekoč, če ne ravno oni, pač pa mlajše generacije dobile nov, svetal in kulturni prostor, /a učenje. Danes so to šolarji, ki bodo čez nekaj let že izpo- lnjevali pomembne naloge, tovariši, prijatelji, ki bo- do z.a ta referendumski ,,DA" iskreno hvaležni. Po- nosni bodo na starejšo generacijo, ki je svoje ose6ne potrebe premagala v njihovo korist. Tudi oni bodo nekoč naredili podobno v korist mlajši generaciji. -da S SEJE DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA SO PTUJ Oceniti realnost planov Družbeni plan SR Slovenije za to srednjeročno ob- dobje so delegati družbenopolitičnega zbora na po- nedeljkovi seji sprejeli brez pripomb, zato pa je bila toliko bolj živahna razprava o onutku občinskega družbenega plana. Delegati so se strinjali s stališči občinskega sveta ZSS Ptuj, da jc potrebno ponovno oceniti realnost srednjeročnih planov nosilcev plani- ranja, saj mnogi načrtujejo ra/voj prek svojih zmo- žnosti, pa tudi z ostalimi stališči te družbenopolitične organizacije. Posebno pozorno je treba oceniti pred- videno stopnjo rasti izvoza, saj predvidena stopnja v občini — 2.^ odstotkov — močno presega republiško in je vprašanje, če jo bo moč uresničiti. Delegati so opozorili tudi na probleme, ki se poja- vljajo v zvezi z nenehno rastjo cen, na zmanjšano za- poslovanje ter menili, da je treba opredeliti predno- stni vrstni red predvidenih investicij glede na razpo- ložljiva sredstva. Po obširni razpravi so sprejeli osnu- tek družbenega plana občine za obdobje 1981 —1985 ter predlagali izvršnemu svetu, da ob pripravi bese- dila predloga plana upošteva umestne pripombe, podane v razpravi. Osnutek družbenega plana občine bo v javni razpravi do 15. marca, nakar bo izdelan predlog o katerem bodo odločali zbori občinske skupščine ob koncu tega meseca. V nadaljevanju .so bili delegati seznanjeni s poroči- loiti o realizaciji pridelovanja sladkorne pese v občini v preteklem letu in s programom setve v tem letu. Poročilo so potrdili in se strinjali, da je potrebno v vseh okoljih vplivati na večje pridelovanje te kulture. Sprejet je bil tudi družbeni dogovor o vzdrževanju in urejanju grobišč, grobov in spominskih obeležij iz narodnoosvobodilnega, boja s pripombo, da je po- trebno za vzdrževanje spomenikov narodnih herojev nameniti sredstva iz občinskega proračuna. Tudi osnutek programa dela zborov občinske skupščine do konca tega leta je bil sprejet z nekaterimi dopolnili, delegati pa so opravili še volitve in imenovanja. Dele- gatskih vprašanj tokrat ni bilo. Delegati ostalih dveh zborov se bodo sestali danes — v zboru krajevnih skupnosti dopoldan ob 8. uri, delegati zbora združenega dela pa ob 13. uri. Poleg točk dnevnega reda, ki so jih obravnavali delegati družbenopolitičnega zbora, bodo odločali še o spreje- mu nekaterih predlogov in osnutkov odlokov. N. D. Obisk pri zdomcih .lulri, 6. marca bo odpotovala v Frankfurt delegacija ptujske obči- ne, ki jo sestavljajo Marica I ajt, predsednica OK SZDL, Jože Vido- vič, predsednik koordinacije za sti- ke z delav ci na začasnem delu v tu- jini in .lanko Be/jak, član izvršnega sveta SO Ptuj. Udeležili se bodo občnega zbora slovenskega kultur- no prosvetnega društva Sava in se pogovorili o skupnem delovnem programu za to leto. ^ Ob dnevu žensk vsem delovnim ženskam in občankam prisrčne čestitke! Obenem vas vabimo na slavnostno akademijo v počastitev DNEVA ŽENSK, ki bo danes, 5. marca ob 17. uri v ptujskem gledališču. Po govoru bo nastop komornega moškega pevskega zbora, recital učencev OŠ Ivan Spo- lenjak, ritmični sestav učencev OŠ Cirkovce in nastop učencev Glasbene šole Ptuj. 2 - DRUŽBA tIM GOSPODARSTVO 5. marec 1981 — TEDNIK Redna delovna konferenca Lcina dclo\ na konlcrciiLa osnov neorgaiii/acijc sindikala K BM 1'E, Ptuj. se je sestala 20. februarja v prostorih doma J LA. Ob polni udeležbi delavcev je začela delovno konferenco Anica Djuran. ki je obenem prebrala tudi poročilo. Poročila so dali tudi) predstavniki, org. upravljanja, komisije športnih sekcij. Rdečega križa itd. V poročilu je Dušan Toplak obrazložil račun in analize gospoda- rjenja. Pred tem pa je bila potrditev ZR OOS in sprejet finančni načrt ter programa dela in nalog za leto 1981. Vsi člani osnovne organizacije sindikata KBM PE Ptuj so se udeležili delovne konference. Na dnevnem redu so bile tudi volitve. Za novega predsednika OO sindikata je bila soglasno izvoljena Manja Kustor. delavka iz 111 odd. dev. poslovanja. Delovni predsednik Jurij Jakob seje zahvalil dosedanji predsednici za njeno delo, obenem pa želel več pomoči novi predsednici od strani delavcev. Omeniti moram še razpravo. Predvsem direktor poslovne enote Ptuj Anton Purg je obširneje razčlenil gospodarsko stanje na splošno in konkretno v naši enoti, povezano s stabilizacijskimi prizadevanji. Predstavnik občinskega sveta ZSS Ptuj Franc Klemenčič pa je govoril predvsem o nalogah sindikata. n .^i • i i.^ a-, ^ " Besedilo m posnetek: Konrad Zoreč ODMEV NA ČLANEK Kam po končani osemletki? Pod tem naslovom razpravlja N. Dobljckar v 8. številki Tednika z dne' 26. 2. 1981, o možnostih izobraževanja v ptujskem Centru srednjega' usmerjenega izobraževanja. Iz sestavka je moč razbrati, da imajo učenci razmeroma ozek izbor. Ta izbor seje zožil zlasti zaradi tega, ker so izostale tri usmeritve in sicer naravoslovno-matematična, pedagoška in medicin- ska. Predlagana mreža šol v Sloveniji sicer omogoča izobraževanje omenje- nih usmeritev prek dislociranih enot mariborskih srednjih .šol. Iz uspešnega dosedanjega delovanja in pozitivnih rezultatov izhaja, da za te oddelke obstojajo pogoji in zanimanje med učenci. Prav tako obstojajo potrebe po kadrih, ki se v teh oddelkih izobražujejo. To upošte- vajo tudi republiška merila, saj so mariborski regiji dodeljene po tri ali več paralelk v teh oddelkih. Ptuj s svojo okolico pa daje približno tretjino učencev mariborske regije. Jasno je, da je potrebno mrežo šol uskladiti v okviru republike, vendar pa morajo biti vsi zainteresirani enako upoštevani. Pri odločanju o disloci- ranih oddelkih, navedenih treh usmeritev pa ni bilo mogoče tako usklaje- vanje. Usmeritve so bile namreč dodeljene Mariboru in Maribor ni bil vo- ljan odstopiti Ptuju dislociranih oddelkov. Morda bi se bilo mogoče dogo- voriti z Mursko Soboto za dislociran medicinski oddelek, saj v Delu od 27. 2. lahko beremo, da imajo tam preveč medicinskih sester, ker jih vsako leto 90 konča šolanje. Tudi naravoslovno-matematični oddelek bi bilo mogoče v Ptuju — brez posebnih finančnih obremenitev — ohraniti in s tem mladino pripravi- ti na visokošolski študij nekaterih proizvodnih usmeritev. Zanimanje za naravoslovno-matematično usmeritev je namreč med osnovnošolci zado- voljivo, saj se jih je samo med osmošolci osnovne šole Franc Osojnik odlo- čilo za to usmeritev kar 11. Podobno je na ostalih ptujskih osnovnih šolah. Na splošno pa se mladina raje odloča za neproizvodne usmeritve, kot ugo- tavlja Dobljekarjeva, in za družboslovje, zato je velika škoda, da bomo učence, ki se želijo usmeriti v naravoslovje, preusmerili v družboslovje in administracijo. Nelogično je dej.stvo, da ni bilo mogoče dobiti dislociranega oddelka pedagoške usmeritve, ki v okviru ptujske gimnazije deluje že nad 20 let. Razumljivo je, da zmanjšujemo število oddelkov, če ne izkazujemo večjih potreb; nerazumljiva pa je ukinitev in s tem podražitev šolanja s prevozom ali s preselitvijo učencev v mariborske domove. Večina učencev, ki so se doslej izobraževali na omenjenih treh oddel- kih in bi se želeli v bodoče izobraževati v teh treh usmeritvah, se bo seveda preusmerilo na druge usmeritve, kajti mnogi ne bodo dobili prostora v štu- dentskih domovih, pa tudi denarja ne bodo imeli dovolj. Avtobus pa je v vsakem primeru samo izhod v sili za tistega, ki je doma dovolj bliz^i avto- busne postaje, ki ima direktno in dovolj pogosto zvezo z Mariborom. Izhod v sili zato, ker se mora učenec s tem, ko postane vozač, izločiti iz sko- raj vseh obšolskih dejavnosti. Ali nismo na ta način, po nepotrebnem, prizadeli socialno šibkih učen- cev? Ali smo sploh zagotovili vsem enake možnosti izobraže\ anja? Ali smo upoštevali, da je v Ptuju zgrajen, s pomočjo visokega samoprispevka, do- volj velik srednješolski center, ki nudi ugodno materialnoosnovo? JM PROBLEM GRADBENIŠTVA NA SEJI OK ZKS PTUJ Graditi boljše, ceneje in hitreje Gradbeništvo pri nas se je znašlo v izredno težkem položaju. Temu botruje velika razdro- bljenost, saj imamo v SR Sloveniji okrog 160 delovnih organizacij, ki se ukvarjajo z gradbeno dejavnostjo, iz tega izhaja slaba tehnična opre- mljenost in strokovna zasedenost, zato pa je gradbena operativa draga, počasna in kakovost dela slaba. V času konjukture, ko se je povsod na veliko gradilo, te slabosti niso bile toliko vidne. Zadnja leta pa smo priča zaostrenim po- gojem gospodarjenja v svetu, s tem je povezana tudi počasnejša gospodarska rast pri nas, zato so problemi gradbeništva toliko bolj izljili na plan. Prav zaradi tega je CK ZKS začel pripra- vljati problemsko konferenco o gradbeništvu. K pripravam smo načrtno pristopili tudi v ptujski občini, saj so razmere pri nas enake, v nekaterih primerih se kritičnejše, kot v drugih občinah v Sloveniji. Posebna delovna skupina pri občinski konferenci ZKS Ptuj, ki jo je vodil Janez Belšak, član občinskega izvršnega sveta, je pripravila obširno gradivo za uvod v razpra- vo. O gradivu so razpravljale osnovne organiza- cije ZKS s področja gradbeništva, da bi njihovi sekretarji in direktorji lahko nastopali na seji občinske konference ZKS s stališči svojega član- stva. Tako so tekle priprave na 21. redno sejo ob- činske konference ZKS Ptuj, ki je bila v četrtek, 26. februarja v Ptuju s središčno točko dnevne- ga reda: Uresničevanje politike gospodarske ustalitve v gradbeništvu s posebnim poudar- kom na usmerjeni stanovanjski gradnji v občini Ptuj. Razprava na sami seji se je usmerila pred- vsem na probleme povezovanja ptujske gra- dbene operative, ki se skupaj s tremi področji aktualnoh vprašanj, ki jih je pripravila delovna skupina, zaliva v celoto. PROSTORSKO NACRTOVANJK V gradivu delovne skupine so najprej obrav- navana aktualna vprašanja prostorskega plani- ranja in komunalnega opremljanja zemljišč. Tu je med drugim zapisano, da je temeljno urba- nistično dokumentacijo za območje občine Ptuj doslej izdeloval Zavod za urbanizem Maribor, zato je ta zavod opravil tudi strokovno analiti- čno delo pri pripravi prostorskega dela družbe- nega plana /a obdobje 1981 —1985. Doslej smo zazidalne načrte, podobno kot v drugih občinah, sprejemali le kot programske dele, ker zaradi pomanjkanja denarja ni bilo mogoče izdelati še tehničnega dela. To je povzročalo težave zlasti pri komunalnem opre- mljanju zamljišč in pridobivanju lokacijske do- kumentacije. Te slabosti bomo poskušali v no- vem srednjeročnem obdobju odpraviti, prav gotovo pa bo novi zakon o urejanju prostora dorekel vsebino posameznih elementov zazidal- nega načrta in tudi k rugi dokumentaciji. S tem bo omogočeno, da bodo upravni postopki res hitri in enostavni, kar bo prispevalo k hitrejši gradnji objektov. Eden od pogojev za cenejšo gradnjo je tudi pravočasno pridobivanje zemljišč v družbeno lastnino in njihovo opremljanje s komunalnimi objekti in napravami. Zapisan je tudi predlog* da bi bilo treba pripraviti sporazum o prenosu vseh nezazidanih stavbnih zemljišč v regulacij- skem območju mesta Ptuj na enoto za upravlja- nje in gospodarjanje s stavbnim zemljiščem, ki je dejanski upravljalec tega zemljišča. Ob kon- cu tega poglavja pa je danih še več usmeritev pristojnim organom predvsem glede izdelave urbanistične dokumentacije in izdajanja loka- cijskih dovoljenj. IZV AJA.NJK (.RADBKNIH DKL Delovna skupina je razčlenila sedanjo s.amo- upravno organiziranost na področju gradbene operative, proizvodnje gradbenega materiala in instalacij ter končnih del in ugotovila, da v teh dejavnostih v preteklem obdobju nismo zagoto- vili ustrezne povezanosti. Integracije niso dale pričakovanih rezultatov in so na področju grad- beništva še naprej ohranjale razdrobljenost, ne- ziidostno delitev dela, pomanjkanje specializa- cije in slabe dohodkovne odnose. Na tem področju imamo v ptujski občini na- slednje organizacije združenega dela: Stavbar TOZD Gradbeništvo Drava Ptuj, Gradiš TOZD Gradnje Ptuj, IMP TOZD EKO Ptuj, ,,Ple- skar" Ptuj in Opekarna Ptuj, nizke gradnje opravlja še Komunalno podjetje Ptuj, gradbeno vzdrževalna dela pa tudi Stanovanjski servis Ptuj in morda še kdo. V dosedanji praksi niso bili redki primeri, da so si TOZD v okviru de- lovne organizacije medsebojno konkurirale na trgu, kar je odraz neurejenih dnosov v delovnih organizacijah. Takšna razdrobljenost pa tudi v bodoče ne zagotavlja vzajemnih medsebojnih proi/ovodnih, poslovnih in delovnih odnosov med gradbeno operativo, industrijo gradbenega materiala ter instalacijskimi in zaključnimi deli. Boljše uspehe je možno doseči le s tesnejšim povezovanjem ali z združitvijo splošne gradbe- ne operative v enotno racionalno in učinkovito organizacijo z ustrezno usposobljenimi kadri. Zato je ena od osnovnih nalog komunistov in vseh DPO ter poslovodnih struktur v delo-nih organizacijah s področja gradbeništva, da us- tvarijo pogoje za poslovno in dohodkovno povezovanje med gradbenimi, montažnimi in drugimi izvajalci in proizvajalci reprodukcij- skega materiala na eni strani ter OZD in intere- snimi skupnostmi na drugi strani. Takšno pove- zovanje mora prispevati k zmanjševanju stro- škov gradnje doma in povečati konkurenčnost celovite ponudbe zunaj občine. Zagotoviti mora tudi možnost vključevanja operative pri izvaja- nju del v tujini. STANOVAN,ISKA, ZL.^STI USMERJENA GRADNJA Občinska konferenca ZKS Ptuj je že maja 1979 sprejela stališča in sklepe o družbenoeko- nomskih odnosih v stanovanjskem gospodar- stvu v občini Ptuj. Pri tem je ugotovila, da je samoupravna stanovanjska skupnost občine Ptuj, kot investitor, presegla postavljene plan- ske naloge in v celoti angažirala razpoložljiva sredstva v te namene. V preteklem planskem obdobju je bila načrtovana zgraditev 750 dru- žbenih stanovanj s skupno 40.564 kvad. metri neto stanovanjske površine, zgrajenih pa je bilo 939 družbenih stanovanj z 49.169 kvad. metri neto stanovanjske površine v skupni vrednosti nekaj več kot 412 milijonov dinarjev. Samoupravni sporazum o temeljih plana Sa- moupravne stanovanjske skupnosti občine Ptuj za obdobje 1981 —1985 predvideva, da bodo udeleženci izločali sredstva za stanovanjsko gradnjo po enotni stopnji 5,45 odstotka od bru- to osebnega dohodka iz dohodka in iz čistega dohodka. Od tega se bo .^ruževalo za"republi- ško solidarnost 0.32 %, tako ostane v občini 5,13 kar se spet deli 2,20 % na sklad skupne porabe v OZD, v samoupravni stanovanjski skupnosti v občini pa bi tako združevali preo- stalih 2,93 odstotka sredstev za stanovanjsko gradnjo. Ta sredstva bodo usmerjena predvsem za gradnjo družbenih stanovanj na zazidalnem območju Rabelčja vas—zahod. Poleg gradnje novih stanovanj je pomembno tudi vzdrževanje obstoječega stanovanjskega fonda. Za to nalogo so gradbene delovne or- ganizacije dovolj usposobljene, predvst: Stanovanjski servis Ptuj, ki je organizacij.: , o sebnega družbenega pomena in specializirana za vzdrževanje stanovanjskega fonda in upravlja- nje s skupnimi energetskimi objekti. Predvsem primanjkuje sredstev za te namene, saj so po- trebe v starem mestnem jedru in v okolici veli- ko ečje od stvarnih možnosti zagotavljanja sredstev. St^ovanjski servis Ptuj opravlja tudi na podlagiTrolgoročne pogodbe strokovne nalo- ge za samoupravno stanovanjsko skupnost, ko- munalno skupnost in njeno samoupravno eno- to za upravljanje in razpolaganje s stavbnimi zemljišči ter lokalno skupnost za ceste občine Ptuj. Strokovna služba za vse navedene intere- sne skupnosti opravlja tudi naloge investitorja in nadzornega organa, kar se je izkazalo za učinkovito in racionalno. RAZDROBUENOST GRADBENE OPERA- TI VE 7C uvodoma smo zapisali, da seje razprava na seji občinske konference ZKS Ptuj vrtela pred- vsem okrog povezovanja ptujske gradbene ope- rative, izhajajoč iz tega, da je potreben enoten koncept razvoja gradbeništva v Sloveniji, saj je stanje gradbeništva v ptujski občini odraz celot- nega stanja v Sloveniji. V razpravi smo slišali, da so se delavci TOZD Gradbeništvo ,,Drava" Ptuj pred dnevi na refe- rendumu skoraj soglasno izrekli za odcepitev od Stavbarja v Mariboru, ker združitev pred petimi leti ni dala željenih rezultatov. Bilo je tudi pove- dano, da želijo delavci ,,Drave" združitev s Ko- munalnim podjetjem, povedano nekaj utemelji- tev za, saj tudi Komunalno podjetje opravlja nizke gradnje, in nekaj ostrih besed proti taki združitvi. Vsi razpravljalci so si bili- enotni, da je treba na področju gradbeništva napraviti odločne korake za izboljšanje. Bili so dani predlogi, da bi se naj celotna ptujska gradbena operativa združila v enotno in specializirano delovno orga- nizacijo, ki bi se potem lahko povezovala naprej z enim od močnih — kadrovsko, materialno in tehnično — slovenskih gradbenih podjetij. Nekaj razpravljalcev pa je iskalo rešitve v pove- zovanju posameznih organizacij v občini ali zu- naj nje, saj se ne smemo zapirati v občinske me- je. V razpravi je sodeloval tudi Alojz Gojčič, iz- vršni sekretar CK ZKS, ki je najprej kritično ocenil razmere na področju gradbeništva v Slo- veniji in poudaril, da ni nobene škode, če bo ka- tero od sedanjih nad 150 gradbenih podjetij mo- ralo usahniti. V sedanjem planskem obdobju bo investicij za polovico manj kot jih je bilo v prej- šnjem petletnem obdobju, zato bo tudi za gradbeništvo polovico manj dela in toliko večja konkurenca. Prav z.ato je nujno, da se ptujsko gradbeništvo hitro in učinkovito odloči, kako se povezati in kako specializirati, da bo konkurenč- no sposobno. Predvsem je potrebno zaostriti dis- ciplino na gradbiščih, povečati produktivnost dela in tehnološko usposobljenost. Kadrovska usposobljenost pogojuje tudi boljšo organizacijo dela, ki bo omogočala, da bomo gradili ceneje, hitreje in kvalitetneje. Na seji so izvolili 3 delegate, ki bodo ZK ptuj- ske občine zastopali na problemski konferenci o gradbeništvu, ki jo pripravlja CK ZKS. Izvoljeni so bili: Jože Botolin, predsednik OK ZKS Ptuj, Janez Belšak, predsednik občinskega komiteja za urbanizem in komunalne dejavnosti ter Franc Ivanuša, direktor Stanovanjskega servisa Ptuj. Navedeni tovariši so bili tudi zadolženi, da pri- pravijo sklepe in stališča seje. FF Izobraževalni seminar za mlade Občinska konferenca ZSMS Or- mož organizira 6. in 7. marca izo- braževalni seminar za osnovne organizacije ZSMS iz krajevnih skupnosti in temeljnih organizacij združenega dela. Kako in s kakšni- mi metodami motivirati mlade za delo v osnovnih organizacijah ZSMS, je brez dvoma pomembno vprašanje. Vemo. da izhaja motivi- ranost iz interesa, ta je pogojen z dvema skrajnostima, kot sta: potreba na eni in možnost na drugi strani. Za vsako delo je potrebna usposobljenost. Ker je delo v ZSMS družbenopolitično, pomeni da v ZSM potrebujejo usposoblje- no članstvo za družbenopolitično udejstvovanje in delo. Temu so v Ormožu namenili precejšnjo pozor- nost že v preteklosti. Idcjnopolitič- no usposobljenost in znanje sta te- melja za uspešno delo mladih, za njihovo prihodnost i» vp''vnost v socialističnih samoupravnih odno- sih. Takšen namen ima tudi bližnji dvodnevni seminar. Prvi dan seminarja bodo mlade 'seznanili s tematiko o SLO in DS ter o akciji NNNP 80/81. Zanimiva bo predvsem druga tematika — o v/goji in izobraževaniu. Spregovo- rili bodo o šolski samoupravi in o samoupravnem položaju osnovnih organizacij ZSMS na šolah. To je brez dvoma vprašanje zase, o kate- rem bodo mladi znali kritično spre- govoriti. Podoben problem je tudi mentorstvo v izvenšolskih dejavno- stih na osnovnih šolah. Posebna pozornost bo namenjena tudi po- klicnemu usmerjanju in kadrovs- kim rešitvam v organizacijah zdru- ženega dela. Izgleda, da se tega problema odgovorni v organizaci- jah združenega dela še vse premalo zavedajo. S tem je povezana tudi politika štipendiranja in dolgoroč- no kadrovsko planiranje v občini Ormož. V tematiki vzgoje in izobraževa- nja bodo namenili posebno pozor- nost idcjnopolitičnemu usposablja- nju najmlajših članov ZSM. V ta namen je koordinacijski odbor mladih v vzgoji in izobraževanju, organiziral delovne posvete na os- novnih šolah, kjer so razpravljali o naslednjih vprašanjih: poklicno us- merjanje, usmerjeno izobraževa- nje, samoupravni položaj mlade generacije na osnovni šoli, proble- mi marksističnih krožkov in men- torstvo ter programirano usmerja- nje mladih na osnovnih šolah v raz- ne akcije, ki jih organizira občinska konferenca ZSMS Ormož. V popoldanskem delu seminarja bodo najprej spregovorili o mladin- skih delovnih akcijah, o interesnih dejavnostih v ZSMS ter o proble- matiki kolektivnega vodstva in od- ločanja v ZSM vključujejo zelo široko Dodročje dela, ki ,so mu v preteklosti namenjali vse premalo pozornosti. Tega je v sedanjem ob- dobju veliko več. Pri kolektivnem vodstvu pa ne gre samo za enoletne mandate nosilcev individualnih funkcij, gre za globlje vsebinske premike, ki jih pa ni lahko realizi- rati. Ce je vodstvo slabo organizi- rano in izolirano od baze. V nadaljevanju seminarja bodo spregovorili še o mladih v kmetijst- vu, kar je v občini Ormož še poseb- no prisotno, saj ostaja čedalje več mladih na kmetijah. O tem so spregovorili tudi na nedavnem seminarju za mlade v kmetijstvu. Drugi dan seminarja bodo spre- govorili še o družbenoekonom- skem, socialnem in statusnem po- ložaju mlade generacije v občini. Seminar bodo zaključili s sejo ob- činske konference ZSMS Ormož, kjer bodo med drugim podal oceno seminarja. ■ - d< Kmetijska zemljiška skupnost občine Ptuj, objavlja po sklepu izvršilnega odbora javno dražbo prodaje stanovanjske hiše z gospodarskim poslopjem in kmetijsko zemljišče Stanovanjska hiša, gospod, poslopje izklicna cena s funkcionalnim zemljiščem 1. hiša z gospodarskim poslopjem Bukovci 110 153.750,00 din 2. S-61/1 stavbišče z dvoriščem 24.625,00 din 3. k. o. Bukovci, pare. št. 453, sadov. 1151 kv. m 6.906,00 din 4. k. o. Bukovci, pare. št. 454, njiva 4877 kv. m 73.115,00 din Dražba boM/ torek 16. marca 1981 ob 7. uri ♦ sobi štev. 45, 46 Kmetijske zemljiške skupnosti občine Ptuj, Krempljeva 2. Interesenti morajo pred pričetkom dražbe plačati varščino pri blagajni Kmetijske zemljiške skupnosti Ptuj v višini 10% izklicne cene. Stanovanjska hiša j.- .lenaseljena. Izlicitirano kupnino za hišo z gospodarskim poslopjem in kmet. zemljišče je treba plačati ob sklenitvi pogodbe. Kupec poleg kupnine plača še prometni davek, stroške cenitve, objave in izvajanje pogodbe. Za vse nepremičnine je treba skleniti pogodbe v 30 dneh po izvršeni dražbi. Ce kupec v tem roku ne sklene pogodbe mu plačana varščina zapade v korist prodajalca. Podrobnejše informacije dobite v pisarni Kmetijske zemljiške skupnosti občine Ptuj, Krempljeva 2. Uspehi in naloge zdravstva s sprejetjem aneksov k samoupravnemu sporazu- mu o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Ptuj za razdobje 1976—1980 za leto 1980 je bil dogo- vorjen program zdravstvenega varstva in socialne var- nosti ter sredstva za njegovo izvajanje v okviru plani- ranih sredstev za skupno porabo v občini. Skupna sredstva izdatkov za uveljavljanje storitev iz neposrednega zdravstvenega varstva so višja od prvotno načrtovanih sredstev za 2,50 odstotka ker je v realiziranih izdatkih že zajet celotni poračun obvez- nosti med skupnostjo in izvajalci zdravstvenega var- stva po sklenjenih sporazumih o svobodni menjavi de- la za leto 1980. V letu 1980 prvič niso bila presežena planirana sredstva za opravljanje storitev pri zdravstvenih delov- nih organizacijah izven območja naše regije, kar je tu- di pogojevalo pokrivanje več opravljenih storitev do- mačim izvajalcem. Največji prihranek v primerjavi s planiranimi sredstvi je evidentiran pri odhodkih za na- domestila osebnih dohodkov in drugih cUijatvah soci- alne varnostir ki so skupaj več kot 1,599.0(K)-din nižji od načrtovanih. Nekoliko višje je bilo štev ilo porodov in s tem izplačanih nadomestil za porodniški dopust, preseženi so tudi izdatki za dajatve v primeru smrti. V letošnjem letu bodo skupščina, njeni organi in iiokovna služba namenili največ pozornosti svobodni meni.ni dela. uresničevanju stabilizacijskih ukrepov, ■jskl.uiitvi samoupravnih splošnih aktov skupnosti z z.ikonom o zdravstvenem varstvu ter pripravam na novo organiziranost zdravstva v skladu s spora/umom o delitvi dela in kadrovski politiki! V j-ir^em četrtletju tega leta bo tako veljala glavna po/ornost pripravam na sprejem statuta občinske /diavst\ene skupnosti Ptuj, anali/i finančnega poslo- vanj;!, i/hodiščein za izvajanje svobodne menjave dela v iiiu 1981, poročilu o delovanju občinske zdravstvene skupnosti Ptuj, njenih organov ter zdravstvenih orga- ni/.i<-ij združenega dela v letu 1980, osnutku >amoup- r.n luua spora/uma o pravicah in obveznostih i/ zdravstvenega varstva in povezovanju v medobčinsko zdravstvono skupnost. IX lov ni načrt imajo v občinski zdravstveni skupnosti izdelan po četrtletjih in poleg nalog zajetih ;'0 čl trtletjih bodo opravljali tudi naloge, ki niso pose- \y \ opri.(.leljene in jih bodo narekovale razmere na jiodročju zdravstva in zagotovili tudi sodelovanje z ustri zniini organi in organizacijami na občinski, med- občinski in republiški ravni. N. Kotar DELEGATSKA SPOROČILA - 3 — 5. marec 1981 TEDNIK Evidentiranje - stalna družbenopolitična aktivnost Pripravi na volitve v letu 1982. družbeni olan in stabilizacijski ukrepi, spremembe in ^op<>'"''^'-" statuta SZDL Slovenije, akcija nič jjjs ne sme presenetiti 1981, problemska Icontc^renca o družbenih organizacijah in jriištvih. usmerjeno izobraževanje — vpis. ler popi^ prebivalstva so bile teme sobotnega seminarja za predsednike in sekretarje krajev- nih konferenc socialistične zveze delovnih ljudi Ptuj, ki sodi v okvir izobraževanja vodstev krajevnih konferenc socialistične zveze delovnih ljudi. Ker je največ nejasnosti bilo do sedaj zlasti glede volitev v prihodnjem letu smo za aktivnosti v zvezi s tem povprašali Marico pajtovo. predsednico občinske konference SZDL Pluj. »Spomladi leta 1982 bomo izvajali delegat- ke volitve tretjič po sprejemu ustave v letu 1974. Volitve pa pomenijo analizo delovanja delegatskega sistema in delegatskega odloča- nja in preko tega uresničevanje, izvrševanje politične oblasti delavskega razreda in vseh delovnih ljudi ter družbeni lastnini proizvajal- nih sredstev. Delovni ljudje pa ne uresničuje- jo oblasti kot posamezniki, ampak kot subjek- li ki so organizirani v TOZD. delovnih skupnostih, v SIS in DPO ter društvih in združenjih. Tako imajo tudi resnične in oprijemljive možnosti odločanja ne le v svoji TOZD ali KS, ampak tudi o vseh družbenih vprašanjih. Svoje pravice in dolžnosti delovni ljudje in občani uresničujejo z neposrednim sodelova- njem in odločanjem v samoupravnih skupno- stih in po delegatih po načelu delegatskih razmerij. Odločanje po delegatih pa pomeni zahtevo stalne povezanosti med delegati, delegacijami ter delovnimi ljudmi in občani. Delegati morajo izražati interese delovnih ljudi tistih organizacij in skupnosti v katerih so bili izvoljeni. (X-ena dejanskih možnosti izvajanja polne funkcije samoupravljanja in oblasti je v vrsti analiz uresničevanja delegatskih razmerij in delovanja delegacij in vseh njihovih metod povezovanja kritična. Bistvo kritike je naslo- vljeno prav na pt)manjkljivosti pri ncrH)sred- nosti in stalnosti povezav delegatov z delovni- mi ljudmi in ob tem še posebej pri uresničeva- nju vloge družbenopolitičnih organizacij \ temeljnih in vseh drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih. Najpomembnejše, kar smo dosegli, je nenehno prizadevanje, da se v vsem svojem delovanju in načinu dela kar najbolje usmeri- jo k bazi in njenim dejanskim problemom, vendar pa ta bistvena značilnost delegatskega sistema še ni povsem dovolj uveljavljena. Delovni programi skupščin se še naprej pripravljajo v glavnem na pobudo upravnih organov ter izvršnih ojganov in so zato brez prave povezanosti s problemi, kijih narekuje življenje in so aktualni in prioritetni. Tudi sklepi se sprejemajo izključno že na podlagi izoblikovanih predlogov izvršnih in upravnih organov, premalo pa je prizadevanj, da bi do stališč in prizadevanj prišlo na podlagi obsežnih razprav, ki bi tekle v vsej delegatski strukturi. Naša delegatska skupšči- na namreč ni več telo. ki bi sklepe sprejemala le z glasovanjem, ampak mesto, kjer stali.šča- po dogovoru usklajujemo in kjer s sporazu- mom prihaja do skupne fK>litike. Ne glede na slabosti in težave, ki so bile v tem mandatu, ugotavljamo velik napredek v razvoju samoupravnih odnosov in uresničeva- nju idejnega bogastva delegatskega sistema. Za uresničevanje političnega sistema samou- pravljanja je posebno pomembno pravilno izbiranje delegatov. Izbor delovnih ljudi in občanov, delegatov in delegacij za skupščino občine in samoupravne interesne skupnosti temelji na evidentiranih možnih kandidatih za nosilce javnih in družbenih funkcij. Evi- dentiranje kot stalna družbeno politična aktivnost delovnih ljudi in občanov poteka v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih, v družbeno političnih organizaci- jah, družbenih organizacijah in društvih, tam kjer so odnosi med ljudmi najbolj neposredni. ()snova za evidentiranje pa je delo in.delovna uspešnost vsakega posameznika. Skrb za evidentiranje leži v osnovnih organizacijah sindikata, v krajevnih organizacijah SZDL. torej na organizacijah, ki so človeku najbližje. S to prvo fazo volitev, evidentiranjem, čeprav je to stalna in neprekinjena naloga, pa se bomo intenzivneje srečali že v prihodnjih dneh. Priprave na volitve terjajo temeljite kadrovske priprave, posebej še v naslednjem mandatnem obdobju, ko se postavlja vpraša- nje zamnejave delegatov, ki opravljajo funk- cijo delegatov že drugo mandatno obdobje. To dejstvo pa posebej izpostavlja potrebo po intenzivnem evidentiranju možnih kandida- tov, ki si z delom in na njegovi podlagi prido- bivaju družbeni ugled v svojih neposrednih delovnih in življenjskih okoljih. Tako pristo- pamo k evidentiranju kandidatov v temeljnih organizacijah združenega dela. delovnih skupnostih ter krajevnih skupnostih za dele- gate v občinsko skupščino in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, praksa pa je pokazala nujno nadaljevati v dograjeva- nju volilnega sistema nasploh in posebej v volilni proceduri in tehniki gla.sovanja. V pripravi so tudi spremembe volilne zakonoda- je: republiške in zvezne in občinskih odlo- kov.« O vsem tem pa bomo kaj več zapisali kdaj drugič. ^ N. Kotar LETOS ZVEZNA AKCIJA Pred mladimi je v tem obdobju vrsta pomembnih in odgovornih nalog, na katere so se pri občinski konferenci ZSMS v Ptuju dobro pripravili, je med drugim povdari- ja Dragica Voda, predsednica ob- činske konference ZSMS Ptuj. Trenutno najaktualnejša naloga mladih je konstituiranje mladins- kih delovnih brigad, za bližajoče se brigadirsko poletje. V ta namen so že pričeli s postopkom za evidenti- ranje brigadirjev po osnovnih or- ganizacijah. Letos bo občinska konferenca ZSMS Ptuj sodelovala z dvema brigadama na dveh zve- znih akcijah in sicer v Črni gori in Kozjansko 81. Razen tega že tečejo priprave na letos prvič zvezno mla- dinsko delovno akcijo Dornava 81, ali s polnim nazivom Slovenske gorice — Haloze 81. Spremembo naziva akcije je pogojevalo dejst- vo, da se bodo vsa letošnja briga- dirska dela odvijala pravzaprav na dveh območjih in sicer v Halozah in Slovenskih goricah. Ena brigada bo namreč sodelovala tudi pri izgradnji vodovodnega omrežja na območju lenarške občine. Letošnja zvezna akcija je razširjena 7.a eno brigado. V treh izmenah po 28 dni bo tako sodelovalo 12 brigad in si- cer po štiri brigade v izmeni. V pr- vi izmeni bodo sodelovale brigade iz Bosne in Hercegovine, Makedo- nije, Ljubljane-^iška in Raven na Koroškem. V drugi izmeni bodo sodelovale brigade iz Hrvatske, Vojvodine, Žalca in Dravograda. V tretji izmeni ,bodo brigade iz Crnc gore, Srbije iz Krškega in pi- onirska brigada. V osnovnih organizacijah mladih pa je v tem obdobju tiidi aktualna razprava o družbeno ekonomskem položaju mladine. Med drugim ugotavljajo prispevek mladih k razvoju naše družbene skupnosti, predvsem pa v združenem delu. Ugotavljaj*o stabilizacijska priza- devanja mladih in njihov prispevek v delegatskem in samoupravnem sistemu. Potekajo tudi aktivnosti za spre- jem mladih prostovoljcev v enote teritorialne obrambe. Sedaj poteka evidentiranje po osnovnih organi- zacijah. Aktualna in konstantna naloga mladih pa jc usposabljanje mladine /Jd splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito ter za akcijo NNNP. V ta namen mladi uspešno sodelujejo z enotami JLA, teritori- alne obrambe, organizacijami ZRVS, v okviru krajevnih skup- nosti pa tudi s komiteji za SLO in splošni ljudski odpor. V pripravi je tudi program prire- ditev ob letošnjem mesecu mlado- sti, vendar pa bodo mladi s svojimi uspehi na vseh področjih, največ seveda pri delu, dokazali svojo privrženost Titovi poti in sociali- zmu. — OM 7. marec - dan inženirije Ko posamezen rod naše vojske sla\i svoj praznik, praznuje z njim vsa armada in vse ljudstvo. Taki dnevi so vedno vezani na junaške dogodke iz našega NOB, pomnik žrtvam, ponosni spomin na zmage, 'kot nadaljevanje tradicij iz bogate- revolucionarne preteklosti. In pot ^ prihodnost! Za inženirijske enote je tak dan 7. marec. Pisalo se je leto 1943, ko je so- vražnik spet močno stisnil obroč "•^rog partizanskih enot, tokrat ob reki Neretvi. Se en poskus, da bi uničili jedro narodnoosvobodilne- Sa gibanja z Vrhovnim štabom in 'o^arišem Titom na čelu. Takrat ^0 partizani izbojevali zmago v zgodovinski bitki, znani pod ime- ""ni ,,bitka za ranjence". Pionir- ■^ka četa Vrhovnega štaba je pri Jablan ici podrla še zadnji most čez '^^rctvo na tem območju. So- vražnik jc bil prepričan, da bodo ^'•'rti/ani poskušali s prebojem na ^■■^igi strani, proč od reke. Tam je koncentriral svoje sile. ?>e isto noč jc tovariš Tito borcem ukazal: ''gradite nov most! so ga zgradili. V noči od šeste na sedmi marec. Preko njega je Prešel Vrhovni štab z glavnino mo- ^" operativne skupine NOVJ s 4000 "^^"jenci in tifusarji. To jc bila naj- večja zmaga naših inženirijcev, ni- kakor pa ne edina. Inženirija ima bogato vojno preteklost in veli- ke zasluge v obnovi in izgradnji naše domovine. Tri in pol desetlet- ja nepretrgane krepitve naših obo- roženih sil in njihove inženirije, njenih delovnih zmag in ustvarjal- nih dosežkov v socialistični, samo- upravni in neuvrščeni skupnosti enakopravnih narodov in naro- dnosti imajo svoj epohalni pomen v zgodovini socialistične Jugoslavi- jc- Rušiti, če je treba, in graditi — to je njeno delo. In gradijo ceste, mostove, predore, železjiice, po- magajo ob velikih nesrečah, zidajo okope, nasipe, hidroelektrarne... Iz leta v leto gradijo domovino, v sodelovanju z družbenopolitičnimi organizacijami, organizacijami združenega dela, z delovnimi lju- dmi in občani povezujejo preko usposabljanja vojakov in enot strokovno s koristnim ter prispe- vajo velik delež k napredku naše skupnosti. Skozi vse to inženirija vedno potrjuje visoko raven usposoblje- nosti svojih enot, družba pa poleg pomembnih objektov dobiva tisoče vrhunskih strokovnjakov za vode- nje buldožerjev. tovornjakov. kompresorjev in drugih strojev, ki se uporabljajo v gospodarskih, po- sebno v gradbenih in cestnih de- lovnih organizacijah. Letos, ko prvič praznujejo svoj praznik brez Vrhovnega koman- danta, tovariša Tita, so še bolj tr- dno odločeni nadaljevati svoje po- slanstvo, vtkati v vsak vgrajen ki- lottietcr ceste, vodovoda, mostov in drugih objektov niti bratstva in enotnosti ler trdnih vezi z našimi ljudmi. Ob njihovem prazniku jim želimo še večje uspehe pri krepitvi bojne pripravljenosti in pri nadalj- njem razvijanju socialističnih samoupravnih družbenih odnosov. Zaradi nas vseh. za lepši jutri! Besedilo in posnetek "■ prispevek VP 2050 Lnota in/enircev pri praktičnem usposabljanju Naloge na področju informativne dejavnosti Na r;i/šir|cni scji sc jc včeraj, 4. marca popoldne Msiala občinska konicrcnca ZKS Ptuj, na njej pa so sodelovali tudi člani predsedstev OK S/DL, OS ZSS in OK /SMS. Ustrc/ne komisije pri vseh navedenih občinskih družbenopolitičnih organizacijah so za sejo pripravile obsežno gradivo, ki je bilo poslano v javno ra/pravo vsem osnovnim organizacijam že v začetku Ichruarja. V gradivu, ki ima delovni naslov ,,Naloge na pod- lOČju informativno propagandne dejavnosti" je uvo- doma ix)udarjcno, da je obveščanje vrednota v ra/vb- jii samoupravnih odnosov in s tem tudi ena najpo- mcmbnciših metod političnega delovanja. Nadalje je ra/člcnjcno, kaj jc družbeno in kaj javno informira- nje, oboje pa je medsebojno tesno povezano in ima skupno osnovo: samoupravljanje, delovni človek, de- lavec in občan, njegove pravice in interesi. V nadaljnjih poglavjih je v gradivu podrobneje ra/člcnjcno obveščanje in komuniciranje v Zvezi ko- munistov, ocena i/kušenj na tem področju v obdobju januar-maj 1980, obveščanje v združenem delu, obve- ščanje v krajevnih skupnostih, sredstva javnega obve- ščanja ter delcu.itsko obveščanje in družbenoIntormi- ranje v občini. Ker smo rcdkacijo zaključili že dan pred sejo, bomo o vsebini ra/prave obširneje poročali prihodnjič. FF AKCUSKO USPOSABLJANJE ZA SLO Preiti na konkretno Na seji Pokrajinskega tnJbora vzhodnoštajerske pokrajine so raz- pravljali o akcijskem usposabljanju delovnih ljudi in občanov za ob- rambi) in zaščito na območju pokrajine in ugotovili, da .so pri tem delu do.segli pomembne rezultate, zlasti pri usposabljanju kadrov na ravni pokrajine in občine in širše tudi v teoretičnem usposabljanju delovnih judi in občanov v samoupravnih organizacijah in skupnostih. Dose- danje izvajanje vaj je bistveno prispevalo k usposobljenosti občinskih in pokrajinskih struktur za izvajanje nalog v različnih vojnih m drugih izrednih razmerah. Vse ugotovitve kažejo na to, da samo akcij.ske oblike usposabljanja, zlasti vaje vseh vrst, dajejo optimalne rezultate. Zaradi tega v vzhod- noštajerski pokrajini uresničujejo načelo, daje treba preiti iz pretežno splošnih tem in njihove teoretične obdelave na konkretno obravnavanje in razreševanje nalog in problemov s področja SLO in DSprek ustreznih praktičnih vaj. Pokrajinski odbor je zaradi tega že pred časom sprejel izhodišča za organiziranje integriranih vaj v KS in organiziral seminar za organiziranje in vodenje teh vaj z občinskimi vodstvi. Takšne vaje so pripravili že v posanieznih K S ter so uspele. Ugotovili so, daje pristop k akcijskemu usposabljanju delovnih ljudi in občanov še vedno premalo načrten in organiziran. Oblike akcijskega usposabljanja niso dovolj predmet letnih in srednjeročnih načrtov. Na Pokrajinskem odboru so se dogovorili za nekatere nove naloge in oblike dela pri akcijskem usposabljanju delovnih ljudi in občanov v naslednjem srednjeročnem obdobju. Občinam so predlagali, naj bi vsako leto vodile eno vajo družbenopolitičnih vodstev v krajevni sku- pnosti, od tega bi naj bila vsako drugo leto ena integrirana vaja. Posebno pozornost bodo v naslednjem srednjeročnem obdobju po.svetili orga- niziranju in delovanju hišne samouprave in njeni organiziranosti za SLO in družbeno samoza.ščito. Razprava je pokazala, da bi kazalo v okviru akcije NNNP obrambne dneve šol razširiti na obrambne dneve KS in TOZD kot eno od oblik urjenja. Zavzeli .so se za sistematičen, organiziran, načrtni in celovit študijski pristop pri uvajanju različnih oblik akcijskega usposabljanja delovnih ljudi in občanov za obrambo in zaščito. Pokrajinski odbor seje zavzel za enoten in celovit sistem akcijskega usposabljanja prebivalcev in vseh drugih v vodstvenih struktur. Menil je, da je treba v programe usposabljanja v večji meri vključiti elemente varnosti in samozaščite. [I^VET SKUPNOSTI PODRAVSKIH OBČIN O financiranju krajevnih skupnosti s pripravo dogovora o samo- upravnem združevanju in uporabi sredstev organizacij združenega dela /a zadovoljevanje skupnih potreb delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih, so delegati občin Podravja pričeli z uresniče- vanjem že v lanskem aprilu zasta- vljene naloge. Pripravljeni osnutek dru/bencga dogovora temelji na dogovoru iz prejšnjega srednjero- čnega obdobja, prinaša pa tudi ne- kaj sprememb, ki izhajajo iz prak- tičnega izvajanja prejšnjega dogo- vora in samoupravnih sporazu- mov. Treba je reči, da v« večini kr.iicvnih skupnosti že obstajajo samoupravni sporazumi, ki ureja- jo financiranji- krajevnih skupno- sti, tako da je družlvni dogovor dokument, s katerim je v regiji opredeljenih nekaj osnovnih vpra- šani s tega področji. Dogovor opredeljuje način zdru- ževanje sredstev — zbirali bi jih n.ij po enotni stopnji 0,5 odstotka oil bruto osebnega dohodka zapo- slenih v tozdih in pri z.;isebnih deloilaialcih. Dogovor določa, da hi naj prispevali tlelavci, ki so za- posleni v to/du s sedežem v drugi občini, po domicilnem principu. Delegati Slovenske Bistrice so piedjiigali, ila bi dogovor oprede- li'val tudi obveznosti samouprav- nih interesnih skupnosti, ki bi naj piispev.ile di I sredstev za uresniče- vanje delegatskih razmerij v KS na področju družbenih dejavnosti, ali pa bi ta določila v posamezne sa- moupravne sporazume. Bistvenih sprememb v financira- nju krajevnih skupnosti pa pred- lagani osnutek družbenega dogo- vora ne prinaša, saj financiranje še vedno ne temelji na kvaliteti raz- vojnih programov le-teh. Takšno merilo bi gotovo pripomoglo k bolj kvalitetnemu in realnemu na- črtovanju razvoja okoli 150 kra- jevnih skupnosti v Podravju. Delegati občin Lenart, Maribor, Ormož, Ptuj in Slovenska Bistrica so sprejeli tudi pobudo medobčin- skega sveta S/DI in ZKS. da bi ustanovili v občinah posebne orga- ne — koordinacijsko telo pri izvr- šnih svetih občin ali /bor krajevnih skupnosti — ki bi preverjali pora- bo sredstev v posameznih krajev- nih skupnostib. V nadaljevanju seje so delegati slišali poročilo o sprejetem predlo- gu mreže šol in dislociranih oddel- kov srednjega usmerjenega izobra- ževanja. Dogovorili so se, da bodo republiške organe seznanili s teža- vami glede vpisa učencev, saj je vpisnih mest glede na število os- mošolcev precej manj, kot jih je bilo prejšnja leta. Predlagali so, da bi v regiji odprli še dva oddelka pidagoške usmeritve in oddelek zdravstvene usmeritve — vse v Centru srednjega usmerjenega i/o- hražcvanja v Ptuju. Ta predlog temelji na ugotovitvi, da jc v Ptuju že nekaj let uspešno delo- vala pedagoška gimnazija, pa tudi oddelek mariborske /dravstvene šole. Delegati so od koncu seje potrdili realizacijo finančnega plana stro- kovne službe sveta skupnosti po- dravskih občin in predlog finan- čnega načrta /a to leto, pozornost p;i so namenili tudi informaciji o pripravi študije o možnostih go- spodarskega ra/voja regije do leta 2.000. ^ N. D. 4 - POBUDE ZA ODLOČITVE 5. marec 1981 — TEmant Še O Biogradu, ki nekaterim dviguje tlak Na zadnji seji izvršnega odbora skupnosti otroškega varstva občine Ptuj so del razprave ponovno namenili vprašanju nadaljnega delovanja počitniške kolonije Biograd na morju in organizaciji letošnjega letovanja otrok, ker bo s pripravami potrebno kmalu začeti. Izvršni odbor je tudi to pot opozoril na sklep skupščine, da bo otroško varstvo poskrbelo le za tisti del organizacijskih priprav, ki so potrebne za letovanje predšolskih otrok — teh pa je v eni sezoni od 20 do 25. Kljub opozarjanju, dopisom in sestankom pa zelo slabo kaže, da hi bil še kdo drugi pripravljen prevzeti del odgovornosti za šolarje, zato bi z današnjim zapisom želeli celoviteje predstaviti že tolikokrat obravnavano vprašanje počitniškega doma Biograd^na morju. Na vprašanja TEDNIKA bodo odgovarjali Marija KOVAČIČ — sekretarka skupnosti otroškega varstva občine Ptuj, Sonja VELIČKOVIČ — predsednica komisije za letovanje otrok pri tej skupnosti ter član izvršnega sveta skupščine občine Ptuj in vodja skupnih služb samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti Oto POLIČ. TEDNIK; TovariSica Kovači- čeva, skupnost otroškega varstva je pred leti prevzela v začasno upravljanje objekt počitniške kolonije Biograd na morju. Ena izmed prednosti tega prevzema je bila gotovo ureditev vseh dokumentov, sprotno vzdrževa- nje objektov in nenazadnje tudi redno in vsakoletno letovanje otrok. S prevzemom te naloge pa so se začele tudi težave, ki se iz leta v leto ponavljajo in kljub številnim opozorilom ostajajo iste tudi letos. Bi nas lahko na kratko seznanili s podrobnejšimi podatki, ki so nujni za razumeva- nje nadaljnjega poteka dogodkov in ki so tudi pogojevali sklep izvršnega odbora skupnosti otro- škega varstva, da bo pri organi- zaciji letošnjega letovanja moral pomagati še nekdo. M. KOVAČIČ: »Počitniški dom v Biogradu na moiju je SOV sprejela v upravljanje spo- mladi leta 1975 na pobudo takratnega upravnega odbora doma. kar sta potrdila tudi zbora združenejga dela in krajevnih skupnosti skupščine občine Ptuj z obrazložitvijo, da je ta pripoji- tev le začasna in sicer do ustano- vitve počitniške skupnosti občine Ptuj. Že pred tem pa niso bili izpolnjeni pogoji za registracijo, ker dom ni imel redno zaposlene- ga delavca in ni mogel imeti svojega žiro računa. S statusnim problemom doma pa se vseskozi srečuje tudi skup- nost otroškega varstva, ki koloni- je ni mogla registrirati pri gospo- darskem sodišču, ker zato niso izpolnjeni potrebni pogoji. Za- vod za statistiko pa jo vodi kot enoto skupnosti otroškega var- stva z dejavnostjo gostinstva in turizma. Organizacija letovanja otrok ne sodi v skupnost otroške- ga varstva, ker zakon tega ne predvideva zato sledijo temu tudi višje takse in druge dajatve za letovanje ter prometni davki pri, nabavi potrebnega materiala za nujno vzdrževanje doma. Drugi, pa vendar nič manjši problem je vprašanje denarja, ki ga potrebujemo za vzdrževanje kolonije, ker .skupnost nima stal- nega vira. Pri tem so najbolj prizadeti objekti doma, ki smo jih lahko v vseh teh letih le zasilno vzdrževali in odpravljali le tiste pomanjkljivosti, ki .so jih inšpekcijske službe biograjske občine zahtevale pred zečetkom v.sake sezone in jih postavljale kot pogoj za izdajo ustreznega dovoljenja. Po drugi strani pa Biograd postavlja tudi odločno zahtevo po gradnji novega turi- stičnega objekta in sicer hotela B kategorije z zmogljivostjo 200 ležišč. To pa seveda terja velika investicijska vlaganja, česar pa skupnost otroškega varstva ne bo mogla realizirati. S tem pa posta- ja odprto vprašanje razvojne politike kolonije in v končni fazi tudi možnost letovanja otrok iz naše občine.« TEDNIK: Tovarišica Veličko- vičeva, Biograd na morju je bil vse doslej, mislimo ta organiza- cijski del letovanja, na bremenih posebne komisije pri skupnosti otroškega varstva, ki jo vodite kot predsednica. Bili pa ste tudi predsednica izvršnega odbora skupnosti — pa nas zanima, če se vi spominjate teh vsakoletnih težav, ki jih je bilo potrebno vedno znova reševati, daje lahko do letovanja prišlo. S. VELIČKOVIČ:.) Upravni odbor počitniškega doma Bio- grad na morju je s seje, ki je bila 6. 2. 1975. obvestil skupnost otroškega varstva o težavah, ki so nastale in zapisal: ».. .dom se na novo ne more registrirati, ker nima redno zaposlenega delav- ca... ,<( zato je sprejel sklep, da se dom priključi k SOV. Od tega sklepa je skupnost tudi edina vodila usmeritev, da dom mora ostati namenjen otrokom in ga ne .smemo izgubiti. Ob tem pa se nismo zavedali problemov, ki jih še do danes nismo uspeli rešiti. Več kot leto dni je bilo potreb- no, da je dejavnost stekla v skupnosti otro.škega varstva in v okviru izvoljene komisije.« TEDNIK: V komisiji ste se veliko pogovarjali o težavah, opozarjali, prosili in nenazadnje tudi grozili. Vas je do sedaj sploh kdo poslušal ali poskušal pre- makniti stvari naprej? S. VELIČKOVIČ: »V.sa leta rešujemo statusni položaj Biogra- da na morju, ker vemo, da dajatev — registriran je kot gostinska dejavnost, ne more prenesti in mu to odžira že tako skopo odmerjena finančna sred- stva. Biograd smo prevzeli neurejen in takorekoč brez dinarja. Vsakolet- ni dogovori in zahteve biograjske občinske skupščine so nam sicer nalagali obveznost, da se tega v občini skupno lotimo in trajneje rešimo letovanje naših otrok. Vse težave so bile posledica neureje- nih pogojev že prej kot so fantov- ska soba. sanitarije, odtok fekalij, dotrajana oprema in podobno. Vsako leto smo opravili le naj- nujnejše, ker za drugo ni bilo denarja. Osnovne šole so zelo malo zainteresirane, kako in kje bodo njihovi otroci letovali in preživeli poletne počitnice. Kadrovski problemi — ali bomo dobili upravnika, kuharice, čistilke, me- dicinske sestre in vzgojiteljice ali nam ne bodo le-ti tik pred odhodom odpovedali ali bomo napolnili zmogljivosti doma — vse to in še marsikaj drugega je bila doslej le naša .skrb, ki pa je letos več ne moremo prevzemati in je po sklepu skupščine tudi ne bomo, razen za naše — predšol- ske otroke.« TEDNIK: Bi nas lahko sezna- nili s statističnimi podatki, ki bi potrdili to našo zavzetost, da Biograd moramo obdržati, vanj vlagati in ga še naprej namenjati letovanju otrok. Ob tem pa seveda ne samo kot breme enega, temveč ga porazdeliti na nosilce posameznih nalog v predšolski in šolski vzgoji, kot to določajo zakoni in drugi veljavni predpisi. S. VELIČKOVIČ: >>Mislim, da lahko številke dovolj zgovorno »pričarajo« to potrebo. Vsako leto je bilo vključenih poprečno letno 438 otrok — šolarjev in 17 predšolskih otrok. Zmogljivosti doma pa smo delno zapolnjevali tudi z otroki iz ormoške — letno poprečno 112 otrok in slovensko- ^istriške občine — 30 otrok. Otrokom iz socialno ogroženih sredin smo dajali tudi možnost subvencioniranja cene in to v eni sezoni za poprečno 186 otrok ali 42,46 odstotka od skupnega šte- vila. V ta namen so redno prispe- vali ^— skupnost socialnega skrbstva z največjim deležem m sicer v petih letih 738.700 dinar- jev, skupnost otroškega varstva — 101.000 dinarjev, izobraževal- na skupnost 22.600 dinarjev ter Rdeči križ občine Ptuj in ostali, predvsem delovne organizacije pa 245.236 dinarjev.« TEDNIK: Pred nedavnim seje sestala vaša komisija na kateri ste se poleg zaključnega računa pogovarjali tudi o nadaljnji, zlasti letošnji usodi letovanja otrok. S. VELIČKOVIČ: »Menili smo. da je to zadnji sklic naše komisije, ker .smo imeli pred tem v SOV že sprejete sklepe o tem, da bo to delo prevzel nekdo drug ali konkretneje povedano PO- ČITNIŠKA SKUPNOST občine Ptuj. Bili smo tako v dilemi ali naj prekinemo ali naj nadaljuje- mo, zato smo zavzeli naslednja stališča: takoj je potrebno sklicati problemsko konferenco z vsemi zaintersiranimi v občini Ptuj. to je tistimi na katere smo se že tolikokrat obračali, pa zaman. Delegat počitniške skupnosti, ki je v naši komisiji nam je povedal, da v tem trenutku ne vidi možno- sti delovanja počitniške kolonije v tej skupnosti. Nekaj obetajočih možnosti daje zveza prijateljev mladine občine Ptuj, vendar brez obveznosti zbiranja denarja. To pa vemo, daje v tem srednjeroč- nem obdobju tudi glavno vpraša- nje. V komisiji smo tudi mnenja, da do nadaljnjega ne bi preneha- li z delom, dokler ne bomo našli trajnejše rešitve. Ugotoviti je potrebno še koliko finančnih sredstev je potrebno za ureditev počitniškega doma in koliko za reševanje skupnih nalog z občino Biograd.« _ TEDNIK: Tovarišica KOVA- ČIČEVA —- nekaj teh dejavnosti v zvezi z Biogradom je bilo že omenjenih, kakšna pa so kon- kretna stališča in dosedanje poti samoupravnih organov skupno- sti otroškega varstva? M. KOVAČIČ: »Kot lahko preberemo, je o tem veliko razpravljala komisija za počitni- ško kolonijo, izvršni odbor skup- nosti in skupščina, vendar, na doslej nerazrešene probleme v vseh teh razpravah, niso bile ugotovljene konkretne možnosti za rešitev. Možnost za celovito reševanje letovanja otrok in od- raslih občanov ptujske občine pa skupnost vidi le v okviru počitni- ške skupnosti občine Ptuj. Skup- nost je na vse te težave in svojo nemoč v razreševanju že dolgo opozarjala, vendar kot vidite pravega odziva ni bilo. Naša skupščina je lani spomla- di sprejela ob razpravi te proble- matike določene sklepe, ki jih citiram: »Skupnost OV občine Ptuj v planskih pripr;'vah za naslednje srednjeročno obdobje počitniške kolonije ne predvide- va in dejavnosti ne vključuje v okvir svojih nalog. — Počitniška skupnost občine Ptuj naj čimprej, najpozneje pa do konca leta 1980 prevzame v organizacijo in upra- vljanje objekt v katerem naj v sodelovanju z vsemi zainteresira- nimi čimprej pripravi vse potreb- no za ureditev pcKitniških zmog- ljivosti v naslednjem obdobju. S temi težavami in sklepi je skup.ščina obvestila in seznanila počitniško skupnost, zbore ob- činske skupščine ter skupnosti za izobraževanje, socialno skrbstvo, zdravstvo in telesno kulturo s ciljem, da ukrepajo in pospešijo aktivnosti za urejanje teh počitni- ških zmogljivosti v okviru svojih pristojnosti in nalog. Ponovno smo na skupščini o tem govorili ob razpravi poročila o zaključku sezone. Tudi tokrat je bilo ugotovljeno, da je interes za letovanje otrok velik, možno- sti za nadaljnjo organizacijo pa skoraj nobene. Počitniška skup- nost ni predložila v razpravo svojega sporazuma o temeljih plana za naslednjih pet let, ugotovili pa smo tudi, da prevze- ma počitniške kolonije ne bo. Zato je skupščina sprejela sklep, da počitniški skupnosti postavi nekaj vprašanj — kaj je bilo z njene strani že storjenega za prevzem počitniške kolonije v Biogradu na morju in v čem so objektivni razlogi, da tega še ni storila. K temu pa je bilo dodano še vprašanje — zakaj ni predloži- la temeljnih usmeritev za nadalj- nji razvoj kolonije. Odgovorov do danes nismo dobili.« TEDNIK: Tovariš Polič — kot član izvršnega sveta .skupščine občine Ptuj in vodja skupnih služb za področje družbenih dejavnosti, ki jih v izvršnem svetu zastopate, ste s problemati- ko Biograda dodobra seznanjeni. S tem, da je to vendarle objekt ptujske občine, se bomo navse- zadnje morali sprijazniti. Kaj je občinski izvršni svet doslej ukre- pal, da bi to vprašanje premakni- li z mrtve točke in če imamo v občini kakšne načrte in stališča v zvezi z nadaljnjo usodo počitni- škega doma v Biogradu, ki sku- paj z zemljiščem velja danes po komercialni ceni okrog 15 milijo- nov dinarjev, čeprav je resnična vrednost objekta veliko manjša. O. POLIČ: »Prav gotovo je Biograd objekt ptujske občine, ker smo lahko že prebrali nekaj tudi iz njegove zgodovine. Izvrš- ni svet je seveda kot organ, ki spremlja celotna dogajanja v občini, spremljal in razpravljal — okviru svojih pristojnosu in tako tudi ukrepal. V konkretni obliki, ko se v zadnjem času pojavlja vprašanje razvoja tega objekta in zato, ker tudi občina Biograd predvideva drugačni koncept razvoja tega dela obale. Na mestu kjer dom stoji bi želeli urediti pristanišče za male plov- ne objekte — kot pravijo — edino bodočnost turističnega raz- voja tega mesta. To pa je pome- nilo, da naš objekt tam ne bi mogel več služiti svojemu name- nu. Akcija je sicer v zadnjem času nekoliko počasnejša, ker tudi Biograd v svojem dosedanjem hitrem razvoju ne more zagotovi- ti vseh sredstev in zato naš dom lahko še vedno dela tako kot je do sedaj usposobljen. Za razvoj pa nimamo trenutno nobenih možnosti. Odbor za družbene dejavnosti pri izvršnem svetu je že junija 1979 leta razpravljal o tem in takrat sprejel stališče, da mora biti nosilec aktivnosti za izdelavo programa ureditve ptuj- ska počitniška skupnost, ki smo jo ustanovili pred tremi leti. K sodelovanju bi morala pritegniti tudi druge zainteresirane dejav- nike in predvideti možnosti virov financiranja za ureditev počitni- ških kapacitet v Biogradu na morju. V tem programu bi moralo biti konkretneje opredeljeno — v kakšni namen bi naj dom v bodoče služil. Primerno bi verjet- no bilo, da bi ga v šolskih počit- nicah uporabljali otroci, oziroma imeli prednost letovanja, v dru- gem času pa vsi ostali. Težko si danes zamislimo rentabilno po- slovanje samo v treh mesecih na leto. Sklep tega odbora je bil tudi, da moramo v program in nadalj- nje aktivnosti vključiti vse. ki bodo imeli možnost soudeležbe v financiranju in tudi nato pravico do souporabe razpoložljivih zmogljivosti, pri čemer pa se udeležba občine Ptuj upošteva tudi v vrednosti obstoječih ne- premičnin, ki bi jih seveda vklju- čili v bodoče organiziranost skupnosti. V akciji počitniške skupnosti v prvi fazi nismo dobili udeležen- cev, šele v drugi, ko je bil samou- pravni sporazum o ustanovitvi skupnosti ponovno v razpravi, se je odzvalo 43 podpisnikov. V ustanovitvenih aktih in predv- sem v delovnem obsegu te počit- niške skupnosti med drugim tudi piše. da upravlja in gospodari s sredstvi in objekti v počitniških naseljih in drugih razpoložljivih zemljiških ter urejenimi prostori, ki so namenjeni za rekreacijo in oddih. Poleg tega pa še, da razporeja in ureja počitniško letovanje v lastnih počitniških naseljih in domovih ter preskrbu- je in zamenjuje rekreacijske ka- pacitete z drugimi podobnimi interesnimi skupnostmi. Iz tega logično izhaja, da bi morala v svoj okvir vključiti tudi te zmogl- jivosti v Biogradu. Ne vemo konkretnega vzroka — zakaj počitniška skupnost še ni zažive- la. Pri tem bodo morale družbe-,, nopolitične organizacije, predv- sem sindikat napraviti več, smo na pobudo občine Biograd ime- novali v izvršnem svetu 3-člansko komisijo, ki si je prav zaradi nadaljnjega razvoja Biograda ogledala možnosti sprememb^ lokacije dosedanjega doma ozj. roma kolonije. Ta skupina je bila v Biogradu v mesecu decembru 1979 in jj ogledala celo šest možnih lokacij na otoku Pašmanu v Tkonu, kjer sta bili celo dve možni novj lokaciji, v Turanju, v Biogradu na Solinah, v Pakoštanih in v Dragi. Vsa ta mesta, razen Tke na, po mnenju komisije niso ustrezala (brez vode, kanalizaci. je, potreba po organizirani grad. nji ~ hotel), kar ne ustrezj temeljnemu namenu letovanja — otrokom. Sedanja lokacija 5e najbolj ustreza, v primeru nujno, sti preselitve pa na otoku Pašnia. nu kjer je lep borov gozd, pešce, na plaža in čisto morje. Tam sicer ni vode kar pa bi naj rešili še v letošnjem letu. Zaključek je bil,, da trenutno nobena lokacija ne ustreza, naša parcela pa zaradi predvidenih posegov premajhna, gradnja objekta B kategorije pre- draga. Možnosti nove lokacije pa so poleg pašmanske kjerkoli na jadranski obali. Morda bi bilo potrebno celo razmišljati o prik- ljučitvi h kateri drugi počitniški skupnosti ptujskih delovnih or. ganizacij. O vsem te je izvršni svet torej razpravljal, sprejel ustrezne skle- pe in o tem že januarja 1980 obvestil izvršni svet skupščine občine Biograd/m z zahtevkom, da naj takoj po sprejetju dokon- čnega ureditvenega načrta za območje našega doma, tega po- sredujejo nam, da bi lahko natov mejah svojih pristojnosti in mož- nosti odločil o dokončni ureditvi vprašanja. Ponovno smo to zahtevali v mesecu aprilu lani, ker do takrat še nismo dobili odgovora in ga nimamo še danes. Zato menim, da je usoda doma enaka — kot smo o njej govorili v lanskem letu in da bo letos verjetno še dejavnost na sedanji lokaciji.« TEDNIK: Kot kaže bo torei Biograd ostal še v skupnih shz- bah SIS. Imate kak načrt — kako bomo to nalogo, ob že znanik dejstvih, izpeljali? O. POLIČ: »V naši družbeno- politični skupnosti, v republiki in občini že dalj časa razčiščujemo vprašanje namena dejavnosti skupnih služb zato vemo, dajeta dejavnost trenutno začasno- pri njih, ker ne morejo izvajati nobenih del in nalog za izvajalce Zato je vprašanje nadaljnjega delovanja v teh skupnih službah — kot celotnega kompleksa raz- voja počitniške kolonije. Pri tem bi vendarle morali ločiti, da naše skupne službe opravljajo tehnii- ni del nalog, organ upravljanja z objekti pa bo moral biti nekdo iz pristojnih družbenih organizacij ali pa skupnosti. Ne vem zakaj se ne moremo dogovoriti, da bi lahko to bilo društvo prijatelja mladine. Rdeči križ ah pa — in to predvsem počitniška skupnost kot imajo te oblike že urejene ^ drugih občinah. Ni pa nujno, da je to samo ti počitniška skupnost, o kateri m govorimo, ki še ni zaživela občini. Ta bi lahko bila v združe nem delu — tam kjer jih imajo ii bi vključila tudi delovanje počil niške kolonije v svoj prograr dela.« TEDNIK: Še slabe štiri mes( ce nas loči od začetka letovanji So še kakšne praktične možnost da letos karkoli spremenimo? O. POLIČ: »Na to vprašanjej težko odgovoriti. Mislim pa, d ni nobenih ovir, da bi se vsi, ki I to morali, ne le sedli za zelen mizo, ker sedeli smo že dostikr skupaj, temveč tudi resničr izvedli svoj del programa in sv del nalog. Tudi štiri mesece tako malo časa, da se ne bi mo| dogovoriti in primerno organi; rati.« Kaj pa tisti, kijih posredno i neposredno omenjate v tem zaj su — boste vprašali. Tudi tistimi smo se želeli pogovori pa se je nekaterim tako dvigi tlak, da niso hoteli ničesar sliš. in kljub začetni dobri volji odg voriti na postavljena vprašan Morda so bila resnično posreč vana prepozno, vendar kot f znavalce problematike in vča; celo konkretne izvrševalce nal< nebi smela tako hudo presenet kot so jih. Vse to pa stvari ničemer ne spremeni in se bo f vsak vendarle moral svojf poprijeti in začeti z,.delom, ;Šetiuii!r)itai(0;V skladi« z njego ;mi najit>gami, ,na, ikatei^e sejz] varjamp. Spoznajmo žev^sad da delamo za otroke, ^.ina predšolske in ŠOLARJE. ' Komunalno urejanje stavbnih zemljišč Preteklo sredo je bila seja skupščine samoupravne enote za upravljanje in razpolaganje s stavbnim ze- mljiščem pri Samoupravni komunalni skupnosti ob- ■•e Ptuj na kateri sta zbor uporabnikov in zbor iz- "-ev potrdila zaključni račun samoupravne enote ^log komunalnega urejanja stavbnega zemlji- Sv očini Ptuj v letošnjem letu, prav o slednjem pa je p. w, da napišemo nekaj besed. Program komunalnega urejanja stavbnega zemlji- šča v občini Ptuj v tem letu temelji na samouprav- nem sporazumu o temeljih plana samoupravne enote za upravljanje in razpolaganje s stavbnimi zemljišči. Nadaljevali ali začeli bodo z urejanjem stavbnih ze- mljišč po vsebini in namenu. Komunalno urejanje stavbnega zemljišča v družbeno usmerjeni gradnji bo zajelo Rabelčjo vas — zahod z minimalnim progra- mom oz. delno pripravo in opremo stavbnega ze- mljišča ter naselje v Kidričevem, kjer bo realizirana prva etapa gradnje toplovodnega razvoda iz Tovarne glinice in aluminija. Komunalno urejanje stavbnega zemljišča za indivi- dualno stanovanjsko gradnjo zajema v Budini — Brstje pri minimalnem standardu priprav in delne opreme v drugi etapi 14.700 kvadratnih metrov neto površine stavbnega zemljišča ali 32 stavbnih enot. Druga etapa komunalnega urejanja stavbnega zemlji- šča za individualno gradnjo v Njivercah bo zajela 16.200 kvadratnih metrov neto stavbnega zemljišč^ ali 27 stavbnih enot, priprava stavbnega zemljišča v Majšperku (na Bregu) pa 18.000 kvadratnih metrov stavbnih zemljišč aH 30 stavbnih enot. Komunalno urejanje stavbnega zemljišča v družbe- no usmerjeni gradnji bo financirano iz združenih sredstev po stopnji 0,78, sredstvi samoupravne stano- vanjske skupnosti občine Ptuj in sredstvi Elektro Ptuj. Komunalno urejanje stavbnega zemljišča za in- divudualno stanovanjsko gradnjo bo financiralo s kreditnimi sredstvi in sredstvi graditeljev, v Majšper- ku pa bo sodelovala tudi krajevna skupnost Maj- šperk, saj bodo z ureditvijo rešene tudi komunalne težave indusrijske cone Majšperk. Komunalno urejanje stavbnega zemljišča v indu- strijskih conah v Ptuju ob Ormoški in Rogozniški ce- sti in Zagrebški cesti bomo financirali z združenimi sredstvi po stopnji 0,32 od bruto osebnega dohodka ter s pomočjo kreditnih sredstev KB Maribor in PP Ptuj. Komunalno urejanje stavbnih zemljišč za postavi- tev montažnih kioskov v Ptuju na Ziherlovi ploščadi in na Ormoški cesti ter na Titovem trgu zajema pri- pravo in opremo .stavbnih zemljišč, sredstva pa bomo zagotavljali s premostitvenimi krediti izvajalcev: Ko- munalnega podjetja Ptuj in Elektra Ptuj. Delegati za skupščino Samoupravne enote za upra- vljanje in razpolaganje s stavbnimi zemljišči pri Sa- moupravni komunalni skupnosti k programu komu- nalnega urejanja stavbnega zemljišča v občini Ptuj v letu 1981 ni.so imeli pripomb in so program soglasno potrdili, izrekli pa so tudi kritiko na račun vseh tistih, ki niso pristopili k sklenitvi samoupravnega sporazu- ma o temeljih plana te samoupravne enote ter menili, da bo potrebno organizirati širšo družbeno politično akcijo za podpis sporazumov, potrdili pa so ugotovi- tveni sklep o sklenitvi sporazumov, o stopnjah, virih in osnovah sredstev za komunalno urejanje stavbnih zemljišč. N. Kotar Odličje svobode Jožetu Vrbnjaku V Ljubljani je bila Ž6. februarja slovesna po- delitev odličij Svobode, kijih vsako leto podeljuje Zveza kulturnih organizacij Slovenije najzaslu- žnej.šim kulturnim delavcem na področju ljubitelj- ske kulturne dejavnosti v Sloveniji in v zamejstvu. Letos je bilo podeljenih 16 odličij Svobode zlatim listom. Med dobitniki tega visokega pri-.'" i znanja je tudi Jože Vrbnjak ii Ptuja, KS Olga Me- glic. Jože Vrbnjak je aktivno deloval pri pPD Svo- I bo4i:|;epred vqiiip, koje bila ta prepoVl^'ana pa pri : Viajeimoo^ V&a leta po osvobodil>(i^ iri .tudi še danes aktivno sodeluje pri DPD Svoboda Ptuj in je veliko prispeval tudi k meddruštvenemu program- skemu povezovanju na območju ptujske občine. F Brigada Rdečega križa „Dr. Maks Pohar" v letu 1981 v letošnjem letu je Rdeči križ Slovenije orga- nizator desetih brigad, ki bodo delale na vseh mla- dinskih delovnih akcijah v socialistični republiki Sloveniji na področju zcfravstvene in socialne pro- blematike ter vzgojnovarstvene dejavnosti. V pri- pravah na organizacijo brigad Rdečega križa .so že izdelani predlogi pregleda delovanj brigad v letoš- njem letu. ki ga je pripravila skupščina Rdečega križa Slovenije. Na seji. kije bila minuli petek, so se dogovorili, da bosta letošnjo mladinsko delovno brigado Rde- čega križa — Slovenske gorice 1981 organizirala občinska odbora Ptuj in Lenart, delala pa bo v času od 2. do 30. avgusta s sedežen^ v Dornavi, kjer bo letos tudi prvič zvezna mladinska delovna akcija. Evidentiranje brigadirjev za brigade Rdečega križa so se je že začelo v zdravstvenih in vzgoji- teljskih šolah in na šoli za socialne delavce. MG TEDNIK — 5. marec 1981 naSe kmetijstvo - 5 OB DNEVU ŽENSK Moja mama dela na kmetiji Moja mama je kmečka žena. Njen delovni dan se začne poleli ob štirih in pozimi ob petih zjutraj. Zjutraj najprej pomolze krave, skuha ;ajirk. nakrmi svinje, kokoši in pospravi stanovanje. Zlasti mora to delo ^,praviti hitro, kadar je delo na polju, da gre potem delat na polje. Tudi l^osilo takrat skuha že zjutraj, ker navadno pozneje nima časa. Opoldne niora spet nakrmiti svinje, pomiti posodo. Zatem gre spet na polje ali na (ravnik, kjer dela do večera. Ko pride zvečer trudna domov.jo zopet čaka |(uha. molža, krmljenje živine, svinj in še mnoga druga dela. Njeno življenje je trdo, za delu ne dobiva plače, nima dopusta in ne pozna rekreacije. Takšen je delovni dan moje mame. Marjan Mihelič, 6 b OŠ Olga Meglic Moja mama ne hodi delat v tovarno ali v pisarno kot druge mame. Ona dela doma na kmetiji. Vsak dan dela skoraj ista dela. Zjutraj in /večer mora opravljati živino v hlevu, zato tudi nima dosti časa za počitek. Zvečer, ko opravi delo, skupaj gledamo televizijo in se pogo- varjamo. Dostikrat me zjutraj zbudi da grem v šolo. Če me ne bi zbudila, bi marsikdaj zamudil avtobus, pouk bi zamudil, ker bi v šolo moral iti peš. Ko pridem domov, me vpraša, če smo dobili domačo nalogo. Jaz jo dostikrat ne ubogam, potem pa pozabim naredili domačo nalogo. Potem niije žal in si mislim, le zakaj je nisem ubogal . . . Moja mapiajedelavna tnania. Ona nima časa za počitek kot nekatere druge mame. Večkrat je ne ubogam, potem obžalujem, da sem jo užalil. Zelo sem vesel, če mamo razveselim z lepo oceno v šoli ali pa s pridnim delom doma. Rad imam svojo mamo in jo spoštujem. Andrej Rebernišek. 6 b OŠ Olga Meglic KS JOŽE PdTR& Pregled opravljenega in prihodnje naloge Delegati skupščine krajevne skupnosti Jože Potrč so v uvodu seje. ki jc bila pred tednom dni. poslušali poročila o delu, opravljenih nalogah v tej mestni krajevni skupnosti in nato obravnavali poročilo o delu skupnih služb mestnih krajevnih skupnosti. V razpravi je bilo izposta- vljena vrsta področij. Tako bodo igrišča pri avtobusni postaji lahko končali šele letos, saj so vremenske razmere onemogočile dokončanje del v predvidenem roku. Letošnji program ureditev prinaša razširitev križišča Volkmerjeva cesta—Potrčeva cesta—Ciril-Metodov drevored in n]egt)\ o scmaforizacijo. Ob tem pa krajani predlagajo, da bi bila tako CMD kot (iregorčičev drevored kot cestni povezavi zaprta v eno smer. Verjetno se brez tega ne bo dalo urediti križišča, saj ceste v C" M D ne bodo razširjali. Ureditev pi)dht)da ob Grajeni bo počakala končne odločitve okrižanju ceste in železnice pri sedanjem prelazu. S prostovoljnim delom in prispevki bodo krajani uredili območje Osojnikove ulice pri železniški postaji in tako odpravili divje parkiri.šce tovornjakov in osebnih avto- mobilov. Nekoliko ostaja odprto vprašanje ureditve tržnice pri bolnici, ker mariborska I ima ni pokazala interesa za gradnjo, zato bodo poiskali drugega ponudnika. Delegati so se dogovorili, da je priprave v akciji NNNPpotrebno pospešiti zlasti vokvjru KK SZDL, pomagali pa bodo tudi pri ureditvi okolja pri OS Tone Znidarič. Beseda je bila tudi o delu potrošniškega sveta. Ob tem so delegati podprli predlog Pekarne Vinko Reš za ureditev večje mlečne restavracije v Lackovi ulici, za katero pa ne morejo dobiti sosednjih prostorov trgovine Elegant. V zamenjavo nudijo prostore prejšnje prodajalne kruha, vendar pri MIP-u niso naleteli na razumevanje. Delegati so predlog Pekarn Vinko Reš podprli zato. ker sedaj mladim ponujamo le gostinsTrt?,anizacije mladih > Doleni est, urejevali smo naše okolje, v lelovnli smo na udarniškem dnevu biigadirjevMDA Slovenske gorice v Doleni, n.ijveč svojega dela pa.smo vložili v priprave in soizved- 1x3 pra/novanja našega prvega kra- jevnega pra/nika. Uspešni pa smo. bili tudi na JuŠana ''luju. Misl-tnf pa, da je ■ ipomcnfbncjša naloga, i.letovanje v; spbmUidan^ 'sič nas ne sme presenetiti .1 pa bomo sodelovali še n.! nek,uerih drugih akcijah." Kulturna tlejavnost je med mlatlimi v Doleni v zadnjem času dobro /a/ivela. Največ zaslug /a to ima tamkajšnji' prosvetno društvo v k,!ti'reiTi je najvač- aktivnih mladincev. V okviru sekcije za kul- turo iispcšno deluje knjižnica, folk- lorna skupina in plesni tečaj, ki se le v lanskem letu /elo dobro obnc- sel. Milena Valant je članica pred- sedstva osnovne organizacije ZSMS in kulturne sekcije: ,,V naši knjižnici imamo na raz- polago okoli 360 raznih knjig, od pustolovskih romanov, vojne literature do izobraževalne literatu- re. V okviru te knjižnice smo lani uspešno i/vedli razstavo pod naslo- nom: /godov inski" ra/voj KS Dole- ,n.i ter življenje med in po NOB. Kuji/nica je odprla vsako soboto od 9. do 11. ure, radi pa jo Danilo Glažar predsednik športne sekrije Ara- ai smo prvič organi/iraji pJes- , .ai in je zelo dobro uspel. Us- pešno ga je vodil Aleksander, zato smo se odločili, da ga bomo letos ponovno organizirali, saj so se mla- di do sedaj naučili že več plesov. Kar se tiče folklorne skupine, smo že decembra lani izbrali 26 naj- mlajših kandidatov, predvsem cici- banov in pionirjev. Letos januarja smo pričeli z vajami in sicer se ses- tavljajo vsako soboto popoldne. .Skupino vodi Cvetka Clatz iz Ptu- ja, program pa obsega folklorne plese slovenskih pokrajin. Prepri- čani siiio, da" s teminajra/ličnejšimi aktivnostmi podružbljamo kulturoj jo približujCino Ijtidems predvsem pa mladi generaciji." ■ ! Spojina srt<,cija-.akti>ca,mladih v Doleni" j^ ( Ž5dnjetn''času dosceta več dobrih rezultatov. O len njen predsednik Danilo Cilažar Ulnski:m Tetu gmo v športni sekciji namenili /lajvčč- aktivnosti malemu nogometu, predvsem . zaradi tega, ker naraprjmanjkujeja^ .>Špor:tni rekviziti. Najbplj.pa po • ' šamo igrišče. Klj,ub temu smo >. lem nogometu sodelovali' ne lirjih Sirom ptujske občine obro smo.povezani sšpor; .cijami drugih aktivov in o nih organizacij mladih. SodeK sjno v tekmovanju mladi h ob vu ml.idosti, k jer smo-irncli n uspehov prav v malem nogoi Ra/en tega pa smo sodelovali raznih drugih srečanjih na po ju teK'sne kulture mladih. 7 vsa ta dejavnost sloni na c amaterizmu, sami si plačujem, tovanja na razna srečanja, san simo tudi vse ostale stroške^ da sma s takšnim stanjem k lahko zadovoljni." * M. O Dom družbenopolitičnih organizacij v Doleni, kjer imajo mladi svoj pro.stor. 88 dreves za Ti)a Pred letom je bila v KS Cirkovce ena OO ZSMS. pozneje reorganizirala na 5 osnovnih,organizacij in sicer Šikole — Stražgc^ Jablane — Pongerce. Cirkovce, Starošince in Mihov« — Dragonja vas.^ S to reorganizacijo smo dosegli večjo aktivnost mladine in boljSb in- formiranost. Vsaka OO je sestavila plan dela. Lani smo imeli kar prepej delovnih' akcij, na katerih je bilo precej mladincev. Kopali smojarke za ozemljitev telefonskih drogov, čistili okolje, uredili pokopališče idr. V krajevnem svetu so OO povezane tudi z drugimi OO v občini Ptuj. kot so Hajdina in Medvedce. Naš največji problem je. da nimamo svojih prostorov, kjer bi se :stajali. Sestanke imarfio v gasilskih domovih in prostorih KS Cirkovce. Radi bi organizirali tudi kakšen družabni večer, vendar to ni mogoče, ker nimamo primernega prostora v domu krajanov, čeprav so nam ga obljubili. Najemnina za uporabo prostorov v domu krajanov je za mladince previsoka. V planu KS za leto 1981/85 je načrtovana gradnja poslovne stavbe, kjer naj bi tudi mladinci dobili svoj prostor. Vendar je' to za sedaj samo še upanje. Aktivni smo tudi na športnem področju. Organizirati nameravamo nogometno ligo. tekmovanje v šahu. namiznem tenisu in drugih športnih panogah. Sodelujemo tudi na kulturnem področju, saj sodelujemo na večjih proslavah, delujemo pa tudi v PD. V bodoče bomo organizirali še , dramsko sekcijo. J V načrt naših dejavnosti smo si zadali pomoč ostarelim občanom pri/ delu. urejevanje cvetličnih gred; pomagali pa bomo tudi posaditi 88. dreves v spomin tovarišu Titu. Metka Jerjč Za popis dobro pripravljeni Enako kot drugje tudi v občini Slov. Bistrica tečejo skrbne priprave na popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj. Pred dnevi se je sestala popisna komisija in uootovila. da vse priprave tečejo v skladu s programom. Med najpomembnejšimi nalogami je prav gotovo imeno- vanje popisovalcev in inštruktorjev ter njihova lisposobuev. Tej nalogi bodo v naslednjih dneh posvetili največ pozornosti, saj bo treba preveriti dokumentacijo, pripravili obrazce po popisnih okoliških, razporedili popisovalce in inštruktorje. Pomembna naloga je tudi izpolnjevanje pomožnih popisnic za delavce na začasnem delu v tujini, sodelovanje s kadrovskimi službami v organizacijah združenega dela in skupnostih in podobno. Viktor Horvat ČEVLJARSKA OBRL SE PREUSMERJA V IZDELAVO ZAŠČITNIH SREDSTEV Kljub nestabilnemu poklicu v čev Ijarski obrti, so še posamezni- ki, ki se ukvarjajo s popravili ob- utve, ker je tudi čevelj vse bolj drag. Po drugi strani pa se ti pre- usmerjajo v izdelavo zaščitnih sredstev, predvsem: zaščitnih če- vljev za težko industrijo. Tako iz- delujejo za tovarno glinice in aluminija Kidričevo rokavice, razne filtre za stroje in še druga zaščitna sredstva. Čevljarska delavnica je znana po Sloveniji, saj izdeluje zaščitna sredstva tudi za trgovine, ki se ukvarjajo s prodajo zaščitnih sredstev, z njimije tudi napravljen sporazum za nabavo deviz, ki so za nekatere artikle še kako po- trebne. Ker je delavnica v Kidričevem bila namenjena za popr^^ila, je tudi obdržala to opravilo, da en delavec stalno dela te usluge ob- čanom in izdeluje tudi po men. Kar je pred leti opravljala de- lavčeva roka. izrezovanje mode- lov, je danes zamenjal stroj, kjer lahko zaposli žensko ^elovno silo. Predvsem pa ženske opravljajo delo tudi s šivalnimi stroji. Saj ima čevljarska delavnica od 16 zapo- slenih pet žensk, kii^pravljajo vsa ta dela. Trdo je 16 delo in mini- malni OD za rei marljivo delo. ker so plačani/po učinku dela. Delavnica obstaja že iz leta 1949 in se srečuje predvsem s težavami iri nabavi usnja, lepila in še ne- caterimi artikli. Največje težave pa imajo s prostori, ki ne ustrezajo njihovim potrebam, saj nekateri delavci opravljajo kar doma usluge, ker v delavnici ni dovolj prostora. Kljub it^mu vztrajno dclajiun dorod«k'44v'nosti dela v tej stroki.. ' ' ■Besedilom posne Konrad Zorec Po 40 letih takšnega dela si čevljar resnično zasluži pokojnino. Pri šivalnih, strojih v čevljarstvu so uspešno poprijele ženske roke, čeprav je delo zahtevno in vsaka neprevidnost lahko pov/.roči nesreč«*. TEDNIK — 5. marec 1981 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7 Avtorji ustnega časopisa v domu JI.A Številni poslušalci so z zanimanjem prisluhnili posameznim rubrikam Foto: M. Ozmec ustnega časopisa Foto: M, Ozinec USTNI ČASOPIS V DOMU JLA Konferenca Zveze socialistične mladine Jugoslavije pri ptujski vojni pošti, konkretno njen odbor za kulturno dejavnost, je v soboto. 28. februarja organiziral ustni časopis. V dvorani doma JLA v Ptuju se je poleg vojakov zbralo še precej mladih iz osnovnih orga- nizacij ZSMS Hajdina in iz kra- jevnih skupnosti Ptuja, pa tudi drugih gostov. Ustni časopis, ki gaje nadvse uspešno in domiselno vodil vojak Vili Pšeničny,je obsegal naslednje »rubrike«: Mednarodni položaj o konfe- renci ministrov neuvrščenih v Nevv Delhiju — na vprašanja je odgovarjal Mihael Gobec, pred- sdnik komisije za mednarodna vprašanja pri OK ZKS Ptuj. O razvoju narodno osvobodilnega boja na jiašem območju je govoril Karel Žmavc-Gorazd. nekdanji komandant Kozjan.skega odreda. Sodelovanje med mladimi ptuj- ske občne in vojaki vojašnice Dušan Kveder Tomaž je opisala Dragica Voda. predsednica OK ZSMS Ptuj. O kulturni dejavnosti med vojaki je spregovoril vojak Boris Komnenič. ki je poklicni gledališki in filmski igralec. Nje- . besede je potrdil tudi pevski in ansambel Artiljerac. kije Li-sini ča.sopis povezoval v celoto. Zanimive .so bile tudi pripovedi o .športnem življenju, ki so jih po- vedali Vojak Zvone Mihelič, znani judoist in vojaka brata Flego (dvojčka), znana jugixslo- Vanska igralca tenisa. ff Najdelavnejši v občini v Gradišču v Slovenskih gori- .cah je imelo tamkajšnjo kulturno prosvetno društvo Emestek Go- lob-Peter, volilno in programsko konferenco, ki pa ni bila tako obiskana kot so si jo kulturni ustvarjalci v Gradi.šču želeli, -vendar je uspela. Kulturno prosvetno društvo Gradišče, kije eno najbolj dejav- no v lenarški občini, za kar potrjujejo njihove široke akcije in uspehi, je na konferenci pre- gledalo dosedanje delo in spreje- lo tudi novi program za leto 1981. Na konferenci so izvolili tudi novi upravni in nadzorni odbor, za novega predsednika K UD Gradišče je bil izvoljen Drago Lipič. Janez Lorber Podatki o uveljavljanju delegat- skih odnosov v kulturni skupnosti občinePtuj kažejo, da z obstoječlnt stanjem ne moremo biti zadovoljni. Strokovna služba kulturne skup- nosti je posredovala vsem delegaci- jam in konferencam delegacij vprašalnik o delu v preteklem letu. Nanj je odgovorilo le 13 delegacij, od tega deset, ki delegirajo delegate v zbor uporabnikov in tri, ki de- legirajo delegate v zbor izvajalcev. Vendar .so bili tudi ti vprašalniki pomanjkljivo izpolnjeni, brez pred- logov za bolj uspešno uveljavljajije delegatskih odnosov v kulturni skupnosti občine.' i Mnen*}^ o gradivih, ki jih prejemajo delegati za seje skupšči- ne so deljena. Nekatere delegacije menijo, da so dobro prfpravljena, ' pa, da so preveč strokovna, alo izčrpna, da je obrazložitev ilo ali pa preveč, vprašanje, kako delegacije a^.jcajo delegate, ki se bodo ude- ležili seje skupščine, je šest de- legacij odgovorilo, da izberejo ^delegata po strokovni usposoblje- nosti glede na obravnavano gradi- vo. Ostali izberejo delegata ali po vrstnem redu ali pa imajo stalnega delegata. Večina delegacij ;ma teža- ve s sklepčnostjo, kljub dobrim de- lovnim pogojem. Pri oblikovanju stališč, pripomb ali predlogov k posameznim toč- kam dnevnega reda, ki jih obravna- va skupščina, le redko sodelujejo družbenopolitične organizacije ali strokovne službe, pa naj gre za organizacije združenega dela ali za krajevne skupnosti. V večini prime- rov gradivo predela vodja delegaci- je ali kojiference delegacij, v nobe- nem od vrnjenih vprašalnikov pa ni odgovora na vprašanje, — ali de- legati, ki se udeležijo Stje skupšči- ne, poročajo o poteku seje. lasno je, da je na,podlagi le 13. Miolno izpolnjenih vprašalni- težko oceniti stanje na području uveljavljanja delegatskih odnosov v kulturni skupnosti ^ vprašalnike je prejelo 93 delegacij oziroma konferenc delegacij. Ven- dar je iz posredovanih podatkov moč sklepati, da so uveljavljene metode dela premalo učinkovite. Delegati se še vedno v,se premalo zavedajo svojih dolžnosti in pi-avic, odgovornosti in nalog, ki so jim zaupane. O tem govori podatek, da je bila povprečna udeležba de- legatov zbora uporabnikov na petih sejah skupščine le 54-odstotna, v zboru izvajalcev pa 77-odstotna. Na sejah skupščine je bilo 7;i>uivljenih trinajst delegatskih anj, večina v zvezi z obravna- amoupravnega sporazuma o •lih plana kulturne skupnosii >redniernčno obdobje. .'bčinske Kuiiui.u ^Ku,^,,^,,!;, k: J.- želela z anketo ne samo preveriti ures- anje delegatskih odnosov t;' ■-■redvsem dobiti predloge cijšanjc le-teh, ostaja prazi:; rok. Dobila je le približno sliko o premalo uveljavljenih "in nedosled-^ no uresničevanih delegatskih , razmerjih. Kako popraviti in odpraviti nedoslednosti, izboljšati . delovne metode in zagotoviti aktiv- no sodelovanje vseh delegatov v razreševanju razvojnih vprašanj na ' področju kulture ostaja torej — . vsaj zaenkrat — uganka! Na delegatih .samih je, da jo poskušajo čimprej in čimbplje rešiti. Gotovo pa je zgolj z odgovori na vprašalnike ne bo moč rešiti. Rešiti jo bo moč le z zavzetim in zavest- nim delom vsakega posameznega delegata. N. Dobljekar V Obrežu, vasici kraj Središča, se v domu kulture spet dogajajo pomembne stvari. Namreč skupina mlajših vaščanpv, članov dramske skupine, je pripravila igro v dveh dejanjih in takole obudila spomine na pretekla leta, ko so starejši člani zelo uspešno izvajali igre. S svojim igranjem so razveseljevali vaščane v zimskih časih. Mislim, da bi se v nadaljnje delo dramske skupine morali vključiti tudi starejši člani Marčec, Masten, da bi skupaj z mlajšimi pripravili spet nekaj pomembnega in razveselili občane. S pomočjo kakega strokovnjaka bi delo dramske skupine v Obrežu lahko dcseglo lepe uspehe in nadomestilo gledališče, ki je precej oddaljeno in za kmeta nepriljubljeno. Ce bi pa bilo več predstav domače skupine, bi bilo tudi več možnosti za razvedrilo kmetov. T. L Učenci in učenke pedagoške gimnazije v Ptuju smo v tednu od 16.-2. februarja 1981 opravljali pedagoško prakso na osnovnih šolah ptujske in ormoške občine, — pravilo- ma tistih, ki smo jih pred nedavnim še sami obiskovali. Praktično usposabljanje bodočih prosvetnih delavcev je pomemben dejavnik oblikovanja mladega človeka, ki se je odločil za učiteljski poklic, saj je takrat prvič sprem- ljal pouk kot opazovalec, ne pa kot aktivni udeleženec vzgojnoizobraževalnega procesa. Praksa je bila predhodno načrtovana in je bila rezultat sodelovanja vodstva gimnazije, vodstev osnovnih .šol na področju ptujske in ormoške občine, mentorjev, učiteljev pedago- gike in psihologije ter učencev. Vsebina pedagoške prakse je zavzemala dva dela: — splošen pregled vzgojno-izobraževalne dejavnosti na šolo — vzgojno delo v oddelku. Na podlagi splošnega pregleda vzgojno- izobraževalne dejavnosti na osnovnih šolah, ki smo ga opravili, bomo izdelali analizo in podali oceno o zunanji organizaciji in mate- rialni osnovi dela OŠ, o notranji organizaciji pouka, podaljšanem bivanju, celodnevni šoli (kjer je organizirana) sodelovanju med do- mom in šolo, prostovoljnih dejavnostih, samoupravni vlogi učencev ... (o rezultatih analize bomo poročali v sredstvih javpega obveščanja). Prvi dan smo se vsi praktikanti seznanili z osnovno šolo in njeno vlogo, ki jo ima v samoupravni socialistični družbi. Preostale štiri dni smo hospitirali pri rednih učnih urah na razredni in predmetni stopnji (10 ur), posamezniki pa smo hospitirali tudi pri urah dopolnilnega in dodatnega pouka, pri uri podaljšanega bivanja in celodnevni šoli. Po hospitaciji pri posamezni uri smo skupaj z učiteljem analizirali potek učne ure ter se pogovorili o (ne)uspešnosti učne ure. Potek učnih ur smo pri hospitacijah redno beležili in jih pozneje dopolnili s pomočjo učnih priprav učitelja, oziroma razgovora z njim, dodali pa smo tudi ostala zapažanja v oddelku. Zapisi poteka učnih ur so seveda morali biti v obliki priprav za učno uro, artikulacijske stopnje, po katerih se učna ura realizira, pa smo osvojili že pred odhodom na prakso pri urah pedagogike (pri prof Jožici Korpar), Pedagoško prakso smo uspešno opravili, o čemer pričajo tudi poročila ravnateljev, ki so jih podali ob zaključku prakse. Učenci-prakti- kanti pa smo z učitelji na osnovnih šolah navezali dobre stike in tako začutili klimo, ki vlada v .šolskih kolektivih. Nenazadnje pa smo. vsaj delno, spoznali dobre in slabe strani pedagoškega poklica. Okolje, v katerem smo preživeli pet dni. pa je našo odločitev, da nadaljujemo študij v pedagoški smeri, zagoto- vo še pt)dprlo. Irena Hunjet IZ MUZEJSKE FOTOTEKE Jedro arheološke zbirke Pokrajinskega muzeja v Ptuju (prej Ferkov mestni muzej) tvorijo predmeti, ki so bili odkriti ob številnih izkopavanjih ptujskega Muzejskega društva v času od leta 1893 do 1941. Ti predmeti predvsem pa številni podatki o urbanistični razčle- njenosti antičnega Poetovia, so sloves mesta ponesli po vsej Evropi. Bogato arhivsko gradivo Muzejskega društva hranjeno v ptujskem Mestnem arhivu, jasno govori o številnih obiskih tedanjih najpo- membnejših evropskih arheologov v Ptuju. Ena od pomembnih izkopavanj društva .so bila tudi izkopavanja na dvorišču vojašnice leta 1912 (fotografija), katerih razultati v celoti niso bili nikdar objavljeni. • Bogato gradivo s starejših izkopavanj so pričeli pred kratkim sistematično urejati ptujski arheologi v sodelovanju s študenti arheolo- škega oddelka ljubljanske Univerze. V sodelovanju s Filozofsko fakulteto Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani oz. tamkajšnjim Oddelkim za arheologijo, je Pokrajinski muzej v Ptuju pričel z večletno akcijo sistertiatične ureditve arheolo- škega depoja. Izredno bogat in pomemben, materijal. ki ga je muzej pridobil predvsem z izkopavanji od konča f^rcjšnega stoletja dalje, je zaradi številnih preurejanj m seliteV vldokaj;.neprimernih prostbrih potrebno v celoti pregledati, dokumentirati, zaščiti in razvrstiti v smiselne celote. Potem te akcije presega okvire-notranjega muzejskega dela. Pomeni namreč ureditev najbogatejše arheološke zbirke v Sloveniji in vzpostavlja osnovo za naslednjo fazo-strokovno obdelavo in objavo predmetov, katerih kvaliteta je v srednjeevropskih okvirih izjemna. Obenem pomeni ta akcija tudi osnovo za postavitev celovite arheolo-. ške zbirke, ki bo postavljena, kot upamo, že v novo urejenih prostorih. Bojan t)urič Izkopavanje v organizaciji muzejskega društva Ptuj na dvorišču vojašni-' ce. Inventurna .številka 38/2. OBISKALI SMO RAZSTAVO UČIL VUUBUANI Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je bila od 23. do 27. februarja šesta mednarodna razstava učil in šolske opreme, ki jo je organiziral Zavod SR Slovenije za šolstvo. Razstavljalo je šestdeset domačih proizvajalcev in priznani proizvajalci iz Belgije, Bolgarije, Danske. Nizozemske in ZDA. Predstavili .so novosti, ki bododobrodošlel in pomemben element pri pouku v sistemu srednjega usmerjenega izobraževanja. Poleg šolske opreme, učil, učnih pripomočkov, opreme za vrtce, igrače, šolske knjižnice, so raz^stavljalci predstavili tudi specialne učilnice za pouk naravoslovnih predmetov. V teh učilnicah so si obiskovalci lahko dvakrat na dan ogledali pouk. ki so ga demonstrirali učitelji in učenci in se na ta način seznanili s prednostmi, kijih prinaša novi učni program. Obiskovalcev je bilo veliko, največja gneča pa je bila nedvo- mno na oddelku, kjer je bila razstavljena .šolska TV mreža, saj je vklj učena kamera omogočala, da so se posamezni obiskovalci vsaj enkrat videli na televiziji. Z razstave učil in šolske opreme v Ljubljani Popoldne smo obiskali Univerzo — oddelek za kemijo. Po ogledu dveh krajši+i filmov, ki ju je komentirala magister Gordana Dukič, smo si ogledali še računalniški center in se seznanili z njegovo vsebino in pomembnostjo dela, ki ga opravlja, preverili pa smo tudi svoje osnovno •,e iz kemije, seveda s pomočjo računalnika. I.kskurzije smo se udeležili učenci zadnjih letnikov pedagoške i,ininazije in skupina učencev, ki obiskuje praktična znanja pri biologiji in kemiji. Seznanili smo se z vlogo,' pomenom in razvojem sodbbne izobraževalne tehnologije, kar je velikega pomena, saj so uiiia po- memben element pri ueesničevanju delovnega (učnega) načrta. Irena Hunjet Jezikovna in kultii^^*^^ sramota v »zelenicah" JEZIKOVNO RAZSODIŠČE (13) Več občanov se je pritožilo čez slovenščino v SKLEPU O NOVIH CENAH ZA PREVOZ POTNI- KOV V JAVNEM MESTNEM POTNIŠKEM PROMETU V LJUBLJANI IN KRITERIJIH ZA IZDAJO VELJAVNOSTI MESEČNIH VOZOVNIC; sklep visi za voznikovim sedežem v slehernem avtobusu mestnega prometa. Zares gre za najslabši zgled zanemarjanja slovenščine v- jav- nosti. Že ločila so pisana popol- noma poljubno: manjka kakšnih ?0 vejic, tudi takšnih pred ki; pri naštevanjih, ki so odstavčna z uvajalnimi pomišljaji, ' je 19 ?aštevkov opremljenih z nepotreb"- nimi dodatnimi vejicami ali zaključnimi pikami, 9 jih je ostalo brez njih. Maistrovi borci so postali meistrovi; predsednik DS, DO Mestni potniški promet je Muhar Jelka 1. r., podpisana po moško in po birokratsko, kar je za predsednico osnovnega samo- upravljavskega oi'gana docela pro- tislovno. Nerazumljivo in nemarno so delani celi stavki in odstavki; tako beremo, da. je eden od kriterijev IZDAJE IN VE- LJAVNOSTI MESEČNIH VOZOVNIC: -^IZGUBLJENO ALI kakork(5li DRUGACE UNICENO VOZOVNICO SE V ŠOLSKEM LETU NA PODLAGI URADNEGA PREKLICA IZDA. le en duplikat; drugje spet: NOCNE cene, do mestni potniški promet v n.avedenem Času, priCne z odhodi avtobusov s KONCNIH postaj. . .; po- dobno zmeden je ves odstavek, ki ■n\ori o odvzetih vozovnicah, itd. 1 takšno jezikovno in kulturno j^ouijo so očitno krivi: podpisana predsednica ds, vodstvo delovne organizacije Mestni potniški pro- met in izvršni svet skupščine slovenskega glavnega mesta — ta svet je flamreč k sklepu izdal sog- kajti takšen jezik v uradni listini ni le prestolniška kulturna sramota, je tudi pravno slabo določilen. Besedilo je sicer izšlo v Uradnem listu SRS jezikovno počedeno. Bi bil prevelik napor, če bi se bili odgovorni posvetovali z lektorji pri Uradnem Pustu SRS, preden so svoj sklep nalepili v ,,zelencih"? Razsodišče vabi posameznike, društva, organizacije in vse druge, ki jim ni vSeeno, kako Slovenci govorimo in pišemo, naj predloge in pobude za boljše jezikovno izra- žanje pošljejo na naslov: Sekcija za slovenščino v jav- nosti, Jezikovno raz.sodišče, RK SZDL Slovenije, 61000 Ljubljana, Komcnskega 7. Dober slovenski jezik naj bo naša skupna skrb! 8 - DELO DRUŠTEV 5. marec 1981 — TEDNIK Lovska družina »Boris Kidrič" Kidričevo bo ob 30 letnici delovanja razvila prapor Na letni konferenci članov l.D »Boris Kidrič« Kidričevo smo se v | lovskem domu na Zgornji Hajdini zbrali skoraj vsi njeni člani. Kar: prijetno je bilo poslu.šati zanimiva in bogata poročila starešine in drugih . članov upravnega odbora, ko so povedali, da smo v preteklem stabili-; ziicijskem letu skrbno gospodarili in dobro upravljali z loviščem in z- vsem imetjem, ki smo si ga v glavnem ustvarili z delom svojih rok in S; pridnostjo ter tako dosegli velike delovne uspehe. 4 Število članov seje zvečalo na 55. Izboljšala seje delovna disciplina, i Večina lovcev je bila skozi vse leto zelo zavzeta in požrtvovalna. Na lov ; niso hodili samo streljat. Skrb za varstvo in gojitev divjadi jim je bila prva ] naloga. Mnogo je bilo opravljenih prostovoljnih ur. Redni obhodi po| lovišču, pridelovanje koruze na lastnih njivah, zalaganje krmi.šč za : fazane, obnavljanje lovskih prež in naprav, zaključena dela v lovskem = domu in urejevanje njegovega okolja in še mnogo drugega. j Rezultati takegadelasezrcalijo v blagajni, v večjem staležu in ulovu; smjadi. Nekaj večje obležalo tudi dolgouhcev in lisic. Le fazanov smo uplenili manj kot leto poprej. Jerebic nismo streljali, ker smo jih po-] polnoma zaščitili. Novi lovski dom nas vse bolj povezuje. V njem se zberemo vsak: teden vsaj enkrat, zagotovo pa ob nedeljah, ko gremo na obvezen lov na; lisice. ; V zadnjetn času je opaziti v raznih predelih ptujske občine vse več j steklih lisic. Zaradi stekline smo ogroženi tudi ljudje in domače živali, i Steklino preprečujemo z razredčevanjem lisic, ki so glavnem prenašalkej te bolezni. Zato smo sklenili, da jih bomo poslej lovili skozi vse leto. Le | na ta način bomo steklino najbolj uspešno zajezili. V lovi.šču smo opazili; tudi divje lovce, ki nam ujamejo prenekaterega fazana, zajca in celo' srnjad. Zato bomo skušali tudi tem stopiti na prste. i V letošnjem letu v naši'domovini praznujemo 40 letnico vstajej jugoslovanskih narodov in narodnosti. Tudi naša lovska družina slavij 30-letnico delovanja. Tema jubilejema se bomo najlepše oddolžili z i razvitjem lovskega prapora. Ob tej priložnosti bomo na naše slavje i povabili tudi vse prebivalce iz bližnje in daljne okolice. Drago Čater! OB DNEVU ŽENSK Ob dnevu žensk bodo tudi letos v Gradišču v Slovenskih goricah; pripravili proslavo. Organizatorji so osnovna organizacija ZSMS j Gradišče, OŠ Borisa Kraigherja in družbeno pohtične organizacije in | društva v kraju. Na proslavo, ki bo v petek 6. marca bodo tudi letos • povabili najstarejše krajanke in jim podarili skromne šopke rožic. : Ob koncu velja omeniti, da bo tudi kulturno prosvetno društvo i Ernestek Golob—Peter podarilo vsem ženam ob koncu kulturnega,i programa brezplačno ogled filmske predstave. Vsem ženam krajevne! skupnosti Gradišče pa ob njihovem prazniku čestitajo vsa društva in' družbeno politične organizacije. Janez Lorber ^ Med najzaslužnejšimi člani LD »Boris Kidrič« so (zdesne) Ivan Zupanič, Tone Kokol in Janez Kostanjevec Strelska družina Juršinci Na letni konferenci strelske družine Juršinci, ki je bila v soboto 14. februarja, so obravnavali delo in dosežene uspehe na področju strelstva. Iz poročila predsednika SD je bilo ugotoviti, da so rezultati za preteklo leto zadovoljivi in uspešni. Člani so na konferenci menili, da bo v bodoče treba več sodelovanja in aktivnosti z ostalimi strukturami. Predvsem bi se morali vključevati v strelstvo rezervni vojaški starešine, mladina, šola, člani LD in člani komiteja za SLO in DS v krajevni skupnosti, saj je obrambna vzgoja vse bolj potrebna, potrebno pa je tudi obnavljanje in usposabljanje z orožjem, ki ga ima strelska organizacija v uporabi. Po razpravi so člani SD sprejeli več sklepov in predlogov za prihodnje aktivnosti. Ena od pomembnih delovnih nalog je priprava zemljišča za strelski poligon in športni ribnik, ki bo krajanom služil tudi za požarno varnost in v suhih mesecih, ko primanjkuje voda. V soboto 21. februarja pa je strelska družina organizirala tekmovanje za družinsko zlato puščico, ki jo je že drugič osvojil Vlado Bezjak iz Dragoviča, ker je nastreljal z zračno puško 268 krogov, drugi je bil Alojz Horvat iz Gabernika z 221 krogi in tretji Alojz Rausl iz Dragoviča s 211 krogi. Kot vsako leto je bilo tudi letos strelsko srečanje posvečeno prazniku 8. marcu DNEVU ZENA. Franc Strucl Odpirajo se nove možnosti razvoja zimskega turizma v občini Slovenska Bistrica ugotavljajo, da z vsakim letom narašča zanimanje za zimsko športne in rekreativne dejavnosti, tako med najmlajšimi kot tudi starejšimi občani. V vrsti zimskih športov ima največ privržencev smučanje. Vzrokov za to je več. Med najpomembnejšimi pa so prav gotovo vsakoletni smučarski tečaji v okviru osnovnih .šol. V zadnjem času pa takšne tečaje organizirajo tudi za zaposlene v delovnem kolektivu IMPOL Slo- venska Bistrica. Tudi večja skrb za vzdrževanje prevoznosti cest v zimskih raz- merah do smučišč na bistriškem Pohorju in svoj odmev med lju- bitelji smučanja, ki se sedaj raje podajo na bistriško kot na mari- borsko Pohorje. Letos se je na zimsko rekreati- vnem središču občine Slovenska Bistrica pri Treh kraljih na Po- horju učilo smučali okoli 500 šo- larjev, med njimi tudi blizu 50 mladih iz pobratene občine Sve- lozarevo. Prve korake na smučeh pa je opravilo tudi okoli 300 od- raslih. Tako kot za smuči.šča na Treh kraljih velja zanimanje za smuči- šča na Boču, kamor odhajajo predvsem smučarji iz Poljčan in okolice. Za razvoj smučarskih aktivnosti ugodno vplivajo tudi letošnje zimske razmere in tudi spoznanje, da se je pri urejanju smučišč tudi na bistriškem Poho- rju premaknilo na bolje. Medtem koje v zaključni fazi gradnja nove in zelo hitre smučarske proge Veliki vrh. v sklopu zimsko re- kreacijskega središča pri Treh kraljih, bodo tukaj v kratkem za- polnili še eno pomanjkljivost,-to ■so ležišča. V kratkem nameravajo tukaj pričeti z gradnjo prizidka v katerem bodo sedanjim 30 pridali kar 90 novih ležišč. Za gradnjo bodo morali odšteti okoli 12 mi- lijonov dinarjev. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat Idilična cerkev Trije kralji je kulturni spomenik, ki privablja obiskovalce bistriškega Pohorja tudi v zimskih razmerah. Pomembni uspehi desetletnega dela GASILSKO DRUŠTVO PODLEHNIK ^Gasilsko društvo v Podlehniku bo letos slavilo šele 10-letnico dela, ki ga lahko ocenimo za zelo uspešno. Po ustanovitvi leta 1971 so vso pozornost posvetili izobra- ževanju članov, saj brez gasilskega znanja ni mogoče uspešno delati. Že prvi tečaj za gasilca je obisko- valo 36 članov društva. Danes imajo v društvu okoli 75 gasilcev, nekateri so izobraževanje nadaljevali in pridobili višjo stopnjo usposobljenosti. Začeli so z zelo zavzetim delom, nič manj zavzeti za delo niso po desetih letih, danes jih k temu spodbujajo še uspehi, ki so jih v teh letih do- segli. Posebno uspešno je bilo delo društva v zadnjih štirih letih. Zgradili so svoje društvene prosto- re, nabavili gasilski avto kombibus in posebno terensko vozilo, ki jim dobro služi, saj je njihovo območje na pretežno hribovitem terenu. Razveseljivo je, da se v dejavnost društva nadvse aktivno vključujejo mladi člani, kar je seveda zagotovilo da bodo z aktiv- nim delom nadaljevali tudi v naslednjih letih. Danes je njihova pozornost namenjena izobraževanju gasilcev, za kar je zimski čas seveda najbolj primeren. Tako so gasilci iz Podlehnika organizator tečaja za nižje gasilske častnike, ki ga poleg njihovih obiskujejo tudi člani šes- tih gasilskih društev iz gasilskega centra Videm. Tečai obisKuje tako okoli 60 kandidatov, prvi del teča- ja pa so že uspešno opravili. V razvojnih načrtih društva je največ mesta namenjeno prizadevanjem za še boljšo tehnično opremlje- nost, kar je pogoj za uspešno operativno delo. V prvem planu je tako nabava aparata S-250, to je aparat za gašenje lahko vnetljivih tekočin, ki ga bodo potrebovali za uspešno gašenje morebitnih požarov na cesti Ptuj—Macelj, saj pelje skozi njihovo območje in kjer se zaradi vse gostejšega prometa pojavlja nevarnost večjih požarov. V načrtu imajo tudi nabavo gasilske avtocisterne, ki bo poleg osnovne naloge pomagala v sušnih obdobjih oskrbovati prebivalce haloškega območja s pitno vodo. Sedaj to nalogo sicer opravljajo sosednja društva in komunalno podjetje, vendar ob večji suši ne morejo pokriti vseh. Gasilci iz Podlehnika imajo zato v teh načrtih vso podporo krajevne skupnosti in upajo, da bodo ces- terno uspeli nabaviti v tem pet- letnem obdobju. Seveda bo njihovo prizadevanje poleg tehničnega opremljanja usmerjeno tudi v kadrovsko krepi- tev njihovih vrst. Veliki uspehi, ki so jih dosegh v desetih letih delo- vanja pa so poroštvo, da bodo ti v naslednjih letih še večji. JB OBČNI ZBOR TURISTIČNEGA DRUŠTVA PTUJ Turistično društvo pomemben člen turistične verige Udeleženci minulega občnega zbora turističnega društva Ptuj, ki je zasedal po dveh letih, so se razšli v prepričanju, da bo v bodoče še več skrbi posvečeno varstvu okolja, izobraževanju članstva in seveda prednostnim nalogam v vsakodnevni dejavnosti turistične društvene organizaciie. Ocena delovanja v tem obdobju kaže na to, da je društvo kljub določenim problemom, ki so jih prinesla nerešena sistemska vprašanja, dobro delovalo. Danes bi se morali veliko bolj zavedati, da je društvena organizacija sestavina našega političnega sistema in boja za nove samoupravne družbene odnose in da bi zato morala imeti prvo mesto v naši samoupravni zakonodaji, v načrtih razvoja in v praksi organizacij združenega dela ter v krajevnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih. Posebna odlika občnega zbora turističnega društva je bilo skrbno pripravljeno poročilo predsednika društva Antona Purga, ki je v srži zajel celotno problematiko turizma nasploh in pri tem dodal Se aktualnost turistične društvene organizacije. Čeprav je iz njega velo določeno priznanje za turistične dosežke, pa kažejo podatki na stagnacijo razvoja turizma pri nas. Vrsta nerešenih vprašanj, ki jih pogojujejo nedodelane zakonske osnove, ima torej odgovor v neposredni družbeni praksi. Tu bi omenili zakon o turistični dejavnosti, ki bo urejal dve področji in sicer pospeševanje razvoja turistične dejavnosti ter pogoje in način opravljanja turističnih storitev. S tem zakonom pa bi bilo potrebno urediti tudi status družbene organizacije in pa vprašanje financiranja. Prav slednje je velika cokla bodočega razvoja turistične organizacije, ker dejansko ne razpolaga s sistemskimi sredstvi. Tu je sicer turistična taksa; prav tako imamo že družbeni dogovor o namenski porabi turistične takse. Upravni odbor TD se zavzema za sprejem tega dogovora, kot tudi za povišanje turistične takse od pet na deset dinarjev. Čeprav se turistično društvo danes srečuje z vrsto težav, stoji odločno z zastavljenim programom kot sestavni del turistične verige in tudi nosilec akcij za pospeševanje turizma v občini in sooblikovalec moralnih norm tako v odnosih med nosilci turistične ponudbe kot tudi v odnosu le-teh do turistov—potrošnikov, je med drugim poudaril Anton Purg in pri tem dodal, da je potrebno v občini doseči večjo koordinacijo dela med ] posameznimi členi turistične verige. Člani turističnega društva so na občnem zboru ponovno dokazali, da ' se zavedajo pomena objektivne in subjektivne kulture v turistični ponudbi, še bolj pa jih skrbi vedno nemarnejši odnos ljudi do okolja, do naravnega ; življenjskega in delovnega prostora. Varstvo okolja je bilo najpomembnej- i še vprašanje zbora, seveda poleg sprejetih programskih nalog in volitev ; novega upravnega in nadzornega odbora društva. Prav zanimivo je bilo i poslušati te turistične entuzijaste, kako bi lahko bolje skrbeli za naš : življenjski in delovni prostor. Bih so si edini, daje potrebno prizadevanja i na tem področju utrditi ter pospešiti izobraževanje najširšega krogaljudi v ' te namene. i Društvo si je že doslej prizadevalo skupaj z ostalimi dejavniki, da bi' bila naša skrb za okolje iz leta v leto boljša. Da pa ta prizadevanja niso ; ostala osamljena, pričajo tudi priznanja mariborske turistične zveze in ' turistične zveze Slovenije, ki je po urejenosti kraja dodelila Ptuju odlično ! peto mesto v SR Sloveniji. Več dolgoletnim turističnim delavcem pa je ; zveza dodelila posebna priznanja, ki jih je predstavnik turistične zveze i Slovenije podelil na občnem zboru. Plaketo turistične zveze Slovenije jej dobil Franček Holc, tajnik turističnega društva Gomila; šest članovi turističnega društva Ptuj pa je dobilo priznanja za večletno delo na ' področju turizma in to: Rudi Bratec, Jani Gonz, Anton Purg, Mimica ; Scgula, Hcdvika Štarkel in Jože Strafela. , Med bodočimi programskimi nalogami društva velja opozoriti na ; sklep, da bo društvo ustanovilo mladinski odsek z namenom, da sej pomladijo članske vrste. Po sedanjih podatkih ima društvo okrog 230 ■ članov. Občni zbor je sprejel tudi sklep o povišanju članarine, ki po novem znaša 120 dinarjev letno. Ugotovitev, da je zboru prisostvovalo več kot četrtina članov, kaže naj to, da je društvo s svojim programom znalo zainteresirati, ne more paj zadovoljiti podatek, da se zbora ni udeležil noben predstavnik družbeno-1 političnega življenja občine. MOi TEDNIK — 5. marec 1981 TELESNA KULTURA IN SPORT - 9 REZULTATI ATLETOV AK PTUJ V ZIMSKEM TEKMOVALNEM OBDOBJU v drugem delu pripravljalega obdobja za se- zono 1981, na katero se vsi atleti našega kluba intenzivno pripravljajo, smo nastopili tudi že na vrsti tekmovanj. V mesecih januar, februar in marec so značil- ni krosi, dvoransko prvenstvo ter specialne pri- prave na morju ali pa v dvoranah. Naš klub je omogočil nekaterim najboljšim atletom — sred- nje in dolgoprogašem pod določenimi pogoji sedem dnevne priprave v V xlulinu. Medulin ima zelo ugodno klimo, pripraven stadion, tako da se teh priprav udeležujejo razen atletov še o.štali športniki. V januarju so se trije naši atleti: Vesna Carli, Marija Šešerko in Alojz Leber pod vodstvom Ljuba Cucka udeležili izredno močno zastopa- nega mednarodnega mitinga v dvorani v Če- škem Jablancu, o rezultatih je Tednik že poro- čal. V prvem tednu icbraurja je bil v avstrij- skem Schleiletenu pri Gradcu močan mednaro- dni kros s kompletno slovensko dolgoprogaško zasedbo. Tega krosa smo se udeležili s šestimi atleti in atletinjami: Marija Vindiš, Marija Tili, Alojz Leber, Mirko Vindiš, Zdenka Topolovec, Majda Belšak in Bojan Mihelač. Navedeni atleti so dosegli izredno lepe uvrstitve, tako je bila Marija Vindiš v članski konkurenci četrta, pa tudi ostali atleti so bili v zgornji polovici. 14. in 15. februarja je bil v Celju L del slo- venskega dvoranskega prvenstva šprint, daljina in ovire, o tem je Tednik tudi že poiocal. 21. febraurja pa je bil v Celju 11. del prvenstva SRS v dvorani in sicer skok v višino. Tega prvenstva so se udeležili: Sonja Pajenk, Oliver Sirec in Vlado Plohi. Posebno uspešna je bila Sonja Pajenk, saj je z rezultatom 163 cm dosegla 2. mesto med mlajšimi mladinkami, prav tako pa je bil soliden Oliver Sirec s preskočenimi 180 cm. Dan poprej 20. febraurja je bil v Ma- riboru lil. del prvenstva SRS v dvorani: suvanje krogle za vse kategorije. Udeležile sta se ga dva naša atleta in sicer Breda Zadravec in Jani Učakar v kategoriji mlajših mladincev in mla- dink. Breda Zadravec je sodegla uvrstitev v fi- nale, medtem ko je Jani Učakar osvojil naslov republiškega prvaka SRS v svoji kategoriji. Pred obema atletoma je ob redni in vestni vadbi nedvomno lepa prespektiva. Prav tako v istem tednu, to je 22. februarja je bil v Ljubljani republiški kros, katerega so se pod vodstvom Franca Ivančiča udeležili nasled- nji atleti: Bojan Mihelač in Branko Krošl med ml. mladinci, Marica Hameršek med ml. mla- dinkami. Roman Zmavc med pionirji, Majda Belšak med st. mladinkami, Mirko Vindiš med st. mladinci ter v članski konkurenci Marija Vindiš, Marija Tili, Zdenka Topolovec, Alojz Leber ter Franc Zupabič. Vseh 11 nastopajo- čih se je uvrstilo v zgornjo polovico, posebno uspešni pa so bili Marija Vindiš 3. mesto, Mari-' ca Hameršek 4. mesto, Mirko Vindiš 4. mesto ter Franc Zupanič 6. mesto. Ekipno je Ptuj do- segel z malo ekipo odlično 5. mesto v SRS. V sosednji Hrvaški, v Zaboku pa je bilo v ne- deljo 1. marca državno prvenstvo v krosu z udeležbo naslednjih atletov Ptuja: Mirko Vindiš st. mladinec Franc Zupanič član, Marija Tili in Marija Vindiš članice, Majda Belšak st. mladin- ka ter Branko Krašl in Bojan Mihelič ml. mla- dinci. V konkurenci vseh najboljših v SFRJ. Z udeležbo nad 50 nastopajočih v posameznih kategorijah je Marija Vindiš dosegla odlično 9. mesto med članicami, Mirka Vindiš pa 14. me- sto med st. mladinci, ostali nastopajoči pa so bili uvrščeni med zgornjimi 25. 1. O. kluba ugotavlja, da le široka baza, to je množičnost zagotavlja uspehe ob redni vsako- dnevni vadbi ne glede na vremenske razmere. V tej zvezi AK v povezavi z ZTKO Ptuj organizira dvoransko atletsko prvenstvo v SD Mladika in sicer 9. marca (ponedeljek) za st. pionirje in pionirke, 16. marca prav tako v ponedeljek za ml. pionirje in pionirke ter 23. marca srednje- šolsko dvoransko prvenstvo. Hkrati pozivamo vse atletske dsodnike, posebno novosprejete iz leta 1980 da se udeležijo sojenj in s tem pripo- morejo k boljšemu poteku tekmovanj. Zbor sodnikov je vsakič ob 14.30 v pisarni ZTKO SD Mladika. B. Klinkon Zlata rokavica v Ptuju člani sekcije za boks pri TVD Partizan Ptuj za konec tega meseca pripravljajo zanimivo prireditev. Gre za prvo zlato rokavico Slovenije, ki JO bodo izvedli 28. marca. Povabili so vse najboljše slovenske bok- sarje ter goste iz zagrebškega Metalca in Varaždina. Posebna zanimi- vost pa bodo uvodne borbe. Radi bi namreč v ring povabili vse boksar- ske veterane s tega območja, torej vse tiste, ki ste se nekoč ukvanali z boksom in po možnosti niste mlajši od 35 in ne starejši od 60 let. Borbe veteranov bodo kratke 3 krat po 1 minuto. Gre torej za simboliko in hkrati obujanje spominov ter predstavitev nekdanjih boksarjev. Prijave veteranov lahko pošljete na naslov: TVD Partizan, .sekcija boks Športna dvorana Mladika Ptuj. L. Kotar Območno prvenstvo ŠŠD Prejšni torek je bil v športni dvorani Mladika območno prvenstvo ŠŠD osnovnih šol v namiznem tenisu. Nastopili .so najboljši posa- mezniki, posameznice in ekipe z občinskih prvenstev Sloven.ske Bistrice jn Ptuja. Pri pionirjih sta se na regijsko tekmovanje uvrstili ekipi OŠ Slovenska Bistrica in Hajdina,^ med posamezniki pa Igor Krajnc OŠ Olga Meglic, Igor Benčevič OŠ Ivan Spolenjak. Peter Kos OŠ Slovenska Bistrica, Boštjan Novak OŠ Ivan Spolenjak in Aleš Pivec OŠ Slovenska Bistrica. S tekmovanja pionirk sta se naprej uvrstili ekipi OŠ Tone Znidarič in Markovci med posameznicami pa Sonja Marin- kovič OŠ Tone Znidarič. Valerija Novak OŠ Ivan Spolenjak ter Brigita Orešič in Natalija Plohi z OŠ Poljačne. L. Kotar Družinsl(a zlata puščica SDTurnišče V nedeljo 1. marca 1981 so se strelci in strelke SD Turnišče pome- rili za družinsko zlato puščico. _ Pri članih si jo je priboril Štefan Skok z 276 krogi. Mladinsko ZP je osvojil Vlado SeUhšek z 267 krogi. Pri pionirjih pa je bilo najboljša Evgenija Pulko s 125 krogi. Ostali rezultati — člani; 2. Zdenka Matjašič 271 krogov; 3. Jože Vodopivec 268 krogov: David Ribič 267 krogov; Slavko Rogina 258 krogov. Mladinci-ke: 2. Tone Planine. 266 krogov; 3. Mira Skok 265 krogov; 4. Nada Skok. 258 krogov; Bogdan Koželj. 258 krogov; Pionirji-ke: 2. Milan Feguš. 120 krogov; Iztok Trafela, 112 krogov; Bojan Koletnik. 103 krogov; Milan Milošič, 81 krogov. Dragan Matjašič V nedeljo zlata puščica Po izvedenih tekmovanjih v okviru družin, bo v nedeljo 8. marca občinsko strelsko tekmovanje za zlato puščico. Strelci in strelke se bodo pomerili v streljanju z zračno puško, najboljši pa se bodo 21. in 22. marca udeležili zaključnega republiškega tekmovanja, ki bo v Lipici. Najboljši pomeni tiste strelce in strelke, ki bodo izpolnili normo za nastop, ta pa je 240 krogov od 300 možnih. L. Kotar FINALE SVETOVNEGA POKALA V ALPSKEM SMUČANJU OD 26. DO 28. MARCA Kranjska gora se pripravlja na finale KRANJSKA GORA — Kranjskogorci so leta 1979 na zasedanju mednarodne FIS smučarske- ga komiteja dobili izvedbo svetovnega alpskega pokala za sezono 1980—81. To je bilo takrat le- po priznanje, saj to letošnje finale sovpada ob dvajseti jubilejni izvedbi ,,Pokala Vi- tranc." Priprave na ta zaključni obračun najboljših smučarjev in smučark v alpskih disciplinah so se začele že v letu takoj po kongresu. Intenzivno je organizacijski odbor, ki ga vodi predsednik ob- činske konference SZDL Jesenice Zdrav ko Crv, predsednik častnega odbora jc predsednik RK SZDL Mitja Ribičič, začel s pripravami v letu 1980. Organizacijski odbor ima namreč šest ko- misij, ki delajo na svojih področjih, organiza- cijski odbor to dela koordinira in sprejema skupne odločitve. Do finala je manj kot mesec dni, finale bodo od 26. do 28. marca. Največja investicija je bila vložena v rezervno progo v Podkoren. Ce v času finala na znani FIS progi v Kranjski gori ne bo snega, bo vele-' slalom žensk in moških na rezervni progi v Podkorenu. Ta nova pro.ua bo ena i/med naj- lepših v Sloveniji. Homologiral jo jc predsed- nik odbora za homologacijo prog pri mednaro- dni smučarski /ve/i I IS Avstrijec Hubert Spiess. Ta proga ne bo namenjena samo za tekmovanje.jemveč bo služila tudi za smučar-^ je, ki dobro TTrniarijo snuiči. Propagandna akcija je tekla vse leto 1980. Ličen propagandni material je bil dan vsem že na finalu lanskega pokala v Saalbachu v Avstri- ji, v novi sezoni alpskega pokala za moške pa so časinikarji in vsi tisti, ki se vrste v svetovnem pokalu, ves propagandni material dobili tudi v Madonni di Campigliu. Ker smo v letu štednje morajo vsa dela in propaganda potekati in zaje- ti vse elemente gospodarske štednje. Zgledno je tudi sodelovanje s planiškim komitejem, saj je prišlo do nekaj skupnih akcij. Planica ima fina- le svetovnega skakalnega pokala od 20. do 22. marca. Tu gre predvsem glede financ od tujih reklam, glede televizijskih prenosov, skupno pa bo tudi tiskovno središče. 1 inale svetovnega pokala bo prvo tako te- kmovanje v Jugoslaviji. Organizacijski odbor in vse lelinične službe se zavedajo, da mora biti orizan i/i rano v kar najboljših pogojih. Vsi kaže- 10 vso pri/adcvnost in odgovornost, ki se jih pred njim nalaga. Pri tem so jim v pomoč tudi iiotelirji v Kranjski gori. Vstopnina bo za oba dneva tekmovanja enotna. Za odrasle po 30 in mladiiio 10 dinarjev. V času finala bo v Kranj- ski gori veliko gledalcev. Prisoten bo tudi ves svitov ni smučarski vrh. To bo enkratna prilo- žnost, da sc vsak lahko prepriča na lastne oči, da smo .luuoslovani odprt narod in dobri orga- ni/atorji. To je hkrati tudi dvajseti jubilej vitranškega pokala. Organizacijskega kadra v zgornjesavski elolini in sami Kranjski gori je dovolj. Vseh de- vetnajst organiziranih dosedanjih vitranških po- kalov pa je dovoljna garancija, da bo tudi dv,iisi.ti, finalni, uspeh v vseh pogledih. Predsednik častnega odbora, predsednik RK S/.I)L Mitja Ribičič je dejal: ,,Poudariti mora- mo športni pomen prireditev. Zaključek svetov- nega pokala jc vsejugoslovanska prireditev. Treba je poudariti ugled naše domovine. Prav zato sc moramo še posebej potruditi in se izka- /.iti kot dobri uostitelji." D. Humer Branko je našel izgubljene modele Lani jeseni je bilo na letališču v Moškanjcih tretje zvezno tekmovanje letalskih modelarjev za Štajerski pokal v kategoriji prostoletečih modelov (jadralni, motoriji in gumenjaki). Vremen- ske razmere so bile vse prej kot ugodne, zato .so se tekmovalcem modeli izgubljali na bližnjih pobočjih in gozdovih Strmca, vračali so se le redki. In ker je za izdelavo takšnih modelov po- trebno veliko znanja, vztrajnega dela in tudi materiala, so jih »lastniki« seveda vztrajno iskali. Našli so jih večino, le Novome- ščana Bauer in Golob nista imela sreče in sta se od svojih modelov verjetno že poslovila. Zato sta bila toliko bolj prijetno presene- čena, ko so jima kasneje ptujski t'*etat.ski-on^detarjii\sporočili. da je -Ujrnia. modela našel 13-letni Bratiko Dovečar i? Strejac pri Moškanjcih. sicer učenec 7. b razreda osnovne šole v Dornavi. Odisejada jadralnega in motor- nega modela .se je tako po veliki Brankovi zaslugi končala s sreč- nim koncem. Branko, s katerim smo se pogovarjali v delavnici letalskih modelarjev aerokluba Ptuj, je jadralni model našel takoj po tekmovanju, motornega pa kas- neje na drevesu potem, ko je odpadlo listje. Oba modela je skrbno shranil v domači hiši, da se ne bi poškodovala in da bi ju ob prvi priložnosti vrnil lastni- kom. Z najdbo je seznanil sosedo Liziko Cafovo, zaposleno v TOZD Zobozdravstvena služba v Ptuju. Zveza je bila vzposta- vljena, saj je Lizika o tem takoj obvestila najboljšega jugoslovan- skega letalskega modelarja Ota Velunška. zobnega tehnika v tej TOZD. Brankoje najdena mode- la lahko predal kasneje, saj je dostop do njegovega doma v zimi zelo težaven. Ko se je vreme nekoliko izboljšalo, so ga letalski modelarji obiskali in se mu zahvalili za veliko skrb. še zlasti pa so bili presenečeni, ker sta bila modela shranjena z izredno pozornostjo. Tako se je torej končala, pqi modelov. Pravgotovo se tioste spoštovani bralci strinjali, da Branku tudi v vašem imenu čestitamo za izjemno dejanje in mu zaž^limo veliko uspeha v šoli in življenjski poti! Tekst in foto: 1. kotar Oto in Branko \ modelarski delavnici Rogaška-Drava 72:67 (45:27) Članice košarkarskega kluba Drava tudi tokrat niso uspele v gosteh. V soboto so namreč v Rogaški Slatini izgubile srečanje z domačo ekipo Rogaška. Končni izid sicer ni visok, oziroma razlika ni tako vi.soka. Vendar je tudi tokrat Ptujčanke pokopal prvi polčas, v katerem so zaostale kar za 18 točk. Tako jim tudi bolj.ša igra v drugem delu ni več pomagala. Točke so dosegle: Pajenk 25, Vogrinec 20. Dobrijevič 10. Horvat 8 ter Petrovič in Kukovec po dve. V prihodnjem kolu, torej v soboto 7. marca, se bodo Ptujčanke v dvorani Mladika pomerile z B ekipo Jezice iz Ljubljane. L. Kotar Mladinsko prvenstvo v Kočevju je bilo republiško mladinsko prvenstvo v namiznem tenisu za posameznike, posameznice, dvojice in mešane dvojice. Med tekmovalkami NTK Petovia je največ dosegla Sonja Marinkovič in sicer z uvrstitvijo v četrtfinale posameznic. ____ L. Kotar SKL - VZHOD - MOSKI KKŠentjur-KK Drava 103:87(51:35) Šentjur: Telovadnica OŠ, gledalcev IGO; sodnika: Tomšič-Radenci, l.ihteneker-Maribor. KK Šentjur: Hcrnavs4, Božič 15, Šalei4. Polmarb, Bevc, Jenštrle4, Zalokar 20, Jug 16, Senica 10. Prezelj 23. K K Drava: Komel 1. Erbus. Petek 5. Reš 8. Marčič 38, Urbančič. Scgulin 3. Cobelj 5, Kotnik. Dobrijevič 22, Šervga 5; Gostje so s strahom začeli srečanje, saj v prejšnjih kolih niso prikazali dobre igre, tokrat pa so še nastopili oslabljeni. Strah ni bil neupravičen, saj so domači košarkarji zaigrali kot že dolgo ne in si kmalu priigrali 12 točk prednosti. Drava je nato poskušala s consko obrambo, vendar tudi to ni pomagalo, saj so domačini igrali nadvse zanesljivo v obrambi in napadu, tako da so imeli ob odmoru 16 točk prednosti. V drugem polčasu je bila igra enakovredna z lepimi akcijami in protinapadi. Treba je reči. da so bili domačini ves čas boljši nasprotnik, gostje so le v 30 minuti uspeli rezultat zmanjšati na 6 točk razlike, to pa je bilo tudi vse. čeprav sta sodnika v tem času dosodila več dvomljivih osebnih napak igralcem Drave. M. Z. Občinsko prvenstvo Ptuja v veleslalomu Na Rogli na Pohorju je bilo izvedeno občinsko prvenstvo za osnovne in srednje šole v veleslalomu za leto 1981. Pod pokroviteljstvom GALEB Izola — Tozd Maribor seje tekmovanja udeležilo 131 tekmo- valcev in tekmovalk v organizaciji Smučarskega kluba Ptuj in ŠPD D. Kveder Ptuj. Primerno vreme, odlična organizacija in dobri rezultati so pokazali, da se vse več mladih ukvarja z smučanjem. Doseženi so bili naslednji rezultati: pionirke — nastopilo 24 tek- movalk 1. Gomilšek F. O. 47,66, 2. Kostanjšek O. M. 51.71. 3. Črcšnik Mark. 52.15- ekipno F. Osojnik 102.85 F. Osojnik 11. 107.42,0. Meglic 107.44 itd. pionirji — nastopilo 62 tekmovalcev I. Kekec Mark 42,71, 2. Valenko F. O. 46.51. 3. Planinšek F. O. 46.67 — ekipno F. Osojnik I. 143.34. I. Spolenjak L 146,41, Majšerk 149.36, mladinke — nastopilo 9 tekmovalk 1. Šajber G., 46,57, Knuplež G., 48,44 3. Žlaktič G.. 50,22 — ekipno Gimnazija I. 95,01. mladinci — nastopilo 35 tekmovalcev I. Reberc 42,22, 2. Kranjc 42.47, Vraber 42,76 (vsi Gimnazija) — ekipno Gimnazija I, Gimnazija II. Gimnazija III. V.se uvrščene ekipe so prejele diplome, prvi trije uvrščeni posa- mezniki pa medalje, prvaki pa smučarske puloverje darilo pokrovitelja. Vodja tekmovanja je bil Jože Šoštar, progo pa je postavil Igor Solina. Prehodna pokala pa sta v trajno last osvojila osnovna šola F. Osojnik in Gimnazija Ptuj. ki sta ekipno tretjič zaporedoma osvojila prvenstvo. Zupane Odkrivajmo slovenska smučišča Smučarski klub Ptuj organizira v okviru akcije »Odkrivajmo slo- venska smučišča« enodnevni izlet v Kranj.sko goro. na ogled finalnega tekmovanja v paralelnem slalomu, ki bo 28. marca 1981. Po končani prireditvi si bodo udeleženci ogledali pod Poncami skakalnice v Planici — tekači pa bodo preizkusili svoje znanje in vzdržljivost v dolini Tamar, kije znana kot ena najlepših naravnih poligonov za teke na smučeh. Cena izleta jc za člane smučarske zveze Slovenije 395 din do 14 let 365 din. za nečlane 435 din in do 14 let 400 din. V ceno je vključen prevoz, vstopnica in vodnik. Prijave se sprejemajo do vključno 15. marca 1981 pri Mariji LUK MAN. Skupne službe SIS — Raičeva 6 tel. 771-564 kjer boste zvedeli vse podrobne informacije. „Stari potepuhi" na potepu po Kozjaku Sedem od dvanajstih članov iz skupine »Starih potepuhov« nas je v sivem, mrzlem februarjskem jutru, zakorakalo iz Bresternice proti Žavcarjevem vrhu, 914 m. Že ob sedmi uri zjutraj smo gledali v megli Dravo pod seboj. Stari potepuhi, na poti v dolino ki je bila nekdaj tako čista, šu- meča, sedaj pa seje leno in motno valila v svojem širokem koritu. Sčasoma je tudi sonce začelo prodirati skozi meglo in topleje nam je bilo. malo tudi od napora in hitre hoje. Še pogled nazaj v dolino je bil lepši. Nekaj minutnega postanka za počitek, kak grizla^ in požirek ostrega se nam je po treh urah hoje že kar prileglo v topli prijazni koči pod vrhom. Po triurnem počitku smo ubrali daljšo pot nazaj v dolino. Spet na izhodiščno točko na žago v Bre- sternici. Prijetno izmučeni in dobro razpoloženi, smo bili v Mariboru že ob 17. uri. Tu še malo čakanja na avtobus za Ptuj. kjer smo se PV^iSiii!' i^M Y^ n*i ^v^jQystran ■ drsfnHl^ uWtajkH^ iti^*p^l td leto 1x1 ltj)ih nedelj na pajep. Vodja »poteptWW^^C1ibili' Ffemiina Misotič. Dan je bil lep. hoda,samo ^ Besedilo in posnetek: R. Rakusa 10 - ZA RAZVEDRILO 5. marec 1981 TEDNIK TEDNIK — 5. marec 1981 OGLASI IN OBJAVE - 11 Nagrajene skupine 20. karnevala Prvo nat;rado je dobila skupina MIP, ki je predstavila novo tovarno gnojil in poka/ala, kako lahko koristno uporabimo sicer nekoristno čistilno na- pravo! Drugo nagrado so osvojili predstavniki Agrotransporta, ki so združili slabili/acijska prizadevanja s prostovoljnim sporazumnim dinarjem in z odpisom posojil železniškemu gospodarstvu. Tretjo nagrado delijo tri skupine, tokrat objavljamo dve. To je skupina KK' TOZD Kletarstvo Slovenske gorice, ki je domiselno stisnila svojo delo- ^ vno organizacijo med regijske, občinske in še katere interese. Skupina Gorenja TOZD Elektronika pa je ustanovila ptujski TOZD RTV Ljubljana in kar sama posnela — v živo — ptujsko kurentovanje s karne- valom, obljubljajo pa, da bodo ta sistem uporabili tudi na letošnjem festi- valu domače zabavne glasbe Slovenije. Slike: I. Ciani Poklic miličnika privlačen in iskan V letošnjem letu bo v Tacenski šoli za miličnike kadete zaključila s šolanjem že enajsta generacija go- jencev. Čeprav so do sedaj v tej šoli organov za notranje zadeve izšolali okoli 1500 kadetov je nesporna ugotovitev, da je miličnik .še zmeraj eden najbolj iskanih poklicev v naši republiki. To so med drugim ugotovili na tradicionelni tiskovni konferenci, ki jo pripravijo v Tacenski šoli pred vsakoletnim vpi- som. Šola za kadete bo letos sprejela 220 dijakov prvih letnikov, šola za miličnike s skrajšanim programom pa okoli 160 slušateljev. Razpis za vpis v štiriletnokadetsko šolo traja do 31. marca 1981. Kandidati ne smejo bhi starejši od 17 let in mo- Ti\']o izpolnjevati vse pogoje o kate- rih lahko vsak dobi informacijo na najbližji enoti milice. Že v aprilu bo posebna komisija pričela zbirati kandidate, vsi prijavljeni pa bodo najkasneje do 10. junija prejeli ob- vestilo o sprejemu ali zavrnitvi. V dvoletno šolo za miličnike pa se lahko vpišejo tudi dekleta s konča- no srednjo šolo, za fante pa je po- goj najmanj končana poklicna šola in odslužena vojaška obveznost; ne smejo pa biti starejši od 27 let. Osnova vzgoje in izobraževanja ter usposabljanja na kadetski šoli je vzgojili takšnega miličnika, kol si ga želimo srečati povsod, na cesti, na terenu, kjerkoli, je med drugim poudaril I ranjo Petcrnelj, pomoč- nik r.unatelja na kadetski šoli. Tudi ta šola se je pričela prilaga- jati zahtc\ani novega zakona o usmeriencm izobraževanju, čeprav ji' usmerjena že od vsega začetka, le da so /adnji dve leti prilagodili predmetnik novim zahtevam, Si'sta\ni del \/gojno-izobraževal- niLM programa jc tudi usposablja- nje z delom, kamor sodijo razne varnostne naloge na šoli, pa (.Komesečna praksa na ustrezni postali milice in podobno. Posebnost kadetske šole je v tem, d.i imajo gojenci na voljo najso- dohmiše tehnične pripomočke, od intiTue šolske televizije, do tehnič- no popolno opremljenih kabinetov za railiotclcgrafijo in druge specia- lizirane predmete. Med drugim se bodoči kadeti vežbajo tudi v stre- Ijanui v lakoimcnovanem filmskem strelišču, ki je lik ob telovadnici, pl.i\alnem bazenu in večnamens- kem prostoru. Sam potek šolanja pa ic inlernalski, gojenci imajo so- dolme pogoje bivanja, v času šola- ma gojenci tudi odslužijo vojaški rok. Ra/en tega po končanem šo- lanju vsak kadet obvlada borilne veščine, motoristiko in aMomobi- li/em, bogateiši pa je tudi/a dobrš- no mero splošnega znanja, ki jc po- rok /a dobrega miličnika, takšne- ga, kot si želimo v naši družbi, nc s.imo, kot tistega, ki nas opo/arja in k.i,'iiuje, temveč tudi kot člove- ka, piijaielia in svetovalca. M. Ozmec /a kandidate kadetske šole je prav gotovo moloristika ena l/mcd najbolj privlačnih tem. (loto: J. Pavlin) Nagrajene karnevalske skupine Komisija za ocenjevanje karnevalskih skupin je raz- delila nagrade v višini 55.000 din naslednjim skupinam: 1. mesto MIP — Nova tovarna gnojil v višini 6000 din 2. mesto Agrotransport — pomoč železniškemu gospo- darstvu — 4000 din 3. mesto Gorenje TOZD Elektronika — RTV Ptuj KK TOZD Kletarstvo Slovenske gorice — bitka za Kmetijski kombinat PP — problem koruze in cen — vsaka skupina prejme nagrado v višini 3000 din 4. mesto KK TOZD Tehnoservis — združevanje Emone in Kmetijskega kombinata NTK Petovia — združevanje Emone in Kmetij- skega kombinata IMP TOZD Elektrokovinar — čuvaji miru Labod TOZD Delta — vpliv cen na standard SOZD Elkom — ožemanje združenega dela vsaka skupina prejme nagrado v višini 2500 din 5. mesto Opekarna Žabjak PP TOZD Tiskarna TV servis Tinček ivanuša KK TOZD Ptujsko polje Domava OŠ Gorišnica — vsaka skupina prejme nagra- do v višini 2000 din 6. mesto Agis Ptuj TGA Boris Kidrič Kidričevo KK TOZD Petovia — vsaka skupina prejme po 1500 din 7. mesto Certus TOZD Potniški promet Ptuj MA ZSMS Mezgovci MA ZSMS Draženci Emona Merkur Ptuj TOZD Lesna industrija Ptuj MIP TOZD Veleprodaja MIP — reklamno vozilo Talis Maribor reklamno vozilo Skupina iz Slivnice — letališče — skupine prejmejo po 1000 din. OBVESTILO Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ptuj Odbor za družbeno pomoč v stanovanjskenn gospodarstvu obvešča vse tiste nosilce stanovanjske pravice, ki so upravičeni do subvencioniranja (nadomestila) stanarin (Ur. vestnik občin Ormož in Ptuj štev. 23/79), da vložijo prošnje s prilogami vključno do 31. marca 1981 na naslov: Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ptuj. Vloge, ki bodo vložene po tem roku, odbor ne bo obravnaval. Obrazce dobite pri strokovni službi Stanovanjske skupnosti občine Ptuj, Osojnikova 1. Rodile src Marta Cvetko, Gregorčičev dr. \^ — dečka; Dragica'Zadravec, Zi- herlova ploščad 4 — Scbastijana; Marta Moravče, Drakšl 15 — deč- k;i; Dragica Palčič, Gregorčičev dr. 11 — Nuša; Vera Kovačec, Brati- Mavei .10 — deklico; Otilija Ulcs, Senešci 72 — dečka; Milica Satler, Rabeljčja vas 14 — Tadejo; Veronika Golub, Moškanjci 48 — Aleksandra; Bojana Sitzenfrci, No- va vas 21 — deklico; Bojana Hle- bec, Kog 19 — Lauro; Marija Jan- žekovič, Bodkovci 29 — deklico; Marija Kralj, Pavlovski vrh 2 — Darjo; Ana Šeruga, Žerovinci 40 — I eonido; Aloj/ija Šalamun, Mestni VI h.8— Boštjana; Danica Cvetko, Cirajenščak 22 — deklico; Zofija Topolovcc, Podlože 62 — dečka; Možena Kmetec, Prešernova 18 — deklico; Slavica Muršič, Senčak 27 — deklico; Darinka Vcsenjak, Tur- ški vrh KK) — Suzano; Jožica Šoš- larič, Ormo/, Ptujska 12/b — dek- lico; Danica Kclc, Goričak 58 — deklico; Angela Hrga, Dornava 147 a — dečka; Mimica Sever, 1 rankovci 13 — deklico; Nada Re- pič, Podvinci 18 a — dečka. Poroke: Martin Kukovec, I.asigovci 10 in Tcre/ija Belšak, Zamušani 72; M.ujan Brodnjak, Gorišnica 174 in Nada Kolarič, Cjorišnica 173; Da- niel Kolarič, Kidričevo 2 in Sonja Kolarič, Skorba 49; Ivan Majcen, drajenščak 6 in Ana IrgI, l.očki vrh 12; Iranc Kosi, HajndI 2 in Marjanca Črnko, Krčevina pri Vur- berku 14; Vilko Turk, Lovrenc na Dr. polju 71 in .ložica Šeruga, Lo- vrenc na Dr. polju 71; Branko Gab- rovec. Mestni vrh 26 in Nada Malek, Grajena 19; Ivan Jurgec, Ciradišča 21 in Majda Voglar, Gra- dišča 134; Zdravko Sok, lormin 1 in Marija Sisinger, Formin 32; Stanko Tašncr, Ločič 25 in Marija 1 ovrec, .liršovci 24; Alojz Lovren- čič, Kobic 16/a in Milena Bele, Dobrina 16/a; Albert Krajnc, Bre- zovec 18 in Milica Vuzem, Belski vrh 36; /vonko Grmič, Dobrava 13/a in Romana Kumer, Ul. B. Kraigherja 13; b ranjo Nikič, Siv.ša 122 in Neža Golob, Kicar 89; Sta- nislav Kociper, Zabovci 7 in Sonja Marodi, Spulilja 115/a. Umrli so: .lakob La/iir, Osluševci 27, roj. 1900, umrl 20. februarja 1981; Ma- rija Kclc, Gruškovcc, roj. 1900, umrla 20. februarja 1981; Marija Klajderič, Brezovcc 51, roj. 1904, umrla 22. februarja 1981; Vinccnc Kukovec, Rakovci 17, Ormož, roj. 1901, umrl 23. februarja 1981; Bar- bara Pcrko, Gerečja vas 20, roj. 1903, umrla 26. februarja 1981. TEDNK izdaja zavod za časopisno in radijsko dejavnost RADIO — TEDNIK 62250 Ptuj, Vošnja- kova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki ga sestav- ljajo vsi novinarji zavoda, direk- tor in glavni urednik FRANC LAČEN, odgovorni urednik FRANC FIDERŠEK, tehnični urednik ŠTEFAN PUŠNIK, Uredništvo in uprava Radio — Tednik, telefon (062) 771-261 in 771-226. Celoletna naročnina znaša 300 dinarjev, za tujino 550 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400-603-31023. Tiska ČGP Večer Maribor. Na podlagi zakona o obdavčevanju proiz- vodov jn storitev v prometu je TEDNIK uvrščen med proiz- vode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proiz- vodov. ČRNA KRONIKA ISa postaji milice v Ptuju so dogodke v prometu ob nedeljskem kurento- vanju ocenili pozitivno. Splošna ocena komandiranja Franca Kozela je, da do sedaj še ni bile tako velike prireditve, kot Je kurentovanje, ki bi poteka- la prometno tako tekoče in brez težav, kot je bilo to preteklo nedeljo. V glavnem je to zasluga vseh udeležencev v prometu, predvsem pa voznikov motornih vozil, ki so bili tokrat nadvse disciplinirani pri parkiranju svojih vozil. Bilo je sicer nekaj posameznikov, ki se niso držali napotkov miličnikov, vendar bi lahko te na prste prešteli. Glede na to, da je bilo na parkiriščih na levem in desnem bregu Drave parkiranih prek 9000 osebnih avtomobilov in blizu 50 avtobusov je promet potekal zmerno in brez zasto- jev. Vsa pohvala velja torej voznikom. Sicer pa so miličniki postaje milice Ptuj in oddelkov v tednu od 23. februarja do vključno 2. marca posredovali v petih prometnih nesrečah. Pri tem so zabeležili eno smrtno žrtev (pešca) in štiri lažje telesne poškodbe. Razen tega so zabeležili še dve težji delovni nezgodi in sicer v TGA Kidriče- vo in v mešalnici krmil v Dražcncih. lOVORN.IAKU ODTRGALO KOI KSA Zelo nenavadna prometna nesre- ča se je zgodila v torek 24. februar- ja ob 11 .30 v Spodnji Hajdini. Voz- nik tovornega avtomobila Štefan Brlek je peljal za kmetijskim trak- torjem, ki ga je upravljal Anton Goljat iz Podove. Tovorni avtomo- bil je začel prehitevati traktor v tre- nutku, ko jc iz nasprotne smeri pri- peljal drug tovorni avtomobil, ki ga je upravljal voznik Stanko Bratu- šek iz Ptuja. Zaradi tega je voznik Brlek močno zavrl, pri čemer jc od- trgalo zadnjo os s kolesi vred. Vozi- lo je pri tem obrnilo in je zadelo v nasproti vozeči tovornjak, za tem pa še v traktor, ki ga je zrinilo s ce- ste, kjer seje prevrnil. Voznik trak- torja je med prevračanjem skočil s traktorja in se le lažje poškodoval. SPKI 7RTF.V CESTE SMRTI V soboto, 28. februarja ob 17.55 je prišlo do zelo hude prometne nesreče zunaj naselja Zgornja Haj- dina na cesti Maribor—Ptuj. Voz- nik osebnega avtomobila Sijepan Hrščak iz Zaboka je peljal iz smeri Maribora prod Ptuju. Zunaj nase- lja Je na meslu, kjer ni prehoda za pešce nenadoma stopil na cesto 66 letni ,Iakob Vidovič iz Ptuja. Voz- nik trčenja ni mogel preprečiti. S prednjim delom vozila je trčil v N idoviča in ga zbil po cestišču, kjer Jc (tble/al. Zaradi hudih telesnih poškodb je Vidovič podlegel že po dveh urah. — OM