SOCIALISTIČNA ZVEZA O PREDLOGU RESOLUCIJE O GIBANJU ^, OSPODARSKEGA IN DRUŽBENEGA RAZVOJA OBČINE KAMNIK ZA LET01971
Izvršili odbor občinske konference SZDL je na razširjeni seji r bravnaval predlog resolucije o gospodarskem in družbenem raz-sjpju naše občine v letošnjem letu. 2
či Socialistična zveza v celoti podpira prizadevanja občinske skup-čine, izražena v predlogu resolucije, ki narekuje delovnim organi-$cijam hitrejšo modernizacijo proizvodnje, povečanje produktiv-rjosti dela, povečevanje izvoza, oblikovanje takih sistemov delitve ^ohodka, ki bodo vzpodbudni tako za posameznika kot za celotno '"organizacijo, in še posebej zagotovitev pogojev za večji vpliv proiz-jkjalcev na gospodarjenje delovnih organizacij ter na reševanje pipnih problemov v komuni.
pomoči ostarelim in drugim za delo nesposobnim občanom, ki nimajo lastnih sredstev za preživljanje. V ta namen bo treba v občinskem proračunu zagotoviti večja sredstva, dogovoriti se za oprostitev davkov in drugih obveznosti, ki jih imajo socialno šibki občani, zlasti v hribovi-
tih predelih naše občine. Čimveč ostarelih občanov naj bi oskrbovali na njihovih domovih s pomočjo sorodnikov, sosedov in drugih. Tako bi zmanjšali visoke stroške za vzdrževanje v domovih za ostarele, hkrati pa bi ljudje ostali v domačem okolju.
V resoluciji je treba jasno povedati, da smo zaradi nizke lanskoletne prispevne stopnje od osebnega dohodka in zaradi povečanih potreb na področju splošne porabe v občini letos nujno prisiljeni povečati prispevno stopnjo od 4,38 na 4,50 odstotka, čeprav to ni povsem v
skladu z načeli o razbremenitvi gospodarstva.
Tudi v letošnjem letu se je treba zavzemati za združevanje sredstev občanov in delovnih organizacij za uresničevanje programov gradnje šol, otroškega varstva, cest, vodovodov in ostalih komunalnih objektov.
i Izvršni odbor je bil mnenja, 'la je treba glede na položaj in jogo trgovine, gostinstva in tu-izma v gospodarstvu naše obči-* postaviti naloge delovnih or-[<Wzacij na teh področjih bolj Jiobilizacijsko. Te delovne or-pnizacije bodo morale v pri-pdnje več storiti za povečanje izičnega obsega svojih storitev 1 ne pričakovati višjega dohod-p le na račun povečanih cen. »večati bo treba ponudbo in ^biro blaga in tako zmanjšati
odliv skupne moči naših občanov na območje izven naše občine.
V tistem delu resolucije, ki govori o splošni potrošnji v občini, je treba dati določen poudarek tudi nadaljnjemu razvoju kulture v okviru temeljne kulturne skupnosti, ki bo ustanov ljena ta mesec, razvoju otroškega varstva in socialnega varstva občanov. Občinska skupščina naj bi se v resoluciji obvezala, da bo letos sprejela program o izvajanju socialnega varstva in
OBČINSKA SKUPŠČINA SPREJELA
Proračun za leto 1971
Po obsežni razpravi na zborih volilcev, v družbenopolitičnih organizacijah, v delovnih organizacijah in samoupravnih skupnostih je občinska skupščina na seji 9. marca sprejela občinski proračun za leto 1971.
Sestavljalci proračuna in odborniki občinske skupščine že več let ob sprejemanju proračuna niso bili v takih težavah kot letos. Proračunski potrošniki so namreč predlagali pokritje svojih potreb
v višini 16 milijonov dinarjev, občinski proračun pa bo letos razpolagal le z 8,73 milijona dinarjev dohodkov. Razumljivo je, da zaradi takega razkoraka med potrebami in dohodki proračuna, ki bodo le za 4,6 % večji od lanskih , ni bilo mogoče zadostiti sicer utemeljenim predlogom vseh potrošnikov proračunskih sredstev.
Dohodki občinskega proračuna bodo v letošnjem letu razdeljeni na posamezna področja v naslednjih zneskih (v oklepaju je primerjava z lanskoletnimi sredstvi):
KAMNIŠKI OBČAN
GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK
kulturno-prosvetna dejavnost
socialno skrbstvo
zdravstveno varstvo
komunalna dejavnost
delo državnih organov (občinska uprava,
milica, sodišče) dejavnost krajevnih skupnosti dejavnost družbenopolitičnih
organizacij in društev negospodarske investicije
(bolnica Ljubljana, vračila posojil
za šolstvo, za stanovanjsko izgradnjo,
za komunalno dejavnost) gospodarski posegi
(vzdrževanje cest IV. reda,
kmetijski sklad, regres za
mleko, veterinarska služba) rezervni sklad
tekoča proračunska rezerva
362.000 (79,2%)
1.043.300 (118,8%)
194.100 (84,2%)
965.190 (109,9%)
4.738.810 281.000
(105,5 %) (102,8 %)
476.800 (107,3%)
468.386 (75%)
336,500 87.300 30.000
(67,2 %) (104,5 %) (167,6 %)
ETO X. — ŠT. 3
MAREC 1971
50 PAR
GLASOVANJE 0 KRAJEVNEM SAMOPRISPEVKU BO V NEDELJO 28. MARCA LETOS
§ Občinska skupščina je na pji 9. marca sklenila razpisati sferendum za uvedbo krajevne-a samoprispevka na območju Jbčine Kamnik. Razpis so pred-Jgali vsi zbori volivcev v občili, ki so bih od 13. do 25. februarja. V sklepu o razpisu refe-[Tnduma je rečeno, naj bi občani glasovali o uvedbi krajevnega Bmoprispevka za finansiranje .ttadnje komunalnih objektov: odovodov, cest in drugih na-irav, ki imajo pomen za obča-ie,  po  programih krajevnih kupnosti za čas od 1. maja 1971 do 30. aprila 1976.
Krajevni samoprispevek naj plačevali občani občine Kamnik v višini 1 odstotka od istih osebnih dohodkov, od
\ PO ZBORIH VOLIVCEV
katastrskega dohodka, od dohodka pri opravljanju obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev in od pokojnin, ki presegajo 900 dinarjev.
Glasovanje bo tajno z glasovnico in to na vseh običajnih voliščih na območju občine Kamnik v nedeljo, 28. marca 1971 od 7. do 19. ure. Glasovali bodo vsi volivci, ki so vpisani v volilni imenik. Vodili ga bodo volilni odbori, ki jih bo imenovala občinska volilna komisija. Vsak volilni odbor bo imel predsednika in dva člana in prav toliko namestnikov.
Občinska skupščina bo sprejela odlok o uvedbi krajevnega
samoprispevke le, če se bo večina vseh vpisanih volivcev v ob-
_....., . ~ rvv;muiiuiuv;  vi v* I ti v IIV.'o l, IZAvJv.
čini izjavila zanj na referen- nesti na krajevne skupnosti, dumu. J r
Izvršni odbor občinske konference SZDL je predlagal občinski skupščini, naj v svojem proračunu nameni večja sredstva za povečanje višine in števila socialnih podpor. Nedavni popis pomoči potrebnih občanov, ki ga je izvedla socialistična zveza skupaj z organizacijo Rdečega križa in krajevnimi skupnostmi, je pokazal, daje v naši občini precej ostarelih občanov, ki nimajo nobenih sredstev za preživljanje, povprečna višina socialne pomoči pa je nižja kot v marsikateri manj razviti občini. Izvršni odbor je predlagal, naj bi nekatera ne tako nujno potrebna komunalna dela v mestu odložili na prihodnje leto, oziroma naj bi jih financiral sklad za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč, sredstva, namenjena za ta dela, pa naj bi porabili za socialno skrbstvo. Odborniki tega predloga niso sprejeli, pač pa so priporočili, da je treba prihodnje leto sredstva za komunalno dejavnost izločiti iz občinskega proračuna in jih pre-
fs
Volivci so predlagali in vprašali
Od 13. do 25. februarja so bili v naši občini zbori volilcev, ki so tepravljali o predlogih občinskih dokumentov o razvoju občine amnik v letošnjem letu in o predlogu za razpis referenduma o rajevnem samoprispevku. Vseh zborov volilcev se je udeležilo 445 občanov ali okrog 10 %. Največ ljudi je prišlo na zbore na Šajnovici, Volčjem potoku, na Križu, vMotniku, Špitaliču in Komendi, slabša pa je bila udeležba v mestu. Največ časa so volilci namenili razpravam o komunalnih pro-lemih, zlasti o vzdrževanju cest, gradnji vodovodov, električnega ttirežja, o zazidalnih načrtih itd.
Vsi zbori volilcev so potrdili razpis referenduma o uvedbi 1, % amoprispevka in sprejeli tudi programe krajevnih skupnosti, ki jih 'odo s tem denarjem izvajali.
Volilci so dali precej predlogov in postavili mnogo vprašanj, občinska skupščina je na zadnji seji razpravljala o odgovorih na ta Prašanja. V današnji in prihodnji številki našega glasila bomo vse 'omembnejše odgovore tudi objavili.
(Nadaljevanje na zadnji strani)
OBČANI KAMNIŠKE OBČINE!
V nedeljo, dne 28. marca 1971, bomo na vseh običajnih voliščih v naši občini glasovali o krajevnem samoprispevku.
Ker smo doslej že šest let uspešno urejali naše kraje s samoprispevkom, ki bo potekel aprila letos, so se občani na zborih volivcev odločili, da bi tako obliko sofinanciranja krajevnih potreb
obdržali tudi v prihodnje. Z dosedanjim samoprispevkom smo zgradili in asfaltirali številne ceste, med njimi cesto od Kamnika do Šmartna, zgradili mnogo vodovodov, vaških poti, okrepili električno omrežje itd. S samoprispevkom smo pomagali pri izgradnji novih šol na Duplici, v Komendi in v Stranjah.
V sleherni krajevni skupnosti pa je še vedno precej potreb, ki jim brez samoprispevka v prihodnjih letih ne bomo zadostili. Zato je občinska skupščina na predlog zborov volivcev sklenila razpisati glasovanje o samoprispevku za prihodnjih pet let.
Ta samoprispevek bo pol manjši od dosedanjega, /na-
Učimo se za življenje, so na pročelje nove šole zapisali stranjski učenci. S samoprispevkom bomo našim najmlajšim pomagali, da se bodo bolje učili in tudi bolje živeli.
šal naj bi 1 % od čistih dohodkov občanov. Vfc denar, zbran na ta način, bodo krajevne skupnosti porabile za uresničenje svojih programov, ki so jih sprejeli nedavni zbori volivcev. Programi krajevnih skupnosti so objavljeni v Kamniškem občanu št. 3.
Ne gre torej za novo obveznost, pač pa za zmanjšanje dosedanjih dajatev. Krajevne skupnosti pa bodo kljub manjšemu samoprispevku imele dobro materialno podlago za svojo bodočo dejavnost.
OBČANI!
Z udeležbo na referendumu in z glasovanjem ZA SAMOPRISPEVEK bomo v nedeljo, 28. marca 1971, odločili o bodočem razvoju naših vasi, mesta in celotne občine!
OBČINSKA KONFERENCA SZDL KAMNIK
STRAN 2
KAMNIŠKI OBČAN, MAREC 1
POSLANEC NANDE VODE ODGOVARJA
Zakaj postaja kmečko zavarovanje tako drago?
Če hočemo razumeti bistvo kmečkega zdravstvenega zavarovanja je potrebno, da si predočimo celoten razvoj od vpeljave obveznega zavarovanja v letu 1961 do danes.
Prav gotovo je bil velik napredek v zdravstveni zaščiti kmeta, ko je bilo uvedeno zdravstveno zavarovanje. Na tem področju naj bi se tudi kmet počasi približal pravicam, ki jih imajo drugi delovni ljudje.
V zavarovanje so bili pritegnjeni poleg kmetov tudi drugi prebivalci, ki niso bili zavarovani v delavskem zavarovanju. Kmetje so takrat v obliki davka poravnavah le del stroškov zdravstvenega varstva, več kot polovico stroškov pa so nosile občine in republika. Obremenitev kmetov je znašala 6 % od katastrskega dohodka. Osebe, ki niso imele dohodka od kmetijstva, praktično niso nič prispevale, kar so razliko poravnavale družbeno politične skupnosti.
Vendar je kaj kmalu to sofinanciranje začelo pojemati. Pri letnih obračunih so se pričeli pojavljati primanjkljaji, ki jih ni nihče pokrival.
Z zakonom v letu 1965 je bilo zdravstveno zavarovanje kmetov reorganizirano tako, da je bila uvedena samouprava in samofinansiranje.
To je pomenilo, da so kmetje zavarovanci sedaj odločali, kako naj sami v celoti pokrivajo vse stroške svojega zavarovanja. Pa ne samo to. V zavarovanju so ostale še vse osebe, ki so bile pred tem zavarovane, pa čeprav niso kmetje, oziroma čeprav v to zavarovanje ničesar ne prispevajo. Razen tega so prejeh' iz prejšnjih let 15 milijonov din (1,5 milijarde S-din), dolga, ki ga nihče ni hotel prevzeti oz. plačati. Takšna dota je bila samoupravnim organom kmetov prav gotovo težko breme, ki ga pravzaprav sami niti niso bili dolžni nositi.
Takšno stanje je povzročilo, da so se prispevki za zavarovanje vsako leto dvigali, na drugi strani pa so bila plačila kmetov zavarovancev vse manjša. Izterjava se je v povprečju gibala okrog 80% predpisanih obremenitev. Nekatere občine pa so bile v zaostanku s plačili tudi za 50 % ah celo več.
Ker sistem zavarovanja zahteva, da se stroški vsako leto v celoti poravnavajo, je bilo nujno, da se za izpadle prispevke predpisujejo dodatni izredni prispevki.
Tako se obremenitve za zdravstveno zavarovanje dvignejo do skrajne meje zmogljivosti kmeta proizvajalca, razen tega narastejo terjatve skladov za skupno preko 20 milijonov (2 milijardi). Seveda se tak način dela ne more nadaljevati, ker preobremenj uje kmeta proizvajalca in zavarovanje zaradi nesorazmernih obremenitev ni več interesantno.
Samoupravni organi skupnosti zdravstvenega zavarovanja so vseskozi opozarjali na te težave in vztrajno zahtevajo določene popravkezakona.
Končno v letu 1968 republika spremeni zakon, s katerim se uvede določena pomoč v fi-nansiranju zavarovanja. Uveden je bil republiški prispevek, kije namenjen v celoti skladom zavarovanja in ga plačujejo vsi lastniki kmetijskih zemljišč. Uvede se tudi potrjevanje zdravstvenih izkaznic, ki naj izloči iz zdravljenja na račun skladov tiste, ki ne poravnavajo svojih obveznosti. Takšen ukrep je pravzaprav tudi v ostalem sistemu socialnega zavarovanja, vendar tam ni ekonomsko tako šibkih zavarovancev, oziroma je že z zakonom določeno, kdo naj plača prispevke. Ta novost v zakonu res prinese to, da so plačila s strani zavarovancev nekoliko boljša, ostane pa zaradi nepotrjenih izkaznic okrog 30.000 oseb brez zdravstvenega zavarovanja. Večina od teh predpisanih prispevkov ne more poravnati, še posebno ker mora zavarovanec poravnati istočasno vse zapadle dajatve — davke in prispevke.
Prav gotovo te spremembe zakona niso rešitev. Pričakuje
se nov zakon, s katerim se predvideva, da bodo vsaj glavne stvari bolj uspešno rešene. V vsem času od prevzema zavarovanja se je pokazalo, da so kljub vsem težavam samoupravni organi zdravstvenega zavarovanja odigrali zelo važno in morda v bodočem razvoju tu odločilno vlogo.
Kmetje v teh organih so dokazali, da s samim zakonom o zdravstvenem zavarovanju ni mogoče rešiti vseh problemov, ki se kopičijo okrog življenja kmetov. Uspeh so prepričati naše družbeno politične dejavnike, da je kmet proizvajalec prav tako potreben družbi, kot drugi delovni ljudje, da mora uživati enake pravice na ekonomskem, političnem in socialnem področju. Dokazali so, da so brez varuštva profesionalnih kmetovih skrbnikov sposobni sami odločati o svojih še tako težkih stvareh. Postalo je jasno, da brez dviga ekonomske moči kmeta ni mogoče napredovati v kmetijstvu in tudi ne razvijati socialnega varstva kmetov. Dolgoletna politika ekonomskega in političnega pritiska ter ne-zainteresiranosti družbe nasploh do kmetijstva - posebno zasebnega - je poleg že tako slabega stanja pustila nepopravljive posledice.
Vsi ti ukrepi so, in v nekaterih primerih še pogojujejo zelo hitro razslojevanje kmečkega prebivalstva in še nadaljnje drobljenje kmetijske zemlje.
S kmetij se izseljuje mlada delovna sila, ostajajo pa predvsem starejši in za delo manj sposobni, ki nemalokrat morejo le toliko proizvajati, da preživljajo sebe. Sorazmerno majhen del kmečkega prebivalstva je danes še sposoben, da v celoti pokriva tudi vse dajatve, kijih predpisuje družba. In ne samo to. Ti kmečki proizvajalci so dolžni poleg svojih obveznosti kriti stroške za svoje zdravstveno zavarovanje in še za ostale zavarovance, ki tega ne zmorejo. Takšen sistem postavlja kmeta, zavarovanca v neenakopraven položaj nasproti lastnikom kmetijskih zemljišč, ki niso kmečko zavarovani. Te lastnike ne veže solidarnost do ostarelih kmetov, ki so ostali na kmetijah. Seveda se jim to tudi pozna pri dajatvah, ki jih imajo od svojih zemljišč. Nasploh je že več takih lastnikov, ki niso kmečko zavarovani kot pa tistih, ki se preživljajo samo od kmetijstva.
Ker pa poleg tega del zavarovancev ne more pokrivati svojih obveznosti, so dajatve za ostali del kmetov prekomerno visoke in ekonomsko ogrožajo nadaljnji gospodarski razvoj kmetije.
POTREBEN JE DELEŽ REPUBLIKE IN OBČIN
Pri sprejemanju novega zakona, ki je pričel letos veljati, so bila ta dejstva predočena in v določeni meri sprejeti ukrepi. Gotovo je bilo to za kmečko zavarovanje korak naprej, čeprav pušča še vrsto vprašanj odprtih. Bistveno v novem zakonu je, da se prizna, da je v kmečkem zavarovanju določeno število oseb, ki so socialno ogrožene in same ne morejo pokrivati stroškov za svoje zavarovanje. Zakon zavezuje občine in republiko, da pokriva za te osebe prispevke in da poleg tega prispeva tudi del sredstev k zavarovanju samemu.
Po predvidevanjih naj bi tako zbrana sredstva dosegla kar četrtino vseh potreb, če bi stroški znašali toliko, kot je bilo predvideno za leto 1970. Ob doslednem izvajanju zakona se torej bremena zavarovancev ne bi smela bistveno povišati, čeprav se z zakonom samim nekatere
pravice zdravstvenega varstva kot obvezne oblike na novo uveljavijo.
Toda že v lanskem letu, predvsem pa letos so se stvari bistveno spremenile. Stroški zavarovanja predvsem zaradi zvišanja cen zdravstvenih uslug so se v letu 1970 zvišali skoraj za 1/3 nad predvidenimi izdatki. Kaže pa, da bo letošnja podražitev -kljub stabilizacijskim ukrepom prav tolikšna ah še večja.
Takšno nenormalno povečanje stroškov gotovo ne more iti mimo brez posledic še pri tistih, ki vsaj za silo sledijo podražitvam s povečanjem osebnih dohodkov, ne pa pri kmetih, ki so vedno na dnu lestvice osebnih dohodkov.
Nekatere komunalne skupnosti, med njimi tudi ljubljanska, so morale svoje finančne načrte dvigniti skoraj za 100 %, če so hotele obdržati isto raven pravic zdravstvenega varstva. Tako povečani stroški se odražajo seveda v prispevnih stopnjah in pavšalu. Nova stopnja znaša 34 % od katastrskega dohodka in 119,00 din pavšala na zavarovano osebo. Prvotno je bil pavšal sicer še nekoliko višji, vendar se je zaradi zmanjšanja primanjkljaja v letu 1970 za približno milijon din in nekaterih drugih stroškov, pavšal znižal za 59 din.
Prav je, da omenim, da se je predvideni primanjkljaj zmanjšal zaradi tega, ker je bila izterjava v letu 1970 zelo dobra in je bilo plačano še več, kakor so
znašali stroški zavarovanja v preteklem letu. Kljub temu pa dolgujejo zavarovanci skladu še vedno okrog 3 do 6 milijonov din. Seveda gre tu predvsem za večletne dolžnike, ki svojih obveznosti nikakor ne morejo poravnati.
Novi finančni načrt predvideva, da bodo vsi zavezanci svoje obveze v celoti poravnali in da bodo cene ostale na isti ravni kot so danes. Eno in drugo pa je precej dvomljivo.
Novi zakon tudi zavezuje občine, da poravnajo stroške za tiste, ki so socialno ogroženi in predpisanih prispevkov ne morejo plačati. Predvideva se, da bo to znašalo cca 3 mihjone din. Tudi to je še ena postavka, ki lahko napravi težave v izvajanju zavarovanja.
Mislim, da bo treba za uspešno reševanje socialnega zavarovanja kmetov - tudi starostnega zavarovanja, storiti še mnogo več, kot nam daje sedaj zakon o zdravstvenem zavarovanju in tudi bodoči zakon o starostnem zavarovanju kmetov. Upoštevati je treba dejstvo, da se s kmetij mlajši in za delo sposobni vedno bolj odseljujejo in odhajajo na delo v industrijo ah v tujino, kar jim omogoča boljše ali vsaj znosno življenje. Na kmetijah pa ostajajo predvsem starejši in za delo nesposobni ljudje.
To se še posebno odraža v socialnem zavarovanju, ker kolikor manj je kmetij, toliko manj je plačnikov, večja bremena pa
morajo nositi tisti, ki ostanejo zavarovani v kmečkem zavarovanju, kajti tisti del zavarovancev, ki je nesposoben za delo, se veča in tudi ni sposoben plačati še tako minimalnih obremenitev.
Tisti, ki se zaposlujejo in posedujejo zemljo, bi morah zaradi solidarnosti do teh socialno ogroženih kmetov prispevati prav toliko kot zavarovanci. Na ta način bi bila tudi obremenitev znosnejša in enakomer-neje razdeljena.
Kmet, ki ostane na zemlji, gotovo ni sam kriv, če ga otroci zapustijo in ostane sam na kmetiji, pač pa je to predvsem odvisno od ekonomskega položaja, v katerem živi kmet. Bremena, ki ga kot kmečkega zavarovanca še posebej bremenijo, pa položal še poslabšujejo.
Vse bolj se pojavlja tudi to, da nekateri premožnejši državljani kupujejo kmetijsko zemljo predvsem s tem namenom, da vložijo svoj kapital v nepremičnine. Bremena na to zemljo se zmanjšajo za vse socialne dajatve, ki jih je sicer imel prejšnji lastnik - kmet. Novi lastnik, pa čeprav premožen, ni več dolžan solidarno prispevati tudi za eventualno še živega lastnika. Zaradi manjšega plačila pa enakih stroškov, bremena preidejo na druge kmete zavarovance.
Na tak in podoben način se vsako leto zmanjša število zavarovancev za 2 do 3 %. Pri izvajanju socialnega varstva kmeta bo treba upoštevati naslednje mi-
sli:
1. Skupnosti zdravstven«' zavarovanja naj realno obrafj najo stroške, pri obremeniti pa naj se upošteva dejani| zmogljivost kmeta.
2. Družbeno politične skj nosti - občine in republike rajo izpolniti svoje obveznosl celoti do socialno ogrožei kmetov v kmečkem zav: vanju.
3. Uvesti je treba polno darnost za socialno varstvo vse lastnike kmetijske zemll
4. Uveljaviti moramo pij cip, da naj bo zemlja kmeta, rej tistega, ki se preživlja sami kmetijsko proizvodnjo, m| obremenjena, kot pa tistega, mu je to le dodaten vir služka.
5. Nenehno je treba skrbi za to, da se s pospeševanj] kmetijstva, s specializacijo pomočjo družbe doseže ti gospodarska moč, da bo kuj sposoben sebe in svojo druži| dostojno preživljati in, da mogel tudi sam pokrivati dajatve svojega socialnega, naj postopoma doseže en raven ostalega socialnega zal rovanja.
6. Kmet mora postati en; praven proizvajalec. Imeti m< enake možnosti proizvodnje vnovčevanja svojih pridelki Sam mora samoupravno oi čati o rezultatih svojega del; mora imeti pravico in možn< zastopati svoje interese na v! ravneh našega družbenega ljenja.
►♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦<
OBČANI O SAMOPRISPEVKU
GLASOVALI BOMO ZA!
Te dni v naši občini tečejo zadnje priprave na pomembno politično odločitev o bodočem financiranju potreb v krajevnih skupnostih. Prihodnjo nedeljo, 28. marca, se bomo na naših voliščih odločili, ali smo za nadaljevanje doslej tako uspešnega razvoja naših krajev, katerega podlaga je bilo preko 600 milijonov starih dinarjev, ki smo jih v preteklih treh letih zbrali s samoprispevkom. Dosedanji pogovori občanov so pokazali, da je velika večina naših ljudi za to, da v prihodnjih petih letih zgradimo in obnovimo še preostale ceste, vodovode in druge naprave, kijih v našem vsakdanjem življenju tako potrebujemo.
Povprašali smo nekaj občanov, kaj menijo o samoprispevku in kaj bi bilo treba po njihovem mnenju najprej storiti v njihovi krajevni skupnosti.
Ivo KORDIN Kamnik
S sedanjim samoprispevkom smo v Kamniku vehko storili. Čaka pa nas še čedalje bolj pereč problem, to jc pomanjkanje pitne vode. V višjih nadstropjih nam je že sedaj primanjkuje, kaj bo šele čez leto ah dva, če bomo vsako leto zgradili toliko novih stanovanj. Zato je edini izhod, da se na referendumu odločimo za samoprispevek in z njim zgradimo novo zajetje v Stahovici, od koder bo Kamnik dobil dovolj dobre pitne vode.
Seveda ni to edini problem Kamnika. V našem mestu je treba še precej storiti za njegovo urejenost kot turističnega kraja. Zato bom glasoval za samoprispevek.
jevne skupnosti se bodo zato v nedeljo gotovo odločili, da te probleme rešimo s samoprispevkom. O tem sem kot odbornik občinske skupščine trdno prepričan.
Milka HRIBAR - Buč
Dve stvari sta, ki nas v Buču najbolj žulita. To jeobnova in razširitev vodovoda in izgradnja poti do zadnjih treh hiš, ki v našem kraju še nimajo urejenega dostopa.
Naš vodovod je najstarejši v Tuhinjski dolini, cevi so položili že leta 1911. Zato so še komaj uporabne in jih bo treba zamenjati. Tako bo 20 hiš spet preskrbljenih z vodo.
Franc PANCUR - Stahovica
Poleg dokončanja vodovoda, ki ga bomo napeljali v vse vasi krajevne skupnosti Kamniške Bistrice, je za naše področje trenutno najbolj pereča slaba električna napetost. Posebno zvečer je tako slaba napetost, da luč komaj brli. Imamo velike težava tudi pri uporabi gospodinjskih aparatov, radioaparatov in televizorjev. Zato je nujno potrebno zgraditi nov transformator, ki naj bi napajal Stahovico, Županje njive, Okroglo in Zakat: Seveda bo treba ojačati tudi električno omrežje. Občani naše kra-'
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Tudi cesta do Žubeja je nujna, saj sedaj vozimo po grabnu, ne samo tisti, ki imamo tu hiše, pač pa vsi, ki imajo njive na tem koncu. Pa tudi Gradiščani bi lahko imeli tod precej bliže do doma. Seveda ima krajevna skupnost Šmartno še veliko drugih problemov. Prepričana sem, da nas bodo tudi tokrat „gor-janci" podprli, čeprav imajo že precej stvari urejenih. Glasovala bom za samoprispevek, brez njega ne bo napredka!
Stane JERMAN - Smarca
V Šmarci bo samoprispevek uspel, ker imamo res kaj pokazati: asfaltirane ceste, o katerih se nam pred leti še sanjalo ni. Lesene, dotrajane mostove smo
zamenjali z betonskimi in še bi lahko našteval, kaj smo naredili s samoprispevkom. In kar je najbolj važno: ljudje vedo, kako se zbira in kako se porabi vsak dinar.
Tokrat naj bi prišel na vrsto tudi zgornji del Šmarce. Zato imamo v programu asfaltiranje ceste v Zgornji log. Urediti pa je treba tudi avtobusno postajo in javno razsvetljavo.
Komur je pri srcu ureditev teh in še drugih problemov v Šmarci, bo v nedeljo glasoval za samoprispevek.
Tončka PETERLIN
- Komenda
Tudi pri nas brez samoprispevka ne bi imeli tega, kar imamo. Najbolj smo seveda veseli nove šole. Seveda pa nas čaka še marsikaj. Radi bi imeli vse ceste asfaltirane, urediti je treba pokopališče. Tudi razpadanja prosvetnega doma, v katerem je ambulanta, pošta, krajevni urad, kino in klubski prostori, ne smemo več dolgo gledati. To je že prava sramota za Komendo. Seveda naj bi k obnovi zgradbe prispevali svoj delež tudi tisti, ki pobirajo najemnino. Doslej zbrani samoprispevek smo zelo pametno naložili. Prepričana sem, da bo z bodočim tudi tako. Zato bom v nedeljo glasovala zanj!
Franc KURET
- Duplica
Ker smo zgradili novo šolo, moramo poskrbeti še za varen nastop do nje. Današnji promet na cesti Duplica-Kamnik pa ne zagotavlja več varne hoje Šolski mladini. Zato sem mnenja, naj bi z   bodočim samoprispevkom
'Ah
L
smo mnogo kilometrov vaških poti, skoraj sleherna vas ima danes vodovod. Ce bomo to priložnost, da si zagotovimo denar za nadaljnji razvoj naše doline, izpustih iz rok, potem smo pogoreli. Kdo nam bo zgradil transformatorje, vodovode, poti, pokopališče in druge stvari, ki jih potrebujemo, če ne sami. Prednost bodočega samoprispevka je, da bo ves denar ostal krajevni skupnosti za njene potrebe.
Ivan HOMŠAK
- Špitalič
Večino sredstev iz samoprispevka smo doslej dajali za asfal-
zgradili pločnik od Duplice do šole, morda bi ga podaljšali celo do bencinske črpalke, saj naši otroci hodijo v šolo tudi v Kamnik. S tem bomo zmanjšali možnost nesreč, ki jih je ravno na tem odseku največ. Zato se mi ne bo težko odločiti na nedeljskem glasovanju.
Anton PODBEVŠEK - Zgornji Tuhinj
Od takrat, ko smo dali kmetijsko zadrugo iz rok pa do uvedbe krajevnega samoprispevka, je naša dolina v komunalnem pogledu nazadovala. S samoprispevkom pa smo si spet precej pomagali naprej. Cesta je spet vrnila življenje dolini. Zgradili
tiranje ceste, vendar nam ni žal, saj je Kamnik sedaj precej bližji. V prihodnjih letih pa moramo poskrbeti tudi za sam Špitalič. Nujno potrebujemo telefon, obnoviti moramo precej poti, na Okrogu moramo zgraditi vodovod, podpreti je treba novoustanovljeno gasilsko društvo itd.
Veliko smo naredili z dosedanjim samoprispevkom, z bodočim pa bomo lahko še več, ker bomo ves denar porabili na območju krajevne skupnosti. Poleg tega bodo občani manj .obremenjeni, saj bo samoprispevek za polovico manjši, kot je bil doslej. V Špitališču ga bomo podprli!
Franc SEMPRIMOŽNIK - Mah Rakitovcc
Za nas je najbolj pomembno, da bomo čimpreje obnovili naše električno omrežje in postavili nove transformatorje, saj sedaj transformator na Brezovici in prešibko omrežje, postavljeno pred dvajsetimi leti, ne zmore naših čedalje večjih potreb. Poleg samoprispevlca bomo dali tudi drogove in delali bomo.
Čimprej bi radi dokončali tudi cesto proti Cešnjicam. Denarja nam prav gotovo ne bo ostajalo. Za nas v nedeljo ne bojte, čeprav upam, da se boste tokrat tudi Kamničani bolje odrezali kot pred tremi leti!
iMNIŠKl OBČAN, MAREC 1971
STRAN 7
v" zadnjem času pogosto beremo in slišimo v radiu razprave o ustanavlja-kulturnih skupnosti v občinah. Pred kratkim sta bila v republiški skupni sprejeta tudi dva zakona, ki urejata to področje. Ker so tudi v naši Sini v teku priprave za ustanovitev kulturne skupnosti, smo zaprosili lka DOBNIKARJA, poslanca prosvetno-kulturnega zbora republiške ipščine, naj nam kaj več pove o pomenu teh samoupravnih skupnosti in o pravah na ustanovitev kulturne skupnosti v Kamniku.
- Tovariš Dobnikar, kako vi kot    kulturnim skupnostim tudi stopnjo
slanec prosvetno-kulturnega zbo-ocenjujete nedavno sprejeta za-na o kulturnih skupnostih in nji-vem financiranju? V čem je itvo teh zakonov? Moja ocena obeh zakonov, ki sta a po daljših razpravah sprejeta de-mbra 1970, je povoljna. V kultur--prosvetnem zboru republiške upščine sem zanju tudi glasoval, važnejše se mi zdi, kaj pravijo o h dveh zakonih ljudje, ki delujejo kulturno-prosvetnem področju »t posredovalci kulture in prosvete tisti, ki dobrine te vrste spreje-ajo kot vsakodnevno duhovno po-Jbo. Sodeč po razpravah, ki jih je ipravil iniciativni odbor za ustano-tev temeljne kulturne skupnosti v amniku, ugotavljam, da tudi posre-»valci in sprejemalci, če jih smemo ko imenovati, sprejeta zakona oce-ujejo zelo zadovoljivo. Prvi zakon »vori o republiški kulturni skup-)sti in temeljnih kulturnih skupkih. Bistvo tega zakona je težko i kratko opisati, vendar bom sku-1 odgovoriti s tem, če navedem aj nekaj poglavitnih nalog, ki jih 3 opravljala temeljna kulturna hipnost.
Naša temeljna kulturna skupnost Kamniku bo z delovnimi organiza-jami muzejske in spomeniško-var-vene dejavnosti, knjižničarstva, asbene dejavnosti, kinematografije i lokalnega tiska, z drugimi organi-»cijami s področja kulture, kot so tosvetna društva, in z zainteresi-inimi delovnimi in družbenopoli-čnimi organizacijami v občini obli-ovala in uresničevala program kul-irne dejavnosti v občini. Na pod-•gi spremljanja in preučevanja raz-ler in dosežkov v kulturni dejav-osti bo spodbujala in sodelovala pri stvarjanju možnosti še za nadaljnji »zvoj te dejavnosti. Spodbujala in odpirala bo tudi ustvarjalnost po-»meznih kulturnih delavcev v obči-i itd. Naloge in dolžnosti bi lahko ašteval še in še, pa vendar se mi di, da sem navedel glavno.
Ob ustanavljanju kulturnih skup-losti je pomembno povedati, da irehajamo na podlagi obeh zakonov Udi v tej dejavnosti do kvalitetnejše - »blike samoupravljanja tako glede S •togramiranja kot tudi financiranja ealiziranih programov.
- Ah bo kultura v prihodnje kaj la boljšem tudi v materialnem po-lledu? A li lahko poveste, kako bo v »rihodnje s financiranjem kulture v laši občini?
Sva že pri drugem zakonu, ki ima laslov Zakon o sredstvih za financi-anje kulturnih skupnosti in kul-iUrne dejavnosti. Ta mi je posebno teč.
Naj seznanim bralce, še posebej Pa odbornike občinske skupščine, s Petim členom tega zakona, ki zavezuje republiko in občine glede financiranja kulturne dejavnosti:
„Za financiranje programov kulturne dejavnosti temeljnih kulturnih skupnosti prepušča SR Slovenija tem skupnostim republiški prispevek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, kakor ga je določil zakon 0 uvedbi in stopnjah republiških prispevkov, davkov in taks, zbran na območju občine, v kateri temeljna kulturna skupnost deluje.
SR Slovenija prepušča temeljnim
0,5 % republiškega davka od prometa blaga na drobno, kakor ga je določil zakon o republiškem davku od prometa blaga na drobno, zbranega na območju občine, v kateri temeljna kulturna skupnost deluje.
Sredstva iz prejšnjih dveh odstavkov tega člena se prepustijo temeljni kulturni skupnosti, če občina na ustrezen način zagotovi svojo udeležbo pri trajnem zagotavljanju trdne materialne podlage za delo kulturne skupnosti in za razvoj kulturne dejavnosti, ki bo v odvisnosti ' od splošnega družbenega in ekonomskega razvoja njenega območja. Višina teh sredstev za leto 1971 ne more biti nižja od sredstev, ki so bila določena za kulturne dejavnosti v letu 1970, povečana za stopnjo zvišanja proračunskih dohodkov občine."
Prav se mi zdi, da zakon zavezuje tako republiko kot občine.
Med časom, ko odgovarjam na vprašanja, in časom, ko bo izšla ta številka Kamniškega občana, bo seja občinske skupščine Kamnik, ki bo sprejela letni plan in proračun. Iz dosedanjega predloga finančnih sredstev na postavki občinskega proračuna 1971 za temeljno kulturno skupnost v višini 250.000.- din v primerjavi z lanskoletnimi 334.270,-din je vidno sredstva za letošnje leto znižati kar za 84.270,10 din ali za 25,15 %, češ, saj bo od republiških davščin, ki se zbirajo na območju občine, prepuščenih kar 330.000 do 350.000.- din temeljni kulturni skupnosti. Sredstva za financiranje kulturne dejavnosti bi bila torej letos v skupnem znesku ca. 600.000.- din, če zakon ne bi občine obvezoval drugače. Torej vmes je „če".
Po zakonu o financiranju kulturnih skupnosti ne more biti višina sredstev za leto 1971 na kulturno dejavnost nižja od sredstev, ki so bila določena za to dejavnost v letu 1970, povečana za stopnjo zvišanja proračunskih dohodkov občine; ta pa bo v primerjavi z lanskimi večja za 4,6 %.
Zato bi moral biti predlog proračuna za temeljno kulturno skupnost v tem letu v višini 349,647 din.
Tak znesek bi moral zagotoviti občinski proračun, a davščin, ki so se zbirale v naši občini in odvajale do sedaj republiki, bi ostalo za namene temeljne kulturne skupnosti v naši občini cca 350.000.- din.
Skupna sredstva za financiranje temeljne kulturne skupnosti Kamnik bi tako za leto 1971 znašala 699.647.- ali denimo zaokroženo navzgor 700.000.- din. S tem zneskom bi se bilo možno približati predloženim potrebam kulturno prosvetnih delovnih organizacij in društvom, ki znašajo 732.000.- din.
Iniciativni odbor je občinski skupščini torej predlagal za financiranje kulturne dejavnosti letos iz občinskega proračuna znesek v višini 349.647.- din. Ker pa ugotavljamo, da je proračunskih dohodkov vsako leto veliko manj, kot udeleženci na proračunskih sredstvih zahtevajo dotacij, je seja občinske skupščine našla novo rešitev. Na zboru delegatov krajevnih skupnosti, kije bil dan pred sejo občinske skupščine, so namreč posamezni delegati poročali, da so tudi nekatere krajevne skupnosti dale v svoj program finan-
ciranje kulturne dejavnosti, predvsem za adaptacije prosvetnih domov, ko bomo 28. marca izglasovali nov krajevni samoprispevek. S tem bomo pokrili razliko med postavko v občinskem proračunu in po zakonu zahtevanem znesku. Če zadevo lahko tako rešimo in zadostimo zakonu, se bomo pogovorili o tem v iniciativnem odboru republiške kulturne skupnosti.
Na vsak način bodo letos sredstva za kulturno dejavnost še enkrat večja kot lani, kar je tudi prav. Menim, da jih bo dovolj za redno dejavnost, nekaj pa jih bo temeljna kulturna skupnost morala nameniti za večja popravila kulturnih domov in drugih stavb, v katerih občanom posredujemo kulturne vrednote.
- Vi ste predsednik iniciativnega odbora za ustanovitev kulturne skupnosti v naši občini. Kako daleč ste s pripravami, kdaj bo po vašem mnenju ta nova samoupravna skupnost zaživela tudi pri nas?
Po štirih vsebinsko dobrih sejah iniciativnega odbora smo s pripravami tik pred ustanovitvijo temeljne kulturne skupnosti. Ustanovili jo bomo do konca meseca marca.
Skupščina temeljne kulturne skupnosti bo štela 25 članov, ki jih volijo delovne organizacije kulturne dejavnosti ter druge delovne in družbenopolitične organizacije. Doslej smo prejeli do roka (10. marec) seznam 18 izvoljenih delegatov. Čakamo še na predloge lokalnega tiska, občinske konference SZDL, ZMS, kina, Titana, Stola in Svilanita.
Ker je reševanje problematike kulturne dejavnosti zahtevno, je razumljivo, da so nas predstavniki družbenopolitičnih organizacij in občinske skupščine vspodbujati in s svojim sodelovanjem podpirali, da bi temeljno kulturno skupnost čimprej ustanoviti, vendar menim, da nismo ničesar zamudili, ker smo počakali na izdajo obeh zakonov, ki sta nam nudila osnovno podlago za temeljito pripravo.
Skoraj bi pozabil povedati, da bomo v našo kulturno skupnost vključili tudi 5 kamniških svobodnih umetnikov.
Za ustanovitev skupnosti je iniciativni odbor po večlcratnih temeljitih razpravah izdelal predlog osnutka statuta TKS in poslovnik o delu ustanovne skupščine. Z vsebino obeh dokumentov smo zadovoljni, če sta pa res v redu, bodo povedale organizacije, ki volijo delegate, in delegati sami, katerim smo ju poslali v pretres z zahtevo, da dajo svoje pripombe.
Torej, kot vidite, bo do ustanovitve TKS fkratica za temehno kulturno skupnost) prišlo v kratkem.
Katere so osnovne poteze in značilnosti osnutka programa razvoja kulture v naši občini, ki ga boste predložili skupščini kulturne skupnosti?
Osnovne poteze in značilnosti programa razvoja kulture v naši občini zajema le njegov osnutek, ki vsebuje dejavnosti muzeja, spomeniškega varstva, lokalnega tiska, glasbe, prosvetnih društev itd.
Iniciativni odbor je terjal od vseh kulturnih ustanov in organizacij, naj mu dostavijo svoje programe. To so le-te tudi storile. Vendar smo menili, da iniciativni odbor ni poklican, da do kraja izdela popoln program, pač pa, da bo skelet programa dopolnila novoizvoljena kulturna skupnost, upoštevajoč potrebe po kulturni dejavnosti in njeni razširitvi na podlagi odobrenih finančnih sred-
IZ VOLČJEGA POTOKA
Obisk pri najstarejši vaščanki
' Za praznik žena so člani odbora    krajevne organizacije
SZDL Volčji potok obiskali najstarejšo mater v vasi, Gračar-
Gračarieva mama iz Volčjega potoka
jevo mamo in ji izročili skromno darilo. V lepo urejeni hiši v Volčjem potoku živi 91-letna mati Antonija Cerar.
„Kako se kaj imate", smo jo povprašali. „Nič nam ni hudega", je odgovorila. „Tudi glede zdravja se ne morem nič pritoževati. V bolnišnici sem bila samo takrat, ko sem druge obiskovala. Pri meni je pa bil zdravnik pred dvema letoma in ne na mojo željo."
„Kako ste pa živeli v mladih letih? "
„Življenje v naših mladih letih je bilo drugačno kot danes, ko vsak lahko zasluži. Leta 1905, ko sem imela 25 let, sem šla v Ameriko za zaslužkom. Pol leta sem delala v kovinski tovarni, vendar sem jo kmalu zapustila. Zatem sem kuhala tamkajšnjim zaposlenim. Tam sem se spoznala z možem, nakar sva se že leta 1908 odločila za povratek v domovino", je živahno pripovedovala.
Bila je vesela, da se je ob prazniku kdo spomnil tudi nanjo ... ak
stev. Na ta način bo TKS kot samoupravna skupnost spodbudnik in soustvarjalec kulturne politike kamniške občine.
In na koncu čisto na kratko še o delu iniciativnega odbora. Vsi člani so na odgovornih delovnih mestih, a jim ni bilo odveč porabiti prosti čas za vse temeljite priprave za ustanovitev kulturne skupnosti Kamnik. Obiskali so vse seje in bili izredno delavni. Nikdar ni bil iniciativni odbor nesklepčen; člani so razpravljali zavzeto, preudarno in konstruktivno in lahko trdim, brez nepotrebne „in-flacije" besedi.
Uporabljam to priliko, da se vsem delavnim članom iniciativnega odbora za ustanovitev temeljne kulturne skupnosti za pomoč in njihovo prizadevnost posebno zahvaljujem.
„NAŠA KRI" v Zgornjem Tuhinju: Kulturno-prosvetno društvo iz Zgornjega Tuhinja, v katerem sodeluje tudi precej mladih, je v zimskih mesecih naštudiralo Finžgarje-vo ljudsko igro Naša kri, s katero so se že predstavili domačinom na odru v Lazah. V teh dneh pa gostujejo tudi v okoliških krajih.
Foto: Smolnikar
Velika pustna parada malih cicibanov
Prav tak naslov zasluži prireditev, ki je bila pripravljena maskiranim cicibanom na pustni torek popoldne. Parada, da se razvedrijo naši cicibani in njihovi starši, pa ne samo starši, ampak domala vsi Kamničani.
Ob štirih se je zbrala vsa ta mala pisana maskirana druščina na ploščadi pred Prehrano, da se v povorki pokaže vsem, ki so jih že v predpustnih dneh z nestrpno radovednostjo pričakovali. Res, lepo je bilo! Lepo in pestro, da se ne da popisati, treba je bilo le videti. To so vedeli Kamničani, zato so se razvrstili po mestnih pločnikih, kjer je korakala živo pisana kolona. Pozdravljanje gledalcev z vseh
strani, iz parade pa živo vrvenje, vriskanje in ukanje, ki ga je dopolnjevala harmonika, je polnilo mestne ulice. In v povorki? Reči smemo, vse mlado, kar „leze in gre", kar je še otroško veselega in mladega življenja polnega.
O vseh ne morem govoriti, raje ne, da se kaki maskici ne zamerim, ker so bile vse tako zelo lepe, vsaka po svoje seveda. In koliko je bilo te pisane drob-njadi! Predlanskim 200, lam" 300, letos čez 400 - to je produktivnost. „Kako ste jih prešteli? " so spraševale nekatere mamice. „Ljudsko štetje" je bilo kaj enostavno, brez popisnih pol. Po krofih, ki ga je
Pustna parada najmlajših
kot legitimacijo prejel vsak maskiranček. Čez 400 je bilo „vpisanih", menda tudi poje-denih, nekaj težav je bilo s tem, ker so nekateri legitimacijo že preje pojedli, predno so bih „popisani". Pa nič zato, saj se je dobila še kaka rezervna „pola" na kupu, ki pa je sicer zelo hitro kopnel.
Zaključek parade je bil v dvorani Doma; na voljo nam jo je dalo Podjetje Kamnik. Tu so utihnile koračnice, ki so odmevale skozi celo mesto, in harmonika, ki jo je napihovala Mi-helca iz Kosiš, je začela z valčki in polkami za ples. Vsi so se zavrteli, čeprav ni bilo nobenega plesnega mojstra. Mamice so morale dati prednost svojim ljubljenčkom, čeprav bi se še same rade malo zasukale. To je bil svet mladih, nepisana pravica otroške mladosti in sproščenosti, resnična radost.
Prehitro je potekel čas. Treba je bilo zaključiti dan, ki je bil za male cicibane morda najlepši in najveselejši v tem letu.
Zadnji glasni vriski in veselo ukanje maškaric ter srečno postavljanje in iskreno zahvaljeva-nje srečnih mamic za prireditelje ni mogla biti večja in lepša nagrada, za Društvo prijateljev mladine Kamnik pa najlepše poplačilo za vso skrb, ki jo vsako leto posveti našim malčkom za ta dan. B. M.
I I
OB PODELITVI PREŠERNOVIH BRALNIH ZNAČK
Vsak četrti učenec tekmuje s knjigo
I
Konec februarja letos so učenci naših osnovnih šol že tretjič prejeli Prešernove bralne značke.
Letos je za bralno značko tekmovalo kar 650 učencev, kar pomeni, da se je v tekmovanje vključil najmanj vsak četrti učenec. Na osnovni šoli Toma Brejca so bili najbolj pridni. Zlate, srebrne, bronaste in cicibanove bralne značke je prejelo kar 193 učencev.
V osnovni šoli Moste-Ko-menda 146 učencev, v osnovni šoli Frana Albrehta 99 učencev, na Duplici 68, v Stranjah 51, v Zavodu za usposabljanje invalidne mladine 30 itd. Letos so prvič tekmovali učenci prvih in drugih razredov — za cici-banovo značko.
Za organizacijo tekmovanja je poskrbel poseben odbor, ki so ga sestavljale tova-rišice: Marija Grzinčič, Katja Šerbel, Marija Razpotnik, Rozalija Vremšak in Anica Urbanija.
Na zaključni prireditvi v dvorani kina Dom je predsednik občinske skupščine Vinko Gobec pozdravil vse tekmovalce in sedmim najboljšim podelil knjižne nagrade.
V pestrem kulturnem programu sta ob spremljavi Kamniškega komornega orkestra pod vodstvom prof. Srdjana Ribaroviča pela operna pevca Rajko Korit-nik in Jože Stabej.
Med najmlajše bralce sta prišla tudi mladinska pisatelja Branka Jurca in Smiljan Rozman. Jurčeva je zbranim učencem povedala, kako je nastala njena zgodba Žre-biček brez potnega lista. Rozman pa je moral odgovoriti na številna radovedna vprašanja bralcev svojih del, kako je preživel svojo mladost, kje je dobil navdih za pisanje posameznih svojih del in še mnogo drugih stvari so želeli zvedeti. Na koncu so ga mladi kar obkolili s prošnjo za podpis na njegova dela. Ob ritmu bobnov in kitar ansambla Kamniktiti je bilo tretje tekmovanje mladih značkarjev pri kraju. Organizatorjem vse priznanje za uspelo izvedbo obsežne akcije!
fs
455
(Nadaljevanje s prve strani)
Podjetje, ki prekomerno izkorišča cesto v Zg. Tuhinj, naj prispeva za vzdrževanje
Skupščina občine Kamnik pripravlja odlok, s katerim bo predpisan prispevek za izkoriščanje naravnih materialov. Ta sredstva se bodo zbirala na cestnem skladu in se bodo v prvi vrsti koristila za vzdrževanje tistih cest in poti, ki so prekomerno obremenjene s prevozi zaradi izkoriščanja gramoza in peska.
— Traso ceste skozi Laze naj se postavi pod naselje
Prestavitev ceste III. reda pod vas na Lazah ne bo izvedljiva. Prestaviti bi bilo treba okoli 800 m trase, kar pa po grobi oceni brez odškodnin predstavlja podražitev za približno 100 milij. S-din. Ker je v osnutku programa cestnega sklada SRS do leta 1975 samo 400 milijonov S-din za tuhinjsko cesto, predlagane spremembe ne morejo biti upoštevane.
ŠMARTNO
— Dovolitev zidanja hiš v Šmartnem
Območje naselja Šmartno se urbanistično ureja z urbanističnim redom občine Kamnik. V kolikor so zemljišča v območju, kjer po urbanističnem redu ni dovoljena gradnja stanovanjskih objektov, imajo občani možnost predlagati eventualne spremembe obstoječe „potrjene" urbanistične dokumentacije.
— Nujna gradnja nove osnovne šole v Šmartnem, ki naj bi
bila zasnovana tako, da jo bo mogoče kasneje razširiti v osemletko
Po programu investicija šolstvu je adaptacija šole v Šmartnem predvidena takoj za adaptacijo šole na Vranji peči. Vprašanje organizacije popolne osemletke v Šmartnem pa je zaradi majhnega števila prirastka. Sedaj je v štirih razredih le 45 otrok in to v dveh kombiniranih oddelkih. V kolikor bo število otrok v šolskem okolišu Šmartno še naprej v upadanju, bo nastalo celo vprašanje obstoja te šole.
— Zahteve volilcev, da se otroci iz oddaljenih krajev sprejmejo v internat v Kamnik in tako zagotovi ustrezno šolanje
Možnost bivanja v Dijaškem domu v Kamniku imajo otroci občanov občine Kamnik. Zmogljivost s celotno oskrbo je 50 učencev. Rok za vpis za naslednje šolsko leto je do 30. junija. Možnost vpisa v internat imajo tisti otroci, ki so več kot 4 km oddaljeni od šole, pa ni organiziran prevoz otrok v šolo, oziroma če so oddaljeni več kot 3 km od avtobusne postaje. N. pr. 9 otrok iz okoliša Vranje peči biva v domu.
— Trgovina v Šmartnem
S strani pristojnih inšpekcijskih služb je bila v letu 1970 izdana ureditvena odločba za preureditev poslovnih prostorov trgovine v Šmartnem, s čimer bo v letu 1971 pridobljena večja prodajna površina in možnost večjih zalog ter boljšega izbora raznega potrošnega blaga. Trgovsko podjetje , jČočna" Kam-
nik bo še v letošnjem letu izvedlo predvideno preureditev.
LOKE
— Odškodnina za zemljišča na tuhinjski cesti
Vsi zahtevki za odškodnino za zemljišča, ki so uporabljena za razširitev tuhinjske ceste, bodo obravnavali skupaj, ko bo rekonstrukcija ceste dokončna, opravljena izmera in sestavljen naznanilni list po katastrskih občinah. Občani so pred pričet-kom gradnje soglašali z brezplačnim odstopom zemljišč. Škodo pri drevju in objektih plačujejo po uradni cenitvi.
— Kdaj bodo urejeni dovozi na zemljišča na Tuhinjski cesti
Izvajalec del na Tuhinjski cesti, Cestno podjetje Ljubljana, ni uredil vseh uvozov, ker je bilo potrebno pred nastopom zime opraviti pomembnejša dela - odbojne ograje, prometno
signalizacijo in dr. Se neurejeni dovozi in druga dela bodo opravljena spomladi, ko se bo pričela normalna gradbena sezona.
STAHOVICA
- Rudnik kaolina naj uredi ustrezne naprave, da se ne bo zapraševala okolica
Rudnik kaolina za vse obrate v Stahovici nima nikakršnih dovoljenj (lokacijsko, gradbeno in uporabno). Razlog za to so predvsem neurejene čistilne naprave — filtri.
Sanitarna inšpekcija bo zahtevala, da se preko pristojnega zavoda izvede meritev mikro-klime okolice obratov. Pristojne inšpekcije občine in republike bodo ukrepale v smislu zahtev zborov volilcev. KRIŽ
- Zagotoviti sredstva za asfaltiranje ceste Križ — Komenda od sredstev za vzdrževanje te ceste
1C       &&&%¥A?. (us)
Lun'ca je videla, logarji pa ne ... in še mnogo drugih domislic so na svoja vozila zapisali tuhinjski pogrebci, ki so v sredo v Kamniku pokopavali letošnjega pusta.
SLOVENSKO PIONIRSKO PRVENSTVO
NA VELIKI PLANINI
Smučarski klub Novinar iz Ljubljane je v nedeljo 7. marca priredil na smučiščih Velike planine ekipno slovensko prvenstvo za cicibane in pionirje. Nastopilo je 27 ekip s preko 400 tekmovalci, med njimi tudi pionirska ekipa SK Kamnik.
Dasiravno je bila tekma, lahko rečemo, na domačih tleh Kamničanov, je že sam začetek tekmovanja dal slutiti, da naši tekmovalci niso dorasli izkuše-
nim vrstnikom z Jesenic, Maribora, Tržiča itd. Zaostanki v sekundah so bih na sorazmeroma kratki progi sicer majhni, vendar se nobenemu od pionirske ekipe Kamnika ni posrečilo prebiti se med prvih 20. Največji uspeh je požela mlada nadarjena tekmovalka Nada Pintar, ki je v svoji kategoriji zasedla 13. mesto v konkurenci posameznic. Tako je ekipa pionirjev SK Kamnik zasedla 15. mesto v po-
Kamniška kronika
POROKE:
FEBRUAR 1971
Abunar Anton iz Zg. Palovč, delavec, star 24 let in Galin Antonija iz Zavrha, delavka, stara 20 let; Juhant Ivan iz Komendske Dobrave, soboslikar, star 27 let in Kern Marija iz Potoka pri Komendi, delavka, stara 20 let; Karnar Marjan iz Duplice, ključavničar, star 23 let in Vrhovnik Tončka iz Kamnika, tehnični risar, stara 20 let; Kobav Marjan iz Kamnika, študent, star 22 let in Janežič Majda iz Kamnika, uslužbenka, stara 23 let; Koželj Jožef iz Praprotne police, strojni ključavničar, star 24 let in Zmrzlikar Ana iz Komendske Dobrave, delavka, stara 20 let; Krumpestar Matevž iz Tunjiške mlake, delavec, star 22 let in Slavec Veronika iz Zg. Stranj, delavka, stara 20 let; Kosirnik Mirko iz Trzina, mesar, Star 24 let in Juhant Milka iz Komendske Dobrave, delavka, stara 24 let; Rahne Stanislav iz Kresniških Poljan, delavec, star 33 let in Pestotnik Neža iz Golice, delavka, stara 38 let; Uršič Milan iz Godiča, električar, star 22 let in Koželj Marica iz Bistričice, delavka, stara 19 let; Vrhovnik Vilko iz Podgorja, pleskar, star 22 let in Oblačnik Marija iz Podgorja, delavka, stara 18 let;
SMRTI:
Bergant Marija iz Motnika, gospodinja, stara 63 let; Balantič Andrej iz Stahovice, kovaški mojster, star 37 let; Burja Ivan iz Kamnika, osebni upokojenec, star 62 let; Burja Marjeta iz Kamnika, gospodinja, stara 82 let; Dolinšek Ivan iz Kamnika, uslužbenec, star 52 let; Leskovec Janez iz Volčjega potoka, osebni upokojenec, star 73 let; Plahuta Jernej iz Briš, star 76 let; Slapar Anton iz Markovega, upokojenec, star 79 let; Slatnar Marija iz Križa, družinska upokojenka, stara 87 let; Svetelj Franc iz Komende, delavec, star 45 let; Šlebir Valentin iz Stolnika, pre-vžitkar, star 64 let.
ROJSTVA:
Irma in Janko Poljanšek iz Markovega.
stavi: Keržič Mitja, Hrast Igor, Podgornik Janko, Reisner Matjaž in Škorjanc Janez.
V razmerah, v kakršnih delajo in trenirajo naši mladi alpski smučarji, resda ni pričakovati večjih uspehov v republiškem merilu. Če pomislimo, da so imeli v letošnji sezoni samo 5 dni skupnih treningov na snegu, potem so doseženi uspehi samo pohvalni v primerjavi z tekmovalci SK Branik, ki imajo po 30
in še več dni skupnih priprav na snegu. Tekmovalnega duha in volje našim fantom sicer na manjka, vsa stvar se ustavi pred dragimi smučarskimi vlečnicami, ki ne poznajo milosti, kadar je treba seči v žep. Poiskati bo treba novih poti, ki bodo vodile kamniške smučarje proti vrhu smučarske lestvice. Ena od teh je prav gotovo nakup lastne smučarske vlečnice in lociranje terenov primernih za treninge in tekmovanje. S. M.
Veleslalom GRS in AO Kamnik
V ugodnih snežnih razmerah, a zelo hladnem in vetrovnem vremenu so alpinisti in gorski reševalci pri PD Kamnik organizirali v soboto 6. 3. 71 na Veliki planini tradicionalno tekmovanje v veleslalomu. Na startu se je zbralo 18 tekmovalcev, ki so morah prevoziti 750 m dolgo progo s 40 vratci. Tekmovanje je bilo ekipno in posamezno. Ekipna zmaga je pripadla AO Kamnik v postavi Lah, Podbevšek in Humar s časom 3:10,6 ter s tem osvojila prehodni pokal. Članom GRS
je to pot za las ušel pokal, saj je bila njihova ekipa le tri dese-tinke sekunde slabša.
Rezultati posameznikov: 1 do 2. Trobevšek Tone GRS in Lah Miha AO 1:00, 3. Podjed Janez GRS 1:00,3, 4. Podbevšek Srečo AO 1:00,9, 5. Humar Janez AO 1.09,6.
Spodbudna je ugotovitev, da člani GRS Kamnik iz leta v leto napredujejo v tehniki smučanja, kar je vsekakor nujno za uspešno in hitro reševanje na smučiščih.
S.M.
Klubsko prvenstvo SK Kamnik v slalomu
SK Kamnik je za svoje člane izvedel klubsko prvenstvo v slalomu. Traserja Škorjanc Janez in Sitar Aco sta na 150 m dolgi progi postavil v prvem teku 49, v drugem teku pa 51 vratic. Na
Ženske prve, moški tretji
Preteklo nedeljo se je v Ljubljani končalo letošnje zimsko prvenstvo v rokometu. Udeležila se ga je tudi moška in ženska vrsta Kamnika. Moški so dokazali, da je deveto mesto na lestvici resnično preskromno. V predtekmovanju so premagali ekipo Dupel z 12:8, Topol z 20:10, igrali neodločeno z Grižami 10:10 in bili poraženi od Hrastnika 11:13. Zaradi odlične razlike v golih so v skupini zasedli prvo mesto ter se v
finalu borili z zmagovalci ostalih dveh skupin. V finalu so najprej, po zaslugi precej slabih sodnikov, izgubili proti Sevnici 11:12 in potem še zaradi prevelike psihične obremenitve proti Celju Bz 10:11. V končni lestvici so zasedli odlično 3. mesto med 15 klubi in po mnenju mnogih igrali najbolj domiseln in atraktiven rokomet.
Dekleta pa so po ogorčenem boju s Celjem osvojile prvo mesto in po-
kal v trajno last, takorekoč za pol gola. Premagale so vse svoje nasprotnice, igrale s Celjem neodločeno, imele enako razliko v golih, vendar so dale kar 11 golov več kot Celje. Rezultati: Renče 10:5, Gorenje B 16:5,Škofja Loka 10:6,Celje 5:5 in Olvmpija B 8:6. To je še en dokaz, da v Kamniku raste rod dobrih ro-kometašev, ki so sposobni, ob dobrem vodenju, se kmalu prebiti v sam vrh slovenskega rokometa.
Sredstva za vzdrževanje ceste Križ - Komenda se lahko prenesejo na KS samo v tisti višini kakor odpade na 1 km vzdrževanja ceste s tem, da se odšteje vsoto, ki je že bila uporabljena za vzdrževanje. K takemu prenosu mora dati soglasje svet za gradbene in komunalne zadeve. Za letos bi bilo prostih sredstev največ 20.000 N-din.
PŠAJNOVICA
— Nujno je popraviti cesto Pšajnovica—Rakitovec
Ureditev ceste preko plazu pod vasjo Rakitovec bo obravnavala komisija za ugotavljanje posledic po elementarnih nezgodah in predlagala, da se rekonstrukcija financira iz sredstev rezervnega sklada, če je obseg škode tak, da se ga lahko šteje med večje elementarne nezgode.
KOMENDA -LONČARSKA ZADRUGA
— Sredstva od prodaje stavbnega zemljišča v Komendi naj se uporabljajo za ureditev komunalnih naprav na tem zemljišču
50 % sredstev izkupička od prodaje zemljišč se odvede v sklad za kmetijstvo, 50% pa se bo uporabilo za komunalno ureditev zemljišč in ostale stroške.
— Zakaj se 50 % kupnine za zemljišča na Drnovem ni odvedlo v kmetijski sklad?
To zemljišče je bilo v upravljanju Agrokombinata Emona in ga je ta tudi prodala po razmeroma nizki ceni. Pridobljena sredstva bi lahko uporabila za nova vlaganja. Občina gospodarskim organizacijam ne more predpisovati namenske uporabe sredstev od prodaje osnovnih sredstev, temveč je to določeno z zveznimi predpisi.
VRANJA PEČ
— Kdaj bo izboljšana električna napetost?
razmeroma mehkem terenu so kmalu nastale globoke kotanje, ki so povzročile, da je bilo večji del tekmovalcev diskvalifici-ranih. Tekmovanje je bilo obenem generalka za naslednjo nedeljo, ko je bila na istem terenu tekma za kategorizacijo starejših pionirjev in pionirk. Klubsko prvenstvo so uspešno vodili in sodili novi sodniki za alpsko disciplino, ki so opravili sodniške izpite v decembru 1970.
Rezultati: - Mlajši pionirji: 1. Primožič Matjaž 2:53,0; Starejši pionirji: 1. Podbevšek Dušan 1:26,1; Mladinke: 1. Zamik Minka 2:13,7; Mladinci: l.Ben-kovič Zvone 1:51,4; Člani: 1. Schnebl Marjan 1:28,0. .
S.M.
Slaba napetost v električnf omrežju je splošni pojav, koristniki nastavljajo čed^ več strojev in aparatov, ki trosijo veliko energije. Posledj je znana, občuten padec na| tosti zaradi preobremenjene} in neustreznega profila vod kov. Transformatorske post ■ in omrežja preureja Elek Ljubljana - okolica, po progOC mu, ki ga potrdi njihov santo^ upravni organ in občina niif možnosti vpliva na njihovo ri<jbi delitev sredstev. Po sedanjbrm izkušnjah Elektro Ljubljana »'.k okolica uredi najprej tiste pj^ staje in preuredi omrežje, če zjj,jcv interesirani občani ali organizk za cije prispevajo svojo udeležbfspe
MEKINJE m
t
Ureditev brvi, parka
igrišča r,re$
V letošnjem letu predvide v t KS Kamnik ureditev brvi ||2 parku. Ko bo brv urejena, boc"m. začeli urejati park in igrišča. m0p
V okviru možnosti bodo Za\ letos skušali urediti Drnovško'n°f pot v Mekinjah tako, da bo pr^Jn vozna iz Cankarjeve ceste. "dol
Ureditev propusta naPolčeS t poti je bila naročena Komuni?0"? nemu podjetju Kamnik že jyj seni, vendar podjetje zaključn mu del na kanalizaciji Usnjarske cSjih ste ni uspelo urediti tega pr pusta. To bo urejeno letos sp mladi, brž ko bodo to dop ščale vremenske razmere.
KAMNIK - GRABEN
— Kaj je sanitarna inšpekci ukrenila, da se odpravi rop< pri Svitu v Žebljarski ulici?
Za prezračevalne naprave Žebljarski ulici podjetje Sv nima gradbenega dovoljenja ga ne more dobiti prej, dokli niso izvedene meritve preko pi stojnega zavoda glede ropota zapraševanja okolice, kar je postopku.
Pristojne inšpekcije občine republika bodo ukrepale v skli du s predpisi.
• Šah
Na občinskem šahovskem moštvenem prvenstvu so sodelovale vse sekcije. Borba je bila huda. Vsaka sekcija je sodelovala s 6 igralci. Zmagalo je moštvo Solidarnosti s 17 in pol točke, sledijo pa Podgorje s 14 in pol, Komenda z 11 in pol, Duplica z 11 in Gimnazija s 5 in pol točke
Vsak prvi ponedeljek v mesecu je v šahovskih prostorih nad kavarno brzoturnir v okviru občinskega šahovskega odbora. Na brzoturnirju za mesec marec je s točko prednosti zmagal Djordje Vuksanovič, na drugem mestu pa so bih z enakim rezultatom Boris Bavčar, Tone Trebušak in Mirko Troha.
• Odbojka
Kamniški odbojkarji so bih na turnirju v Kanalu, kjer je nastopal tudi Partizan z Reke (bivši član II. zvezne lige) in domači Kanal.
Trener Logarje preizkusil vse igralce, s katerimi razpolaga. Ta turnir je bil dobrodošel našim odbojkarjem za uigravanje moštva pred tretjim pokalnim turnirjem SR Slovenije, ki bo 20. in 21. tega meseca v Ljubljani. Na tem turnirju so bih tretji. Izgubili so proti Partizanu; vodih so z 2:1, zadnji set pa je bil maratonski, 21:19 za Rečane.
REZULTATI:
Kamnik : Kanal 1:3 Partizan Reka : Kamnik 3:2 Kanal : Partizan Reka 3:0 Vrstni red: 1. Kanal, 2. Partizan Reka in 3. Kamnik.
• Košarka
BENKOVIČ JANEZ - KAPE-TAN IN ODLIČEN ŠTUDENT
Košarka je ena od mlajših športnih panog v naši občini in v tem kratkem času so igralci zabeležili lepe uspehe.
Za kratek razgovor sem na treningu zaprosil kapetana Janeza Benkoviča. Osebni podatki?
Rojen sem bil 22. 1. 1948 v Kamniku in sem študent na elektrofakulteti v Ljubljani.
Kako usklajaš treninge s študijem?
Z voljo do košarke in do študija se vedno najde potreben čas za eno in drugo.
Kdaj si začel z košarko in kdaj si prvič zaigral za KK Kamnik?
Pred tremi leti sem začel igrati košarko v klubu. V začetku nismo imeli trenerja, pa smo trenirali sami. Prvo tekmo sem igral proti KK Logatec leta 1968.
Kakšne so razmere za trening v zimskem času?
Pozimi treniramo dvakrat tedensko v večernih urah v novi telovadnici. Zaenkrat smo zadovoljni.
Želja?
Da se KK Kamnik obdrži v II. republiški ligi in se dobro plasira, želim tudi, da bi kmalu dokončal študij. G. B.
El
KAMNIŠKI OBČAN - Glasilo SZDL občine Kamnik - Ureja uredniški odbor - Glavni in odgovorni urednik Franc Svetelj - Tehnični urednik Jana Lazar - Izhaja enkrat mesečno - Uredništvo in uprava: Občinska konferenca SZDL Kamnik, Ljubljanska 1 (zdravstveni dom), telefon 83-315 - tekoči račun 5014-8-92 - Tiska tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani