/ Izhaja vsako sredo. Naročnina: letno 30 Din, polletno 15 Din. za inozemstvo letno 50 Din. Inserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo Rokopisi se ne vračajo Haca in tozi se » Ljubljani. Uredništvo in uprava le v Ljubljani v Kolodvorski ul št. J. Telefon inter. št. 32-59 Kaž-iin pri no^-»ni hranilnici št 14.194 JVcis ni brc« Naj se zgodi karkoli, moramo Slovenci ohraniti en sam politični ideal: združenje južnih Slovanov v skupnem domu in v taki medsebojni povezanosti, ki bo vsem delom nudila pogoje in jamstvo za obstoj, uspešen razvoj in trajen napredek. SVezreZcst in špekulacija sta v marsikaterem predelu naše države ta ideal v marsičem zameglila in ga tu in tam celo tako popačila, da ga skoraj ni več mogoče spoznati. Tako ni nič čudnega, čc smo prišli tako daleč, da so postala vprašanja, ki so za nas vse življenjsko važnega pomena, predmet strankarsko politične špekulacije in demagogije, ki nevarno zastruplja ozračje in ovira naravno izboljšanje naših domačih razmer. Kljub tem nevšečnim pojavom vendar upamo, da ni pri nas resnega človeka, ki bi si upal tajiti težnjo, katero opažamo krog in krog nas po svetu: Vse sorodne ediniee streme za te m J (la se strnejo v čim večje narodne enote in se tako bolj okrepe in usposobijo za življenjsko tekmo. Združitev Avstrije z Nemčijo ni edini primer, čeprav nam je najbližji, ker se vrši neposredno v našem sosedstvu. Če je tako postopanje potrebno Nemčiji, če: je primerno drugod, koliko bolj je potrebno šele, nam v Jugoslaviji, ki smo številčno šibkejši in živimo hkratu na ozemlju, kjer se križa toliko različnih interesov kakor malokje na svetu. Jugoslovanstvo in slovenstvo Mesto treznega gledanja na položaj smo pri nas ponovno razpihuili veliko debato in borbo za slovenstvo in jugoslovanstvo. Za treznega človeka, ki mirno gleda in presoja to debato, se zdi vse skupaj nečedna komedija. Kakor je jasno, da Francoz ostane Francoz, Rus zopet Rus, tako je jasno, da Slovenec ostane Slovenec. Tu ni debate, ker je ne more biti. Enako je in osfane Srb seveda Srb z vsemi vrlinami in posebnostmi svoje kulture, jezika in drugih značilno srbskih osobin. Ali poleg te naravne resnice, poleg dejstva, ki ga noben pameten državnik in noben resen politik ne more tajiti, obstoja še drugo dejstvo: da smo namreč vsi Slovenci, Hrvatje in Srbi Jugoslovani, da to zavestno hočemo biti in da stremimo po nerazrušljivi in neraždružljivi skupnosti. Jezikovno vprašanje ob takem pojmovanju jugoslovanska ni sporno in je že rešeno v ustavi, kjer je slovenski, hrvatski in srbski besedi priznana popolna enakopravnost. Treba je ustavo spoštovati in se ravnati po njej, pa ne bo v tem pogledu nobenih trenj. Hkratu tudi vemo, da ni jezik »napisna tabla« kake tvrdke, ampak živ organizem, podvržen vsem zakonom o razvoju in spremembi, kakor vsa druga živa bitja. Vemo, da so naši pradedje govorili precej drugače kakor mi; zato lahko sklepamo, da bodo naši zanamci tudi govorili dokaj drugače kakor mi danes. Isto velja za Srbe in Hrvate. Da pojde ta bodoči razvoj v smeri vse večje skupnosti ii. sličnosti, to je tako jasno kakor beli dan. Sožitje, zlasti pa promet, trgovina in vsi drugi stalni stiki bodo tu opravili svoje delo, ki pa ob pravilnem pojmovanju jugoslovanstva ne bo niti posrbljenje Slovencev niti poslovenjenje Hrvatov in Srbov, temveč bo vsem trem približevanje v — jugoslovanstvo. Kdor rad kamenja, nas zaradi tega lahko obsuje z grmado psovk in natolcevanj, zgodovinskega razvoja pa s tem ne bo niti malo predrugačil. Gospodarsko vprašanje pa je tisto, ki nas danes v prvi vrsti zanima in zaradi katerega dejansko nastajajo tudi vsa druga trenja. Saj vemo, da stiska človeku zamegli pogled, mn zmanjšuje razsodnost in slabi zlasti njegovo odpornost. Ob nezrelem gledanju na naš notranje politični problem, ki ga hočejo vroče glave izčrpati v strastnih besednih bojih o jezikovnem vprašanju, je seveda čisto naravno, da za gospodarske probleme zmanjka sposobnih ljudi in moči. Tako zlasti mi na periferiji navadno kaj slabo odrežemo in potem vzdihujemo kakor Lazar pod, bogatinovo mizo. Čc pa hoče kdo vsaj z delom tiste hudobije pogledati na te žalostne pesmi, se Oboroževalno tekmovanje, v kakršno je zapadla Evropa in z njo ves svet, prinaša narodom bremena, o katerih je težko reči, do kdaj jili bodo mogli prenašati. V položaju, kakršen je, seveda ni za nikogar nobenega drugega izhoda: Ali plavati s tokom, ali pa pustiti, da te pogoltnejo valovi. Tu in tam smatrajo oboroževanje trenutno čelo kot gospodarsko olajšanje; kajti množice brezposelnih dobe delo v vojni industriji. Pri tem pa je vendar treba pomisliti, kako dolgo je to vzdržljivo. Priznati je namreč treba — pa naj človek zaradi neizbežne nujnosti oboroževanje magari sam priznava in celo pospešuje — da oboroževalno delo nikakor ni produktivno delo. Strašna soteska, ki po tem potu vanjo drvi človeštvo, se nam pokaže iz tegale kratkega razmišljanja: V nobeni državi ni danes resne in pametne struje, ki bi hotela odreči finančno pomoč obrambnim delom, ki jih v prvi vrsti predstavlja narodova oborožena sila. Nihče ne trdi da bi imel namen, napadati, ampak govori vse le o nam v resnici lahko smeje. Kajti reči nam mora, da pač imamo, kar smo želeli, vse drugo pa — — no, ne recimo vsega čisto naravnost! Saj itak vsi vemo, kako je. SVevi temelji Ker politika ni športna zabava za posameznike, je na vsak način treba stremeti za tem, da se kvarno početje in medsebojno izigravanje zajezi in tako omeji, da ne bo moglo v bodoče roditi še hujših posledic kakor jih je v preteklosti. V interesu jugoslovanstva in v interesu narodnega in gospodarskega ol»toja Slovencev je, da postavimo našo politiko na novo in zdravo podlago, na tako, ki jo želi narod, ne pa ineše-tarji in prekupčevalci, pa naj si nadenejo tako ali tako barvo. Samo tisti, ki ho doumel, razumel in spoštoval narodovo voljo in njegovo zdravo hotenje, nam lahko s svojim, delom pomaga iz mrzličnega močvirja, v kakršno so na* pahnile z združenimi močmi vse neugodne okolnosti. ki so tekom let delovale proti nam. S takih zdravih političnih temeljev, ki jih izza svojega pojava na naših tleh naglasa in pospešuje kmetsko gibanje, bomo prav gotovo kmalu našli pot do tja, ko bo uspeh Slovenca razveselil tudi Srba na skrajnem jugu iu obratno. Samo taka enotna zavest v sreči in nesreči, v delu, trpljenju, borbi in zmagi pa res pomeni jugoslovanstvo in mu daje notranjo vsebino, ne da hi kdor koli bil kaj okrnjen za svoje pravice. To moramo doseči, kajti brez tega ni Jugoslavije, a brez Jugoslavije ni več zlasti nas — Slovencev. obrambi, o orožju, ki je potrebno za ohranitev miru. To zatrjevanje vzbuja največ pomislekov. Kdo vendar hoče napadati ali napasti, če se vse hoče in mora le braniti? Ali ni v zraku nekaj kakor nevidna pošast, ki bega in plaši človeštvo? In ob misli na to pošast se poloteva narodov mrzlična vrtoglavost in omotična bojazen pred nečem groznim, kar mora priti. Razumljivo je, da mali naredi in male države ločeno ne bodo mogle nič storiti proti temu zlu. Jasno pa je tudi, da bo nekoč moral vstati v človeštvu duh, ki bo tako močan, da se bo uprl laži in norosti, s katero človeštvo uničuje samo sebe in svoje najboljše sile. Kdor namreč veruje v kulturo in napredek, torej v izpopolnjeval« razvoj človeštva, ta mora biti prepričan, da prej ali slej napoči trenutek, ko bo staro imperialistično geslo »Če želiš mir, se pripravljaj na vojno!« premagano in odstranjeno. Danes sicer še velja in moramo s tem računati. če hočemo ohraniti svoj prostor na svetu, j Računati moramo z vsemi strašnimi žrtvami, ki Vii? is«fže moči jih ta klic zahteva od nas. Hkratu pa se moramo zavedati, da nas ta klic ob napredku znanosti in razvoju tehnike, ob neprestanem izpopolnjevanju bojnih sredstev neizbežno peha v pogin. Ker pa verujemo v človeštvo in njega obstoj, smo hkratu prepričani, da bo po tisočletjih krvave dobe zasijal človeštvu končno vendarle tudi čas, ki bo odkril nova pota sožitja in življenjske skupnosti. To je tista velika doba, za katero so umirali največji duhovi sveta, čas, v katerem ne bo odločala surova sila in kri, ampak po besedi božji »duh in resnica«,- torej vse to, kar je v človeku človečanskega, kar je v njem odsev božjega genija. Sredi puhtenja nedolžne krvi, sredi grmenja topov, sredi blazne tekme, ki je objela svet, Kadar bo bodočnost sodila o naši sedanjosti, bo ugotovila dvoje; 1. da Slovenci v najvažnejšem razdobju svoje zgodovine nismo imeli dovolj velikih in sposobnih mož, ki bi znali narodu pokazati pot v bodočnost; 2. da se kljub vsemu prizadevanju nismo znali otresti preteklosti. 0 prvi točki ni treba dosti povedati. Menda se zlepa nikjer na svetu ne dogaja, da bi se vodilni ljudje tolikokrat in tako bistveno menjali kakor pri nas. Komaj je kdo prišel malo na površje, ga je le zagrnil nov val, ki je vso njegovo zamisel podrl in osmešil, preden jo je človek utegnil vsaj v glavnem ogrodju pokazati in izvesti. Poreče nemara kdo, češ: Podobno se dogaja tudi drugod po svetil! Podobno morda že, enako pa ne nikjer. Kajti ne pomeni povsod sprememba imen — spremembo temeljev. In vsaj toliko je med kulturnimi ljudmi čuta za dostojnost in moralo, da tudi nasprotniku priznavajo dobre strani njegove — v celoti morebiti — slabe zamisli. Pri nas tega ni. Nam se zdi najvažnejša naloga, vsako nasprotnikovo zamisel, pa naj jo v srcu še tako odobravamo, osmešiti in prikazati javnosti kot škodljivo, pogubno in celo zlobno. Dogaja se pa potlej prav pogosto, da isti, ki je misel smešil, pozneje radi nujnosti razvoja in položaja sam seže in mora seči po njej ter jo V Borovljah je stotnik v p. Maier-Kaibisch nedavno v propagandnem govoru po poročilu graških listov takole govoril glede Slovencev: Od 1. 1920. so nacionalni Slovenci poskušali, da bi se vživeli v novi državi in so celo odsto-pivšo vlado podpirali z vsemi sredstvi v upanju, da bi priborili zase kake koristi. To upauje se ni izpolnilo. Vprašujem nacionalne Slovence, ali je ta vlada, s katero so se zvezali, izpolnila le eno obljubo? Odgovor se mora glasiti: Ne! Narodno-socialistična Nemčija bo dala manjšini vse pravice, ki ji pripadajo po številu njenih narodnih pripadnikov in ki jih je prejšnja slaba vlada samo obetala, ne da bi jih izpolnila. Manj- Statistični svet Na podlagi uredbe notranjega ministra, ki je že podpisal tozadevni pravilnik, se ustanavlja statistični svet pri oddelku splošne državne statistike v ministrstvu za notranje zadeve. V statistični svet bodo po tem pravilniku prišli načelnik splošne državne statistike kot predsednik, nadalje predstavniki predsedništva ministrskega sveta, resornih ministrstev in centralnega pres-biroja kot redni člani, potem zastopniki javnih strokovnih ustanov in drugih oseb, ki se posebno bavijo s statistiko, kot izredni člani. Redne člane bodo določili dotični centralni uradi v soglasju z ministrom za notranje zadeve, izredne člane pa imenuje in razrešuje po mnenju glavnega statističnega sveta minister za notranje kmetstvo verjame v to dobo. Veruje, da pride nekoč doba, ko bo urejen odnos človeka do človeka, odnos naroda do naroda, odnos države do države na podlagi resničnega spoštovanja in priznanja medsebojnih pravic, ki so utemeljene z naravnim redom in je človeštva sveta naloga, da jih doume in spozna. V izpolnjevanju vseh težkih in često trpkih dolžnosti sedanjosti gledamo tako v bodočnost in z vsem svojim delom stremimo za njeno približanje in uresničenje. To je moč kmetske misli, to je vrelec žive vode, ob kateri se tudi v tako težkih in neugodnih časih, kakor jih pomenja sedanja doba, stalno pomla.ja in v novi življenjski moči in svežini preraja kmetsko gibanje. skuša prikazati narodu kot novo odrešilno razodetje. Kaj mislite, kaj se rodi iz takega početja? Kaj dobrega, velikega in koristnega? Nikdar in nikoli! S takim ravnanjem se pri nas ruši morala, izpodkopuje ugled in vpliv avtoritete ter pripravlja tla za najbolj žalosten razkroj. Povprečni človek obupa, ne veruje nikomur več in zapade v cinizem, v nezadovoljstvo in končno v vse tisto, kar kot škodljivo zavračamo vsi. Druga lastnost, ki nas tlači k tlom, je sramotno medsebojno blatenje in natolcevanje. Pred leti so se mnogi silno razburjali, ko je padla beseda o robskih dušah. Če pa gledamo slovensko politiko po tej dobi, ne moremo razumeti razburjenja. Ali ni bistvo, mozeg slovenske politike že lep čas čisto navadna licitacija, beraška kramarija na račun nasprotnikovih napak? Ali ni blatenje, poniževanje, sumničenje in natolcevanje lastnih ljudi izraz najglobljega suženjstva? Seveda se pa moti tisti, kdor misli, da je vse, kar se je kdaj na slovenskih tleh prezenti-ralo kot narod, res ta narod predstavljalo. 0 tem si dovoljujemo imeti svoje misli, pojme in pomisleke, ki jih bomo prej ali slej tudi povedali. Za danes naj samo ugotovimo, da je narod silnejši, trajnejši in vsestransko bolj zdrav kakor njegovi Lsvržki. Zato bo narod tudi znal najti pot, ki jo zaman pričakuje od ljudi, kateri so mu jo bili dolžni pokazati. šina se bo v veliki nemški državi lahko razvijala. — Deželni svetnik Kleczkowsky je zadnjo nedeljo obiskal tudi občino Medgorje, ki je oddaljena komaj 10 km od Celovca. Zastopniki občine so mu izjavili, da tudi nacionalni Slovenci žele tu v prvi vrsti dela, kruha in miru. — Prepričani smo, da niti na tej niti na oni strani n« bo ostalo pri samih besedah, ampak da bodo propagandnim besedam sledila nepristranska dejanja. Tedaj slovenski živelj na Koroškem prav gotovo ne bo žaloval za bivšo Avstrijo, ampak bo ob spoštovanju svojih narodnih in kulturnih pravic v novi državi vsestransko lojalen element. zadeve. Število izrednih članov ne more biti nikdar višje od števila rednih članov. Novo ustanovljeni statistični svet pri oddelku splošne državne statistike v notranjem ministrstvu ima nalogo, da omogoči čim tesnejše zveze splošne državne statistike s posameznimi ministrstvi v vseh vprašanjih, ki spadajo v statistiko, in da omogoči enotne statistične podatke za posamezne panoge državne uprave, nadalje da daje svoja mnenja v vseh statističnih vprašanjih, ki mu jih bo stavila splošna državna statistika, da predlaga, kateri podatki se bodo zbirali za »statistični godišnjak« in druga izdanja iz splošne državne statistike, kcrrcno da sodeluje pri izdelavi zakonskih načrtov, ki bodo služili kot osnova za zbiranje statističnega gradiva in da sploh stavi predloge za spopolnitev centralne statistične službe. Statistični svet se bo sestajal na redne seje v začetku vsakega leta, v teku leta pa tedaj, ko ga bo sklical predsednik. Na svoje sestanke pa lahko povabi tudi druge strokovnjake zaradi zaslišanja v gotovih vprašanjih. Statistični svet lahko po potrebi ustanovi med svojimi člani sekcije z ožjim delokrogom, ki bodo lahko zasedale tudi tedaj, ko statistični svet ne bo imel sej. • Veva mladine 0 priliki združitve Avstrije z Nemčijo piše »Naša volja«, glasilo jugoslovanske mladine v svoji 13. številki: »Odklanjamo strahove, nekaterih malenkostnih ljudi, ki žive izza teh dni v naravnost paničnem razpoloženju ter pričakujejo vsak čas, da nas zalijejo valovi Hitlerjeve. Nemčije. Kdor kaj takega misli, ta ne pozna položaja. Poleg tega navadno radi prezro vsi taki ljudje, da se je izvršilo vkorakanje rajbovskih čet v Vzhodno Marko na popolnoma zakonit način, kajti poslednja zakonita vlada Avstrije je sama pozvala Hitlerja, naj jamči red in mir v Avstriji s svojimi četami. In brez dvoma bo plebiscit 10. aprila t. 1. pokazal, da je Vzhodna Marka res nemška in da želi biti in ostati Hitlerjeva. Zakon narave je to, kot nacionalisti, ga moramo priznati in z njim r" "unati.< »Toda če kdaj, potem se zavedamo danes spričo dogodkov vsi, da Slovenci stojimo in pademo z idejo jugoslovanskega narodnega edinstva.« Čvrsta in zdrava vera slovenske mladine, ki je izražena v teh besedah, nam priča, da nas ni treba biti strah bodočnosti. Za nami vstaja rod, ki pravilno razume čas in naloge, katere zastavlja življenje. Sejmi za plemenske bike Po poročilu banske uprave bodo letošnjo pomlad sejmi za plemenske bike rodovniških organizacij po sledečem razporedu: 1. 25. aprila v Beltincih, za okoliš zveze za siinodolsko govedo; 2. 29. aprila v Velikih Laščah, za okoliš zveze za sivorjavo alpsko govedo; 3. 2. maja v Št. Jurju ob juž. -žel. za okoliš zveze za pomursko govedo; 4. 3. maja v Šmartnem ob Paki, za okoliš zveze za marijadvorsko govedo; 5. 4. maja v Ormožu za okoliš zveze za pincgavsko govedo; 6. 17. maja v Kranju, za okoliš zveze za pinc-gavsko govedo. Vabijo se organizacije, občine in živinorejci, da se teh sejmov udeleže,'ker je le tu dana prilika, da si nabavijo dobre pleme-njake. Stmevika jpvcti diktaturi Najmočnejši predstavnik današnje demokracije na svetu, predsednik Zedinjenih držav Severne Amerike, Roosevelt je pred kratkim izjavil novinarjem: »Nikdar nisem mislil in ne mislim na uvedbo kake diktature v Zedinjenih državah. Kakor vi, sem tudi jaz proti sleherni diktaturi v Ameriki, in to iz enostavnih razlogov: 1. ker nimam sam nobeuega nagnjenja, da bi postat diktator; 2. ker nimam zato potrebnih lastnosti; 3. ker predobro poznam zgodovino in obstoječe diktature, da bi demokracijo, kakršna je v Zedinjenih državah, spremenil v diktaturo.« Tako je torej Amerika ostala največja in najmogočnejša država na svetu, ki še visoko vihti prapor demokracije in se ne zuieni za valove, ki z raznih strani preplavljajo zbegano Evropo. Cenieni naročniki! Da ne bo treba ponovnih opominov, prosimo vse cenjene naročnike, ki s« prejeli v Kuetskein listu priložene položnice, da vi p reje poravnaj« naročnino za tekoče leto. Kdor pa ima kake zaostanke iz lanskega leta, ga naprošam«, da te aakaže istočasno po isti položnici. Ž)ve poglavitni napaki PcZcža/ (Slovencev na Koroškem Doma in drugod Gibanje strank Po sprejetju proračuna so se razšli narodni poslanci in senatorji po svojih srezih in pričeli obveščati svoje volilce o delu v narodni skupščini in senatu, o proračunu in o novih bremenih ter o tem težkem gospodarskem in socialnem položaju našega delovnega človeka, kmeta, obrtnika in delavca. Poslanci iz opozicije obveščajo svoje volilce večinoma po zaupnih konfereucah in sestankih, kjer se nemoteno razgovarjajo o vseh vprašanjih, ki zadevajo naše javno življenje. Poslanci JSVv« značilna glasova Znani proglas avstrijskih škofov je vzbudil povsod precej govoric in različnih tolmačenj. Vatikanski »Osservatore Romano« z ozirom na to pravi sedaj tole: »Pooblaščeni smo izjaviti, pa naj ima proglas avstrijskih škofov že kakršen koli političen značaj, da je bil formuliran in podpisan brez vsakega predhodnega sporazuma ali odobritve svete stoliee. Zaradi tega je avstrijski episkopat sam odgovoren zanj.« Nato je dunajski nadškof kardinal dr. Inni-tzer poslal pokrajinskemu komisarju Biircklu pismo, v katerem odklanja domnevo, da bi bil znani proglas avstrijskih škofov posledica obiska pTtpeškega nuncija v Berlinu. Nadalje pravi v tem pismu, da sta stališče in proglas avstrijskih škofov naravna [vosledica nemške zavednosti in nemške krvi. Avstrijski škofje in vsi verniki se zavedajo tega zgodovinskega trenutka in ponovno naglasa,jo svojo vdanost nemškemu rajhu in zahtevo po nedeljivosti nemške države in cerkve. Vsekakor je značilno za nemško visoko duhovščino, da v odločilnih trenutkih podredi vse druge ozire narodnostni misli in zavesti. v Gebcslcvaki in -plebiscit Češkoslovaški manjšinski svet na Dunaju je za bližnje ljudsko glasovanje izdal proglas, v katerem poziva vse pripadnike češkoslovaške manjšine, v kolikor so avstrijski, oziroma sedaj nemški državljani, naj glasujejo za priključitev Avstrije k Nemčiji. Kaj se godi po svetu J Španiji so Francove čete po dolgotrajnih bojih zavzele Lerido. Po zavzetju mesta so zavzele še več vasi po 5 do 10 milj severno od Leride. Po angleški sodbi je pričakovati po zadnjih uspehih Francovih čet v Kataloniji skorajšen konec španske državljanske vojne. Isti listi pripisujejo uspehe Francovih armad njih tehnični premoči, zlasti pa glede maroških in italijanskih čet. Listi upajo, da se bo španska vojna končala vsaj prej, preden bodo porušena — vsa glavna španska mesta. V Franciji ima Blumova vlada že nekaj časa hude težave v odnošajih z radikali. Ta teden bo odločilen glede finančnih načrtov, ki jih hoče izvesti vlada ljudske fronte. Če bodo pri tem radikali s svojim nastopom povročili padec sedanje vlade in dobi mandat za sestavo nove Daladier, bo po Blu-movi izjavi socialistična stranka tej vladi nasprotovala. Vsekakor se bo položaj v Franciji razčistil še ta teden in je upati, da bo zmagala zdrava ljudska volja nad interesi, ki imajo navadno z ljudskimi bore malo skupnega. V Nemčiji minevajo ti dnevi v znamenju priprav in propagande za veliko ljudsko glasovanje, ki naj uresniči zamisel Velike Nemčije in končno veljavno združi obe doslej ločeni nemški državi. Avstrija se bo odslej imenovala Vzhodna Krajina (Ostmark). Vodilne osebnosti obiskujejo večja avstrijska mesta, kjer govore ljudstvu o pomenu bližnjega ljudskega glasovanja in o veličini bodoče Nemčije. Glede odnosov nove Nemčije do Vatikana sodijo nekateri, da bo prišlo v doglednem času do sprave med obema. Po Goringovi izjavi narodni socializem hoče versko in verno ljudstvo, vendai' je potrebna stroga ločitev med verskimi in državnimi nalogami. V Nemčiji ni prepovedana katoliška cerkev, ampak samo katoliški centrum in politikujoča duhovščina. Kancelar Hitler bo baje o priliki svojega obiska v Rimu obiskal tudi papeža in utegne pri tej priliki priti do prve izmenjave misli za sklenitev novega sporazuma med katoliško cerkvijo in narodno socialistično Nemčijo. Na češkoslovaškem so izjave slovaških avtonomistov in z njimi združenih narodnih manjšin naletele na močan odpor vse zbornice. Znani angleški publicist iu prijatelj Slovanov, Scotus Viator, je v dveh brzojavkah posvaril patra Hlinko in ga pozval k narodni slogi. Zdi se, da bo morala Češkoslovaška v tem pogledu posnemati nemški vzgled, pa bo najprej dosegla notranji mir, ki je vsaki državi neobhodno potreben, zlasti pa še v položaju, v kakršnem se nahaja bratska slovanska republika. Sporazum med vlado in narodno socialističnimi Nemci pod Henleinovim vodstvom še vedno ni dosežen. Henlein sam je baje odpotoval po navodila v Berlin. Novi predsednik nemške so-cialnodemokratske stranke v republiki Jakscli je izjavil, da je sedaj čas za sklenitev sporazu- Bivši verski poglavar muslimanske cerkve v Jugoslaviji, Reis-ul-ulema čauševič, je pred kratkim umrl v Sarajevu in bil pokopan z velikimi slovesnostmi na dvorišču džamije, kjer počivajo trupla najbolj zaslužnih jugoslovanskih muslimanov nia med nemškim in češkoslovaškim narodom, a Henleinova stranka se po svoji ideologiji ne bori za enakopravnost v državi, ampak samo za popolno oblast nad sudetskimi Nemci. Vlada je pripravila nov zakon o državljanstvu. V kratkem bo predložila parlamentu v odobritev načrt, ki vsebuje tudi nekaj politično važnih določb. Med drugim je pri podeljevanju državljanstva po novem zakonu treba paziti tudi na to, da prosilec kolikor toliko obvlada češki jezik. Nadalje je omembe vredna določba, da mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm Med dvema svetoma Zgodovina človeštva prehaja v dobo Tihega oceana, ali z drugimi besedami: veliki zgodovinski dogodki bodočih stoletij se bodo odigravali v območju tega morija. In v kolikor postajajo vezi med Evropo in vprašanji, ki zanimajo ta drugi del zemeljske oble,, toliko bolj postajata nevarni dve temeljni zablodi, ki z evropskega gledišča obvladujeta ta vprašanja. Prva zabloda korenini v prizadevanju, da bi gledali na dogodke ob Tihem morju kot na nekaj ločenega, kar nima neposredne zveze s političnim razvojem na zapadu. Šele pred kakimi 20 leti se je Evropa pričela zavedati, kako so ti dogodki važni za njeno lastno usodo. Začela je to slutiti bolj nagonsko, kar je sad bridkih skušenj zadnjih 25 let, — kakor morda na podlagi sociološkega in političnega pojmovanja povezanosti zgodovinskih dejstev. Povprečen evropski človek se ne zaveda, da v zadnjih 600 letih ni bilo v območju zapadnih interesov nobenega splošno važnega vprašanja, čegar razvoj ne bi bil posredno ali neposredno vezan z današnjimi dogodki ob Tihem morju. Vendar pa ni mogoča nobena resnično svetovna politika, ako preij in popolnoma ne priznavamo, da obstoji stalna akcija in reakcija med Zapadom in Daljnim vzhodom, čeprav te zavesti dejansko niti ne vnašamo v svetovno politiko. m-Kieta po ulicah giuvucga mesta Tokia proslavljajo 2598. obletnico ustanovitve japonskega cesarstva. Slika nam nazorno priča, kakšen duh vodi sodobno vzgojo japonske mladine. Kljub temu je seveda veliko vprašanje, če se bo Japoncem posrečilo doseči svoj imperialistični cilj. Poročila z bojišč so pač taka, da jih nikakor ne morejo prevpiti nobene poulične parade. Ljudje si dajo ukazovati, življenje si ne da nikoli. pridobi inozemka, ki poroči češkoslovaškega državljana, češkoslovaško državljanstvo samo po pristanku notranjega ministra, dočim je doslej veljala določba avtomatične pridobitve državljanstva. Povsem političnega značaja so tudi določbe o črtanju iz državljanstva, ki je mogoče v petih taksativno določenih primerih: 1. proti-dižavno rovarjenje doma, 2. protidržavna propaganda v tujini, 3. beg v tujino zaradi izognitve vojaški dolžnosti, 4. vstop v kako tujo armado, 5. pridobitev tujega državljanstva brez prošnje za pridobitev češkoslovaškega. • Na Daljnem vzhodu so Kitajci proglasili Čangkajška za diktatorja, ki je dobil neomejena pooblastila. Druga zabloda korenini v misli, ki prevladuje v Evropi, da se namreč dogodki na Tihem morju motre izključno z vidika prehodnih spopadov ali sporov med velikimi silami, kakor da ti spori (v kakršnem se nahajata n. pr. Japonska in Zedinjene države ali pa Rusija in Japonska) niso posledica nekega splošnega položaja, ki se nahaja y stalnem razvoju in ki enako zanima vše območje Daljnega vzhoda. Tak način gledanja, ki čisto nič ne upošteva dolgotrajnega raz-'voja različnih sil, ki trenutno vplivajo na področje Tihega morja, niti ne njih medsebojnih odnosov v preteklosti, onemogoča vsak poskus pravilne presoje današnjega stanja z ozirom na preteklost. Doslej je bilo mnogo že napisanega o pomenu velikih rek in zaprtih morij za razvoj civilizacije. Pomen morij je tudi že zdavnaj poudarjen, toda njegov vpliv še ni dovolj raziskan. Šele pred nedavnim nam je prodrlo v zavest spoznanje o pomenu morij kot dejavnih prvin v širjenju civilizacije. Preden pa smo prišli do tega spoznavanja, je bila vsekakor potrebna ona ogromna ekspanzija, ki so jo omogočila in dosegla sodobna prometna sredstva. V dvajsetem stoletju je bilo temeljni činitelj politično-gospodarskega razvoja ono dejstvo, ki sta ga druga za drugim opravljali dve kulturni območji atlantskega sveta: zapadna Evropa in vzhodna Amerika. Tristo let so šle tri četrtine Z raznih front prihajajo med tem poročila o novih kitajskih uspehih. Kitajci so Japonce docela pregnali iz Tajenčvanga in okolice ter zavzeli tudi važno strateško mesto Lini, v južnem Šantungu pa so porazili japonsko vojsko, ki je pustila na bojišču nad 10.000 mrtvih. Japonci so se morali znova umakniti proti severu na nove postojanke, ki so le še 80 km oddaljene od Šanghaja. V Egiptu so volitve dale vladnim skupinam 51 mandatov, neodvisnim 19, skupini Maher paše pa 20 mandatov. V 13 okrajih bodo naknadne volitve. v Živinski se;mi Na zadnjem živinskem sejmu v Celju je bila na prodaj — ena sama krava. Pač pa je bilo pripeljanih 31 svinj in 60 prašičev. Prodanih je bilo 20 svinj in 30 prašičev po ceni od 7 do 8 din za kg žive teže. V Lembergu so dosegli tele cene za živino* voli od 3-50 do 5-40 din, telice od 3-50 do 5 din, krave od 2 do 4 din, teleta od 4 do 6 din za kg žive teže. svetovnega prometa po poti zapadnega oceana, ob čegar obalah je po zaslugi kolonizacije vzhodno ameriških pokrajin nastala nova Evropa, ki je pozneje odločno vplivala na celino, s katere je izvirala. Tekom istega stoletja so si evropske velesile osvojile Afriko. Potlej se je atlantsko-evrop-sko kulturno območje razširilo in pomaknilo v smeri Tihega oceana. Nizozemska in Velika Britanija sta osnovali svoj kolonialni imperij v obeh Indijah in preko Indijskega oceana sta prišli v neposreden stik s Kitajsko. Bilo je potrebno, da se odpre ta pomorska pot, če je hotel zapad vzpostaviti neposredno zvezo z vzhodom, ki je bila seveda boljša in bolj plodonosna mimo one, katero je srednji vek poznal po kopnem. Z atlantske obale, na kateri se je pričela, se je evropska kolonizacija Severne Amerike usodno razširila na vso ameriško celino. Množice izseljencev iz Evrope so se postopoma širile, dokler niso dosegle obale Tihega oceana, kar se je končno veljavno zgodilo sredi preteklega stoletja. Tako se je nova struja evropske kulture razlila po velikem oceanu in se pridružila prvi struji, ki je Nizozemce in Angleže pripeljala v Indijo. Mnogo prej pa je prispela do Tihega oceana druga struja kolonizacije iz Evrope. To je bila ruska kolonizacija. (Dalje) Znani stratosferni raziskovalec Piccard, ki je pred časom obiskal tudi Jugoslavijo, se namerava sedaj spustiti s posebno gondolo — toda ne več v vrtoglave zračne višine, ampak v silne morske globine. Do 4.000 m globoko pojde pogledat, kakšne skrivnosti hrani in skriva tamkaj morje. Kmetska mladina Vojnik Naše Društvo kmetskih fantov in deklet je imelo nedavno svoj redni letni občni zbor. Kljub mnogim zaprekam smo napredovali. Pri volitvah je bil izvoljen tale odbor: Ravnak Franc, predsednik; Amšek Jakob, podpredsednik; Zorko Tone, tajnik; Paušar Justa, blagajničarka; ostali odbor tvorijo tovarši(-ce): Gorečan Ivan, ltubič Anica, Rozman Jože, liibič Franc in Paušar Franc. V ženskem odseku je bila izvoljena tov. Ribič Justa za načelnico, tov. Kasestnik Mici pa za podnačelnico. Občni zbor je sklenil, da hoče društvo le z vztrajnim in smotrenim delom odgovarjati svojim nasprotnikom. Pri tej priliki nikakor ne smemo pozabiti milih prijateljev, ki se nas tako radi spominjajo v »Slov. gospodarju«. 0 naši uprizoritvi igre »Skedenj« je dopisnik tega lista pogruntal, da sta sodelovala dva državna nastavljenca, en brezposelni mizar in podobno. Junaku povemo, da se je uprizoritev izvršila izključno ob sodelovanju društvenih članov. Kdo pa sme ali ne sme biti naš član, o tem odločajo naša društvena pravila, potrjena od oblasti, ne pa gospodki okrog »Slov. gospodarja «, razumete?! Ali naši nasprotniki kaj vedo. kdo nastopa pri njihovih »kmečkih« prireditvah. Kmetski davkoplačevalci bi jim znali to prav natanko povedati. Ste morda radovedni, kaj? Ali poznate tistega sodelavca — vašega, seveda! — ki posebno rad osebno obiskuje mlada dekleta ali jim pa po mladih postiljonih pošilja pisma — brez znamk? Se spomnite svoje prireditve pri Hudičevem mostu? Če bi mi priredili kaj takega, bi bruhali gnojnico na nas, pri vas je pa menda to kulturno in morebiti celo zaslužno delo! Toliko za danes! Zapomnijo pa naj si vsi naši grobokopi, da mi ničesar ne pozabimo in da je vrnjen dan — lahko vsak dan. Zmeraj tudi še velja resnica, da kdor drugemu jamo koplje, sam lahko v jamo pade. Včasih je precej umazane vode. In če vas bomo kot usmiljeni samarijani prišli reševat, bo neprijeten duh bolj glasno pričal o vaši kakovosti kakor vam utegne biti ljubo. Zato vam svetujemo: Dajte nam mir! Ne gre nam za prazno zbadljivo prerekanje. Mi hočemo resnega dela! In do tega imamo pravico. Hajdina pri Ptuju V dobi, ko se poslavlja od nas zima in nastopa pomladanska doba, smo tudi mi mladi fantje in dekleta napravili sklep našega zimskega delovanja in se pogovorili o naših načrtih za poletni čas. V nedeljo 27. marca t. 1. se je vršil III. redni občni zbor Društva kmetskih fantov in deklet pri tov. Ogrizku na Zg. Hajdini. Občni zbor je otvoril tov. Jurij Cestnik, ki je pozdravil vse uavzočne in zastopnika ptujskega okrožja tov. Antona Horvata iz Mostja. Nato so se vrstila poročila društvenih funkcionarjev. Vsi so pokazali s številkami in besedami delovanje društva, njegove uspehe in tudi težave, s katerimi se borimo. Veseli smo našega uspeha, ki je plod delavnosti in sloge naših članov in članic. Po poročilih je spregovoril zastopnik Okrožja tov. Horvat, ki je podal nekaj splošnih smernic za delovanje in vzpodbujal članstvo k vztrajnemu delu za procvit naše vasi. Za njim je govoril o zgodovini slovenskih kmetov tov. Črnezl. Pri volitvah je bila predlagana samo ena lista in je bila soglasno sprejeta. Novi odbor tvorijo sledeči tovariši in tovarišice: Alojz Fridl, predsednik; Alojz Neubauer, podpredsednik; Jurij Cestnik, tajnik; Stanko Meznarič, namestnik; Alojz Neubauer, blagajnik; Maks Kirbiš, namestnik. Od- borniki pa so: Franc Strinšek, Anton Brenkovič, Franc Kozel, Ida Ogrizek in Alojzija Marušek. Nadzornika: Ivan Furek in Avguštin Lesjak. Ustanovil se je tudi tamburaški odsek in je bil za načelnika izvoljen tov. Franc Kozel. 0 nabavi inštrumentov pa bo odločal odbor na prvi seji. Po dnevnem redu smo se še živahno razgovar-jali o vseh vprašanjih, ki se tičejo našega prosvetnega delovanja. Tudi pri nas stojimo trdni in neomajni ter zvesti naši kmetski misli po geslu: »V slogi in delu vstajamo!« Orla vas Po izredno vztrajnem delu v našem Društvu kmetskih fantov in deklet smo imeli v nedeljo 27. marca t. 1. obračun celoletnega delovanja. Vršil se je XII. redni občni zbor. Člani in članice so napolnili društveno sobo, ki je kazala pravo sliko naše zavednosti. Občni zbor je otvoril in vodil društveni predsednik tov. Josip Povše, ki je v uvodu podal pregled vsega delovanja. Za njim so poročali ostali funkcionarji in smo slišali zanimiva poročila, kakor tajniško, blagajniško, od načelnice ženskega odseka, načelnika tiskovnega odseka in načelnika tamburaškega odseka in knjižničarja. Lahko rečemo, da so takšna poročila za naše kmetske fante in dekleta vredna vsega priznanja. Saj. živo dokazujejo, koliko dela, žrtev in časa je treba za takšno stvar. In če ne bi bilo zavednosti in požrtvovalnosti ter prave ljubezni za napredek, bi še tako dobre zamisli ostale neizvedene. Naj navedemo glavne prireditve preteklega leta: 8 sej, 22 sestankov, tekma žanjic, igra, proslava Matije Gubca, 3 izleti, tečaj za kvačkanje in ročna dela ter mnogo predavanj in drugih manjših prireditev. Zelo smo zadovoljni nad izvršenim delom in to nas podkrepljuje, da bomo tudi za naprej vztrajali na sedanji poti. Pri volitvah je bil izvoljen po večini sedanji odbor z agilnim predsednikom tov. Jos. Povšetom na čelu. Pred zaključkom občnega zbora je spregovoril predsednik Zveze tov. Ivan Kronovšek, ki je razmotrival vsa vprašanja, ki jih morajo poznati naši fantje in dekleta v borbi za enakopravnost in upoštevanje naših ljudi. Le usposobljeni si bomo lahko priborili naše pravice! Njegova izvajanja so vzeli vsi navzočni na znanje z glasnim odobravanjem. Občni zbor je bil lep zaključek našega zimskega dela, sedaj pa se pripravljamo na to, da izvedemo do kraja vse načrte, ki smo si jih postavili. Frankolovo Dne 25. marca je naše Društvo kmetskih fantov in deklet imelo svoj 10. redni občni zbor. V letnem poročilu je tov. predsednik očrtal zgodovino našega društva in početek društev v vojniškem okrožju sploh. Ze leta 1924. se je tov. Franc Potočnik jel zanimati za ustanovitev društva, a leta 1928. se mu je posrečilo sestaviti pripravljalni odbor iz telile tovarišev: Franc Potočnik, Miha Škoflek, Ivan špejtlič, Ferdinand Potočnik, Franc Šibanc (umrl 16. aprila 1931). Na ustanovnem občnem zboru 11. avgusta 1929. so govorili tov.: Ivan Kronovšek, dr. Igor Rosina. dr. Anton Novačan in Jože Juhart. Za predsednika je bil izvoljen tov. Franc Potočnik. Seveda ne moremo navajati vsega podrobnega dela. Omenimo naj samo, da je bilo na našo vzpodbudo ustanovljeno društvo v Stranicih, nato v Škofji vasi, potem pa vsa društva z okrožnim odborom v Vojniku vred. Prva tekma koscev na Štajerskem je bila na Frankolovem; priredilo jo je naše društvo dne 25. maja 1930. Prvi kosec je bil tovariš Ivan Kovše. Pod okriljem Celjske zadružne zveze smo imeli leta 1930. zadružni tečaj. Sredi aprila leta 1931. nam je jetika iztrgala iz naše srede tajnika tov. Franca Šibauca. Zaradi bolezni je na občnem zboru leta 1934. odložil tov. Fran Potočnik predsedniško mesto, na katero je bil nato izvoljen tov. Ivan (»krožnik, a leta 1935. je bil za predsednika izvoljen tov. Bernard Bračič. ki je društvo z vnemo, uspehom in požrtvovalnostjo vodil do letos. Zaradi vojaške službe je sedaj svoje mesto moral odložiti. Zato smo si na občnem zboru takole izbrali in izpopolnili odbor s tov.: Stanko Jošt, predsednik; Konrad Potočnik, podpredsednik; Ivan Venko, blagajnik; Magda Kralj, tajnica; odborniki so tov.: Stanko Skrlov-nik, France Žnidar, Franjo Žnidar, Mici Potočnik, Fani Žnider; nadzorni odbor tvorita tov.: Mila Štuklj in Franc Potočnik. Zapoge Iz našega kraja že dolgo ni bilo slišati nobenih novic. Marsikdo si je že gotovo mislil, da smo popolnoma izumrli. Temu pa ni tako. Prihodnjo nedeljo dne 10. aprila t. 1. se bodo sestali naši fantje in dekleta. Vršil se bo občni zbor tukajšnjega Društva kmetskih fantov in deklet v prostorih tov. Alojzija Hočevarja, posestnika v Zapogah. Na občnem zboru bo govoril tudi delegat Zveze kmetskih fantov in deklet iz Ljubljane in zato vabimo fante in dekleta iz vse okolice, da nas posetijo. Pokažimo našo zavednost in odpor proti vsem, ki hočejo dušiti naše gibanje. Na svidenje! Št. Janž na Dolenjskem Dne 19. marca t. 1. je tukajšnje Društvo kmetskih fantov in deklet priredilo Matija Gub-čevo proslavo. Spored proslave je bil naslednji: nagovor predsednika Majcena Milana, predavanje tov. Šaška Slavkota, pevski zbor društva pa je zapel himno »Zeleni prapor« in »Puntarsko p^sem«. Prireditev je popolnoma uspela. Dne 20. marca dopoldne pa je bil I. redni letni občni zbor. Tov. predsednik Majcen Milan je pojasnil vso gonjo, ki se je v prvem letu dela proti društvu širila od gotove strani. Pojasnil je gotove primere, ki so že prekoračili mejo dostojnega in od večine prebivalstva obsojenega dela tistih, kateri bi morali stati in delovati na vasi z geslom »ljubite se med seboj . Poročila ostal'i. funkcionarjev so bila sprejeta soglasno. Nato je delegat Zveze tov. Drago Košnjrl podal smernice za delo in orisal celotno delovanje kmetsko mladinskih organizacij. S pozivom vsemu članstvu na delo je končal svoj govor. Sledile so volitve, pri katerih so bili soglasno izvoljeni sledeči tov. in tovarišice: predsednik Majcen Milan, podpredsednik Repše Stanko, podpredsednica in vod. ženskega odseka Strnad Lojzka, tajnik šašek Slavko, blagajnik Zdešar Henrik, in v odbor Praznik Jožko, Justinek Slavko, Bec Franc, Strnad Stanko in Flajs Anton. Živahna debata in stvarni predlogi od strani članov je znak, da društvo ni bilo ostvarjeno, da bi spalo nego, da bo po dobljenih izkušnjah v prvem letu delovalo še z. večjim elanom. Naše ljudstvo spregledava in s prepričanjem, da to še pospešimo bomo v novem delovnem letu še čvrste je pri jeli za plug in zaoral i novo brazdo na njivi kmetske prosvete! ||Ey7i Kolodvorska FIENJ.fl ulica 8 nudi cenjenim gostom — vsakomur — VES DAN od 6. ure zjutraj do 21. ure zvečer okusno, obilno jn ceneno hrano. Mleko, kavo, ka-abo, čaj din 1—, 2—, 2-50, 3—; gulaž, vampe, obaro, jetrca itd. din 3—. Palačinke z marelieno marmelado din 1-—. KOSILO od 1/212. do 15. ure se kuha 2 krat: zakuhana goveja ali umetna juha, 2 prikuhi, goveje meso din 5—, isto s pečenko ali močnato din 7-50, isto s pečenko in močnato din 9-50, brezmesna hrana din 2— do 5—. VEČERJA od 1/218. dO 21. ure: Goveji ali telečji zrezki v omaki, dunajski ali pariški zrezki din 3-50, pečen rajželc, dušeno meso z makaroni ali špageti, goveji ali telečji jezik v pikantni omaki, jajčne klobase, segedinski gulaž, ogrsko zelje, pljučna pečenka v omaki, piška v papriki itd. din 3-50. 2ganci korusni, ajdovi ali beli, dušen riž različni cmoki, kompoti in razne solate din 1-50. mlečna jedila din 2-50, močnata jedila din 1— do 2—-. Točijo se brezalkoholne pijače. Abonenti se sprejemajo. Mlatil Stava ift Mi/a žtUta Generalno glasilo katoliškega tiskovnega ■društva je prineslo na sonce pretečeno nedeljo na uvodnem mestu, iz starih spominov senatorja Ivana Hribarja v zvezi z govorom dr. Andjeli-noviča v senatu, opazko o neki Kamili Theimer, dr. Janezu Kreku in o nekem TOletnem dnevniku, ki je zbil s svojim loparjem že marsikateremu sodu dno v pogledu laži in morale, pripombo, ki jo morajo nehote podpisati ž vsemi štirimi celo oni, ki so v debati žabo jedli. Dodatek generalnega glasila se glasi dobesedno takole; »Spričo tega je dolžnost vsakega, ki ljubi resnico v vseli zadevah, da se odvrne od tiska, ki mu ni za to, da bi se spoštovala resnica in da bi resnica zavladala v naši politiki in v vsem našem življenju. Katoliško časopisje se od nekdaj bori za resnico in poštenost v javnem življenju, krščanski list popravi, če se je zmotil, ker ga božji nauk uči, da se tudi nasprotniku ali nasprotni stranki ne sme vodoma in namenoma prizadevati krivica, katoliški tisk in katoliški politik ne poznata dvojne morale.« Priznajmo si — kar je res je res — kar pa ni res, je tudi po moji sodbi neresnica in če hočete celo laž. \ IC&t%u tntdse-foihefra mtate-nia Jeseniški zelene je ostal po trditvi nekega Vižmarčana po volitvah na Jesenicah brez srajce in celo brez rumenih gat. Sedaj pa prihaja osramočen menda radi posta do razlaganja nekih kemičnih formul, katerih sam vrag s pekla ue razume — kaj šele jaz preprost kmet, ki poznam komaj formulo — kako se pretvarja ricinovo olje v d... Zelene, obrnjen proti Vižmarjem pod Šmarno goto, pravi: Seveda za kesanje je potrebno spoznanje, a grešnik se le težko pribori do onega čisteg aspoznanja, ki je vir pravega kesanja, Pa tudi grešniki so različni. Eni grešijo samo v mislih, drugi samo v besedah, tretji samo v dejanju, četrti pa ne marajo nobene izjeme in greše kar v vsem trojem, kolikor se da dosledno. Tako so ugotovili ljubljanski bogoslovci vrste grehov in vrstnike in spoznali, da je med nami grupa »mladih modernih«, ki je grešila najprej v »Misli«, potem v »Besedi« in sedaj v »Dejanju«. Za te bi bilo prav, če bi se zopet vrnili nazaj k stari očitni izpovedi in se ob njej zamislili nad čudno povezanostjo stare molitvene formule in njihovih lastnih prizadevanj. Jaz, dasi nisem kemik, smatram, da pomeni to razlaganje formul od strani zelenca kot uvod h koncu medsebojnega mlatenja. ia pet tiUCU minut Udruženje posestnikov novih zgradb na Brinju pri Jezici je ustanovilo, bog nas ga varuj, tiskarski koncem in začelo z izdajo dnevnika, |ki mu ne bo kos sam zelene na Jesenicah. Prva številka, ki je izšla na dan svetega Klemena, prinaša v političnem delu, ki je na-menjeu v prvi vrsti brinjevcem in njihovi bližnji okolici, tale s cmok«; »Ko je bil izvoljen Matevž Krč v Butalah za župana, je dal v nedeljo po maši pred cerkvijo javno razglasiti, da bo njegovo županovanje največja sreča za vse butalce, ker bo uvedel strogo revizijo in štedenje pri vseh občinskih poslih in uslužbencih, e prihranjenim denarjem pa bo plačal občinske dolgove. S štednjo je začel ob novem letu s tem, da je dal občinskemu konjaču za pol leta brezplačen dopust, za drugo polovico leta pa mu je zato plačo povišal za 300 odstotkov. Nasprotno pa je dobila občinska babica v prvi polovici leta dvojno plačo, v drugi poloviei pa brezplačen dopust. Izmed dveh občinskih jx>1i-cajev je enega odpustil iz službe, drugemu pa podvojil plačo, ker zdaj bo moral sam loviti tatove in razbojnike. Najbolj trda pa je predla občinskemu pastirju Johanu. Temu je oče župan zagrozil, da jih bo dobil za vsako ovco, ki bo manjkala v čredi, po 25 na december. Ko je prišla za to določena komisija na občinski pašnik, ter preštela ovce, je ugotovila, da so štiri ovce preveč in da manjka občinskemu koštrunu rep in eni ovci levo uho. Ker pa za tako škodo ni bila za pastirja Johana že naprej določena kazen, zato je občinski odbor sklenil, da se pastirju naroči, naj se sam obesi in pokoplje na občinske stroške.« Dopisi S lan g a Po dolgem času bomo vendarle prišli do svoje šole v naši lepi fari. Šolski prostori se nahajajo že dolgo vrsto let v mežnariji in otroke poučujejo ves čas župniki. Lastnih šolskih prostorov nismo imeli. Do zadnjih občinskih volitev je bil tudi sedež občine Trebeljevo v naši vasi. Bivši župan Peter Končar je kupil za občino lepo in prostorno hišo po zelo ugodni ceni. Novi občinski odbor je preložil sedež občine iz Štange na Prežganje. Občinski urad se je preselil iz lastnih prostorov v najemniške lokale na Pre-žganju, ki so last ondotne cerkve. V občinski hiši na Štangi imajo svoje prostore tudi orožniki. Te dni je prišla na Štango komisija, ki naj bi proučila vprašanje novih šolskih prostorov. Komisija je ugotovila, da je občinska hiša prav dobra za šolske prostor«. Z malimi stroški se bo lahko preuredila za dvorazrednico. Nova zgradba bi stala najmanj 300.000 dinarjev. Z občinsko hišo si prihrani občina ogromno vsoto. Sedaj šele vidimo, kako pametno in dobro je gospodaril bivši župan Peter Končar. Spominjamo se še grdih napadov od strani njegovih nasprotnikov zaradi nakupa te hiše. Koliko obrekovanja je moral Končar tedaj prestati zato, ker je občini koristil. Sedaj se pa obrača burja ravno zoper tistega, ki je svojčas veter seja!. »Domoljub« je v tem pogledu prednjačil in Končar ju krivico delal. Kdaj bo pa storjeno krivico popravil? Takih krščanskih stvari pa od njega seveda nihče ne pričakuje. Mnogo se govori, da bo tudi naša občina prekomasirana. Birmanski hrib je že odpadel in odšel k Litiji. Radovedni smo, kako bo z ostalimi kraji, o katerih se govori, da bodo priključeni sosednim občinam. £/ubexen do bližnjega V Središču je živela in še živi uboga družina, ki ima edino tole premoženje: borno bajto, mož in žena s kopico otrok in bolno taščo. Kako družina ob takih razmerah živi, si vsak pameten človek lahko misli. Zato je tudi umljivo, če so ji že več let pustili v užitek nekaj kvadratnih metrov zemlje. Vidite, pa se zgodi,-da hoče kdaj storiti tak siromak kaj takega, kar je po njegovem srcu, prepričanju ln najiskrenejši misli pošteno in prav, a vendar ne ugaja lastniku tistih nekaj metrov zemlje. Tako se je zgodilo tudi pri nas v Središču. Siromak je bil prepričan, da mora poslušati samo svojo vest in se ravnati po njej, gospodar pa je mislil, da je njegova volja najvišja zapoved. In tako je bila zamera tu: borni bajtar ni smel več obdelati tistih nekaj metrov zemlje! Hvala Bogu, je pa pri uas na deželi še nekaj ljudi, ki znajo ceniti poštenost in odkritost. In ti ljudje so poskrbeli, da siromašna bajtarska družina kljub temu ne bo ostala brez zemlje. Poskrbeli so za to, da je siromak dobil nekaj zemlje zastonj v obdelovanje, dragi pa še za to, da je dvakratno dosedanjo površino dobil za polovico dosedanje cene. Ko vam sporočam ta primer, ki je razburil marsikoga v našem kraju, ue morem zamolčali klica, da naj si kmetje v slogi pomagamo sami, naj v stiski priskočimo drug drugemu na pomoč. To je edina in res izdatna ljubezen do bližnjega, ki seje dobra dela brez napihnjenih besedi. Vsi tisti pa, ki gtioje zato, da bodo sejali veter, naj se ne čudijo, če nekoč viharju ne bodo mogli iztrgati niti plev. Mirna peč Povsod gradijo kolikor toliko ceste, koder jih nimajo. Tudi pri nas jih grade, toda tam, kjer ni potrebno. Prijeli so podivjanega vola za roge, da ne bi vse poklal, ne tam, kjer bi ga strahovali. Sedaj gradijo na cesti, ki veže Mirno peč—Dobrnič in naprej most. Na tem mestu je bil klanec in sedaj delajo čezenj most. Presekali so tudi ovinek, toda čez travnike neutolaženih kmetov. Prav je, da delajo to, toda ne tam, kjer ni skoraj nič prometa. Mogoče gre na. dan en voz, več pa sploh ne. Zakaj pa ue bi znižali in poboljšali .klanec, ki vodi na postajo? Na tej cesti je res mnogo prometa, a ga prekolne vsak, najsi bo domačin, furman ali tujee, ki ga prekorači. Zakaj pa ne bi zidali osnovne šole, ker je to potrebno naši mladini, ki je up in cvet našega naroda? Tam se gradi nepotrebna cesta, v Mirni peči pa so razredi razmetani po drugih poslopjih. Stari šoli se že tresejo temelji in bi bil tu najbolj potreben denar. Prav je, da delate in dajete zaslužek brezposelnim in revnim knietskim sinovom, toda prijeti je treba za glavo, ne za rep. Nestrpno pričakujemo, kdaj boste delali cesto na postajo, in kdaj se bo simbolično zasadilo prvič lopato v zemljo, kot prvi začetek dela osnovne šole. Domači dogodki X Pri Sv. Juriju ob Ščavnici bodo 15. maj-nika t. 1. slovesno odkrili spomenik viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju. X V Gradišah so se kopači, ki so kopali v vinogradu posestnika Antona Soline, zvečer v njegovi kleti napili, se sporekli in stepli. Nekdo je v prepiru z motiko lopnil po glavi 361etnega dninarja Janeza Kelenca, ki je po prevozu v ptujsko bolnico podlegel poškodbam. Nesrečna žrtev zapušča ženo in dva otročiča. X V Ptuju so bile na zadnjem sejmu tele cene za prašiče: od 6 do 12 tednov stari prasci po 60 do 100 din komad; pršutarji po 7 do 7'50, debele svinje po 8 do 8-50 din, plemenske svinje pa po 6-25 do 7 din za kg žive teže. Prignanih je bilo 154 svinj in 81 prascev, prodanih pa je bilo v celoti 70 komadov. X V Trbovljah so ondan pili in kvartali v neki gostilni. Alojzij Pesek je od svojega soigralca Vinka Zorka zahteval izplačilo priigranih din 4, ta pa mu je. mesto tega — z nožem razparal trebuh. Prepeljali so ranjenca v bolnišnico, kjer je njegovo življenje še vedno v nevarnosti. X V Dejaiu-u je pred kratkim lepa Radmila Petrovič, mati dveh otrok, s pomočjo svojega prijatelja Božidarja Siojanovkia, ubila svojega moža Jordana. Truplo sta zločinca obtežila z velikim kamnom in ga vrgla v reko Vlasino. Oba zločinca so orožniki že prijeli. X V Spodnji Volfini v Slov. goricah je nenadoma umrl preužitkar Habjaučič. Ker so opazili na mrličevi glavi sumljive odrgnine, je mariborsko državno tožilstvo odredilo obdukcijo trupla, da se ugotovi vzrok smrti. X V Šibcuiku so organi finančne kontrole zasačili tihotapsko ladjo, na kateri je bilo 10 zabojev sladkorja, mnogo kave, tobaka, cigaret in cigaretnega papirja. Lastnika ladje Mirka Kabina so ujeli ln blago zaplenili, ostali tihotapci pa so ušli. Naročajte in kupujte srečke Državne razredne loterije pri Glavni kolekturi ..ŠAGRIN" dr. z o. z. v Ljubljani, Krekov trg 10 Strogo solidna postrežba. Vodimo natančno evidenco izžrebanih dobitkov in sproti obvt-ščanio o dobitkih svoje igralce. Dobitki se izplačujejo brez vsakih odbitkov. Imen igralcev ne izdamo nikomur! Žrebanje I. razreda 36. kola se vrti 13. in 14. aprila 1.1. X V Ljubljani se je v svojem stanovanju na Zelenem hribu pred kratkim smrtno zastrupil z lizolom 351etni delavec Anton Privšek. Pred leti se je oženil, pa mu je žena pobegnila. Nesreča z družino in beda sta Privška končno pognali v obup, da je dal življenju slovo. X Na Gvozdenovpm blizu Šibenika so pred kratkim odkrili doslej nepoznano podzemsko jamo, ki je menda doslej največja špilja v Dalmaciji. Votlina je dolga do 700 m. X V Beogradu so vlomili neznani vlomilci v prostore Okrožnega urada in odprli železno blagajno, v kateri je bilo do 400.000 din gotovine. Odnesli so samo okrog 30.009 din, ker drugih predalov niso mogli odpreti. X V Beli pri Poljčanah se je na cesti vnel neki avto, polj rezanega lesa. Na pomoč so prihiteli poljčanski gasilci, ki so avto deloma rešili. X V Zagrebu se je ondan sam astrelil vlomilec Stjepan Lacko, ko ga je policija zasačila v neki drvarnici in je -spoznal, da ne bo mogel uiti. X V č*»moboru se je zaradi nesrečne ljubezni z lizoloin smrtno zastrupila 251etna lepotica Sida Relio. X V Šikolah je te dni izbruhnil fožar, ki je zlasti prizadel posestnike Franca Tementa, Matevža Laha in Miha Perneia. Vsem trem so pogorela gospodarska poslopja, razen zadnjima dvema hlevi, ki so zidani. Seveda je vsem posestnikom pogorelo tudi mnogo gospodarskega orodja, vozov in poljskih pridelkov. Sumijo, da je bil ogenj podtaknjen, zato orožniki pridno preiskujejo to zadevo. Skoda znaša nad 100.000 dinarjev in je vsaj deloma krita z zavarovalnino. Prodaja posestfva V Šmarfnem pri Litiji prodam zaokroženo, krasno ležeče posestvo v obsegu 17.268 kvadratnih metrov orne zemlje, s kozolcem-dvoj-nikom z osnovno ploskvijo 86 kvadratnih metrov ter gozd, obsegajoč 6.024 kv. metrov Informacije daje knjigarna ..DOMOVINA". CEHE X V Mariji Bistrici je bik) vlomljeno v tamkajšnjo župno romarsko cerkev. Vlomilci so odnesli dve z dragulji posuti zlati kroni, zlato ovratno verižico, medeninast tabernakelj in dva srebrna pozlačena keliha. X V Zagrebu se je v postelji ustrelil vrtnarski pomočnik Ivan Suškovič z možnarjem, kakršnega rabijo vrtnarji za preganjanje tatov. •Ker je bil še mlad, sodijo, da ga je gnala v smrt nesrečna ljubezen. Din 2.500 ratHtc- da si Ktvarite eksistenco "Lahko delo doma Dopise: „Stalno", uprava lista Maribor Priložite znamko. X V vasi Jaboke bliju Nikšiča se je beograjski slušatelj prava Nikolaj Ealajič zaljubil v kmetsko dekle Vidosavo. Ker ga dekle ni maralo in so tudi fantovi starši nasprotovali, je vročekrvni jurist Vidosavo ustrelil. — Kakšen bi bil naš pravniški naraščaj, če bi nam rasel iz lakih ljudi! X V Framn je slamoreznica raztrgala vse prste na levi roki hlapcu Francu Silcu, uslužbencu pri posestniku Kočniku. Prepeljali so ga v mariborsko bolnico. X "V Pekrah je pred kratkim izbruhnil požar v gozdu posestnika Petra Zorka, v "etnavi pa v škofijskem gozdu. Oba požara sta povzročila občutno škodo, in so ju gasilci komaj zatrli. Tri osebe, ki so osumljene, da so zan3-tile požar, so orožniki prijeli in zaprli. X Pomemben praznik je doživela naša vojna mornarica, ko so spustili v morje prvo doma izlelano torpe-dovko >Zagreb*. Slav-nosti, ki so se izvršile v Splitu, so se udeie-- žili najvišji predstavniki države in velike množice ljudstva. X Mesto Kranj dobi po uredbi notranjega ministra na podlagi čl. 55. zakona o notranji upravi državno policijo. X Pri Ljubuškcm je avto z osmimi potniki padel v reko Vriješnico. Čez most je vozilo drvelo s hitrostjo 30 km, udarilo v ograjo, jo podilo in s potniki vred strmoglavilo v vodo. Potniki so vsi ranjeni, dva celo precej nevarno. X V Ljutomeru in okolici je prejšnji pone-nedeljek padala toča, vendar ne v taki meri, da bi bila škodovala pomladanskemu cvetju. Večkrat je že prepozno, nikoli pa ni prezgodaj, da se začne s pravilno nego zob. Važnejša radio predavanfa Nedelja, K), aprila. 17.00: Gospodarska in tržna poročila. — 19-30: Obramba pred zračnimi napadi. Ponedeljek, 11. aprila. 18.00: Splošna navodila za prvo pomoč. — 18.40: Kulturna kronika. Torek, 12. aprila. 11.00: v Sirijo in Palestino. — 18.40: Vzgojne poteze Slovencev. Sreda, 13. aprila. 19.30: Mesečni kulturni pregled. Petek, 15. aprila: 10.30: Ljudske navade velikonočnega petka v starih časih. 1.000 din najmanj zaslužite mesečno! Pišite „ANOS", Maribor, Orožnova 6 Priložite znamke! X V Zg. (iašteraju je med nabiranjem drv v nekem jarku obnemogla in umrla 701etna Marija Gungl. Našli so jo šele čez 6 dni, ko je truplo že razpadalo. X Pri Višegradu na Šargan planini je beograjski brzovlak v nedeljo zavozil v skalo, ki se je bila prevalila na progo. Pri tem se je prevrnilo več vagonov; 5 potnikov je mrtvih, 20 pa ranjenih. Sel mi 11. aprila: v Višnji gori, Poljčanah, Središču. 12. aprila: Črnomlju, Kamniku, Št. Jerneju, Do-brovniku. Podčetrtku, Ormožu, Ljutomeru, Mariboru, Dolnji Lendavi. 13. aprila: Celju, Ptuju, Trbovljah, Loki pri Zusmu. 14. aprila: Cistercijanskem samostanu v Stični, Turnišču, Laškem, Slov. Konjicah, Dol. Lendavi 15. aprila: Škocijanu, Mariboru, Št. Janžu pri Dravogradu, Trbovljah. 16. aprila: Brežicah, Celju, Trbovljah, Križevcih. v Ljubljani, Tavčarjeva ulica 1 Telefon št. 28-47 Rač. pošt. hran. št. 14.257 Brzojavi: Kmetskidom Račun pri Narodni banki Eskontuje menice Daje kratko- 1 ročna posojila Izvršuje ostale denarne posle o M <čc Zaupajte denar domačemu zavodu! ISKOVI N E vseh vrst: trgovske, uradne, reklamne, časopise, knjige, večbarvni tisk hitro in poceni! Tiskarna MERKUR LJUBLJANA, Gregorčičeva ul. 23 telefon štev. 25-52 Iz sveta ■ Yr Avstriji je bil aretiran bivši kancelar iti vojni minister Kar kronanju za albansko kraljico na dan 33. IV. kot prva ženska v državi javno nositi — kratke kopalne obleke. M V Romuniji je v občini Diosti pred kratkim izbruhnil požar, ki je uničil okrog 400 poslopij. Ogenj je povzročil otrok, ki se je igral z vžigalicami. — Škodo cenijo na dobrih 100 milijonov lejev. ■ Češkoslovaška vlada je izdala z aprilom prepoved političnih zborovanj, ki velja za nedoločen čas. Slovenska feniiga! Veliko izbiro oblačilnega blaga po nizkih cenah priporoča domača manuiakturna trgovina Janko Češnik UNGARIEVA 1 Velika zaloga umefnili gnojil: superfosfata, kalijeve soli, apnenega dušika, nitrofoskala (mešano gnojilo), lucerne, črne detelje, pese, semen: travnih semen, semenskega ovsa itd. pri »EKONOMU« Ljubljana, Kolodvorska ul. 7 Za Vaše najdražje fini in lahki Čeveljčki v rjavi barvi z okusnim okraskom ln preponke preko narti. t. 27—30 Din 59.—, št. 31 —31 Din G!)'.—. Otroški gumijasti Čeveljčki na zaponko praktični za šolsko tlečo, ki imajo daleč do šole. Vel. 27 — 3« Din 33.—. 31—34 Din 2!).—, ženske Din 35.—. Ugodni platneni polčevelj na zaponko z gumijastim podplatom in nizko peto. Delan v drap in sivi barvi. Najbolj zahtevani otroški čeveljček iz. finega laka r zaponko in močnim usnjenim podplatom. Od št. 34—2G Din 4».—, od št. 27—30 Din 50.—, od št. 31—40 Din r.!l,—. Nemirni tleči za šolo in Igro so najprimernejši ti polčevlji i7. močnega usnja z neraztigljiviml gumijastimi podplati. Otl št. 31 —34 Din 4!).—. od št. 35—38 Din 53.—. Dohriin otrokom za pomlad ta fini fleksibl sandal z okraskom in zaponko preko narta. Od št. 27 —30 Din 4!).—, št. 31—31 Din 59.—. št. 35—38 Diu 69.— Najboljša zračna otroška obiite.V za pomlad, so sandali iz močnega usnja z usnjenimi podplati. — št. 27—311 Din 49.—, št. 31—34 Din 59.—, št. 33—38 Diu 79.—. Moški Din 99.—. Novi pomladni model. — Laliki udobni ženski čeveljčki izdelani v rjavi barvi so za Vaš novi kostim najbolj primerni. UDOBNOST NAD VSE! Izrezani v nartu in bogato okrašeni čevlji. Vežejo se z okrasnimi pentljami. Jako so lahki, zati jih kupite za sprehod. Ženski čevlji s široko pre-ponko preko narta, z usnjenimi podplati, nizko podpetnico. Udobna oblika in nizka peta obvaruje Vaše noge. Odlični dekliški čeveljček izdelan iz rjavega boksa in kombiniran s temno, rjavim semišem. Isti čeveljček izdelan iz črnega laka, kombiniran s črnim semišem. Okusno in bogato perfo-lirani polčevelj, ki bo popolnoma ustrezal Vašemu kostimu. Izdelan iz črnega ali rjavega boksa. Močni moški polčevlji, s popolnoma novim okrasom, iz rjavega usnja z usnjenim podplatom. Stane io samo Din 99—. Elegantni, lahki in zračili tlamski sandali. Izdelani Iz močnega belega "«nia. kombiniranega s usnjem preko POSLEDNJI DUNAJSKI MODEL! Dekoltirani čevlji iz modrega ševroa z okraskom preko narta in visoko podpetnico. Zaponka je kombinirana s semišem. Lepi damski čevlji iz modrega semiša z belim ali modrim pletenim okrasom spredaj. Neobhodno so potrebni k pomladanskim plaščem in kostimom. Lahki moški polčevlji izdelani iz rujavega usnja s kožnatim podplatom. Luk-njičasti okras pospešuje zračenje noge. Stanejo samo Din 99.—. Novi model. Za elegantnega gospoda k pomladanski obleki, okusni čevlji v drap-rujavl kombinaciji. NAŠ PONOS! Okusen moški čevelj, izdelan iz finega rujavega alt črnega usnja, z usnjenim podplatom in usnjeno podpetnico. Lahki damski čevlji izdelani iz močnega platna z okraskom iz diff lna. Jako so lahki, udobni in pripravni za lepo vreme. Bogato okrašeni moški čevlji iz sivega semiša ali drap usnja z usnjenimi podplati. Pristojajo k vsaki letni obleki.