-evilka 60 TRST, v ponedeljek 1. marca 1909 Tečaj XXXIV IZHAJA VSAKI BAN •oš! ob *ede!jaJi In praznikih ob 5., eb pcmtdeijklh ob 9. zjutraj. Fe^miene Štev. se prodajajo po 3 nvČ. stot.) v mno^ik --ebakarnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju. Št. Petru, "oetojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-jiini, Dornbergu itd. Zastarele Stev. po 5 nvč. (10 stot.). 3QLA3I SC RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 ickme. CEInE : Trgovinske in obrtne oglase po 8 st. mm, »rortnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po 20 st mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka »ada»jna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, naj-a&bj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprava „Ed iiosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti Je rao*1 KAROĆNINA ZNAŠA z& vse leto 24. K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; na ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Varoenl^k na nod.Hsko lsdtnj« ..F.DISOSTI" »tan« : «elo~ — — letno K 5-20, pol l®t» 3 60 — -Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nelranko- vana pisma se ne sprejemajo in rokopisi o« vračaj«. Naročnino, oglas« in reklamacije je pošiljati na upravo luta. UREDNIŠTVO: ulica Gicrgio Gaiatti 18 (Narodni item) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GOI>£XA. I .asfalte konzorcij lista ^Edinost-. - Natisnila tiskarna kcasorcija lista „Edinost* ▼ Trstu, nI. Giorgio Galatti it. 18. Poštno-hranilnKnl ra?un 5L 841 652. TELEFON It 1f-57 Brzojavne vesti. Nenavaden mraz na Tirolskem. INOMOST, 28. — Iz vseh delov Tirolske prihajajo vesti o hudem v tem letnem času nenavadnem mrazu. V mnogih kraj'h je pal toplomer na 2.5 stopinj pod ničlo. V južnem Tirolskem je vnovič zapadlo mnogo snega. Posl. Choc zopet zaslišan. PRAGA, 2H. — Preiskovalni sodnik je posl. Choca včeraj zopet zaslišal ter mu ob tej priliki predložil nekatere njegovih nedavno zaplenjenih spisal. PraSki Prikopi — prakrfičeni. PRAGA, 28, — V gospodarski komisiji mestnfga sveta je mestni svetovalec Stefanek predlagal, naj se Prikopi v Pragi v bodoče zovejo: « Ulica kralja Jurja Podiebradskega*. Predlog je bil vsprejet živahnim odobravanjem ter izročen mestnemu svetu. Gotovo je, da mestnega svet vsprejne. Sneg v Gornji ICatiji. MILAN, 28. — Po vsej gornji Italiji, je zapalo v zadnjih dneh mnogo snega, V Milanu je bilo snega 30 cm visoko. Vlaki so imeli zamude. Bosanska vlada germanizira. SARAJEVO, 28. — «Hrv. Dnevnik* javlja, da je bosanska deželna vlada dovolila Koloniji Dubrava pri Bos. Gradiški, da spremeni svoje ime «Konigsfeld*. Važen korak Rusije nasproti Srbiji. PETROGRAD, 28. (Petr. brz, ag.) Na poročilo srbske vlade, v katerem ista zag"otovlja svojo odkritosrčno miroljubnost ter izjavlja, da nima nikakih agresivnih namenov in da se bo odločno vzdržavala vsakoršnjih izzivajočih činov, ter da prepusti velevlastim, naj pretresujejo o pravicah in Zemljetakomnost. Intrasigentni laški politikarji in Časnikarji si domišljujejo, da je vse italijanska zgodovinska posest, kamor je le od pamti-veka kedaj stopil kak Lah ali pa je spadalo k rimljanski državi. Po teb sekiricah godejo neprenehoma v vseh možnih vari-jacijah. Pustimo druge dežele, po katerih se cede sline Italijanom in držimo se le naših primorskih dežel, po katerih tako hrepene vladni in nevladni elementi ono stran črnožoltih kolov, podpiranih po to stranskih neodrešencib. Laški časniki obirajo že par let sem oglodano kost nezavarovane laške meje na Vztoku in zahtevajo od vlade, naj jo utrdi z močnimi posadkami in trdnjavami. Laška vlada se je tem nepretrganim pozivom tudi vdala ; namestila je ob goriški meji toliko vojakov, da jim že pomanjkuje potrebnih ubikacij ; poleg pa je vtrdila in še vtrjuje z nenavadno hitrostjo vse stra- tegično znamenite točke. Mejna policija j Ker ni nade, da bi se jim to upanje je tako stroga, da skoro ni možno stopiti j uresničilo, so znižali svoje zahteve in sedaj na laško ozemlje, ne da bi se riskiralo, pledira nek L. C. Schiavi v listu „Italia da te aretirajo kakor avstrijskega ogle-duha, kar se je zgodilo minolo sredo nekomu iz goriške okolice v Prapotnem (Prepotto), akoravno ga tam vsak pozna, ker skoraj ne mineva teden, da bi ne imel ali Estero", da naj Avstrija odstopi Italiji le ozemlje od izliva Soče do priteka Tera v Sočo, od tam ob Teru do izliva Idrije vanjo in po tem ob tej do meje. To ozemlje da je spadalo že nekdaj k bene- tam opravka. Na Goriško pa prihajajo \ čanski republiki, da je torej zgodovin- dan na dan Lahi vseh vrst brez najmanjše zapreke. Tu postopajo kot neomejeni gospodarji, zabavljajo domačinom in izzivajo brez vsakega razloga mirne ljudi. Kak razloček in kaka potrpežljivost! Kakor hitro je Avstrija zapletena v kako mednarodno zadevo, začnejo laški listi ropotati, zahtevaje, naj ona odstopi j ska last Italije že radi tega, ne glede na to, da na tem ozemlju stanuje ljudstvo, 40.000 ljudij, ki govori kakor njega bratje v Italiji in ima iste šege, navade in običaje ter si tudi želi, da bi bilo prej ko prej za vedno in trdno združeno z „materjo" ! Zadnja trditev pa 5epa prokleto; Italiji to ali ono obmejno ozemlje. Nekdaj j kdor pozna one Furlane, ve da nočejo nič so zahtevali ozemlje do Save, katera naj bi bila mejna reka; ker so videli, da iz te moke ne bo kruha, so popustili in se domenili, da mora Soča delati mejo med Avstrijo in Italijo. slišati o Italiji. Marveč pripovedujejo z nekako zadovoljnostjo, da bi kmetje ono-stran meje zopet radi prišli, pod Avstrijo, V Italijo si žele le nekateri šinjoroti. „Edinost" Javni shod političnega društva v Rojanu, dne 28. februvarja 1909. Ta shod se je vršil včeraj popoludne j obstrukcije kakor skrajnega parlamentar- smemo želeti razpada države, pač pa de- ob toliki udeležbi, da je bila ne le velika'nega sredstva. Povedal je v kakih sluča- lati na to, da pridemo v tej državi do dvorana »Kons. društva« v Rojanu natla- jih je obstrukcija opravičena in v kakih primerne veljave. Boji se sicer, da bi se Dubrava> v —! čeno polna, ampak se je občinstvo gnetlo frivolna. Posebno pa je naglašal, da so mogli sedaj povrniti tisti žalostni časi, ko \ tudi v stranskih prostorih. bili Nemci prvi, ki so posegli po tem je nad nami absolutno vladala krivična Shod je otvoril imenom pol. društva sredstvu in sicer za krivično stvar. Naj- nemška birokracija. V živih barvah je sli- „Edinost" njega predsednik drž. poslanec veče hinavstvo je torej, ako se sedaj kal, kako si je ta birokracija s svojim po- dr. R y b a f s kratkim pozdravnim govorom, v katerem je predlagal predsednikom g. M i k e 1 i č a iz Rojana, zapisnikarjem pa g. Mateja Lavrenčiča. Po kratkem nagovoru, v katerem se je zahvalil na ogromni udeležbi, je predsednik podelil besedo drž. poslancu dr. O. interesih Srbije, je ruska vlada potom be- j Rybaru, ki je imel nad uro trajajoč, na legrajskega odposlanca svetovala srbskiUjroko zasnovan govor. G. poslanec je v viadi ozirom na namen te poslednje, da Uivih barvah slikal sedanji zamotani polise bo ozirala na želje velevlasti: naj srb- j položaj v državi in vzroke, ki so do-ska vlada kategorično izjavi, da ne vstraja veij ^o te splošne zmešnjave. Povedal je j,rt stoji zahtevi po teritoriju in da se jjo-jiolnorna zanaša na odločitev velevlasti v >$eh vprašanjih zahajajočih se na dnevnem if>du. Skupna ministerska konferenca. kako da sedanji na podlagi splošne volilne pravice izvoljeni parlament ni izpolnil nad, ki so se stavljale vanj. Kakor glavne vzroke temu je navel: ustrojstvo monarhije, volilno reformo in poslovni red zbor-Drastično ie slikal nestrDnost in Nemci zgražajo ;nad obstrukcijo. Nadalje stopanjem v Benečiji in Lombardiji odtujila je nriDovedoval, kako vse drugače se ve- ' srca ljudstva. Znamenja kažejo, da se hoče dejo socijalni demokratje sedaj, Ko so tuai v ±5osm in nercegovim aeiovati z močna skupina in morajo nositi odgovor- jednakimi sredstvi. V zadnjih svojih bese-nost. Tudi nemške krščanske socijalce je I dah je zaklical tej birokraciji, da je na govornik trdo prijemal. krivih potih, ker kdor hoče dobivati lju- Nadaljevaje svoj govor je pojasnjeval bežen, mora tudi dajati ljubezen, zakaj in kako je prišlo do zaključenja za- j Ves govor dr. Rybdfa, ki ga prioo-sedanja. Utemeljeval je svoje mnenje, za- čimo posebej, je bil spremljan od krupnega kaj moramo mi Jugoslovani le želeti, da parlament funkcijonira. Tudi ob teh do- na odobravanja in raznih mejklicev, koncu so zborovalci prirejali govorniku godkih se je pokazalo, da največja krivda '; hrupne ovacije, avstrijskih vlad je ta, da se vedno pokore ! Zborovalec Križmančič je nagla-komandi Nemcev. Ali vsi ti žalostni do-i šal, kako se pri nas vzlic temeljnim zako-godki so imeli vendar za nas jako ugodno nom kruto postopa s Slovani, kar se po-posledico, spoznanje med Slovani namreč, sebno vidi na mučeništvu naroda hrvat -da morajo ujediniti svoj- moči. skega. V ilustracijo tega sistema je na- DUNAJ. 28. — Danes predpoludne se niče. urastteno je siiicai nestrpnost je pod predsedstvom barona Aehrenthala ! neznosljivost nemških strank, ki je edino vršila skupna ministerska konferenca, ki | kriva, da ne more priti do zaželjenega nase je bavila z tekočimi pogajanji o sklepuj rodnega pomirjenja. Pojasnjeval je, kako trgovinske pogodbe z Romunsko. Konfe- j da ne more priti ta parlament do večine, f renče sta se udeležila oba ministerska : bodi sestavljene po narodnosti, bodi po Nato je prešel na velevažno vprašanje vedel koliko se v Bosni trosi za orožnike jugoslovanskega ministra-rojaka in je s in koliko za šole. In vendar ne zahtevamo temeljitimi argumenti dokazal, da moramo j mi nič druzega nego to, kar nam gre p3 mi Jugoslovani le želeti, da dobimo tacega ; zakonu in ne zahtevamo nikakih privi-zastopnika v ministerstvu. j legije v. Zaključek svojega govora je posvetil i Za besedo se je oglasil zopet dr. predsednika in resortni ministri. političnih somišljenikih. Razlagal je bitstvo i govornik dokazu, da mi Jugoslovani ne R y b & r. Omenivši da se bližajo zopet PODLISTEK. Z i se zbrali na tej trati, da čujejo daljna pc-i velja. Petrovič, Lazo in oni tretji so sedli. ! V Lazu ne bi bil nikdo spoznal Črnopolj-skega učitelja. V svoji seljaški obleki in s peškirom ovito glavo bi ga bili tudi ljudje, ki so ga videvali vsaki dan, le težko spoznali. Tem laglje je ostal nepoznan tu v sredini gozda, kjer je zakurjeni Naša znanca sta se spretno izogibala ogenj le slabo in medlo razsvetljival vejam, ki so jima zastavljale pot. Naen-' okolico. 11 U — Povest iz makedonskega življenja. — Pite Niko Nlnić. pričakujem njega in njegove komitaše na tej trati. Pomozi Bog za pravico ! Pomozi za svobodo ! In odposlanec je izginil kakor bi ga bila zemlja požrla. Lazo in Petrovič sta se vrnila k prejšnji družbi, kjer je Petrovič dal vsakemu svoje ukaze. Nekoliko trenutkov kasneje sta bila sama. Ostali so se razkropili, da izvrše dobljena povelja. IV. Tiho kakor sence se je okoli trideset postav približevalo trati, na kateri sta bila ostala sama učitelj Lago Stanojev in Jovo Petrovič. Stopali &o v razdalji nekoliko korakov eden za drugim. Čim so se približali trati, so se ustavili. Eden je odšel oge, ki so jo imeli za to noč. Sedaj so1 zna vali med seboj, a mož, ki se je tu po- naprej, tik do kraja gozda ter zažvižgal krat se je pojavil pred njima od nog do glave oborožen mož, ki jima je zaklical : Kaj iščeta tu ? Travo ! A kaj ti ? Slobodo ! Dobro ! Koliko vas je ? Deset. Dobro ! Mož, ki je bil zaustavil naša znanca, je stopil naprej in ona dva sta šla za njim. Za par minut se je gozd odprl in vsa trojica je vstopila na malo trato, ki se je nahajala sredi gozda. Po trati je ležalo okoli ognja devet mož, vsaki s puško poleg sebe. Sedeli so mirno tudi po tem, ko se jim je približala naša trojica. Bili so to Petrovičevi ljudje. Sedeli so tako morda kake pol ure, kar se je začul iz gozda glas sove. To se je ponavljalo v malih presledkih trikrat. Petrovič in Lazo vstala sta in se oddaljila proti oni strani gozda, od koder je prihajal glas sove. Ko sta dospela do j roba gozda, se je oglasila sova od te strani. Istotako trikrat po vrsti, v malih presledkih. Bil je Petrovič, ki je posnemal glas sove. Nekoliko trenutkov kasneje se je pojavila poleg Laza in Petroviča od nog do glave oborožena postava mladega visoko-izraslega moža, Pomozi Bog za pravico ! Pomozi za svobodo ! To je bilo geslo, s katerim so se javil, je bil odposlanec ustaškege vojvode Ina prste. Petrovič je odgovoril na isti na-Savo Trajkoviča. čin dvakrat zaporedoma. Mož se je na to Sporočil je Petroviču, da se Trajko- približal ognju, pri katerem sta sedela vič s še tridesetimi komitaši nahaja v bli- j Lazo in Petrovič. Preko ramena mu je žini in pričakuje sporočila, da-li je v oko- 1 visela puška-repetirka na eni, a pas s lici ozračje čisto. j približno sta nabojev za puško na drugi Arnavtov ni v bližini, a niti o askeru ; strani. Nosil je neke posebne vrste uni-(turški redni vojski) ni ne duha ne sluha, j formo, precej slično uniformi srbskih vo-Pošljem svoje ljudi takoj dalje, a Trajko- I jakov; na glavi je imel kapo, kakoršne viču reci, da ni nikake nevarnosti, ter da nosijo navadno srbski kmetje v kraljevini, Opravili so bili že vsak en del svoje na- j členi tajne revolucijske organizacije spo dočim je nosil na nogah opanke. Pomozi Bog za pravico! Pomozi za svobodo ! PriŠlec je šel in vprašal : Torej je vse čisto ? Da, vse ! Kedaj je bil poslednjikrat Asker tu r Je že teden dni. Torej gotovo ne bo 'dolgo, da zopet pride. Bržkone, a sedaj ni ne duhane sluha. Mi nismo dobili nikako sporočilo, da bi se približeval. Prišlec je vzel na to v roke piščalko in zapiskal, na kar so začele prihajati iz gozda temne postave ena za drugo. Približali so se vsi ognju in poseli krog istega (Pride še). EDINOST« štev. 60 V Trstu, dne 1. imrca 190e Občinske volitve v Trstu, in jeomenjal s ka- i vzroke, da otrok ne govor, resnice : x ) kimi sredstvi so začeli socijalni demo- j dovaja ga k laži njegova prebujna domiš-kratje svojo volilno agitacijo. Poslužujejo ; Ijija, z.) premala pozornost otrokova pri se obrekovanja in neresnice. Poslužujejo j opazovanju raznih predmetov ali dogodkov, se laži da so' italijansko-socijalistični po- j 3.) otrokov okoliš, ki sam laže ter s tem slanci priborili Slovencem v Trstu podr-daja slab izgled, 4 ) otrokov okoliš, ki zavlienie slovenskih učiteljev celo na ! otroka včasi — kar je najhuje!— celo shodu v L-ubljani so se bahali s tem. Ce j sili k laži. Na praktičnih izgledih pojasnil: o Tovarim bi bilo to res, bi jim on to rad priznaval. Saj ni glavno, kdo je kaj priboril, ampak glavno je, da smo kaj dobili. Ali reagirati mora, ker socijalisti izabraljajo to vprašanje na način, ki ni koreken. Ne le da nič storili, ampak Še ovirali so nas. Vihar ogorčenja je vzbujalo, ko je dr. Ryba? povedal, da mu je bivši ministerski predsednik Beck rekel, da so bili socijalistični poslanci res pri njemu, a da so ga prosili naj jih *šona<, ker so se bali, da bi Italijani valili na v jih krivdo, oko bi 2>rišli Slovenci do mrve pravice na Šolskem polju. Jednako ogorčenje je zavladalo po dvorani, ko je dr. Rybar pripovedoval, kako sta mu socijalna demokrata, ki sta bila v odporu za slovensko šolo, obljubila, da se tudi oni obrnejo do svojih poslancev na Dunaju, naj pritisnejo za slovensko šolo. Ko je prišel na Dunaj, se je on res obrnil do enega socialističnih poslancev s prošnjo, naj bi šel ž njim k minister-skemu predseciniku Toda dotičnik je sicer pripoznal, da je dobil tako pismo, ali k ministerskemu predsedniku ni hotel iti. Pač pa je potem baron Beck povedal govorniku, da so bili socijalistični poslanci pri njemu in da so d.ra Bgbdra obrekovali, je govornik vse štiri slučaje ter povedal, kako jih popraviti oziroma zabraniti. Sklenil je: t Govori otroku le resnico, in v vsakem slučaju le resnico, potem bo otrok tudi niso! resnico spoštoval, ljubil, govoril in — resnico tudi iskal!* Obema govornikoma sledilo je občinstvo z zanimanjem ter jima z glasnim odobravanjem izrazilo zahvalo. Vnela se je nato debata in razni predlogi so se stavili, kako naj bi se v vsakem šolskem okrožju ustanovil odsek — sličen rojanskemu — za prirejanje roditeljskih večerov, in kako naj se taki se-j stanki vrše tudi o praznikih popoludne, ko j se jih naše matere lažje udeleže. Govorili : so g. g.: Godnik, Lavrenčič, Bufon, Lokar j Venuti, Rože in Katalan -(izmed starišev).; Nato je še g. učitelj J. Pertot v kratkih j potezah pojasnil veliki pomen «Domačega j ognjišča*, časopisa za stariše, iz katerega' je g. uč. Bratoš prebral mično črtico «Pre-mehko materino srce" (spisal uč. Pesek.) Za list se je med poslušalci takoj oglasilo 14 naročnikov. S prisrčnim «na kmalo svidenje> razšli so se stariši in učitelji. Zveza slovanskih zdravnikov v Avstriji. »Osrednja zveza Čeških zdravnikov« je iz usnja 111 gumija ... "LSlISgS'"5^ ' Ss223iaai obloženih z jeklenimi pneOmatiKOU f ^lll žeblji patentovanega zistema A. GARCONNET & R. VEZIEL 11 Rue de Pariš, Clichi (Seine). Posebne poprave „Antiderpant-ov pneomatikov" in sapnih i-rev vsake znamke. - Delo natančno in zajamčeno. : Podružnica v Trstu ulica S. Lazzaro št. iS, GLAVNI ZASTOPNIK ZA TRST IN PRIMORSKO tvrdke Dunlop Preumatic Tyre & Co. Pnevmaniki za avtomobile in motore. Založništvo ig, pl, Kleinmayr & ?eOaniberg v Ljubljani Pravkar so izšle v najinem založništvu : guy de jtfaupassant JV0V5S8 Debeluška; Oskrbnik ; Vrvica ; Morilec ; Srečanje ; Končano; Pijanec; Nekdaj; Pismo, ki so ga našli pri utopljencu ; Poleno ; Resnična dogodba ; Razbita ladja. C C Jz francoščine preložil: 2>r. Jvo Šorli. Dr. Jvo Šorli, te najbolje znan kot samostojen pesnik, nudi s to svojo knjiga izboren prevod najlepših novel od lic. Fran-coza Guy de Maupassanta, ki jih bodo radi čitali v slov. krogih 8°, 220 strani. Broširane 3 K. elegantno vezane 4 K. češ, da v Trstu hujska. To je bila seveda j sklenila, da ne pristopi [k »Zvezi avstrij-laž. Saj bi bilo tudi neumno, ako bi j skih zdravnikov«, in sicer radi nemških hujskal proti vladi, ko mora priznati, da ! zdravnikov, ki so se izkazali Cehom tako se je tržaški namestnik ob temu vprašanju pošteno ponašal. Ce socijalne demokrate to veseli, naj se le bahajo dalje. Govornik pa jih poživlja, naj vsaj v bodoče store, Cesar doslej niso storili. Saj šolsko vprašanje tržaško še ni rešeno. Nato je omenjal še govornik znano afero z Delavskim listom, ki ga je obdolžil, da pošilja svoji hčerki v nemški »Turnverein Eintracht*. Nič ni pomagal popravek, nič ni pomagal poziv, naj pridejo z dokazi na aan. Oni ponavljajo to obdolžitev in »Rdeči prapor« mu je posvetil celo cel članek. Nagrade ni ponudil morda za to — kakor so mu očitali socijalisti — da bi se bahal s svojim denarjem, ampak, ker je vedel, da z dokazi ne pridejo in da ne bo treba plačati nagrade. Danes je potekel termin, ki jim ga je stavil, da pridejo z dokazi. Niso prišli! Vendar izjavlja tu na javnem shodu še enkrat, da to, kar je pisal o njem socijalistični list, je laž, laž in laž! To je najgrše obrekovanje, ker socijalisti vedo, da govore neresnico. Tudi ta kratki polemični govor je izzval med zborovalci vihar, ogorčenja in manifestacije simpatij do d.ra Rybafa. sovražni. Snuje se pa samostojna > Zveza slovanskih zdravnikov v Avstriji. Za veliki Ciril-Meiodo/ ples 2družene slovanske omladine doposlali so gg, : Ante Jakić, urednik „Slavenske Misao" v Trstu K 1 o, Peter Berberovič Trst K 10, Franc Hmelak, veletržec Trst K 6, Josip Luin, trgovec v Trstu K 6, Andrija Giaconi, veletržec v Trstu K 10, Major Biloslavo Trst K 4, potom ugledne Jadranske banke slav. Prva češka spi. deln. družba za za- varuvanjc lia Življenje, »ruaielJStVO V Pragi K 10, gospa Irma Gašperšič, Sv. Ivan K 10, Marino Lukša, posestnik in gostilničar na Prošeku K 6, Anton Dejak, zaloga pive Steinfeld, Pilsner Urquell in mineralne vode Mattoni-Giesshubler Trst K 4. flRTURO RflCK Trst - ul. Gaspare Gozzl 3 - Trst Kovaška in mehanična delalnica ter stavbinska kovačnica. | Sprejme vsakovrstna dela kakor : držaje, Vsem vrlim rodoljubnim darovateljem j železna vrata, dela za stavbe i. t. d. iskrena hvala. Nadaljne prispevke prosi se blagohotno dopošiljati na ugledno »Jadransko banko« v Trstu ali na gosp. Vladko Ternovec, t. č. blagajnik Trst, ul. Fontana 4. Odbor pevskega društva „Kolo-4 bo imel j jutri v torek zvečer ob navadni uri svojo r sejo. Trž. kolesarsko društvo „Balkan* pri Tvornica dežnikov in selčnikev GIUS. FEKRAT A - TRST Toourna: ul. Mera 13. ProMnlta: Ccrso 36. Izbes*a palic za sppshs^e. Izvršujejo se poprave in prevlačenja. ZALOGA PIVA TEI^FELP iz tovarne Bratov S»einingfkau3 iu iz merčanpke tovarne* „Pilane? ITrqueI" v Plznu • • v sodčekih kakor tudi ▼ buteljkah. • • Z A L~0 G A ■ - — — ——j — — — —— —— —--- Največja natančnost ter zmerno cene, NAČRTI ZASTONJ. rfiirooiinica i Costantino Mussa *rst, ulica I&olin grande 38 Droge, barve, pokost, petrolej, čo- lanirestacijs simpdiij uo u.r* ryyud.i.c». ~— ------- "----- - i DrOge, Darve, POKOSI, peuuiej, . , i* A +'o + i Q 1* Ker se ni nikdo več oglasil za besedo, »redi dne 13. t. m. družinski večer v pro- j ščetke mila> parfumi itd. itd. « "O I , V!a aegll -.rilStl V m 11. r-*-. « « n _ J i__a. -_-v__Z t ^ * I T7 T1 A V (I AR GiesshCibler vodao sveže kisla vode pri ANTOHiO DEJAK, junior je predsednik g- Mikelič s kratkim govo rora zaključil shod. Na to smo ostali še štorih Trg. izobr. društva, od katere prireditve pride čisti dobiček v sklad za zbrani v prijateljskih pogovorih, ki so ; fanfaro. Program objavimo tekom tedna. I nam jih naslajali pevci »Zarje« s krasnim Odbor. j Zaupniki železničarjev H. D. 0. državne pevanjem. in južne železnice so nujno vabljeni na važen sestanek danes pondeljek ob 71jt \ uri zvečer v društvenih prostorih. | Trst Kolsd&r in vreme. — Dane Zalega šip in steklenin. Alojz Povh urar Dnevne vesti. Drugi roditeljski veče** v Rojanu vršil se je 27. februvarja^ob precejšni udeležbi, ki bi bila vsekakor še obilnejša, ako bi se poskrbelo o pravem času za objavo po časopisju. Predavala sta na tem večeru učitelja Adalbert Stubel in Plemič. Prvi je obravnaval temo : »Soglasje med roditelji je velikega pomena pri vzgoji otrok.* V pri- .... i. j l • ....... odru. Polna ie krasnih, vzvišenih idej, čist prostih besedah in na podlagi iz življenja : . , x . . , , . . , ,. idealizem preveva vso igro, toda ni zapa-vzetih slučajev je dokazal, kako rodi ne- . . . . . x . . 1 žiti one tehnike, ki prispeva v to. da za- soglasje mea očetom in materjo nevarne ' ' r posledice za otroško vzgojo. Pokazal je, m°re l&ra VCS čaS Priklaniatl na'sc P^zor-kako tako nesoglasje zmanjšuje ugled ro- i občinstva« I^ral° 3e P°voljno, v diteljev v otroških očeh, kako pospešuje inekaterih Prizorih zel° d^ro, na TELEFON 505 Sklačščg šivalnih sirojev CJ-, Trani TRST, ulica 8 rrlera vecchia št. 19. Cene feorcnie. . w Plačilo na obrok SprrjmB 39 popravljanja šivalnih stro ev s pridejano delavnico Via del Sivo št. 26 Trst --------- - ♦ ,- - * u - vsakeca zi;>tBR!a. Prodaja igel, olja in aparatov. »..! Izvr5uie popravljanje žepnih in stenskih,'00"'0- . , . ' ... 1 i Ur takor tudi vsako zlatarsko i« diaguijarsko delo poj Kupuje in prodaja že rabljene — J najzmernejih cenah. _ ^ ______,_________j bivalne Stroje. bio Skof. — Jutri : Simpiicij pop un ____ Temperatura včeraj ob ž. uri popoiuđae j Jamstvo za dve leti za vsako popravljanej ___Slovensko podjetje ! - — 7° Gels. Vrema včerf' : deževno. Naše gledališče. Sinoči se je vprizorila na naiem odru MeŠkova drama »Mati«. Ta drama vgaja vsekakor bolj kakor čtivo, nego igra na celo zelo nepokorščino in zakrknjenost otroškega! Spl°h pa 56 je °Pažalo» da se ni srca. Svetoval je nato Voditeljem, naj se j 2dela Še P°Polnoma 2rela za oder- , , , . ; čustva : ljubezen sploh in do domovine oce in mati pogosto medseooj posvetujeta J * . . . , . _ posebej — niso vsi zadeli. Poleg g.e Da- o načinu, kako treba skupno nastopati; . _T s 5 . . i j .- , i ntlove in g. Viktorja se je odlikovala napram otrokom, da ne bo eden podiral,! , r , ,, j . - ...... . zlasti g.ca Mekmdova, ki je žela aplavz kar drugi zida. Med srboj, na štiri oci, naj ■ 1 1 v poravnata vsako morebitno nesoglasje v tem osiru ; pred otroJcom pa naj nastopata ene duše, ene misli r dveh telesih. na odprtem odru. TriuJka gladali£6*h: FENICE. Cirkus Bisini ima danes ob G. Ferdo Plemič je nato govoril o 8. uri zvečer svojo predstavo, vprašanju: «Zakaj otrok laže, in kako EDEN. Danes je tu navadna Variete-temu odpomoči ?> Naštel je kakor glavne predstava. GOSTILNA „Rll'antica Pompei" oklopnih biaaainis D in stavbinska kovaTni« P,azza ®?,don' 4 rapfllirri 5 • S«^ Ulica biosue Cardacci 5 jlSIFlO r aiiO Izvrstna kuhmja italijanska in - . ,. M .. v. nssaška- Pristno vino Trst; ulica Media št. 20.---- poprave vsake blagajn ce katere- IT Najboljša reklama za trgovce. koli znamke. ===== cbrtnike. rokodelce in zasebnike sploh $0 ,MALI OGLASI" v ,Edinosti\ J Tržaški grafični za^od | Trst, Plazza della Borsa 13 — Teief. 742 Najnatančneje izdelovanje pečatov iz kautchouha. "^g ZALOGA klešč za svinec, utiski v sulio, numeratorji. --Lastna mehanična dclaluica.-- CENE JAKO ZMERNE, na Bela izvršena tehnično natanjko. V Trstu, dne 1. marca 1909 ►EDINOST« štev. 60 Siiau in GLEDALISCNA DVORANA ,APOLLO! zato naj jo takoj vrne, odkoder jo je pri- | ca Doaoeuico R 9EL!f£, STAZIONE Štev. 17 Filijalke: v PULf, GORIC!. REKI in CRADEŽU Stroški potovanja ameriške flote. Iz Nevv-Jorka poročajo, da računijo stroške za potovanje ameriške flote na 20 milijo- tS? n-»v dolarjev. Od teh se je 2 in pol mil. porabilo za premog i njega prevažanje, nad 1 mil. dolarjev za strelivo topov. itclijanska kraljica vdova na Japonskem. Iz Rima javljajo, da odpotuje italijanska kraljica-vdova Margarita v kratkem na Japonsko. Kraljico vsprejmeta na kolodvoru v Tokiju japonski cesar in cesarica. To bo prvikrat, da vsprejme japonska cesarica inozemskega gosta na kolodvoru. Tragična osoda rodbine Vereščagin. V Petrogradu se sedaj mncgo govori o žalostni osodi, ki je zadela rodbino Vereščagin. Vsi členi te rodbine so se odlikovali s hrabrostjo in izrednim značajem. E11 brat, Vasilij Vareščagin. znani slikar, je izgubil življenje v ruskc-japonski vojni na vojni ladiji „Petropavlovsk" skupno z admiralom Makarovom. Drugi brat Nikolaj Vareščagin je umrl za opeklinami, ki jih k: Prevažanje pohištva n . v.*e feraie tu- in inozeraotva v zaprtih Jjjji patontnib vozovib ssa pohištvo dclgih 6 do 3 jnetrov. Pošiljanje predmetov, ki ae jemljejo ra potovanje in prevažan e !• a^a na v e svetovne prejr". Sprejema se M posuto in te prete v rtuamto v lastns n to iripmijtiia snoa sKMča EDINI TRŽAŠKI ZAVOD ZA ČIŠČENJE IN SHRANJEVANJE PREPKOtt 1-3 K k 1 v I« : »5 r-i 11 CUIV! CLEA^ER Tofcra In floi dn-i postrežba. V ni pisarna in prodalatna Gia ttiiicenzs gellini ši 13. Telefon št, 1402 (poleg cerkve sv. Antona Novega) Telefon št Za cga oprave ulica Mastimo D' Azoglio št. 13 Prireji* pogrebe od najprosiejše do najelegantuer^e v - e v odprtiht kukor trni v s kristalom zaprtih vozo Ima bogato z.iil0£0 vžeh potrebščin za, mrliče, kakor: koviuaste in lepo • ' n- rakve; čevlje, vence iz Ui.:etnih cvetlic, kovine. porceLiua. ?.< Bogata zaloga : VOŠČENE SVEČE. Cene nizke, da c?e ni bati konV.urcoce. Za slučaj potrebe sa nljndno pripoiočaio HENRIK STIBELJ ir drugi. G. ERKAS - Trst Srz m- z , m & ! je dobil povodom neke železniške nesreče. j ^Qmagn3 Št. 2. Tretji brat Sergej VerešCagin pal je pri j Zalog2L Umetnih gnOUi Plevni v rusko-turški vojni; četrti brat ie :. . 0 . ... , T. .. , . . i J in svakovrstnih potrebščin za poljedelstvo, zblaznel, peti je povsod osiromaši, šesti! Rcdilni praški za živino. brat, Aleksander Vereščagin, general v j Smola proti mrčesi. Sredstva za čiščenje jfU ruski vojski, se je nedavno ustrelil. Mati — hlevov. — teh šestero bratov in njena hči, sta umrle Raznovrstno olje in masti za poljed. stroje. ... J CENIKI in UZORCI na zahtevo brez^iač-io in za operacijami. poštnine prosto. Nekaj o konfetih. Pariški „Gaulois*, pra- .. m T ~7Z I TTn vi, da je navada metati konfete že 337 let. j : V OV^t (SJilFlIj) : Prvikrat so začeli z metanjem konfetov v: na dsbeio I—-—I---- si p 4 ii V y l ti & i* V T- L ^jj urs»? I. vrste i! ,---- y Trst, o! m Feste 9| ■s 1 _ MlMm L. colocnrto Bakof & l^oller - Trst . Gospodarstvo. Izvoz petroleja v Orijent. Turčija pe- linu leta 1572. V polovici 17. stoletja sej je še le ta navada razširila po Italiji. Madjarski kalvinci delajo že sedaj ve- Trlkrat roktlflolranl 95% y aodth v.ako ko-. ... . . Jlčiae. Denatarirant 90% y Izvornih sodih. like priprave za 2. junij t. 1. da najslo- _ Lastn 1 tvornica »odov === vesneje proslavijo 400-letnico rojstva Ivana j Tvrdka ustanovljena 1837. Nemški jezik. Nemški jezik govori! AN TO M S K E Ki skupaj 87 milijonov ljudi. Od teh jih je i mehanik, zapriseženi izvftdeneo rabi vedno več petroleja. Poraba se je že 59 milijonov v Nemčiji, 11 in pol milijo j TRST, CarlO GoldonijeV trg Štev. 11 »ov v avstroogrski monarhiji, 2 in pol j tCVarilB Mfii 1H BOtOlOlSS milijona v Švici, 2 mu. v Rusiji. Nadalje --_-- ,T . r, ..... . . .... Napeljava lu zaloga električnih evončkov, lu^i Je nrciai* m JNemCev . V orazilljl 400.000, V Avstraliji inofonov, tonofonoT, fonograrov. Zaloga ^rlr.raT » h&ćiil 225.000, na Angleškem iio.ooo, v Luksem-j burgu 100 000. Konečno po 2000 na J a-) ponskem, v Peru, Siamu, 14 milijonov v ; Združenih državah in okolu 5000 na dvignila nad 3. mil. zabojev (90.000 ton.). Na uvozu v posodah participira Rusija z 6o°/t, Rumunija z 35°/o Avstro-Ogrska z 5®/o« V Bolgarijo se je uvozilo v posodah približno 520.000 zabojev, na Grško 200.000 zabojev in v Egipet 300.000 žabe je v. -—--- I *-w»*w«wfc.wf } .M i»14J»4«t» KM LVVitt p.'»V-' j Lastna dclaTulca ca popravljanje Siv. »troj^r, kolf«, niotokol« Iv* Velika zaloga pripadkov po tovar, conah TELEFON što v. 573-4. TRST. ulica Belvedera 34. Tel 656. Vsako nedeljo in praznik đobijo ae sledaće speoljalitete: Orehovi Chipfel - Gelatine iz sadja z maraStcmom Creme praiiaees Charlotte* russe - Savare z rumom - Aspic de foje gras - kakor tudi bogata izbđrtt slaifiio, Čokolade ia rajnih sladkarij. Sprejmejo ae naročila za hladna jedi kosila večerje, za gostovanja ob priliki porok, krstov i3 scirees. — Kremonski m&ndorlat ln teronl. ---CEXE JAKO ZMERNE-- R. 6asperini - Trst Telefon 1974. — Špediter — Telefon 1974 Prevozno podjetje : c. kr. avstrijskih državnih železnic. Sprejme razcarmanje kakoršnegasibodi blaga iz mitnic, dostavljanje na rtom, pošiijatve. poiega kovčegov. Naj dogovor ne j še cenc. Iff J: Novi pstrolejski vrelci v Južni Ameriki. \ avstralskem otočju. Pri Rivadavia v Braziliji so našli nove petrolejske vrelce, ki so jako močni. Z vrtanjem Se nadaljujejo, ker se nadejajo, uriti še do več vrelcev. leta 1908. — 1113. Od teh jih ni poslovalo kakih 160—170. Vendar pa število adrug kaže, da se Jugoslovani (številka no obsega Hrvatske, Bosne in Srbije) gospodarski pridno gibljejo. Sladkorna statistika. V tekoči kampanji! ?n "l 19U8/09 je bi:o v vcej Evropi oddano 7 sladkorne tovarae 383 milijonov metrskih Btotov sladkorne peg-?. Iz t?ga bla^a se ie izdelalo 61 Djiliionr^v metrskih eroto? sludkcrja. Jugoslovanskih zadrug je bilo koncem * kompanji: Na Rumunskem ie zapadel v zadn ih dneh tako visek sne^. da s> pr^tr^ane železniške zveze in 50 v. č to * t. h v;.«ik v obtičalo v &rugu. Slamnaie slreho neizgorljive. — Na Nemškem tO ten-fco "ip-ki vasi Radoczi, je mladenič Lazo Hasimović ugrabil lepo Anico, hčer kmeta Somovića. 1'grabil jo je zato, k<.r Aničini roditelji niso hoteli ni čuti, da bi dali hčer Hasimoviču. Ko je Lazo pri-vedel na svoj dom dekle, so ga naskočili njegovi roditelji ter kratko in malo izja-ii mu v \itti cikle pod streho in A Naznanjamo žalostno vest, da je naša preljubljena soproga, mati in tašča Ana Sosič ob 3. uri mirno Go- danes popoludn spodu zaspala. Pogreb bode v torek 2. marča t. 1. ob 3. in pol uri popoludne iz hiše ž dosti, ul, S. Marco 17. TRST, 28. februvarija 1909. Andrej mož Josip, Justina om. Schvvab, J ust, Olga, Makso otroci Miloš Schvvab, zet, Hinko, vnuk. Pogreb pod. Capelan. pisalni stroj s takoj viSno pisavo in Decimalnim tabulatorjem je znamka, katero rabijo poznavatelji. GLAVNI ZASTOPNIK A. E. ROEPER - Trst ulica Istituto 10, III. Touama cementnih ceui ln plošč, mm betona i artif. Kamenja ARlSTlDE GUALCO - TRST nllca S. Servoio št. 2. £elejon 21-42. .-.--.v . DOBIVA -'E- V VSEH LEKARNAF Najvspešn VJ sredstvo proti iS DOBIVA SE je Tekočina GODINA. ^^v Trstu lckar-* aella Sa!n*€': ?f-' od lekarnarjev : sv. Jakobu ia Josipa §od:»nh !tkaraa ,yni'2aea ?3rfi2?e K j SteV-ienica ^tane K l-4'i Ir Trsia se ne odpošilja munje od K steklenic proti pošt. povrofcju ali proti antici pat ni pošiljatv; ^ g f'anko no5t, in i Stran IV ►EDINOST« štev. 60 V Trstu, l. marca 1909 rcuh biaiLnatih stnb, khter* kljubuje cfsmu kakor sedanje strehe, narejeno iz cbičajoe trče tvsrinr. Poizkusi so u »peli n*cl »se pn-•tikov:u>ie; varnost in neizgorlj vost ten tU mnat'li .treh je taka, ća so ce za-.rrovnl-cđ;?čiJe de veli ti za te airehe ra*co t&ke kakor 2H navacne trde strehe. šolski svet je &k!e&il H( e prtmif $e po 3 itot. besedo; mastno tiskane besede se računajo enkrat ve?. jmanjSa pristojbina stan« 40 stotink — — P!a?a se takoj. —- • Dunajski okrajni O«..*. a- j. intrsrega vina iBStne^a pridelka s pro- f ritožbo na minuteratvo notranjih zadev proti ^jtfOga dajo nadrobno Črno izvrstno po 48 j ižjeurstrijski DEIcestniji, ki je razveljavila 1 Btot> ]jterr belo I. vr«te no 56 stou liter. — Ulica kit p ckr. šol. »veta gleda zfctvoritve UČDih; Cfciozza 16, vogel uiice Geljt. Iv*n Jorković l&Btnik. zavtdov .Svobodne šole". ;_—-.-- Glavna razprava proti Sidnskemu. Rok . „icoprjiglfš nrarfriik «r°jep«- za glavno razpravo proti S:cio9kei/ uje dolečen IVIlftG piSariHSKl UFdUEilK fiec,ve3č za n'ov ro meseca marca slovenskega in cem^n jezika z dobrimi spričevali za i 0.0V co me.eca marca. želi vstopiti v odvetniško ali drugo pisarno. Oglasi Huda zima v Rusiji. — v Kuani je za ca upra^iStTO IistI1 p0<1 naslovom Mlad Urad-viadaia huda zima. Vrhu tega je zapadioj niku mnogo snega, raii česar se je pripetijo tu^i • _-_____- ranrgo kata»trof, o kateri priliki ie ponesre-1 p»nfl« cž> tramovje vsake rr.ere. Ulica Olmo člo m nego ljudi in žrrali. Dosedai javljajo. rTUUa SiS 3, pri lrgu Barriera._369 iz Rusije 400 siučajer smrti vsltd tega, k^r!-- reSiti od zime io SO i |nein Qtnlfu mizarski m.gster Trst, ulica Belvedore štev. 8, izvršuj« Umetni fetagrajični atelje pri cv. Jakobu ulica Ržvo št. 43 (pritličje) TBST. Izvrfnje vsako fotografi čn o del« kak01 kadi razglede posnetke, notranjoitflokaioVjpoi-ceianaate,plo&če za spomenike, itd. itd, Povečanje °YsS:atere * fotofra^je. Radi udoboeatl P. N. atrečalkev spre-|m« naredbe la ]lb Izvrtaj« m deaa ali zna) ania. Odhajanje in prihajanje vlakov C. k. državne žsfeznice. (Izvleček iz voznegaj-ed*, vsljaven cktoiO1508) • i 1. (Časi za prihod, oziroma srednjeevropejskem ča*u.) odhod j«, zaiMaajent 56 0 T .03 G 0 4.20 0 400 se ljudje nno rcrgii zmrzcsli. En osebji »lak med Kijevom je v pravem pomenu besed med milnimi maaami »Dfga. in jo mccgo potnikov zmrznilo. t Kardinal Sancha. Umrl je v Tcleda tam? šoji uadfckcf, Španski primas in zapadao-in^ij.ki pe.trijarb, kardinal Cirijak Matija Santha J. Herva*, v starosti 70 let. Kardinal je foitel 18. maja 1894. 700-letnico sveje ustanovitve je obhajal v srerlo r« d frančiškanov. Zapuščina velikega kneza Vlndimirja. — Nedavcc umrli tehfei knez Vladimir je zapustil, kakor podeča „Kaau, 115 milijonov rub-ijev pri atnegd prfmaženja. Ob smrti svojega očeta ie imtl veliki knez 21 mil. rublje*. Smrt na plesu je dohitela ca pred pustni priredbi ntmšfcega „Schulvereina" v Celovcu mlade fco/arskega porotnika Adnlberta barona Iiippe. Maskiran je bil kekor ogrski č;k' š. takrat pa se jo rgrudil. Njegovi tc-^ariii so rek&j časa misbii, da te šali. a prekmalu so fepcznaii, da ie njihorega prijatelja zadela srJna kap. Mrtvega častnika so odnesli v mrtvašnico. Hrvatska ulična inena v Zadru kolikor jih je So b.lo, je dal sedanji italijanski obč. svet odstraniti. 170 oštng pojedel. Nek znan gespod je v eci fin-h ieškib restavracij za stavo pojedel 17C c št rit?, ko je že preje pospravil ptav tečno večerjo. Zaloga olja, vina in testenin L. Fragiacomo Trst, ulica Qiov. Bocaccio 14. Prodaja olja na debelo. Brezplačno dostavljanje t.a dom. Pristno oljično in bombaževo olje v vazah od 5. do 10 litrov. Istrsko vino prve vrste in bnrgnndec v steklenicah od 10 do 15 litrov in v sodčkih od 30 litrov naprej. Napoljske testenine vsake oblike od 5 do 10 kilogramov naprej se priporoča koDSumentom Rostovom in Josip Stolfa ob^ifsi vsa'coyT!?*na mizarska delai 38 ■SERIJA Josip Zigon nI Cmm 8 PrnHo CO za zidanje bis na Gret*. |I UUd Več pove krčmar v Rojacskem Kocenmnem druStvu (pri cerkvi). 34» Proda Leo št. 2. St moderna spalna soba ter kuhinsko pohi^t^o po nizki ceni, Mizurnica 201 FILIJALKA NA PROŠEKU ŠTEV. 140 Iz^cr drog, barv, fiopifiev, pekoat; parfumov, fa milo. — Zaloga mineralne vodo voska za psr^eta, na mrzlo pripravljenega almpa, tamaris da, malino voa itd. itd. Qni*fiimGST2 Tflkoi službo peka. Govorim bIo-OprCjmSfll vtnfko, italijansko in nem?ko. Jsaslov A. Planine, ^ia Farn«to 31. 41. 351 V mirodilnici A. JERKIC naznanja, da je odprl v ulici del Belvedcre št. 24 prodajalni-c o vsakovrstnega usnja in kož za čevijarje, in vsake ■vrate drobiža. Prodaja tudi čevlje po nizk»h cena*v 364 Ne pozabite na Skladilnico Tomaža Zadnika prej Škrinjerjeva _ W0KT v ulici Farneto Stv. 33 ^K d >bi Ys:;ko>rstne barve, petrolej, čoplčov ia lini a Salns. VELIKA ZALOGA PRAZNIH BUTELJK Trst, via delle Ombrelie 5 TELEFON št. 18-49 GUIDO C UQ0 COEH 100 000 buteljk od šampanjca - za refošk. = Prodajajo in kupujejo se buteljke vsake vrste za refožk, šampanjc, bordeaux. rensko vino, konjak itd. Velika zaloga buteljk od pol litra in 1litra. Damjane iz stekla opletene. Prevzamejo se dopošiljatve na deželo. Kupuj« razbito steklo veako vrsta. ki hočejo v Trstu prodajati svoj pridelek, je primeren proator na razpolago. — Več pove uprava „Edinosti". 343 Istrskim kmetom, JViario Ferlip sv. Mar. JHagd. Zgornja št. P. 3 vogal ulice deli' Istria, blizo Sol dob« ae VELIKA IZBERA KRAMEXIJ, BARV, SiP ŽEBLJEV. PETROLEJA, p'»Slini prašek za pitanje svinj, krav, Konj, Iti. lok Er TK»XOCZV-Jft v Ljunljanl. Prodaja ni drobno ln det>cio T^RDEA Boljša češka kuhinja no K 44. Ulica San G io van ni 8, III. kosilo in ve- j čerja, meseč- j vrata 11. — j 35* Išče se -Praktikant" izurjenega praktikanta papirnate stroke za trgovino j-aplrja. Ponudbe pod ? na Edinost 3»i6 Pri sv. Ivami se deli zemljišče po nizki eeni. Naslov Edinost. (349 Salutin" Poskusite FIGOVO KAVO f9 najzdravejši kavni pridatek. boljših prodajalnicah. - ki je najfinejši in Dobiva 88 v vseh Adolf Kostoris skladišče oblek za moške in dečke Trst, via S. Ciovanni 16, i. n. (zraven Restavracije Cooperutiva ex Ilacker) prodaja na mesečne ali tedenske obroke obleke in površnike za moške, perilo i. i d, Hajdogovornejše cene. Odhod iz Trsta (Campo Marzio) Trst— Rovinj—Pula (Dunaj) Herpelje—(Kanfanar-Ro ^ ini)—Pula i voz I. in II. razreda) Herpelje—Divača—(Gorica - Ljubljana - Dunaj j. ž.) Herpelje—Pula (Direktni voz I io K. ras Herpelje—t Kanl'anar-Rovinj)—Pula (Divača- - Gorica-Dunaj i. ž (Direktui voz I. in II. raz. > 8.10 0 Herpelje (potem brzovlak) Puia (Direktni v z 1 ■"" 1. in II. raz.)—Divača—Ljubljana—Dun*j \ ± Zabavna \laka ob nedeljah in praznikih r 2.15 0 R'lemanje—BorSt—Draga— Herpelje. Trat—Bule—P«n?6. ft.10 M Koper—Buje—Poreč ia medpostaj. 3-fO W Koper—Buje—Poreč in medpostaj. 7.10 M Koper in međposta'e (le do Boj). H.iO H Koper—Ižola—I'ortorose—Boje.__ Trat—Gorica—iesanlca—Celovec —Daaj—Dražiaa-« Berlin—Mona'*yvo 5 50 0 do Gorice (Prvačina—Ajdovščina). T 45 S Gorica (Prvačina--Ajdovščina) Jesen ice. P.e-Ijak (Direktni voz I. in II. raz.) Celovec, Dunaj j. ž. (Dirk. voz I. in II. raz.) Linec Praga (Direktni voz 1, II. in III. razreda; Draždane, Beroiin. 3.55 0 Gorica— Je^t-mce—Ljubljana— lieljak— zensfeste—Bolcau— Griej—Icoinoat — Morui-kovo— Celovec—Solnograd— Duuaj (zahodni kol.) }2 Sh 0 Gorica (PrvaČina — Ajdovščina« Jesenice — - Trbiž—Ljubljana —Celovec. 3J50 0 Gorica—Jesenice-Ljubljana—Beljak— i'ran-—— zenBfeste—Bolcan —Griea—Inomoat —Mona-jjovo—Celovec—Linec—Dunaj (čez Ljabco). S.00 B Gorica—Jesenice — Trbiž—Beljak, Colove. - Linec, Praga (dirk. voz I in II. razr.i Dunaj— Monatovo—Draidane— Beroiin. 0 Gorica (in medpostaj e). 0 Gorica—Jesenice {čez Podrožnico v Beljak* (Dirk. voz I. in II. raz.) Inumost —Monaknvo. Zabavna vlaka ob nedeljah ia praznikih: 2.40 0 Gorica (in aaedpoataje). 7.25 II i«» uy* Tvrdka vstanovJjena leta 1877. Schnabl & C° Succ. - Trst (Inženir G. Franc & J- Kra.iz) Urad: ulica STicoid Maokiavelli št. 32. Skladišča: ulica Gioachino Rossini. Naslov za bnzojavke: .Universum* — Trst. Prodajajo urad: št. po zmernih Telefona: 14-09. — Skladišče št. 61. cenah: Sesaljke za vino in vodo na transmisijo in na roko. Cevi vsaka vrsto za napeljavo vode, piina in pare. Pipe. guarnicije in tehnični predmeti vsaka vrste. Motorji, stroji in kotli na paro. — Priporočajo svoj tehnični urad za Izdelovanje in osKtiUenje vsakovrstnih strojev za obrt. ---Ceniki zastonj.--- r Ulica tfreata št. 1, tik gostilne „tfll' tfntica Ussaro" Uelika zaloga zsofovlienih oblek za zimsko sezono. ^kiS Prihod v Trst. Pula—(Rovinj)—Trat. 9 47 0 iz Pulo (direktni I. in II. razr.) Rovi —Herpeljs (Jeeenit ia Gorice). 3 U) 0 \i Pule (k. g.) Dunaja—Ljubljane, Divače — - Herpelj in medpoBtaj. 7.00 ij i z Pule (k. g.) (Rovinja) iz Dunaja— Lju - ljane—Divače—Herpelj in medpostaj. <0.25 B iz Pule, (osebni vlak) (Rovinja) z zve* :a - brzo vlak iz Duuaja—Lj ubijano j. ž. Di.*"1-* — Meipelj. ___ Zabavna vlaka nb nedeljah in praznikih 9.28 0 Le Herpelj in medpcstsj. Pereč—Ba]a—Trst. * 08 0 iz Bij, Kopra »n mevjpoataj. : M iz Poreča, Buj, Kopra in medpostaj M iz Poreča, Buj, Kopra in medpostaj. M Makovo—Praga —Celovec—Jesenice— Gsrica—Tr-1 5.45 0 iz Durnia —Solnograda—Celovca — M^nn-kova direk. voz I. in II. razr.) Inocc sin Bolcana, Beljaka (k. g.), Ljubljane, Jasen«--Gorice. 7.36 0 iz Gorice (AidovSčine) in medpostaj, 8.00 0 iz Dunaja—Ljubl ane—Divače—Herpe; 11.20 B iz Beroiin a Dražlan—Prage—Linca — D:i ^ ja—Celovca—Belj afca — Jeaenic—Gorice (u: AjiovSčioej. 2/x> U iz Ceiu^.- - — Trbiža — Liubljane — Goriot (AjdovJiinc) Berlina — Draž . m V dobroznani ptodajalnici Maccari 8c Fross TRST, ulica Nlalcanton št 9 dobi »e velika iz bera črnega in barvanega modernega blaga za muške obleke po cenah, da se ni bati konkurence. Specijaliteta: pana in blaga za moške obleke TrpsUn Danano Dlago ii temnažeiine n delavce. s-, vmmm ■ ■ VELIKA ZALOGA furlanskih jajc _____ vedno iveiih. Naifineje alpsko čajno maslo zDamka 2 ivezdL - ] >nt vni dohod. — Sir in alanina. — Specijaliteta LIPTAUER". Postrežba na dom. Cece zmerne. — Prodaja na drobno in debelo. Rodol/o Contro, ulica delle ^cqne 5. JEmm ELEKTR. DRUŽBA. INSTALAOIJSKI BUREAU - TRST Ulica Lazzaretto vecchio štv. 37. Telegr. naslovi: SPANNUNG-TRIEST. TELEFON 14-90 Električne napeljave v«ake vrate. Velika zaloga elekričnega materijala Ulica Lazzaretto rerchio 41. iVIACHNIOH patentiran divan-postelja Okrasi radi avoje krasne elegance vsaki proator in se spremeni v hipu s samim premakljajem v jako komodno posteljo z lastnmi iimnicami in b :L 711), iz