0 kafl čfl Naslov—Address nova doba 6233 St. Clair Avenue Cleveland, Oliio (Tel. HEndersnn 3889) OBA (NEW ERA) Od nas vseh je odvisno, da bo letošnja kampanja kot predhodnica 3. mladinske' konvencije in 2. atletične konference vsestransko uspešna. 15. - fi URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION as Second Class Matter April 15th, 1926, at The Post Office at Cleveland, Ohio Under the Act of March 3rd, 1870. — Accepted for Mailing at Special Rate of Postage, Provided tor la Section 1103, Act Of October 3rd, 1817, Authorised March 16th, 1825 ŠT. 15. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, APRIL 12th — SREDA, 12. APRILA, 1939 VOL. XV. — LETNIK XV. DRUŠTVENE in druge slovenske vesti št Tladansk« veselica društva Wn ^®KJf»s sedežem v Fin-r/u, Pa., se bo vršila v so-SL aPrila v Slovenskem do- selic Iackettu- ^*a- Pričetek ve-,erCe določen za 8. uro zve- Prirfn skllPi"(i prijateljev je “% • na večer 1. aprila lepo »ikuPr*Se 1)arty” glavnemu taj-2), v .^Kj, sobratu Antonu nje > v proslavo obletnice koj7*a rojstnega dne. Zdaj, Stj 6 °kalni poročevalec Little tudi S*)Us^*l zajca 'iz vreče, se dru.^dništvo Nove Dobe pri-^Čen^6 ^es^^kam, ki so bile iz-prj|j^ ,°b tisti priliki. Pri tej tj] 1 Je vredno omeniti, da je ■ Zbašnik nekak usta- na.ej Nove Dobe, ker se je lajbni0Venciji v Loraina’ Ohio, j “stan .Potegoval, da si JSKJ1 0v> svoje lastno gla: T.o. rft. Uijo Z*ow™>Pa :. se bo v ne- j aPrila vršila veselica 1 B»'a ^ JSKJ, s sedežem ieij^^^yu, Pa. Dohodki ve-namenjeni fondu za 0 Društvenega doma. K. * opereta v dveh de-jl^. flcer v slovenščini in an-15. J*1'; bo izvajana v soboto i a v Slovenskem domu ^^r°nu, Pa. Pričetek je na-Jen za 8, uro zvečer. , ‘vo* \t\ r°iak ‘n Math ltyj3 Predsednik društva št.: iebij ^ v mestu La Salle, 111., I.4l) ,^’i okrajnih volitvah dne iiw . izvoljen ,za pomožnega v‘zor ja. SNPJ s sedežem v bhajf,U’ ^l->' je pretekli teden °*itv ^-letnico svoje ustali e' Lepo urejena izdaja 5-ietSVete." glasila SNPJ, je za e}, !** Jubilej izšla na 20 straff bujena organizacija je ij slovenskimi podpornice ,i?an‘zacijami ustanovila ilU astno glasilo, in temu se i j l)ripiše velik del zasluge, po številu članov’ la ^ruga, ki je ustano-•1, ‘^0!e lastno glasilo, je KS-)V ‘ le danes po številu čla-' Us/Uga največja; tretja, ki |0‘.aHovila svoje lastno gla-eo ,'s|r°ške udeležbe na med-1 j ^ lekmi v New Yorku pla-8Si°lnst°wn Business & Pro-iie)01 a' ^omen’s Club. Louis Margaret Omer, je 5jlj'i za delegatstvo na le-^ladinski konvenciji. Ptlh . * ie !* nie zborovanje fedfera-)l0r ruštev JSKJ v državi atio se bo vršilo v nedeljo i P^ila v novem Slovenskem ^ v Pueblu, Colo., in se bo •g. 0 ob 9. uri dopoldne. Na ifj|Vecer, to je v soboto 22. gjitl’ se, bo v istih prostorih a Plesna veselica. j tekma kegljačev JS-H ' baznih držav se bo vršila j n®"'° 23. aprila v Clevelan-’ uhio. (Dalje na 4. strani) RAZNO IZ AMERIKE IN PROBLEMI PRISELJENCA INOZEMSTVA Uspehi kampanje NAVZGOR IN NAVZDOL ista; dn '11; M, % dri | Velika časnikarska zgradba, katero je v teku pol stoletja postavil najbolj znani ameriški I časnikarski magnat William I Randolph Hearst, polagoma ; razpada, še pred dobrimi 15 leti je Hearst lastoval okrog 20 ; velikih ameriških dnevnikov in celo vrsto revij. Hearstovi listi so preplavljali vse Zedinjene države in uredniki istih so imeli le malo samostojnosti; v glavnem so se morali ravnati po direktivah velikega magnata. Njegov vpliv na javno mnenje je bil torej ogromen. Poleg tega je mož lastoval mnogo nepremičnin v Zedinjenih državah, v Mehiki in drugod. Vse to je začelo polagoma propadati. Več Hearstovih listov in revij je prenehalo izhajati, nekateri so se združili, nekateri so bili prodani. Večina ostalih je združena v Hearstov sindikat. Nekateri imajo še vedno veliko naklado in prinašajo dobiček, drugi delajo izgubo. Hearst je utrpel velike finančne izgube in njegova posestva in listi so zadolženi. Njegov zastopnik Clarence J. Shearn je danes pravi upravitelj vse Hearstove lastnine. Da so finančne težkoče Hearstovih podjetij velike, se vidi tudi iz tega, da so mu lani kot nominel-nemu uredniškemu direktorju njegovih listov znižali letno plačo od $500,000 na $100,000. Sto tisoč dolarjev je seveda še vedno sijajna letna plača za povprečnega državljana, toda ne za Hearsta, ki je eden največjih razsipnikov. Pri vsej svoji razsipnosti pa velja Hearst pri svojih uslužbencih za velikega skopuha. Plačeval jih je in jih še plačuje kar mogoče nizko. Hearstovi listi tudi niso bili nikdar naklonjeni unijam in delavstvu sploh. Polni senzacij in pretiravanj tudi niso veljali za najboljše. Dandanes, ko Hearstova beseda ni več postava pri njegovih publikacijah, je morda v tem oziru boljše. Osebno se Hearst, kljub kontroli, ki jo je imel nad velikim delom ameriškega časopisja, ni mogel uveljaviti politično. V New Yorku je večkrat kandidiral za župana in za governerja, pa brez uspeha. Največ, kar je dosegel, je bila dvakratna izvolitev za kongresnika. Al Smith leta 1922 ni hotel skupno z njim kandidirati na demokratski listi, in takrat se je Hearst prepričal, da svoje goreče ambicije, postati predsednik Zedinjenih držav, ne bo nikdar dosegel. V letu 1920 se je Hearstovo časopisje pošteno blamiralo z “odkritjem” podkupnine, katero da so zvezni senatorji prejemali od Mehike; tozadevni dokumenti so se namreč izkazali za ponaredbe. Kmalu potem je bil izgnan iz Francije, kjer so ga obdolžili, da je aranžiral tatvino tajne angleško-francoske mornariške pogodbe. Hearstovi listi so tudi odkrili mnoge “rdeče” nevarnosti, katerih nikjer ni bilo. Leta 1932 je začasno dvignil svoj ugled, ko je podpiral Rooseveltovo nominacijo. Toda 7. Rooseveltovimi reformami Hearst ni bil zadovoljen in leta 1936 je podpiral Landona in prerokoval njegovo izvolitev. Ko je bil Roosevelt 3 veliko večino ponovno izvoljen, je Hearstov ugled močno padel. Dandanes Hearst, ki je 76 let star, ni več gospodar ogromne časnikarske zgradbe, ki (Dalje na 3. strani) ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV JUBILEJ ČITALNICE Narodna čitalnica v Kamniku proslavlja letos 70-letnico svojega prosvetnega delovanja. Ustanovljena je bila na pobudo odvetnika dr. Valentina Prevca in njegovega koncipienta slovenskega pesnika Simona Jenka. Deželna vlada v Ljubljani je z odlokom od dne 18. marca 1868 potrdila društvena pravila in dovolila ustanovitev društva. Iz Narodne čitalnice se je razvilo več drugih društev, med njimi tudi pevsko društvo “Lira,” ki kot najstarejše pevsko društvo v Sloveniji še vedno u-spešno deluje. Pod okriljem Narodne čitalnice je leta 1899 slovenski skladatelj Viktor Parma, takratni kamniški okrajni višji komisar, ustanovil kamniški salonski orkester. STARE KORENINE V Celju je dne 22. marca ob-| hajal 85-letnico svojega rojst-| va upokojeni gimnazijski profesor Josip Kožuh. Rojen je bil v Dvoru pri Polhovem Gradcu in kot profesor je služboval v različnih mestih bivše Avstrije. Leta 1899 je bil dodeljen samostojnim nemško- slovenskim gimnazijskim razredom v Celju, kjer je ostal do svoje upokojitve leta 1922. Posebno je jubilantu pri srcu Dijaška kuhinja, katere častni predsednik je še vedno. V Bršljinu pri Novem mestu j je dne 19. marca obhajal 70-i letnico svojega rojstva po vsem | Dolenjskem znani in spoštovani 1 posestnik, gostilničar in mesar ! Josip VVindischer. KRALJEVSKA ROŽA V nekaterih krajih Slovenije {je najti zelo redko divjo cvetlico, ki se imenuje kraljevska roža, blagajev volčin ali blaga-|jana. Pred nekaj leti je bila ta j redka cvetlica zaščitena in od ! takrat se je zadovoljivo raz-j množila. Blagajana cvete zgo-| daj spomladi in največ jo je najti v predelu med Vrhniko in 1 Rovtami. Še pred nedavnim ča-! som so se ljubitelji narave bali, Ida bo ta redka cvetlica izumrla. SMRT POBIRA V Mariboru je v svojem 72. letu umrl bogoslovni profesor prelat dr. Fran Kovačič. Bil je učen mož ter Slovenec in Jugoslovan z vsem srcem. Za obmejno narodno kulturno delo si je stekel velikih zaslug. V Brežicah je umrla Marija Svoboda, vdova po krojaškem mojstru Antonu Svobodi, stara 94 let. Po rodu je bila iz Radeč pri Zidanem mostu. POSUŠILA SE JE V mestni oskrbnišnici v Mariboru je umrla 74-letna hišna posestnica Leonora Kugyjeva. Truplo pokojnice je tehtalo samo 19 kilogramov. Obdukcija je pokazala, da je pokojnica že več let bolehala na poapnenju žil in je smrt nastopila kot posledica popolne oslabelosti. IZVOZ V NEMČIJO V letu 1938 je šlo v Nemčijo okrog 42% vsega jugoslovanskega izvoza. Ker sta sedaj vključeni tudi Češka in Slovaška v nemško carinsko območje, bo celotni jugoslovanski izvoz v to območje znašal nad 50 odstotkov. ’ (Dalje na 3. strani) VSAK P0W0JE Jugoslavija in vse druge male države v Evropi kažejo kar najlepše obraze Nemčiji in Italiji. To je morda precej prisiljeno in težko, toda v obstoječih razmerah najbolj pametno in zdravo. če je človek v nezaželjeni družbi renčečih psov s krvavečimi gobci, je najbolj priporočljivo, da vsakega lepo prijazno nagovarja: “Nice doggie!” Lev Velike Britanije, ki je do zadnjih tednov močno sličil pohlevnemu koštrunčku, je spet pričel dobivati svojo prvotno levjo obliko. Da bi le ne bilo prepozno! Poljska je danes prepričana, da bo ona med prvimi na vrsti, ko se bo Hitlerju spet zahotelo novega ozemlja, zato se z vso naglico obfcrožuje. Vse železnice, ki vodijo iz Rusije, privaža-jo skoro izključno vojno opremo in surovine za izdelovanje iste. Rusije nimajo Poljaki nič ; kaj radi, toda v tem primeru Ijih je zelo ljuba soseda. Doklev so se Kitajci bojevali ipod marelami, so se slabo izkazali, ker marele enostavno ni-jso držale svinčenega dežja. Ko |pa so marele odvrgli in se pričeli bojevati po modernem načinu, s'o povzročili Japoncem že mnogo sivih las. Zdi se, da se je zadnje čase iz tega nekaj na-! učil tudi angleški ministrski i predsednik Chamberlain, postavil marelo v kot in se začel ozirati po puškah in kanonih. »J« Ob reki Nilu so raziskovalci I odkrili grobnico, v kateri so na-* šli mumijo enega tastov kralja Salomona. Seveda, ker je imel kralj Salomon okrog 700 žen, posamezni kraljevi tast ni dosti štel. Menda ne dosti več kot deveti podpredsednik društva za zaščito izgubljenih mačk. * Pravijo, da ima nemški diktator Hitler šest dvojnikov, ki so mu za las podobni. Nacizem je torej na nekak način sličen pravljičnemu zmaju s sedmimi glavami, ki se ni dosti menil, če mu je bila odbita ena glava. Pošast bo divjala naprej, dokler bo imela le še eno glavo. * Albanskemu kralju Zogu se je rodil sin prestolonaslednik ravno ob času, ko so se italijanske čete zbirale, da zasedejo Albanijo. Novorojenček, katerega so imenovali Skander, je po svojem rojstvu princ, če bo pa kdaj tudi prestolonaslednik, je pa veliko vprašanje. * General Franco, kateremu so nemški naciji in italijanski fašisti omogočili zmago v Španiji, je dejal, da so Nemci in Italijani njegovi prijatelji in da bodo 1 ostali trajno zapisani v srcih vseh Špancev. Dokler so jim sa-imo v srcih zapisani, še ni tako hudo, toda bolj nerodno bo, ko jim bodo splezali na vrat. * Administracija v Washingto-nu pazno zasleduje razvoj dogodkov v Centralni in Južni Ameriki, ker se upravičeno boji, da se bo po zmagi španskih re-belov, ki je bila v resnici zmaga jhitlerizma in fašizma, zanesla ta zalega tudi na ameriški kontinent. Da ta pozornost ni brez podlage, dokazuje poročilo iz Argentine, da je bil tam aretiran Alfred Miller, vodja naci-jev, ki je deloval na to, da bi se provinca Patagonija odcepila od Argentine in se proglasila za ! nemško kolonijo. (Dalje na 4. strani) ODLOŽENA POGAJANJA Izgledi za spravo oziroma za poravnavo spornih zadev med C. I. O. in A. F. of L. unijami so slabi. Pogajanja, ki so se na poziv predsednika Roosevelta vršila zadnjih par tednov med za- ' fstopniki obeh omenjenih organizacij, so bila odložena za ne-i določen čas. Skeptiki sodijo, da; se pogajanja sploh ne bodo veči j obnovila. ____ i: STAVKA PREMOGARJEV r Okrog 338,000 delavcev na 1 poljih mehkega premoga je na j stavki, medtem ko se vodijo po- < gajanja za novo pogodbo med , \ zastopniki premogarskih družb , j in zastopniki United Mine < Workers unije. Stara pogodba < j je potekla 31. marca in od ta- , ;krat rovi počivajo. , < MANJŠI DEFICIT j Finančni eksperti administra- 1 scije v Washingtonu sodijo, da J I bo deficit ob koncu fiskalnega -I leta 30. junija letos za 500 mi- ' lijonov manjši kot se je priča- 1 kovalo. Pravijo, da je izboljša- s na trgovina v zadnjih treh mese- 1 cih preteklega leta prinesla več t dohodninskega davka in tudi več dohodkov od nekaterih dru- , gih davkov. 1 ^ ---- POSTAVA (NEVTRALNOSTI J Obe zbornici zveznega kon- J gresa se potom tozadevnih odse-! kov bavita s tako imenovano j nevtralnostno postavo. Sedanja \ nevtralnostna postava poteče!] meseca maja. Kakšna nevtral- ( nostna postava, ki naj bi bra- j nila, da se Amerika ne zaplete !c v kako inozemsko vojno, bo't sprejeta za v bodoče, je težko ij prerokovati. Mnenja senatorjev^ in kongresnikov so v tem oziru is zelo različna. i ^ č KONEC BANDITA V St. Louisu so pretekli teden federalni agenti ustrelili 27- c letnega Bennya Dicksona, ki je c imel na vesti dvoje ugrabljenj 1 in več bančnih ropov. Detektivi, c ki so zalotili bandita pri kosilu v restavraciji, so ga pozvali, 2 naj se poda, ker pa je prijel za 1 revolver, da bi se protivil, so ga 11 ustrelili. 11 it SENATOR UMRL j s V Washingtonu je umrl zvez- c j ni senator James Hamilton 1 ;Lewis, star 72 let. Pokojnik je { 1 bil vpliven politik in v splošnem podpornik in zagovornik Roose-veltovih idej. Poleg tega je bil , poznan kot mož, ki se je vedno c brezhibno oblačil in vedno na- j stopal kot gentleman. r VELIKA UDELEŽBA !, Okrog 75,000 tisoč ljudi je j c preteklo nedeljo poslušalo od- 2 lično ameriško pevko Marian N Anderson, ki je pela na prostem j na stopnicah Lincolnovega spo- j minskega poslopja v Washingtonu. Marian Anderson je črnka, kateri “Hčere ameriške re- 1 volucije” pred tedni niso hotele ( dati v najem dvorane za pevski ^ koncert. To je povzročilo mnogo zgražanja napram omenjeni ( ženski organizaciji in Eleanor 1 1 Roosevelt, soproga predsednika, je,demonstrativno naznanila svoj izstop iz organizacije. Glavno mesto Washington je z 1 veliko udeležbo pri koncertu 1 • pevke Andersonove pokazalo, 1 . da veruje v enakovrednost vseh 1 • državljanov, brez ozira na ple- : me, polt in prepričanje. 1 (Dalje na 4. strani) '• Vprašanje: Imam svojo So- j cial Security Card in se mi za- { njo vedno odbija pristojbina od \ plače. Nisem pa ameriški dr- z žavljan, pa bi rad vedel, da-li { sem zares upravičen do pokoj- Z nine, ko dosežem 65 let staro- t sti. Nekdo mi je rekel, da v dr- Z žavi New York, kjer živim, so jj le državljani upravičeni do teh i pokojnin. jj Odgovor: Vi mešate federal- J I ne starostne pokojnine z držav-14 i nimi pokojninami za potrebne S j starce. Po federalnem zakonu o \ | socijalni varnosti so vsi delav-! j • ci, na katere se zakon nanaša,!* j upravičeni do starostnih pokoj- 5 nin začenši Od 1. 1942, čim do- 5 sežejo starost 65 let. Te pokoj- 5 nine se izplačujejo brez ozira 5 na državljanstvo, na gmotno \ stanje upravičenca ali na nje- $ govo bivališče. Plačila bodo od- \ visna od skupne svote zasluže- / nih mezd, zabeležene v knjigah S socialno-varnostne oblasti pod if isto številko, katero nosi nje- S gova karta. Najmanjša svota je 3 $10, najvišja pa $85 na mesec. S — Državne pokojnine so po- S vsem druga stvar. Do teh so u- S pravičerie že sedaj vse osebe, ki 5 so dosegle star ost 65 let, pa ni- j majo nikakega dohodka niti o- J trok, ki bi jih mogli vzdrževati. % Vprašanje: Vložil sem v New J ■Yorku pred tremi meseci predhodno prošnjo za naturalizaci-1 j jo, pa.mQ nisq;še^oavali na iz-.h pit. Kako dolgo mi je treba ča-is kati? n Odgovor: Radi velikega šte-jj^ | vila prošenj, morajo prosilci v ! New Yorku čakati šest do se-I dem mesecev od vložitve proš- j', i nje do povabila na izpit. Tudi drugje po deželi je treba pre- ^ | cej dolgo čakati. Glavna stvar ; pri tem je, da pišete takoj na- I turalizacijskemu uradu, ako , 1/- j spremenite svojo adreso, da vas | p«ziv k izpitu dobi ob določenem 1 času. n Sl Vprašanje: Ali se pričakuje, n da bo kongres kaj ukrenil gle- k de legalizacije onih inozemcev, ji ki so prišli nezakonito pred b dnem 1. julija 1924? :n Odgovor: V reprezentantski!p zbornici kongresa so bili pred-1 k loženi trije zakonski načrti, ki! n 1 bi omogočili legalizacijo biva- ji nja onih inozemcev, glede ka•• n | terih ni nikake zaznambe, da j n j so prišli zakonitim potom pred j dnem 1. julija 1924. Dosedaj pajri ni kongres še razpravljal o teh;p predlogih. | h Vprašanje: Rad bi se povrnil li v stari kraj, da tam ostanem, n nimam pa denarja za voznino. F Sem naturaliziran državljan. A- k li bo federalna vlada plačala za 1< mojo vožnjo ? ^ i Odgovor: Ne. Le siromašni i- P nozemci morejo dobiti repatria- a ! cijo na vladne stroške. Taki ino- ^ zemci poslani na vladne stroške v njihove rojstne dežele, pa se ^ ne morejo nikoli več vrniti v a Zedinjene države. Vprašanje: Star sem 173 let in, ^ sem vedno delal do par mesecev! v 1 S nazaj. Ali sem upravičen dobiti | „ tri in pol odsto pridobljenih ic mezd, ko preneham delati? Odgovor: Ker ste bil več koti 1 65 let star, ko je socijalno-var-nostni zakon stopil v veljavo, ^ vas ta zakon ne pokriva. Ni bi- v lo nikakih odbitkov od vaše pla- ^ če in zato niste upravičen do t enkratnega plačila oziroma do r mesečne penzije. Ako ste pa v c potrebi, morete zaprositi za dr- j žavno starostno pokojnino v j. fmislu zakona one države, kjer H stanujeta. — flis. A V mesecu marcu nam je S ^ tekoča kampanja pridobila t j; 115 novih članov v odrasli S 5 oddelek in 251 novih članov J 0 v mladinski oddelek. I Zavarovalnine je bilo v j istem času zapisane za $66,- t 000 v odraslem in za $115,- ( 300 v mladinskem oddelku. J| V januarju, februarju J in marcu nam je kampanja j prinesla skupno 304 nove 4 odrasle člane in 635 novih J mladinskih članov. V prvih t treh mesecih kampanje f smo torej pridobili .939 no- t vih članov obeh oddelkov. S Skupne zavarovalnine je t bilo v prvih treh mesecih S kampanje zap isane za * $457,400.00. $ I)o dne 11. aprila, ko je J 4 to poročilo pisano, nam je J 4 kampanja prinesla 705 no- J 4 vih članov v mladinski od- J 4 delek. j * I)o sedaj je prijavljenih ! A 85 kandidatov za delegat- \ * stvo na atletični konferen- \ 1 ci; za delegatstvo na mla- ! * dinski konvenciji pa so pri- 1 j javljeni 103 kandidati. ANTON ZBAŠNIK, 1 glavni tajnik JSKJ. \ POGODBA Z BRAZILIJO T- V nedavnih poročilih iz Wash-i ingtona smo čitalwia je administracija Zedinjenih držav sklenila zelo pomembno trgovinsko pogodbo z južnoameriško republiko Brazilijo. Razni eksperti vidijo v tem poleg boljših prilik za trgovino tudi poglobljene politične odnošaje med obema naj-! večjima republikama na ameriškem kontinentu. Brazilija je ogromna država. Njena novršina meri 3,285,319 kvadratnih milj, med tem ko meri kontinentalna površina Zedinjenih držav brez zunanjih posestev le 3,026,789 kvadratnih milj. Brazilija je torej za več kot 258,000 kvadratnih milj več-i ja od naše republike ali za pri-Dližno toliko kot znaša površina naše države Texas. Prebivalstva pa šteje Brazilija znatno manj