V DRUGIH DEŽAVAH. Nova avsirijska viada pod kanclerje-m dr. Bureschem se je predstavila parlamentu 23. julija. Ob tej priliki je podal dr. Buresch i/javo, ki ni bila naperjena proti opoziciji in je naglašala potrebo ravnotežja v državnem proračunu, ker so se pojavili primanjkljaji državnih dohodkov. Na.jibolj dragoceni del avstrijske zunanje politike nove vlade bo bratsko prijateljstvo z Nemčijo. Nadalje je povdarjal kancelar že sklenjena trgovinska pogajanja z Madžarsko, skorajšnjo zaključitev pogajanj z Jugoslaviijio ter Italijo in še nezaključena pogajanja s Čehoslovaško in Rumunijo. Posebno se je zahvalil presedni-ku Združenih držav Hooverju za njegov predlog, katerega omenjamo na drugem mestu. Na Bolgarskem po vclitvah. O nepričakovanem vladnem porazu pri volitvah v skupščino v nedeljo 21. junija smo že poročali. Radi zifeage opozicije je podala dosedanja Ljapčeva vlada ostavko in je prejel nalog za sestavo nove vlade vod,ia opozicije Malinov. Nemškc-rumunska trgovska pogodba bo podpisana in po tej dobi Rumunija od Nemčije na ječmen 50%, na koruzo pa 60% nižjo carino. Predlog predsednika Združenih držav Hooverja za pomoč Nemčiji. Nemčija je tako ' dolgo jadikovala in prosila Amerikance, da ne more zmagati vojno odškodnisikih dajatev, da se je je usmilil predsednik Hoov^r in poslal 17 poslanikom na nemški vojni odškodnini interesiranih državah predlog, ki pravi med drugim: »Ameriška vlada predlaga enoletno odložitev vseh plačil na račun vojnih odškodnin ter vooinih in obnovitvenih dolgov. Odložitev plačil bi se naj nanašala tudi na obresti in na odplačilne zneske. Ameriška vlada sama je pripravljena izvršiti ta predlog, ako tudi vse važnejše upniške države v Evropi tudi pristanejo za en-o leto na odgoditev njim dolžnih plačil iz računa vojnih odškodnin in drugih državnih dolgov.« Predlog ameriške vlade glede odložitve plačil vojne odškodnine pomeni za ameiiški proračun izgubo 266 milijonov dolarjev. Hooverjevega predloga so silno veseli Neinci, Angleži ga bodo sprejeli, podprli ga boste tudi Italija in Japon&ka. Ameriški predlog pa je zadel najjbolj v živo Francijo in Belgijo. Francozi zahtevajo od Nemcev v očigled Hooverjevemu predlogu pose-bna gospodarska jamstva. — Bolgarija je spreijela 'akoj Hooverjev načrt, pač pa s-o izrazile pomisleke proti: Čehoslovaška. Jugoslavija in Rumunija. Kolik dobiček bi imela od amerikanskega predloga Nemčija in koliko bi izgubile druge države? Za dobo od 1. jiulija 1931 do 1. julija 1932, za katero predlaga Hoover prekinitev vojnoodškodninskih plačil, bi bila Nemčija na boljšem za 1 milijardo 519 milijonov mark (20 milijard Din). Od te vsote bi odpadlo brez Hooverjevega načrta na Francijo: 838.4 milijon-ov mark, na Anglijo 362 milijonov, Rumuniclo 12 milijonov, na Jugoslavijo 79.3 milijonov, na Grčijo 6.7 milijonov, Portugalsko 13.12 milijonov, Japonsko 13.12 milijonov in Poljsko 9.5 milijonov mark. — Po dosedanjih pogodbah morajo plačati na voynih dolgovih: Francozi 255.3 milijonov mark Angležem in 228 milijonov mark Ameriki. Francija prejme letno na vojni cdškodnini od Nemcev 838 milijonov in plača pa le 483 milijonov in ji ostane 400 milijonov mark. Angleži dobe od Nemcev 362 miiijonov, od tega dajo Amerikancem 309 milijono v in jim ostane čistih le 53 milijjonov mark. Belgija dobiva 102 milijona, a odplača le 32 milijonov in ji ostane lepa vsota 70 milijonov mark. Italija prejme od Nemcev i90 miljonov, a mora oddati Ameriki 61.2 milijonov, Angležem 86.8 milijonov in bi utrpela 43 milijonov mark. Iz navedenih številk je jasno, z-aka,ji se ustavljata Hooverjevemu načrtu najbolj Francija in Belgija. Še ta teden se bosta podala v Pariz nemški kancelar dr. Brunnig in zunanji minister dr. Curtius, da pripravita Francoze na pristanek na Hooverjev predlog. Francoski ministrski predsednik Laval je obvestil nemško vlado, 'da bo pozdravil z veseljem poset nemških odposlancev. Pred kratkem se je obrnila družba amerikanskih in angleških bogaitašev na angleško vlado s prošnjo, naj jim da na razpolago gotov otok, kjer bodo udobno živeli sami zase, ker so siti civilizirane družbe. Angleška vlada je milijonarjem prošnjo zavrnila.- Otok, za katerega je šlo v tem slučaju, zas-luži po vsej pravici naziv »Raj na koncu sveta«. Je to Fidji otočje, svet onkraj dobrega ter hudega, ki leži v južnozapadnem kotu Tihega Oceana, precej daleč od prometnih črt. V resnici je to otočje nanbolj privlačno pribežališče za o-sebe, katerim presedata velikomestni trušč ter vrvenje. Na Fidji o-tokih vladata mir ter sporazum med zastopniki vseh mogočili plemen in veroizpovedi. Črnci in beli, rdeči in rumeni, kristjani in pogani, milijonarji in ubogi ljudje, angleški lordi in potepuhi živijo v najlepših medsebojnib odnošajih. Rastlinstvo ter živalstvo sta zastopana na Fidji otočju z vsemi rastlinami ter živali na svetu. Narava preseneči vsakega z raznoličnostjo. Mogočni hribi se dvigaijo na skupini 250 otokov. Glavno mesto Suwa na otoku Vitileru leži v bajno lepi dolini, ki daje prebivalstvu na leto osemkratno žetev. Tam .feaj ne po2.uajo_skrbi gl§d,e_pj"ehrane in radi pripravljanja jedi si ni trebabeliti glave. Treba je samo roko stegniti in se nasititi s kokos orehi, bananami in s sadom krušne palme. Domačini omenjenega otočja so Melanezi, a pokristjanjeni. Kaka nasprotja med posameznimi plemeni so na teh otokih nekaj neznanega. Domačini so lepi ter dobre rasti. Niso leni, akoravno bi jim ne biilo treba delati, ker bi lahko živeli iz r-oke v usta. Po'jem brzdna — hitrost, ki je bič Evrope ter Amerike, je tukaj neznan. Presrečni kraji! Kljub krščanstvu so se ohranili pri Fidji domačinih prastari poganski obredi, med temi tudi eden, radi katerega si belijo glave modemi raziskovalci. Je to ognjeni /ple-s domačinov, ki uživa svetovni sloves in je uganka. Med Fidji skupino so še otoki, na katerih se ni naselil nobeden belokožec. Na teh otokih se vršijo ob gotovih dneh posebne igre. Izkopljejo globok jarek in ga potlakajo z velikimi kanini. Po cele dneve kurijo na kamen'ju, da je čisto razbeljeno. Procesija mladih moških se zbere ob določeni uri v gozdu. Rujava telesa so kričeče poslikana in. namazana z mastjo kokosove palme. Pesmi prepevajoc se podajo mladostni junaki v jarek na žareče kamenje irx proizvajajo ples, kojega začetek je nekje v prastarih časih. Po polurnem ple^su izgine skupina plesalcev v gozdu in nobeden si ni osmodil ali otpekel nog. Fidji dekleta so znana radi lep-ote in ljubkosti. Pretežno večino dneva uporabijo za kopanje. Na večer odmevata iz Fidji otočja: pesem in godba, Zvezde migljajo ter svetijo v noči nad zemljo, ki je v vsakem oziru pravi raj. Novi predsednik avstrljske vlade krščanski socijalec dr. Buresch.