Izdaja Delavska univerza Domžale. Kolodvorska c. 6, telefon 72-082. -Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Karel KuSar. - Tehnični urednik Franc Ravnikar. - Izhaja dvakrat mesečno. - Naklada 11.000' izvodov. - Za gospodinjstva v občini Domžale je glasilo brezplačno. Tisk: Delavska univerza Domžale. Domžale, 22. september 1976 LETO XV - št. 15 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽALE OB ZAČETKU ŠOLSKEGA LETA Prve dni septembra so se ponovno odprla šolska vrata tako osnovnih, kot poklicne in srednjih šol v naši občini. Čeprav smo bolj ali manj seznanjeni o tem, da za področje vzgoje in izobraževanja združujemo sredstva v obliki prispevne stopnje od bruto osebnega dohodka za osnovne šole, da se zbirajo iz gospodarstva sredstva za srednje in poklicne šole in da rešujemo izgradnjo šolskega prostora s samoprispevkom, pa bodo številke lahko dokaj razumljivo odgovorile, koliko otrok imamo v vrtcih, koliko jih obiskuje osnovne šole in koliko učencev in dijakov imamo na drugih šolah, ki obstojajo v naši občini. Poleg tega bomo skušali prikazati v tem sestavku tudi vse tisto, kar je organizirano pri osnovnih šolah in kar se izobražuje v oddelkih za odrasle pri Delavski univerzi. Kajti le tako si bomo lahko ustvarili celoten pregled nad tem področjem, ki je velikega pomena za nadaljnji razvoj naše občine in osnova, iz katere bodo izhajale kadrovske spremembe v prihodnjih letih. Čeprav ne moremo trditi, da imamo v celoti rešene prostorske zmogljivosti na vseh šolah in da imamo zgrajene tudi ostale prostore, pa vendar lahko rečemo, da je za nami že veliko delo, ki smo ga smelo opravili s prvim in tekočim drugim samoprispevkom. Tako v bistvu trenutno ostajajo odprti problemi osnovnih šol samo še v Domžalah in Krašnji, telovadnic na Brdu in v Moravčah, prostori za posebno osnovno šolo in v okviru Centra srednjih šol učilnic za Ekonomsko srednjo šolo. Pri tem pa seveda ne pozabljamo na otroške vrtce in na tiste kraje, kjer nastajajo nove večje stanovanjske soseske, kot je to trenutno v Trzinu. In kakšne so številke ob začetku novega šolskega leta? V 12. vzgojno-varstvenih ustanovah imamo 745 (lani v 9 vrtcih 649) otrok, od tega 126 mlajših od treh let. Pri tem pa ni všteto organizirano družinsko varstvo in Cicibanova šola v Krajevni skupnosti Prevoje. V osmih popolnih osnovnih šolah in osmih podružničnih šolah imamo 190 oddelkov, v katere je vpisanih 5151 otrok (lani 188 oddelkov in 5008 otrok). V Posebni osnovni šoli imamo 22 oddelkov, ki jih obiskuje 235 otrok. V celodnevni šoli, ki deluje pri treh šolah je v 29 oddelkih 794 otrok, celoletna mala šola deluje pri 6 šolah in ima v 10 oddelkih 230 otrok, podaljšano bivanje je organizirano pri 6 osnovnih šolah v 13 oddelkih, v katerih je 337 otrok, v jutranjem varstvu pa so pri 3 osnovnih šolah v 4 oddelkih 103 učenci. V Ekonomski srednji šoli je vpisanih 300 dijakov, v Tehniški usnjarski šoli 80 dijakov, v Tehniški usnjarsko-galanterijski šoli pa 90 dijakov. Poklicna kovinarska in usnjarsko-galanterijska šola ima v eni polletni izmeni približno 400 učencev, kar pomeni v šolskem letu 800 učencev. K vsemu temu pa moramo dodati še večerne oddelke za odrasle pri Delavski univerzi Domžale, kjer se izobražuje v Tehniški tekstilni šoli 48 slušateljev, v Administrativni šoli 85 slušateljev in v večerni šoli za odrasle (vpis še traja) približno 50 slušateljev. Vse te številke pa pomenijo, da so vprašanja varstva, vzgoje in izobraževanja tako živo prisotna v družbenem in ekonomskem utripu naše občine, da moramo zavestno sprejemati mnoge težke naloge in odločitve, ki se postavljajo ne samo pred šolske kolektive ampak tudi pred vse nas, kot zavestne nosilce skrbi za nemoten potek dela na vzgojno-izobraževalnem področju. Gospodarski razvoj, večja produktivnost in kadrovska problematika slonijo na teh številkah, kajti na naši stopnji družbenega razvoja moramo spoznati, da je šola oblikovalka značaja mladega človeka, da je vzgojiteljica mladih naprednih samoupravljalcev in da smo zaradi tega dolžni s polno mero odgovornosti zajeti edino resnico, da je tudi to področje sestavni del združenega dela, da so sprejeti programi in razvojne usmeritve vtkane v naš ekonomski in družbeni razvoj tako, kot vsa ostala področja, ki tvorijo sestavino naše samoupravne socialistične skupnosti. POMOČ POSOČJU Občinski štab civilne zaščite je 16.9. skupaj s predstavniki delovnih organizacij razpravljal o nujni pomoči Posočju in sprejel naslednje: — na prizadeto območje je potrebno takoj dostaviti prikolice in sicer: Helios 2, Avtoservis 1, Slovenijales Radomlje 1 in delovne organizacije z območja Mengša 1; — takoj je potrebno začeti z akcijo za zbiranje denarne pomoči in jo nakazati na poseben žiro račun; — oceniti je potrebno nastalo škodo v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih v občini, predvsem pa pregledati vodovodno omrežje, kjer je nevarnost, da pride do okužitve vode; — takoj je potrebno poravnati obveznosti, ki izvirajo iz enodnevnega zaslužka, ker bo le tako mogoče pravočasno zgraditi prostore za prizadete prebivalce; — o vseh akcijah in pomoči je potrebno obveščati občinski štab, ki mora poskrbeti za usklajen potek akcije. Občinski štab je že 15.9. začel izvajati ukrepe in je prepovedal pouk v Osnovni šoli Krašnja, ker po potresu ni več zajamčena varnost otrok. Otroci obiskujejo sedaj osnovno šolo na Brdu. Do zaključka redakcije smo prejeli, da bo delovna organizacija Lek poslala 3 prikolice in da bodo vse TOZD zbrale približno 600.000 din in da so v denarju že prispevali Gostišče Konšek 50.000 din. Trak Mengeš 10.000 din in Delavska univerza Domžale 2.500 din. Delavci Heliosa pa nudijo pomoč svoji TOZD Serpenica, kjer skušajo sanirati stanje za nemoten potek proizvodnje in pomagati delavcem, da bi prišli do stanovanj. PRETEKLOST IN SEDANJOST Lani in letos se spominjamo mnogih velikih stavk, ki so zajele delavski razred in ga popeljale na pot boja za socialne pravice in boljši kos kruha. Stavkovni val, kateremu so na čelu stali najod-ločnejši borci za delavske pravice, je vodila Komunistična partija. Čeprav je bila potisnjena v ilegalo, pa je s svojimi idejami in revolucionarji dajala moči strokovnim odborom sindikata, da so se spo -prijeli z lastniki tovarn in žandar-merijskimi bajoneti. Njihov cilj je bila kolektivna pogodba, s katero bi zavarovali svoje mezde in vsaj delno izboljšali svoj gmotni položaj. 40 let je minilo od takrat, ko so tekstilci in gradbinci v vseh večjih krajih prekinili delo v tovarnah, ko so na shodih terjali svoje pravice, ko so se uprli izkoriščanju in nečloveškemu ravnanju kapitalistične buržoazije in vladajoče klike, ki je skušala s stavkokazi in zatiranjem zatreti masovno gibanje in obrzdati človeka, da bi garal m trpel na plečih udarce ponižanja in bede. Takrat je bila borba za najosnovnejše pravice, od takrat pa do danes se je v temeljih spremenila naša družba, ki jo je izbojeval v spopadu s sovražnikom delovni človek in z revolucijo prevzel v svoje roke tudi oblast Proslavljanja pa niso samo spomin na preteklost, ampak so tudi že zmagovit začetek nove poti, ki nosi naslov: združeno delo. Ko skušamo uvajati na podlagi analiz nove dohodkovne odnose, nimamo pred seboj samo jasno opredeljenih političnih izhodišč, temveč tudi bogato samoupravijalsko prakso. „Mala ustava" je v javni razpravi in terja tudi soočenje zakonskih določil s samoupravnimi odnosi in rešitvami. Dovolj smo izkušeni, da se zavedamo pomena, vsebine in širine dokumenta, da ne smemo videti le trenutnih ekonomskih rešitev, pustiti ob strani analize dosedanjih razmer in delegatskih razmerij, ampak odkrito spregovoriti o problemih gospodarjenja in življenja, odpraviti pomisleke o naši dozorelosti in sposobnosti. Če bomo imeli pred seboj celotno zgradbo naše samoupravne družbe, potem bomo zanesljivo izoblikovali vse poti, ki bodo pomenile urejene odnose na vseh področjih dejavnosti pod edinim naslovom združenega dela, ki ga bo samoupravno s kleno roko vodil delavec - proletarec. Urednik OCENA JAVNE RAZPRAVE O OSNUTKU ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU Člani Občinske konference ZKS, predsedstva Občinske konference SZDL in predsedstva Občinskega sveta Zveze sindikatov Domžale so na skupnem sestanku sprejeli politično oceno javne razprave o osnutku zakona o združenem delu in nadaljnje naloge družbenopolitičnih organizacij pri uresničevanju in razvoju socialističnega samoupravljanja. Posvetovanja sta se udeležila tudi predstavnik Republiške konference SZDL tov. Savin Jogan in predsednik skupščine občine Kamnik Franc Svetelj. Uvodne misli je podal sekretar komiteja Občinske konference ZKS tovariš Milan Narat, ki je izhajal iz tega, da so bila v celoti izvedena na posvetu v Radomljah nakazana izhodišča o poteku javnih razprav v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih. Poudaril je, da so delovni ljudje našli v razpravah osnovno bistvo, to je nadaljevanje aktivnega dela na področju samouprave in tudi to, da so se množično izrekli za sprovajanje v osnutku zakona nakazanih izhodišč. Analizo stanja in razprav v delovnih organizacijah je podal predsednik Občinskega sveta Zveze sindikatov tovariš Maijan Kopitar. V svojem izvajanju je podal kronološki pregled poteka javnih razprav in se posebj zadržal na nekaterih bistvenih vprašanjih, ki so se pojavila v posameznih sredinah. Iz njegovega izvajanja je bilo razvidno, da niso bile povsod narejene ocene samoupravnih razmer in da politični aktivi niso smatrali za potrebno, da bi v razpravah sodelovali vsi prisotni. Vendar pa pri tem lahko ugotovimo, daje bila povsod prisotna dokajšnja mera odgovornosti, vendar pa je neenotno delovanje vseh subjektivnih sil znotraj delovnih organizacij onemogočilo še večjo vsebinsko razpravo o osnutku zakona. Zanimivo pa je dejstvo, da so bile dobro izvedene analize in razprave predvsem v manjših delovnih organizacijah, čeprav v le-teh ni dovolj stro- Udeleženci posvetovanja o osnutku zakona o združenem delu kovno usposobljenih delavcev. Tako je bilo v delovnih organizacijah 82 razprav na zborih delavcev in tudi udeležba je bila dokaj visoka, saj jc povprečno bilo narazpravah od 80 90 % vseh zaposlenih. Veliko je bilo dano tudi predlogov in posameznih vprašanj, vendar lahko povzamemo, da so bila vsa vprašanja bolj tehničnega značaja in da je samo 21 bilo takih, ki so zadevala vsebinsko stran samega zakona. Čeprav so v nekaterih delovnih organizacijah skušali organizirati večji sistem informiranja, pa vendar opažamo, da to ni zaživelo v takšni obliki, ki bi omogočilo vsem delavcem razumljivost in na poljuden način razlaganje dokaj zahtevne vsebine. Že v samem procesu razprav so bile dane pobude za oblikovanje TOZD v posameznih delovnih organizacijah, kar kaže na to, da so skušali odgovoriti predvsem na bistveno vprašanje, ki izvira iz naslova organizacije TOZD, to je razdelitve osnovnih sredstev in vlaganj posameznih TOZD v nove proizvodne obrate. Ce ocenimo celotno razpravo v delovnih organizacijah, potem lahko rečemo, da so delovni ljudje razumeli bistvo tega važnega dokumenta in da so dane vse možnosti za nadaljnje razprave, ki morajo biti zak'i v mesecu oktobru. RAZPRAVE V KRAJE\ H , "NOSTIH Sekretar Občinske korit.'. • SZDL tovariš Marijan Stopar je podal poročilo o poteku javnih ra/.piav v krajevnih skupnostih. Iz njegovega poročila je bilo razvidno, da so v javnih razpravah bila načeta mnoga vprašanja, ki izhajajo predvsem iz organiziranosti kmečkega prebivalstva in njenega vključevanja v celotno gospodarstvo. Opozoril pa je na to, da so bila rešena tudi kadrovska vprašanja, saj so posamezni predavatelji v okviru Delavske univerze pomagali predvsem na tistih področjih, kjer so bila odprta vprašanja nadaljnjega razvoja samega kmetijstva v naši občini. Drugo bistveno vprašanje pri tem pa je to, da je ob razpravah o zakonu tekla široka razprava tudi o vseh tistih vprašanjih, ki so velikega življenjskega pomena za delo krajevnih skupnosti. Gre za povezovanje med delovnimi organizacijami in krajevnimi skupnostmi in za to, kako urediti medsebojne odnose pod pojmom združenega dela. V nekaterih krajevnih skupnostih - Domžale, Mengeš pa so potekale razprave v obliki vaških svetov, kar pomeni bistveni premik pri delu socialistične zveze in tudi notranje organiziranosti krajevnih skupnostih. Povsod pa so bile prisotne ugotovitve, da bo potrebno veliko več narediti za nadaljnje utrjevanje delegatskega sistema, ker bo le tako mogoče sprotno sprovajati v življenje vse naloge, ki izvirajo iz dokumentov, zakona in frontne organiziranosti SZDL. RAZPRAVE V SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTIH so zajele predvsem tista vprašanja, ki so tesno povezana z združenim delom. Tudi pri teh razpravah je prišlo v ospredje dejstvo, da bo potrebno usposobiti posamezne delegacije, ki bodo v stanju oblikovati stališča za delegatsko skupščino in skupščine posameznih SIS. V razpravi so sodelovali naslednji: Franc Arnuš, v imenu Občinske konference ZSMS, Marko Pristav iz Papirnice Količevo, Janez Jeglič iz Heliosa, Marjan Bolhar, Milan Narat, Pišek Slavko, Marjan Kaliman, Karel Kušar in Marija Ivkovič. Vsi razpravljala so izhajali iz nekaterih ugotovitev, ki niso bile nakazane v poročilih in poudarili, da bo potrebno dosledneje uresničevati iz zakona izvirajoče naloge in da uvodna poročila niso zajela v celoti vse problematike, saj je o tem razpravljala tudi delegacija obrtnikov in pa tudi druge sredine, ki so skušale razčleniti predvsem tista vprašanja, ki neposredno zadevajo njihovo delo. Po razpravi je bil sprejet dokument vseh treh najvišjih družbenopolitičnih vodstev v občini za nadaljnje delo na tem področju in katerega objavljamo v celoti. NEPOSREDNE NALOGE ORGANIZIRANIH DELAVCEV IN DELOVNIH LJUDI PRI NADALJNJEM RAZVOJU SOCIALISTIČNEGA SAMOUPRAVLJANJA Kongresni dokumenti ZKJ in ZKS in osnutek zakona o združenem delu narekujejo idejne, družbenoekonomske in politične opredelitve. Osnutek zakona je pomemben prispevek za natančnejšo opredelitev načel nadaljnjega samoupravnega socialističnega razvoja ne samo s pravnega, ampak tudi iz ekonomskega vidika. Zakon sam po sebi ne bo prinesel avtomatizma in zagotovil urejanje vseh problemov, ki nujno nastajajo in bodo nastajali pri uresničevanju pravic in odgovornosti delavcev v samoupravnem združenem delu. Graditev dohodkovnih razmerij v samoupravnem združenem delu mora biti v bodoče stalno v središču trajne idejne in družbenopolitične aktivnosti. Ta razmerja so temelj socialističnih samoupravnih proizvodnih odnosov, na njih bo osnovan proces pridobivanja, razporejanja in delitve dohodka na načelih udeležbe po delu in socialistične solidarnosti. Iz teh razmerij se bo uresničevalo samoupravljanje, povezovanje in organiziranje delavcev in se razvijale institucije in mehanizmi, ki jih določa zakon. Iz tega načela bo rastla moč ekonomske in politične oblasti delavskega razreda in delovnih ljudi. Za uresničevanje te naloge je potrebna nadaljnja angažirana in dobro organizirana aktivnost vseh družbenih faktorjev družbenega dela in družbe v celoti. Vsa aktivnost mora biti usmerjena zavestno v to, da dejansko spreminjamo odnose in ne le pravne norme. Iz tega izhodišča smo že v Radomljah sprejeli obvezo, da bomo delali tako, kot daje zakon že sprejet. Glede na široko javno razpravo o osnutku zakona, ko so delavci in delovni ljudje organizirano razpravljali poleg pomembnih prvin, ki jih zakon prinaša tudi o svojih predstojećih nalogah in da ne bi sprejem zakona dočakali nepripravljeni, se politični aktiv občine Domžale na skupnem zasedanju predsedstva občinske konference SZDL, predsedstva občinskega sveta ZS in občinske konference ZKS,dne 8. septembra 1976 zavezuje da bo v vseh sredinah, zlasti pa v TOZD ter drugih organizacijah in skupnostih USMERJAL aktivnost za uresničevanje zakona o združenem delu zlasti s tem, da: — bo preprečeval tako pospeševanje, ki bi prinašalo vsiljene rešitve, brez temeljitih priprav, razprav in ocen — bo zagotovil, da izven osnutka zakona o združenem delu ne bo sprejet noben samoupravni sporazum o združevanju, povezovanju oziroma kak drug samoupravni akt — bo v sleherni temeljni organizaciji združenega dela na podlagi preizkušnje obstoječih odnosov (ocen samoupravnih razmer) pripravljen program za uravnavanje odnosov s stališči osnutka zakona. Kjer ocen še niso dokončno izdelali, jih morajo zagotoviti takoj, vendar najkasneje do 15. oktobra. Programi morajo biti naravnani na urejanje družbenoekonomskih odnosov in drugih vprašanj dela, organiziranja in razvijanja raznih oblik združevanja in poslovnega sodelovanja; — bo aktivnost družbenopolitičnih organizacij v TOZD usklajena s programi razreševanja problemov v odnosih na podlagi osnutka zakona; (Nadaljevanje na 3. strani) (Nadaljevanje z 2. strani) ob tem, da imata najpomembnejšo vlogo zveza komunistov v razčiščevanju idejnih smeri in zveza sindikatov kot nosilka organizirane akcije. Osnovne organizacije v TOZD morajo s svojimi stališči in aktivnostjo vplivati na vse centre odločanja in na vse družbeno produkcijske procese; bo uresničevanje pravic do odločanja tesno povezano z odgovornostjo vseh in vsakega posameznika, bodisi pri racionalnem gospodarjenju, pri uveljavljanju z družbenimi sredstvi in izpolnjevanju prevzetih nalog; bodo na enak način in na temeljih osnutka zakona urejali svoja razmerja tudi delavci združenega dela v družbenih dejavnostih, ki realizirajo dohodek v skladu s tem, koliko prispevajo k ustvarjanju nove vrednosti v materialni proizvodnji in ob povezovalni integrativni funkciji samoupravne interesne skupnosti; se bodo na novih osnovah in na dohodkovnem sistemu organizirali tudi delavci strokovnih, skupnih služb ter v delovnih skupnostih, ki opravljajo dela za skupščino, družbenopolitične organizacije ali druge organizacije in skupnosti; vsak delavec mora dobiti status delavca v združenem delu; je za uresničevanje družbenoekonomskih odnosov delavcev TOZD ter za uveljavljanje odločanja in vse večjega vpliva delavcev in delovnih ljudi v skupščinah družbenopolitične skupnosti in SIS neobhodno potrebno, da se izpopolnjuje sistem informiranja in usposabljanja delegatov za uresničevanje njihove funkcije; bodo v teku leta 1976 izoblikovani predlogi in stališča za dograjevanje sistema delegacij in delegatskih mest tako in na tak način, da bodo delavci in delovni ljudje imeli več vpliva na odločitve v skupščini občine in SIS in da bo v njihovem stališču resnično prisoten interes delavcev in delovnih ljudi (posebne delegacije); bodo dmžbeno-politične akcije usmerjene tako, da se bodo v krajevnih skupnostih razvijali interesni organi za eno ali več področij (posebne delegacije, sekcije, vaške skupnosti); bo v smislu povezanosti in odgovornosti zagotovljena na zborih delovnih ljudi v krajevnih skupnostih prisotnost izvajalcev programov; bo močnejši vpliv združenega dela tudi na aktivnost v krajevni skupnosti v usposobljenosti delegatov, ki jih TOZD pošiljajo v zbore delegatov krajevnih skupnosti in na ta način zagotovljen večji vpliv delavcev kot delovnih ljudi na razvojno politiko krajevnih skupnosti (analiza razmer in družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov in dejavnosti SIS); bo povezovanju osebnega dela v sistem samoupravnega združenega dela potrebno posvečati veliko pozornosti in usmerjati smotrno aktivnost; združevanje v banke in zavarovalne skupnosti bo posebno občutljivo področje, zato bo potrebno usmerjati aktivnost tako, da bodo oblike tega združevanja za delavce in delovne ljudi ugodnejše v tem smislu, da bo njihov vpliv prevladujoč; samoupravni sporazum je akt delavcev, s katerim si določajo cilj, ki naj bi ga dosegli in kako naj ga dosežejo. V sistemu socialističnega samoupravljanja je samoupravni sporazum enake vrednosti kot zakon, oziroma še večji. Neizpolnjevanje samoupravnega sporazuma ni moč toleiirati samo kot „saj se še nismo navadili", ampak je potrebno do tega vprašanja zavzeti jasna nedvoumna stališča in osebe, ki zavirajo izvajanje samoupravnega sporazuma, klicati na odgovornost. Zaradi tega in za varstvo samoupravnih pravic nasploh je potrebno posvečati posebno pozornost usposabljanju članov samoupravne delavske kontrole in jasno opredeliti njihove naloge; politični aktiv občine in politični aktivi znotraj TOZD in drugih organizacij in skupnosti bo sproti preverjal svojo aktivnost ter jo usmerjal tako, da bodo s sprejemom zakona o združenem delu vse TOZD in druge organizacije in skupnosti vsebinsko in akcijsko pripravljene, da bodo imele svoje samoupravne akte usklajene in da bo sproti in stalno tekel proces vse boljšega organiziranja delavcev v samoupravnem združenem delu. Občinska konferenca ZKS Občinska konferenca SZDL Občinski svet Zveze sindikatov Domžale PROBLEMATIKA ŠTIPENDIRANJA RAZPIS Ljubljanska banka - podružnica Domžale in Služba družbenega knjigovodstva - podružnica Ljubljana razpisujeta prodajo dveh peči za centralno ogrevanje. Interesenti naj se zglasijo v roku 30 dni v Ljubljanski banki -podružnici Domžale ali pri Službi družbenega knjigovodstva - poslovalnici v Domžalah. S 1. 4. 1976 je Skupnost za zaposlovanje Domžale prevzela administrativna in strokovna dela na področju štipendiranja v občini Domžale. S tem seje obseg dela na Skupnosti močno povečal, ker je v občini veliko štipendistov. Štipendistov v septembru 1976 je bilo 338 in to: štipendisti sklada združenih sredstev: poklicni 13 srednješolci 168 visokošolci 45 Skupaj 226 - štipendisti, ki prejmejo razliko med kadrovsko štipendijo in štipendijo iz združenih sredstev: poklicni srednješolci visokošolci Skupaj 34 54 24 112 Skupna komisija samoupravnega sporazuma o štipendiranju v SRS in 10 skupne komisije o štipendiranju v občini Domžale sta sprejela več ukrepov, ki so predvsem prizadeli štipendiste in ki so povzročili precej negodovanja. Ti ukrepi so bili sprejeti zaradi pomanjkanja sredstev, njihov namen pa je rešiti neugodno finančno situacijo. Na tem mestu objavljamo samo najpomembnejše: 1. Sredstva za štipendiranje se zbirajo na posebnem žiro računu pri SDK v Ljubljani, kontro- lo in razdeljevanje pa opravlja Skupna komisija samoupravnega sporazuma o štipendiranju v SRS, ki pri razdeljevanju sredstev za vsakomesečne štipendije upošteva potrebe skupnih komisij, odstotno zmanjšane za razliko med razpoložljivimi sredstvi in obveznostmi do korektur. Po tem izračunu prejme vsaka komisija okrog 70 % planiranih potrebnih sredstev s tem, da se pri razdeljevanju upoštevajo tudi zahtevki po dodatnih sredstvih za posamezne skupne komisije. 2. Skupna komisija na ravni republike je glede na razpoložljiva sredstva sklenila, da se morajo občinske skupne komisije aktivno vključiti v usmerjanje štipendistov iz združenih sredstev v kadrovske štipendije s tem, da spremljajo razpisane kadrovske štipendije ter se pri tem poslužujejo podatkov o potrebah po novih štipendistih za šolanje na srednjih in visokih šolah v letu 1976, ki jih je posredovala Zveza skupnosti za zaposlovanje vsem skupnim komisijam. Ta ukrep pomeni razbremenitev združenih sredstev in obenem tudi zagotovitev konkretizacije kadrovske politike. Tako je skupna komisija samoupravnega sporazuma o štipendiranju v občini Domžale poslala na razpise kadrovskih štipendij 31 štipendistov sklada združenih sredstev in sicer na razpis: Uprave skupščine občine Domžale Občinske izobraževalne skupnosti Izobraževalne skupnosti Slovenije Heliosa Lcka PTT prometa Oljarne Napredka Ljubljanske banke — podružnica Domžale 3 štipendiste 5 štipendistov 2 štipendista 6 štipendistov 4 štipendiste 2 štipendista 1 štipendista 4 štipendiste 4 štipendiste. Razen Heliosa, ki je že poslal obvestilo, da so sprejeti vsi kandidati, nam delovne organizacije in skupnosti še niso sporočile rezultatov. Skupna komisija samoupravnega sporazuma o štipendiranju v občini Domžale je v mesecu juniju objavila razpis štipendij iz sklada združenih sredstev, ker pa je prošenj veliko, bo pri preverjanju o upravičenosti do štipendije postopala individualno glede na materialni položaj učenca oz. študenta, skladno z razpoložljivimi sredstvi. Pri podeljevanju novih štipendij bo treba upoštevati določene kriterije, v prvi vrsti družbene potrebe, tako v republiškem, kot v občinskem merilu, sposobnosti prosilca in materialno stanje prosilca. Vsem štipendistom iz združenih sredstev, ki prejemajo do 500 din štipendije, se le-ta preneha izplačevati od vključno junija dalje. To pa ne velja za štipendiste, ki prejemajo razliko. Ta sklep je bil utemeljen s predpostavko, da ta znesek štipendije ne predstavlja pomembnega vira za štipendista. Ta ukrep je v naši občini prizadel 58 štipendistov, prihranjenih pa je bilo 25.990 din. Nekatere od teh štipendistov smo poslali na kadrovske štipendije. Ukrep ostane v veljavi tudi pri obravnavanju novih prošenj tako, da se cenzus za pridobitev pravice do štipendije ustrezno zniža za 500 din. 5. Štipendistom, ki stanujejo v času šolanja v dijaškem ali študentskem domu se zmanjša štipendija v juliju in avgustu za 650 din, vozačem pa za 200 din. To velja tudi za štipendiste, ki prejemajo razliko med (Nadaljevanje na 4. strani) (Nadaljevanje s 3. strani) kadrovsko štipendijo in štipendijo iz združenih sredstev. 6. Štipendistom, ki ne izdelajo razreda iz neopravičljivih razlogov, je potrebno štipendijo takoj ukiniti. Prav tako je podaljševanje absolventskega staža opravičljivo le v izjemnih primerih (dolgotrajna bolezen). Štipendisti, ki so imeli popravne izpite, so v juliju in avgustu izgubili pravico do štipendije. Če so popravne izpite uspešno opravili, jim s septembrom štipendijsko razmerje spet normalno poteka. 7. Občinske skupne komisije naj spremljajo izpolnjevanje obveznosti organizacij združenega dela in v primeru zastojev takoj obvestijo SDK in občinsko skupščino ter občinske konference SZDL. V juliju je bila izvedena računalniška obdelava o štipendistih, zato pričakujemo, da bo nadaljnje izplačevanje štipendij bolj tekoče. Na voljo bodo razni podatki, tako npr. o učnem uspehu, socialnem statusu štipendistov, smereh šolanja ter vsakomesečni finančni pregled sredstev. Več o tem bomo pisali v prihodnjih številkah. L. I. ŠU SMO PO POTEH AVNOJ-a V brigadi k bilo 150 mladih iz vse Jugoslavije. Pohod seveda pomeni iti peš in tudi mi smo šli. Prava pot delegatov na II. zasedanje AVNOJ je bila dolga več kot 600 km. Tudi mi bi jo lahko vso prehodili peš. toda to bi bUo predolgo in prenaporno. Izbrali smo si le nekatere marše. Skupaj pa smo prehodili 132 km. Druge kilometre pa smo ..premagali" z avtobusi. Kako izgleda tak pohod? Vse se začne z razdeljevanjem opreme. Na dvorišču ljubljanskega doma JLA se je nekega oblačnega dne zbrala skupina 150 mladih s težkimi nahrbtniki. Kakih 40 naših prijateljev je prišlo tudi iz drugih republik. Naš pohod se začenja v slavnostnih Dražgošah. Ob spomeniku je vse pisano od raznih mladinskih uniform. Poleg nas so prišli še mladinci iz delovnih akcij v Suhi krajini in Posočju, potem pohodniki iz pohoda po poteh slovenskega vojno političnega vodstva in še bi lahko naštevali. Dražgoški govor seveda poslušamo v dežju. Avtobus nas popelje do osrčja Bosne - Prijedora. S seboj smo imeli najboljši vojaki ljubljanskega armad nega okrožja, pohod jim je bil seveda najlepša nagrada za pridnost pri vojakih. Na naši noti obiščemo dva najlepša spomenika. Najveličastnejši ie soome-nik kozarskim žrtvam. S svojo veličastjo je pravzaprav spomenik nepremaga-nemu življenju. Okoli njega zaplešemo naše kozarsko kolo. Venec položimo tudi na spomenik ubitemu sekretarju SKOJ Ivi Loli Ri-barju. Prav na mestu, kjer je spomenik so ga ubile nemške bombe, ko se je odpravljal kot voditelj našca prvega diplomatskega predstavništva k zaveznikom v Kairo. Prvi pravi marš je bil od Glamoča do majhne vasice Rorc, ki nas vedno prijazno sprejme. Marš je bil dolg 28 kilometrov, to so bili kilometri žuljev in bolečin. Toda pot zmoremo. Prvič na naši poti posije sonce. Ob prihodu v Rore pa nas pozdravijo sonce in prisrčni domačini. Njihova gostoljubnost je velika. Ko je bilo treba telefonirati, je poštar prišel kar od doma, da je za nas odprl svojo malo pošto. Posvet štaba pri spomeniku Ivana Ribarja dovolj šotorov. Seveda jih nismo nosili s sabo. ampak smo jih peljali s posebnimi tovornjaki, ki nam jih je posodila armija. V njihovi koloni se je peljala tudi kuhinja in naša taborna radijska postaja. Naš pohod je bil torej zelo dobro opremljen. Vstajanje je bilo okoli 5. ure. Zjutraj seveda najprej zajtrk, nato pranje posode, ki je nujno, saj bi se ostanki hrane lahko okužili in tako povzročili kake težave. Na avtobusnem delu poti nam ni bilo prav nič dolgčas. S seboj smo imeli ljudskega glasbenika Draga Kurnika, ki služi voiaški rok v Postojni, igra na harmoniko in pri tem poje vse mogoče pesmi in popevke. Brigadirji smo seveda večino opravil storili sami, treba pa je bilo voziti tovornjake in pripravljati hrano. Zato so bili z nami vojaki. To so bili Zvečer pa se mastimo s sočnimi koštrunčki, ki so jih za nas posebej zaklali in spekli prijazni domačini. Zvečer vidimo se lep sončen zahod v Rorah potem pa zjutraj dež. Neverjetno neprijetno se je zgodaj prebuditi v še suhih šotorih, potem pa jih v dežju podirati. Toda povelje je povelje. Pot je natančno določena in niti uro dlje ne moremo ostati. Pohod od Ror do Drvarja je dolg 34 kilometrov. To ie nai najr.aporncjsi pa tudi najbolj moker marS. Hodili smo v hudih nevihtah. „Gazili" smo globoko, težko blato in srečevali še druge neprijetnosti Ta del pohoda je bil res precej podoben poti Avnojevcev pred 33. leti. Dobrodušnega možakarja ob cesti vprašamo, koliko kilometrov ie se do Drvarja. ,,Kakih 6 jih Je bo!" pomenljivo odgovori. Naprej gremo s prijetno Kolona na pohodu in vihranje zastav v vetru zavestjo, da je do cilja le še nekaj več kot eno uro. Toda, ko po eni uri hoda vprašamo še druge domačine, kje je Drvar, nam odgovore, da je še najmanj 12 kilometrov daleč. Zdi se nam kot da hodimo nazaj. Mokre in znojne ure nam krajša pesem. Tudi zastav ne zvijamo za nobeno ceno, vseskozi vihrajo pred nami. Končno sc le dokopljemo do Drvarja. V tem mestecu se preselimo v zgodovino za 32 let nazaj. Predstavljamo si padalec, ki ravno na njegov rojstni dan želijo ujeti vrhovnega komandanta tovariša Tita. Junaška obramba zaščitnega bataljona in oficirske šole pri vrhovnem štabu ob pomoči prebivalcev pa to mračno namero preprečijo. Obiščemo še nekaj krajev v Bosni in Hercegovini. Pred nami so Bosanski Petrovac, Bihač in Plitvička jezera. Vsi ti kraji v novi Jugoslaviji doživljajo skokovit razvoj. S Plitviških jezer se odpeljemo v malo kotarsko vasico Bosiljevo. ki je le še S km pred Kolpo. Tudi tu nas zelo prisrčno sprejmejo. Tako so domačini delali tudi med vojno. Sprejemali in pomagali so slovenskim in hrvaškim partizanom, nobenih razlik niso delali. Kolpo premagamo na istem mestu kot delegacija in to s splavi. Prek Sinjega vrha pridemo v Vinico. V teh krajih sc spomnimo na legendarnega poveljnika slovenske partizanske vojske Iranca Rozmana - Staneta. Na njegov spomenik položimo venec. Z nesrečno smrtjo komandanta Staneta je jugoslovanska vojska izgubila enega tvojih najboljših herojev. Legendarni komandant Stane je bil do konca življenja pravi vojak. Življenje jc izgubil ob preizkušanju orožja. Angleški mino-metalcc pa je imel tehnično napako in mina je eksplodirala v cevi. Ob koncu poti smo vsi čutili, da jc bila naša 1200 km dolga pot, katere deseti del smo prehodili peš, velika manifestacija pripadnosti naši skupnosti. Drug od drugega so sc težko poslovili. Brigado je zeio dobro načrtoval in vodil Lado Goričan. Brigada pa jc bila zelo pisana: z nami je bila tudi naša najdražja pohodnica narodna junakinja Albina Kočcvar -Mali, ki gre s slovensko mladino na pohod vsako leto. Iz naše občine pa sta bila na pohodu poleg poveljnika Lada še Lojzka Ješovnik in Matjaž Sdnc. Drago F lil KAKO POTEKA VPIS POSOJILA? Štab za vpis javnega posojila za ceste ponovno posreduje podatke, kako poteka ta akcija v naši občini. Čeprav je iz podatkov, ki so bili na razpolago I. septembra razvidno, da smo presegli določeno vsoto v višini 14.349.038,00 din za 26 %, saj smo zbrali že 18.141.803,00 dinarjev, pa vendar ugotavljamo, da nekatere delovne organizacije še niso izpolnile svojih obvez in da pomeni višja zbrana vsota pravzaprav večje vpisane zneske v posameznih delovnih organizacijah. Na podlagi podatkov so manj kot 95 % vpisale naslednje delovne organizacije: Helios, Lek Mengeš, Filc Mengeš, Toko Domžale, Oljarna, Melodija, Hidro-metal, Semesadike, Emona — Prašičjereja, Emona — Poljedelstvo, Pivovarna Union, Avtoservis, POZI) Plastenka, Komunalno pod- 8rje Domžale, Osnovna šola engeš, Osnovna šola Moravče, Biotehnična fakulteta Groblje, Skupnost zdravstvenega zavarovanja in Slamnik Mengeš. Ravno tako v nekaterih krajevnih skupnostih se niso vpisali posojila, ali pa niso dostavili štabu potrebnih podatkov. Te krajevne skupnosti so: Trojane, Radomlje, Rova, Jarše-Rodica, Krašnja, Ra-folče in Moravče. Občinski štab ponovno poziva vse delovne organizacije in krajevne skupnosti, da v tem mesecu pospešijo vpis posojila in da bodo rezultati lahko še večji, kakor so že do sedaj. Druga zadeva pa je solidarnost, ki je tesno povezana s samim vpisom posojila in ki mora p riti do izraza v vseh sredinah in katerih nosilci morajo biti vsi delovni ljudje in občani v naši občini. Ko bo akcija zaključena, bomo objavili podrobne podatke o vseh vpisnih mestih z navedbo vseh odstotkov in število vpisovalcev. Štab za vpis posojila OGLAS Dne 6. septembra sem izgubil na poti iz Domžal do Preserij od moške obleke rjave hlače. Poštenega najditelja prosim, da jih proti nagradi odda v čistilnici v Kolodvorski ulici v Domžalah, ali sporoči svoj naslov na telefon številka 72-911, interna 35, ali to sporoči pri vratarju Induplati Jarše. POSEBNA PRILOGA IZID IV. JAVNEGA NATEČAJA ZA PRIDOBITEV POSOJIL ZA STANOVANJSKO GRADNJO Izvršilni odbor zbora delegatov Samoupravne enote za graditev stanovanj Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Domžale je objavil v Občinskem poročevalcu št. 5, z dne 29. marca 1976 IV. javni natečaj za pridobitev posojil za stanovanjsko gradnjo. Natečaj je trajal od 29. marca do 29. aprila 1976. Odziv na razpis je bil zelo velik, tako s strani delovnih organizacij, kakor tudi s strani delavcev v teh organizacijah. Izvršilni odbor je na svojih sejah dne 13. 5. 1976 in 21. 5. 1976 pregledal vloge za posojila delovnim organizacijam in izvolil tričlansko komisijo za oglede stanovanj in fazo gradnje na terenu za posojila za individualno gradnjo. V tej komisiji so-.bili: Florjančič Matevž, Petek Slavko in Gabrič Cirila. Pri ogledih stanovanj delavcev zaposlenih pri zasebnih delodajalcih je bil prisoten tudi član njihovega sindikata. Skupni razpisani znesek din 9.650.000 je bil namenjen: 1. 3.000.000 din za posojila delovnim organizacijam, ki združujejo sredstva pri LB podružnica Domžale in sicer za nakup ali gradnjo najemnih stanovanj. Natečaja so se udeležile naslednje delovne organizacije: Zdr. sredstva Odobreno Delovna organizacija v letu 75 posojilo 1. HELIOS, TOZD Domžale-kem. indust. 400.000 2. HELIOS, TOZD Količevo 591.897,50 400.000 3. BIRO 71, TOZD SKD Domžale 123.614,75 40.000 4. Ljubljanska banka, podi. Domžale 37.051,80 220.000 5. MLINOSTROJ, Domžale 187.169,45 150.000 6. NAPREDEK, Domžale 358.812,50 350.000 7. Osa šola Brdo, Lukovica 44.331,35 300.000 8. Osn. šola Jurij Vega, Moravče 32.874,60 400.000 9. Vzgojnovarstveni zavod, Domžale 73.192,85 400.000 SKUPAJ: 2.660.000 1.400.000 din za posojila za nakup etažnih stanovanj v blokovni gradnji. Prispelo je 14 vlog. Vse so bile ugodno rešene. Priimek in ime 1. Dolinar Franc, Ljubljanska 103, Domžale 2. Krušnik Ana, Perkova 26, Domžale 3. Sotlar Frida, Ljubljanska 83, Domžale 4. Burja Frančiška, Srednja vas 1, Kamnik 5. Čokan Miro, Prečna 6, Domžale 6. Tekavec Marija, Kamniška 14, Domžale 7. Caserman Tatjana, Triglavska 23, Radomlje 8. Burja Franc, Bukovčeva 37, Vir 9. Rodič Marija, Ljubljanska 85, Domžale 10. Zorž Sonja, Sarhova 8, Ljubljana 11. Breskvar Borut, Privoz 5, Ljubljana 12. Rižnar dr. Marta, Saranovičeva 19, Vir 13. Zavašnik Marija, V. Vlahoviča l b, Domžale 14. Tepina Nataša, V. Vlahoviča 1 b, Domžale Delovna organizacija TOKO, Domžale UNIVERSALE, Domž. NAPREDEK, Domžale ZD, Domžale TOSAMA, Domžale Pos. OS, Homec BIRO 71, Domžale HELIOS, Domžale PAPIRNICA, Količ. BIRO 71, Domžale HELIOS, Domžale ZD, Domžale WZ, Domžak ZD, Domžale, 2.550.000 din za posojila za gradnjo ali nakup individualnih stanovanjskih hiš. Prispelo je 151 vlog, od teh sta bili dve nekompletni oz. oddani po roku. Izvršilni odbor ni ugodno rešil vlog naslednjih prosilcev: Priimek in ime 1. Aljaž Breda, Vegova 4, 2. Bernot Brane, Krakovska 5, Domžale 3. Bezovšek Tadeja, Vegova 10, Moravče 4. Boševski Donata, Prešernova 7, Domžale 5. Bošnjakovič Anica, Trdinov trg 6, Meng. 6. Breznik Slavka, Sp. Jarše 9, Domžale 7. Brezar Viktor, Jezerska 130, Kranj 8. Brojan Anica, Slamnikarska 3, Mengeš 9. Cerar Jože, Vegova 34, Moravče 10. Cerar Matilda, Krašnja 31 a, Krašnja 11. Dolgan Dušan, Rozmanova 9, Domžale 12. Đunć dr. Radomir, Vegova 22, Moravče 13. Erminijo Franc. Triglavska 7, Radomlje 14. Gabrovec Ivan, Kranje brdo 14, Krašnja 15. Gotar Sonja, Petrovčeva 30, Rodica 16. Grilc Vera, Gmajnica 30 f, Komenda 17. Hribar Angela, Župančičeva 6, Domžale 18. Hribar Francka, Ihan 113, Domžale 19. Jagodic Milka, Jelovškova 3, Mengeš 20. Jančigaj Vladimira, Brejčeva 13, Domž. 21. Janežič Vida, Vegova 2, Moravče 22. Jereb Anton, Smarca n. h. Kamnik 23. Kaplja Herman, Prešernova 4, Radomlje 24. Karažija Eva, Vegova 4, Moravče 25. Kokalj Franc, Levstikova 7, Domžale 26. Krašovec Franc, Miševa 15, Domžale 27. Kos Vinko, Masljeva 3, Moravče 28. Košenina Franc, Zg. Jarše 22, Radomlje 29. Kovic Jane^t, Vegova 33, Moravče 30. Kristan Majda, Pelechova45, Preserje 31. Lenčck Anton, Ihan 40, Domžale 32. Loboda Ana-Zofka, Studljanska 17, Dž. 33. Mal Janez, Tomanova pot n. h. Moravče 34. Mežan Franc, Sončna c. n. h., Vir 35. 36. 37. 38. 39. 40. 41. 42. 43. 44. 45. 46. 47. 48. 49. 50. 51. 52. 53. 54. 55. 56. 57. 58. 59. 60. 61. 62. 63. 64. 65. 66. Mlakar Stane, Zavrti n. h., Mengeš Nardin Ema, Zaboršt 46, Domžale Novak Vinko, Bukovica 14, Vodice nad Lj. Orehek Janez, Taborska 25, Domžale Pavli Valentin, Savska 48, Domžale Pavlovič Slavomir, Ljubljanska 85, Dom. Pavovec Franc, Ihan 57, Domžale Pivk Marija, Vegova 38, Moravče Planine Martin, »landrova 4, Domžale Plaznik Jelka, Simona Jenka 9, Domžale Radoševič Milan, Sejmiška 29, Domžale Ravnikar Vera, Mošenik 11, Moravče Repanšek Štefka, A. Skoka 14, Domžale Rihtar Silva, Bukovčeva 42, Vir Rotar Joži, Tomanova pot 2, Moravče Serianz Roman, Vegova 22, Moravče Sitar Anica, Preserje VIL ul. 14 Skok Stane, Ul. talcev 2, Mengeš Slatnar Marjan Taborska 16, Domžale Svetlin Janez, Dob 88, Domžale Svetlin Marjeta, C. Radom. č. 23, Rad. Svetlin Zorka, Fajfarjeva 10, Domžale Slibar Marija, Sp. Koseze n. h. Lukovica MELODIJA, Mengeš NAPREDEK, Domžale MELODIJA, Mengeš ZD, Domžale HIDROMETAL, Mengeš Sob, Domžale TOKO, Domžale OS J. Vega, Moravče HELIOS, Domžale HELIOS, Domžale TERMIT, Domžale NAPREDEK, Domžale BIRO 71, Domžale UNIVERSALE, Domžale OS J. Vega, Moravče ZD, Domžale NAPREDEK, Domžale NAPREDEK, Domžale HELIOS, Domžale TOSAMA, Domžale NAPREDEK, Domžale UNIVERSALE, Domžale TOKO, Domžale NAPREDEK, Domžale HELIOS, Domžale Urbanija Justina, Trg sv. 4, Moravče Vajdič Ibolka, Umekova 21, Vir Vavpetič Joži, Sejmiška 5, Domžale OS SLANDROVE BRIGADE,Domžale Verbole Tomaž, Simona Jenka 9, Domžale BIRO 71, Domžale Zupan Alojz, Slovenska 16, Ljubljana TAMIZ, Mengeš Zupan Valentin, Maistrova 7, Mengeš MELODIJA, Mengeš Zupančič Marija, Prečna 5, Domžale PKUGS Domžale Zupančič Metka, Rova 11, Radomlje INDUPLATI, Jarše Znidaršič Majda, Komenda n. h. Komenda AVTOSERVIS, Domžale Po roku oddana vloga: Celestina dr. Marjan, Kidričeva 40, Mengeš ZD, Domžale e. Mengeš Nekompletna prispela vloga: Poznič Janez, Gradišče 8, Lukovica HELIOS, Domžale Izvršilni odbor je na podlagi poročila komisije, ki je opravila oglede na terenu ugodno rešil vloge sledečih prosilcev. V mesecu juliju 1976 so koristili posojilo: Delovna organizacija OS Slandr. b. Domžale HELIOS, Domžale NAPREDEK, Domžale LEKARNA Kamnik, Domž. MELODIJA, Mengeš TOKO, Domžale AVTOSERVIS, Domžale HELIOS, Domžale INDUPLATI, Jarše MOJCA, Lukovica TOSAMA, Domžale ZD, Domžale HELIOS, Domžale HELIOS, Domžale TOSAMA, Domžale Občin. sod. Domžale NAPREDEK, Domžale IPK OLJARNA, Domžale Pos. OS Homec HELIOS, Domžale BIRO 71, Domžale AVTOSERVIS, Domžale PAPIRNICA, Količevo OŠ J. Vega, Moravče TOSAMA, Domžale SOb, Domžale NAPREDEK, Domžale INDUPLATI, Jarše TERMIT, Domžale SOb, Domžale UNIVERSALE, Domžale NAPREDEK, Domžale HELIOS, Domžale AVTOSERVIS, Domžale Priimek in ime 1. Benko Marija, Sp. Jarše 7, Domžale 2. Blatnik Brane, Slandrova 2, Domžale 3. Bolhar Marjan, Cešnik 14, Dob 4. Brecelnik Janez, Pclechova 3, Preserje 5. Breznik Mihcla, Vrhovljc 9, Lukovica 6. Brodar Ljudmila, Pclechova 60, Preserje 7. Capuder Vida, Sp. Praprcče, Lukovica 8. Forte Vckoslav, Sarhova 28, Ljubljana 9. Gostič Marjeta, Studljanska 74, Domžale 10. Hribar Anton, Zg. Jarše 5, Radomlje 11. Jcretina Metka, Prešernova 43, Domžale 1 2. Juvan Kristijan, Na Kresu 16, Železniki 13. Kavka Mihcla, Vodnikova 7, Domžale 14. Kcržan Franc, Dob 136, Domžale 15. Kosec Anton, Kamniška 15, Mengeš 16. Kraj Janez, Mengeška 80, Trzin 17. Krampclj Hcdvika, Zupančičeva 6, Domžale 1 8. Krcč Mihela, Sr. Jarše 11, Radomlje 19. Majhenič Janez, Savska 2, Domžale 20. Mišvclj Marinka, Gregorčičeva 5, Radomlje 21. Modrijan Milojka, Ljubljanska 103, Domž. 22. Narobe Nuša, Fajfarjeva 9, Domžale 23. Ovca Albin, Mošenik 4, Moravče 24. Podjcd Marija, C. Radom, čete I 1, Radomlje 25. Prcsekar Frančiška, Zalog pod Trojico, Dob 26. Ručigaj Zdravko Pclechova 79, Preserje 27. Skrlep Marija, Proletarska ul., Mengeš 28. Urbanija Ivan, C. Radom, čete 17, Radomlje 29. Virjcnt Anica, Kidričeva 24, Mengeš 30. Vesel Jože, Gradišče n. h.. Lukovica 31. Vesel Marjan, Gradišče n. h., Lukovica 32. Zupančič Miran, Prečna 5, Domžale Delovna organizacija OS J. Broz Tito, Domžale TOSAMA, Domžale Ob. svet ZS Domžale SLOVFNIJALES. Radomlje TOSAMA, Domžale SLOVFNIJALES, Radomlje MOJCA, Lukovica BIRO 71, Domžale SOb Domžale INDUPLATI, Jarše TOSAMA, Domžale NAPREDEK, Domžale HELIOS, Domžale AVTOSERVIS, Domžale Kom. gosp. Mengeš INDUPLATI, Jarše VVZ, Domžale TOSAMA, Domžale PAPIRNICA, Količevo KINO, Domžale Občin. jav. tož., Domžale NAPREDEK, Domžale MELODIJA, Mengeš NAPREDEK, Domžale UNIVERSALE, Domžale MELODIJA, Mengeš HIDROMETAL, Mengeš SLOVFNIJALES, Radomlje MELODIJA, Mengeš HELIOS, Domžale NAPREDEK, Domžale TOSAMA, Domžale V mesecu septembru 1976 bodo koristili posojilo 1. Bakšič Nada, Perkova 14, Domžale Bernot Milka, Dragomelj 54, Domžale 3. Bucik Valentina, Prešernova 34, Domžale 4. Cerar Milivojka, Prevoje 37, Lukovica 5. Gerbcc Silva, Perkova 14, Domžale 6. Hrovat Marjeta, Dob 1 30, Dob 7. Jcre Marija, Kamniška 2, Mengeš 8. Klopčič Vinko, Slomškova 17, Domžale 9. Ložar Rado, Koliška 12, Vir 10. Merkun Marta, Ihan 37, Domžale 11. Mislej Franc, Erjavčeva 4, Vir 12. Moldovan Karolina, Trg svob. 4, Moravče 13. Novak Franc, Česenik 13, Dob 14. Pirnat Janez, Brezje 3, Dob 15. Pogačar Sonja, Na ulicah 46, Loka, Mengeš 16. Prašnikar Jože, Gostičeva 58, Nožice 17. Ravnikar Anton, Jelovškova 4, Sp. Jarše 18. Remšak Marija, Zoranina 8, Domžale 19. Rutar Ivana, Simona Jenka 11, Domžale 20. Simčič Marija, Zaboršt 48, Domžale 21. Sitar Zinka, Jelovškova 1, Mengeš 22. Slibar Stane, Saranovičeva 40, vir 23. Urankar Štefka, Studljanska 74, Domžale naslednji prosilci: TOKO, Domžale TOKO, Domžale NAPREDEK, Domžale UNIVERSALE, Domžale VVZ, Domžale UNIVERSALE, Domžale LEKARNA Kamnik, Domžale HELIOS, Domžale POZD, Repovž Domžale OS Sland. brig., Domžale INDUPLATI, Jarše OS J. Vega, Moravče POZD PLASTENKA, Domžale HELIOS, Domžale INDUPLATI, Jarfe UNIVERSALE, Domžale MELODIJA, Mengeš NAPREDEK, Domžale VVZ, Domžale IPK OLJARNA, Domžale NAPREDEK, Domžale Kom. podj. Domžale TOKO, Domžale 24. Urbas Zvonka, Depala vas 28, Domžale 25. Zučko Rudi, Zg. Jarše 210, Radomlje ZD, Domžale INDUPLATI, Jarše V mesecu oktobru 1976 bodo posojilo koristili naslednji prosilci: 1. Cerar Fanika, V. Vlahoviča lc, Domžale 2. Grandovec Pavle, Dob 20, Dob pri Domžalah 3. Grčar Iva, SejmiŠka 4, Domžale 4. Jančar Darko, Trg sv. 4 Moravče 5. Jančar Vera, Imovica 3, Lukovica 3, Lukovica 6. Jeran Maks, Turnše 8, Dob 7. Jušič Terezija, Robbova 14, Vir 8. Kcržan Marta, Podrečje 5 a, Domžale 9. Krašovec Ivanka, Partizanska 38, Mengeš 10. Medic Anica, Brehčeva 4, Domžale 11. Okorn Mavricii, Slomškova 19, Domžale 12. Pavlic Marija, Kamniška 14, Domžale 13. Razpotnik Stanka, Skocian6,Dob 14. Rode Blaž, Rojska c. 5, Domžale 15. Rus Ludvik, Cešenik 12, Dob 16. Stražar Anton, Tovarniška 35, Preserje 17. Surla Marija, Zupančičeva 11, Domžale 18. Svetlin Anica, Ropretova 1, Mengeš 19. Tič Jernej, Serjuče 8, Moravče 20. Tratnik Majda, Zoranina 5, Domžale 21. Vasle dr. Janez, Ljubljanska 83, Domžale 22. Vrečar Jerica, Detalova 1, Moravče 23. Zalaznik Maks, Dob 61, Dob pri Domžalah 24. Zarabec Dragica, Ljubljanska 103, Domžale 25. Zibert Anton, Volčji potok 10, Radomlje Center sred. šol, Domžale MLINOSTROJ, Domžale TOSAMA, Domžale MLINOSTROJ, Domžale NAPREDEK, Domžale Sob, Domžale Teles. kult. skup. Domžale TOSAMA, Domžale DOM POČITKA, Mengeš OS Slandr. Brig. Domžale Mlinostroj, Domžale UNIVERSALE, Domžale UNIVERSALLE, Domžale PAPIRNICA, Količcvo NAPREDEK, Domžale INDUPLATI, Jarše UNIVERSALE, Domžale MELODIJA, Mengeš OS J. Vega, Moravče TOSAMA, Domžale Z D, Domžale NAPREDEK, Domžale SLOVENIJALES, Radomlje TOKO, Domžale SLOVENIJALES, Radomlje Sob, Domžale Prispela je 26. Kozarič Cilka, Zupančičeva 7, Domžale 1.800.000 din za nakup in komunalno urejanje stavbnih zemljišč vloga BIRO 71 Domžale, kije bila ugodno rešena. 900.000 din za posojilo delavcem zaposlenim pri zasebnih delodajalcih za nakup stanovanja v etažni lastnini ali gradnjo individualne stanovanjske hiše. Prispelo je 29 vlog, od teh dve vlogi po roku in jih Izvršilni odbor ni upošteval. To sta vlogi: 1. Ložar Edo, Ihan, Selo 30 2. Ložar Franc, Ihan, Selo 32 zaposlen: Ferkolj Slavko, livarstvo Rupar Hilda, livarstvo Zaradi pomanjkanja sredstev Izvršilni odbor na podlagi poročila komisije za oglede ni ugodno rešil vlog naslednjih prosilcev zaposlenih pri zasebnih delodajalcih: 1. Hrovat Katarina, Petrovčeva 7, Rodica Mizarstvo, Hrovat Franc 2. Dobršek Zvone, Šentvid 4, Lukovica Gostilna Rus, Lukovica 3. Lukan Franc, Jemčeva 38, Trzin Mušjč Franc, finomehanika 4. Zibert Miroslava, Levstikova 28, Dž. Virjent Zora, plastika Izvršilni odbor je na podlagi poročila komisije, ki ji je prisostvoval tudi član sindikata delavcev zaposlenih pri zasebnih delodajalcih, ugodno rešil vloge naslednjih prosilcev: Priimek in ime 1. Perne Janez, Mengeška 28, Trzin 2. Januš Dušan, Ljubljanska 82, Domžale 3. Sare Francka, Kamniška 19, Mengeš 4. Kancilja Helena, Ljubljanska 56, Domžale 5. Ladinik Milena, Petrovčeva 17, Domžale 6. Skok Valentin, Mengeš, Cankarjeva 2 7. Kosec Alojz, Prešernova 8, Mengeš 8. Osolnik Lojze, Gregorčičeva 4, Radomlje 9. Juhant Edvard, Zaboršt 5, Domžale 10. Trdin Ciril, Javorščica 4, Moravče 11. Majcen Alojz, Medvedova n. h. Mengeš 1 2. Skalič Karel, Depala vas 49, Domžale 13. Pirnat Janez, Na ulicah, Loka-Mcngeš 14. Rožič Franc, Brezovica 8, Dob 15. Smolnikar Rado, Gorica 8, Moravče 16. Tome Janez, Kolodvorska 14, Mengeš 17. Rauh Peter, Zajčcva 16, Mengeš 18. Črcpnjak Marija, Depala vas 4, Domžale 19. Cemivec Janez, Zupančičeva 7, Domžale 20. Kosmatin Roman, Turnše 10, Dob 21. Nemec Viktor, Mengeška 39, Trzin 22. Kušar Ladislav, Dob 96, Dob 23. Cuk Brane, Jarčeva 9, Domžale Zaposlen pri: Virjent Zora Gostilna Januš Kuntarič Vinko Kancilja Pavel Sitar Branka Majdič Peter Kosec Janez Jerman Jože Juhant Janez Srebotnjak Branka Rovanšek Jože in Marija Prelovšek Maics Skofic Rado Pirnat Maks Korošec Štefan Stopar Janez Skofic Rado Plešec Franc Marušič Drago Kosmatin Miro Capuder Vinko Subelj Stane Mušič Marjan Izvršilni odbor Samoupravne stanovanjske skupnosti Samoupravne enote za graditev stanovanj IZID IV. JAVNEGA NATEČAJA ZA DODELJEVANJE STANOVANJSKE PRAVICE NA NAJEMNIH STANOVANJIH SAMOUPRAVNE ENOTE ZA DRUŽBENO POMOČ V STANOVANJSKEM GOSPODARSTVU OBČINE DOMŽALE Izvršilni odbor Samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu je v Občinskem poročevalcu (št. 8 z dne 26. 4. 1976) objavil IV. javni natečaj za dodeljevanje stanovanjske pravice na najemnih stanovanjih Samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu občine Domžale. Natečaj je trajal od 26. aprila do 26. maja 1976. V tem času je prispelo 161 vlog, od tega 157 kompletnih in pravočasnih. Po posameznih kategorijah je stanje prispelih vlog naslednje: Vrsta vlog 1. Kompletne vloge v roku 2. Naknadno obnovlj. iz prej. natečajev 3. Ne izpolnjujejo razpisnih pogojev 4. Nekompletne v roku 5. Kompletne vloge po roku SKUPAJ: Borci Mlade Soc. u pok. družine prim. Skupaj 21 37 67 125 1 2 11 14 1 5 12 18 _ 2 2 1 1 - 2 24 45 92 161 Komisija za dodeljevanje stanovanjske pravice na najemnih stanovanjih Samoupravne enote za družbeo pomoč v stanovanjskem gospodarstvu občine Domžale, je na svoji 11. seji pregledala prispele vloge in imenovala komisijo za oglede stanovanj na terenu: a) V komisijo za oglede stanovanj borcev in upokojencev so bili izvoljeni: 1. Lenček Boris in Dečko Anton. 2. Predstavnik Samoupravne interesne skupnosti socialnega skrbstva občine Domžale. 3. Predstavnik strokovne službe Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Domžale. b) V komisijo za oglede stanovanj mladih družin so bili izvoljeni: 1. Zupanek Metka in Lenček Boris. 2. Predstavnik Samoupravne interesne skupnosti socialnega skrbstva občine Domžale. 3. Predstavnik strokovne službe Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Domžale. c) V komisijo za oglede stanovanj socialnih primerov so bili izvoljeni: 1. Cerar Janez. 2. Predstavnik Samoupravne interesne skupnosti socialnega skrbstva občine Domžale. 3. Predstavnik strokovne službe Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Domžale. Komisije so opravile oglede pri borcih in upokojencih, mladih družinah ter socialnih primerih. Vsako kategorijo prosilcev je komisija posebej obravnavala. Izdelana je prioritetna lista na osnovi števila točk po dokumentaciji in druga ¥ preverjeno število točk. Tako je komisija na svoji 12. seji 29. 6. 1976 dokončno izdelala predlog o razdelitvi stanovanj na osnovi naslednjega: - na osnovi vlog prosilcev, na osnovi zahtevanih dokazil, - na osnovi preverjanja vlog in dokazil, - na osnovi ogledov stanovanjskih razmer na kraju samem s strani delovne skupine, - na osnovi pogojev pravilnika in javnega natečaj. Stanovanjsko pravico na najemnih stanovanjih Samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu občine Domžale so po predlogu komisije, katerega je dne 8. 7. 1976 potrdil tudi Izvršilni odbor Samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, pridobili prosilci, ki dosegajo: pri borcih in upokojencih 54 in več točk, pri mladih družinah 44 in več točic ter pri socialnih primerih 55 in več točk. Z ozirom, da je bilo število prosilcev veliko večje kot je pa razpoložljivo število stanovanj, komisija ni mogla rešiti vseh primerov, ki so prav tako upravičeni, zato je njihove vloge preložila v reševanje, ko bodo stanovanja na razpolago. Iz prioritetne liste za borce in upokojence je razvidno, da so pridobili pravico prosilci pod zaporedno številko 1, 2, 3, in 4. BORCI IN UPOKOJENCI Prioriteta kompletnih in v roku oddanih vlog po preverjenem številu točk, ki so prispele na IV. javni natečaj. Priimek in ime 1. Tomšič Rudolf 2. Polž Vinko 3. Lah Stanka 4. Cerar Marija 5. Majcc Stane 6. Basak Terezija 7. Kozjek Marija 8. Mihelin Marija 9. Rakovec Cirila 10. Hcmingman Julija na 11. Sichcrl Štefka 12. Bervar Alojzija 13. Pintarič Gizela 14. Petek Jože 15. Frecc Ivanka 16. Pavliha Ana 17. Kovačič Tomo 18. Jančigar Lcopoldina 19. Krajnik Jože 20. Kraševcc Ivana 21. Žagar Jože 22. Durjava Milena Naslov Kajuhova 3, Domžale Rakefova 10, Trzin Kidričeva 6, Domžale A. Skoka 13, Domžale Heroja Vasje 3, Mc ravče Trdinova 13, Domžaie Žide 5, Trojane Kidričeva 18, Domžale Dob 71, Dob Sr. Jarše 31, Domžale Glavni trg 1, Mengeš Savska 3, Domžale Jable 69, Mengeš Trdinov trg 6, Mengeš Savska 1, Domžale Dob 131, Dob Marokova 6, Moravče Kidričeva 28, Domžale Na ulicah 56, Mengeš Jelovškova 3, Mengeš A. Skoka 2, Domžale Kolodvorska 5, Domžale Prev. št. točk 57 56 55 54 53 52 51 51 50 48 48 47 45 43 42 42 41 40 38 36 40 31 St. druž. članov 2 2 4 1 5 2 1 1 1 3 1 1 1 4 1 1 2 1 2 2 3 1 Nc izpolnjujejo razpisnih pogojev: 1. Zun Ivanka Kompletna vloga po roku: 1. Urh Marija MLADE DRUŽINE Trg OF 6, Mengeš Kidričeva 29, Mengeš Ugodno so bile rešene vloge od zaporedne številke 1. do vključno 8. Priimek in ime 1. Gorenc Alenka 2. Drčar Stane 3. Grintal Anton 4. Hamcršak Martina 5. Juhant Vesna 6. Milutinovič Miroslav 7. Ilozjan Anica 8. Ružnič Marta 9. Igrec Marinka 10. Savom Zvonka 11. Lederer Ivanka 12. Dobovšek Joži 13. Košič Borut 14. Belaj Slavi 15. Juršič Zvone 16. Osolin Irena 17. Kastelic Marija 18. Križman Oton 19. Žagar Mira 20. Držar Marta Prev. št. Naslov točk Zg. Jarše 44, Radomlje 50 Trdinova 13, Domžale 48 Ljubljanska 111, Domžale 46 Marokova 8, Moravče 46 Crnelo 16, Dob 45 C. Radom, čete 9, Radomlje 44 Depala vas n.h., Domžale 44 Podrečje 38, Domžale 44 Marokova 1, Moravče 43 Vrba 8, Lukovica 43 Bukovčeva47,Vir 43 Bukovčeva42, Vir 40 Marokova 6, Domžale 39 Seškova 13, Nožice, Rad. 39 Kamniška 18, Mengeš 39 Brejčeva 25, Domžale 39 Blejčeva 9, Mengeš 38 Zg. Jarše 43, Domžale 38 Zadružniška 23, Mengeš 38 Zg. Prapreće, Lukovica 37 St. druž. članov 3 4 3 2 3 2 3 3 3 2 4 2 3 3 3 3 3 3 4 3 21. Močnik Milan 22. Pipunič Darinka 23. Koplan Pavel 24. Kren Štefan 25. Podbregar Sonja 26. Rcpnik Majda 27. Burja Karol 28. Pclan Marinka 29. Klopčič Marjan 30. Petric Jože 31. Rokavcc Bernarda 32. Ručman Marjeta 33. Ropič Stane 34. Heine Vinko 35. Šlajpah Dušan 36. Pecelj Marjan 37. Senk Vinko 38. Lamprct Irena 39. Završnik Olga Kompletna vloga po roku: l. Smrkolj Mira Levstikova 20, Domžale Prešernova 17, Domžale Ulica talcev 2, Domžale Gregorčičeva 3, Radomlje Zadružniška 29, Mengeš Jelovškova 3, Domžale Sejmiška 17, Domžale Nikole Tesle 2, Domžale Zupančičeva 6, Domžale Papirniška 2, Domžale Nikole Tesle 2, Domžale Sejmiška 17, Domžale Pelechova 37, Radomlje Ihan 74, Domžale Prešernova 34, Domžale Kersnikova 5, Domžale V. Vlahoviča 1 /b, Domžale Dob 161, Dob Habatova 10, Trzin 37 3 37 4 36 4 35 3 35 4 35 2 35 3 34 3 33 2 33 3 33 2 33 3 32 3 32 3 29 2 27 3 26 3 25 2 22 3 V. Vlahoviča 9, Domžale Ne izpolnjujejo razpisnih pogojev: 1. Limoni Jože 2. Brezov nik Boža 3. Zorman Nevenka 4. Jakovac Jožica 5. Kališčar Štefka Dob 111, Dob Mengeška 27, Trzin Pelechova 35, Radom. Zupančičeva 7, Domž. Stara pot 3, Mengeš 38 3 (Ne varč. v skl. s prav.) 32 3 (Stal. prij. od 11. 12. 75) 21 3 (StaL prij. od 24. 10. 74) 28 2 (Imet. stan. prav. na gar.) 41 4 (Ne varč. v skl. s prav.) SOCIALNI PRIMERI Pozitivno so bile rešene vloge od zaporedne številke 1 do vključno 17. Priimek in ime 1. Habjan Marija 2. Kokalj Dragica 3. Levstek Marjeta 4. Pire Cilka 5. Karba Marija 6. Madžarevič Marija 7. Kos Majda 8. Kolar Irena 9. Vrbančič Marija 10. Gotovac Marija 11. Us Ivanka 12. Huskič Rezka 13. Stos Vika 14. Noč Ivanka 15. Grčar Antonija 16. Drvarič Ludvik 17. Dime Vida 18. Selimovič Cilka 19. Brišar Kati 20. Toman Jožefa 21. Razboršck Drago 22. Cikač Rezka 23. Koran t Drago slava 24. Ilcmctek Marija 25. Tavčar Srečo 26. Zibert Peter 27. Hafner Tatjana 28. Gubcrinič Darinka 29. Bevc Frančiška 30. Lavrič Pavla 31. Korunič Štefan 32. Kranjec Angela 33. Hrvač Ivanka 34. Bosilj Ljudmila 35. Alibegič Nazif 36. Trdina Franc 37. Jerman Suzana 38. Stojčič Francka 39. Hrnčič Emina 40. Leveč Pavla 41. Košmrlj Ivanka 42. Smid Janez 43. Dolinar Cirila 44. Lisjak Viktorija 45. Stojkovič Gorica 46. Kopitar Vida 47. Majerič Ana 48. Bogojevič Stana 49. Lah Breda 50. Slapar Anica 51. Bolhar Karolina 52. Hamulič Dragica 53. Podgoršek Mira 54. Husič Katarina 55. Ros Alojz 56. Radovič Radisav 57. Klanfar Terezija 58. Pire Janez 59. Kavka Helena 60. Bokan Franc 61. Marinček Ivka 62. Ahmedovič Ibrahim 63. Kolenc Marjeta 64. Lasič Silva 65. Frelih Pavla 66. Ciglar Amalija 67. Kveder Poldka 68. Vračan Ludvik 69. Grudnik Zora 70. Armeni Ana 71. Časar Vera Naslov Za hribom 16, Trzin Drtija 46, Moravče Ješetova 1, Domžale Goričica 8, pri Ihanu Pelechova 35, Radomlje Roprctova 16, Mengeš VI. ul. 4, Prescrjc, Rad. Tomšičeva 4, Mengeš Vaška pot 4, Prescrjc, Rad. Papirniška 11, Domžale Mali Jelnik 2, Blagovica Mavsarjev trg 5, Domžale Ljubljanska 83, Domžale Glavni trg 8, Mengeš Pelechova 62, Radomlje Loka, Grajska 2, Mengeš Sejmiška 36, Domžale Tovarniška 21, Preserje Ul. dr. Zajca 20, Mengeš Dob 62, Dob Ples 4, Moravče Zg. Jarše (baraka), Radomlje VI. ulica 15, Preserje Pelechova 58, Radomlje Trg svobode 4, Moravče Studa 36, Domžale Toneta Tomšiča 2, Domžale Gorjuša 19, Dob Ljubljanske 113, Domžale Stegne 2, Moravče Ihan 74, Domžale Ihan 15, Domžale Papirniška 1 1, Količcvo Pelechova 58, Radomlje Glavni trg 6, Mengeš Krakovska 28, Domžale Vegova 5, Domžale Gorjuša 19, Dob Turnše 16, Dob Toneta Tomšiča 1, Domažale Bukovčeva 44, Vir. Domžale Kopališka 3, Domžale Prevoje 79, Lukovica Saranovičeva 24, Vir Mengeška 31, Trzin, Mengeš Pelechova 58, Radomlje Za hribom 11, Trzin Prešernova 37, Mengeš Kidričeva 6, Domžale Blejčeva 9, Mengeš Pelechova 37, Radomlje Papirniška 1 1, Količevo Trzinska 28, Mengeš Miševa 24, Domžale Pot rašiške čete 1, Mengeš Partizanska 1, Domžale Ul. dr. Zajca, 4, Mengeš Ljubljanska 53, Domžale Partizanska 10, Domžale Ljubljanska 77, Domžale Pelechova 37, Radomlje Turniše 16, Dob Ropretova pot 16, Mengeš Ljubljanska 72, Domžale Železniška 2, Domžale Zg. Jarše 21 a, Radomlje Šentvid 30, Lukovica Mušičeva 48, Loka, Mengeš Murnova 3, Domžale Savska 2, Domžale Kolodvorska 3, Domžale Prev. št. St. druž. točk članov 69 6 64 2 62 2 62 2 59 2 58 4 57 3 57 3 56 2 56 3 56 5 56 5 56 3 55 6 55 2 54 4 54 4 54 3 54 2 54 1 53 3 52 4 52 2 52 3 52 3 52 4 51 2 51 3 51 1 49 2 49 4 49 3 49 2 49 4 49 1 48 4 48 2 48 3 48 5 48 2 47 2 47 5 47 4 47 4 47 2 47 3 47 1 46 2 46 2 45 2 45 4 45 2 45 3 44 3 44 5 44 1 43 2 43 3 43 1 43 5 42 3 41 4 41 4 40 3 40 3 40 1 39 3 39 4 38 4 38 4 36 3 72. Rosic Hasan 73. Hribar Helena 74. Kovic Franc 75. Smodiš Emil 76. Topolovec Jože 77. Blejc Ana 78. Paliska Tončka Prešernova 37, Mengeš 36 Pelechova 35, Radomlje 36 Gorjuša 19, Dob 36 Ihan 74, Domžale 36 Crnelo 16, Dob 35 Kidričeva 39, Mengeš 32 Dvoržakova 3, Vir, Domžale 30 4 2 5 7 5 4 3 Ne izpolnjujejo razpisnih pogojev: 1. Videmšek Jože Dob 5 a, Dob 42 2. Flis Pavla Ljubljanska 103, Domž.47 3. Dornik Ana Zg. Jarše 21, Radomlje 53 4. Dajčar Frančiška Pelechova 35, Radomlje44 5. Flis Julka Ljubljanska 63, Domžale54 6. Kramžar Ana Prešernova 1, Domžale 29 7. Ules Karel 8. Šmid Ivanka 9. Horvat Milka 10. Zaje Olga 11. Kralj Jožica 12. Podboršek Ema Mušičeva 10, Mengeš 41 Ljubljanska 83, Domž. 50 Ljubljanska 83, Domž. 52 Pelechova 36, Radomlje28 Trubarjeva 30, Ljublj. 26 Trdinov trg 7, Mengeš 41 Nekompletne vloge v roku: 1. Borošak Darinka Trdinov trg 11, Mengeš 56 2. Podbregar Alojzija S p. Jarše 2, Domžale 39 Razpoložljiva stanovanja vseljiva v oktobru in decembru 1976 ter marcu 1977: gars. 1-sob. Domžale 3 6 Mengeš 1 2 SKUPAJ: 8 2-sob. 13 2 15 (Solastnik hiše) (Lastnica garson.) (Stan. točk. 78 točk) (Stan. točk 106 točk) (Stan. točk. 74 točk) (Prij. stal. biv. 2. 2. 1974) (Solastnik hiše) (Stan. točk. 109 točk) (Stan. točk. 105 točk) (Prij. do 1970 in od 13. 8. 1975) (Prij. stalno biv. Ljublj.) (Prij. stalno biv. v Domž. 23. 7. 1975 3-sob. 6 3 Skupaj 28 36 Od teh stanovanj sta dve garsonjeri namenjeni upokojenkam, ki imajo odločbe še iz I. javnega natečaja ter 5 stanovanj za delavce, ki so zaposleni v dejavnosti posebnega družbenega pomena in to: - za osnovno šolo Josip Broz Tito (oddano že v aprilu 1976) eno garson. - za osnovno šolo Dob, eno 2-sobno - za osnovno šolo Brdo, eno 2-sobno in eno 1-sobno, - za Postajo milice Domžale, eno 3-sobno stanovanje. Stanovanja namenjena za prosilce IV. javnega natečaja 1-sob. Domžale Mengeš SKUPAJ: gars. 1 1 2-sob. 3-sob. Skupaj 11 5 22 2 3 7 13 8 29 Struktura razpoložljivih stanovanj ni v celoti ustrezala strukturi potrebnih stanovanj, zato bo potrebno to strukturo uskladiti z zamenjavami stanovanj s tistimi, ki so pridobili neustrezno stanovanje po I. II. ali III. javnem natečaju. Izvršilni odbor Samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu odpira s to javno objavo razpravo in poziva delovne organizacije, krajevne skupnosti, družbenopolitične organizacije in druge dejavnike, da pošljejo svoje predloge in mnenja na izid IV. javnega natečaja in sicer na strokovno službo Samoupravne stanovanjske skupnosti BIRO 71 Domžale, Ljubljanska 110 a. Organi Samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu bodo pri dokončni odločitvi o prioritetni listi prosilcev stanovanj lahko upoštevali le tiste predloge, ki bodo prispeli v roku 8 dni od objave ter bodo v skladu s pravilnikom utemeljene. Komisija za dodeljevanje stanovanjske pravice na najemnih stanovanjih OBVESTILO VSEM GOSPODINJSTVOM V KS TRZIN Krajevna skupnost Trzin obvešča vsa gospodinjstva v Trzinu, da se prične s I. oktobrom 1976 obvezen odvoz smeti za celotno območje krajevne skupnosti. Do tega roka si mora vsak nabaviti na lastne stroške tipizirano kanto za smeti. Prvi odvoz bo L oktobra 1976 ob 7. uri zjutraj. Do omenjene ure naj vsak postavi kanto na dostopno mesto, kjer je možen odvoz in obračanje smetarskega avtomobila. Krajevna skupnost Trzin - redno spremljati delo organov skupnosti in aktivno sodelovati na sejah skupščine, odborov oz. drugih delovnih teles; - zagotoviti si pred sejami skupščine mnenja in stališča organizacij, ki so ga delegirale, o vprašanjih, ki so na dnevnem redu; - poročati organizacijam, ki so ga delegirale o svojem delu v skupščini in o sprejetih sklepih in stališčih skupščine skupnosti. VII. FINANCIRANJE DEJAVNOSTI SKUPNOSTI 30. člen Temeljni vir za financiranje dejavnosti skupnosti za varstvo zraka so sredstva iz prispevka zaradi onesnaževanja zraka, ki ga plačujejo in združujejo upravljalci oziroma lastniki virov onesnaževanja zraka na podlagi sklenjenega samoupravnega sporazuma (v okviru skupnosti). Druga sredstva skupnosti so: - krediti in dotacije iz združenih sredstev v okviru Zveze skupnosti za varstvo zraka SR Slovenije, za preureditev objektov in naprav na območju skupnosti, ki so širšega gospodarskega in družbenega pomena; - prispevki občanov, organizacij združenega dela, družbenopolitičnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih skupnosti ter organizacij, ki jih te dodelijo skupnosti, za namene sanacije onesnaženega zraka in za varstvo zraka. 31. člen Sredstva in prispevki zaradi onesnaževanja zraka so dohodek skupnosti in o njihovi namenski uporabi, v okviru določil 32. člena zakona o varstvu zraka, odloča skupnost samostojno. Sredstva iz drugega odstavka 30. člena, ki jih pridobi skupnost za izvedbo določenih nalog, mora skupnost uporabiti izključno za izvedbo teh nalog oziroma v skladu s sporazumom o dodelitvi sredstev. 32. člen Skupnost zagotavlja sredstva izvajalcem programskih nalog na podlagi pogodb. Izvajalci programskih nalog so dolžni uporabljati sredstva kot dobri gospodarji in samo za namene, za katere so sredstva dodeljena. 33. člen Sredstva skupnosti se stekajo na poseben račun skupnosti pri SDK (ter se vodijo ločeno za vsako občino posebej). VIII. KONČNE DOLOČBE Ta statut začne veljati 20. VI. 1976, ko ga je sprejela skupščina skupnosti. Datum: 20. VI. 1976 Številka: 352-1/76 Anton KNAVS, Predsednik skupščine dipl. ing. arh. 1. r. DRUŽBENO DOGOVARJANJE NA PODROČJU ZAPOSLOVANJA V OBČINI DOMŽALE /-\ VARSTVO ZRAKA V_/ Intenzivna urbanizacija in hiter razvoj industrije v gosto naseljenih krajih spremljajo številni problemi, ki neugodno vplivajo na zdravje in počutje človeka. Strokovnjaki, znanstveniki, zdravniki in drugi v vsem svetu opozarjajo, da je potrebno posvetiti vso pozornost ohranitvi narave, vode in zraka kot osnovne človeške dobrine. Nekateri napredni narodi so za varstvo okolja sprejeli določene ukrepe in dosegli konkretne rezultate. Prav je, da tudi mi sledimo napredku na tem področju in da usmerimo nadaljnji razvoj tako, da bodo osnovni pogoji življenja ohranjeni. Onesnažene reke in potoki, zastrupljen zrak ter številni raznovrstni odpadki na naši prelepi pokrajini kličejo po hitrih in konkretnih rešitvah. V republiških in občinskih srednjeročnih načrtih, občin Domžal in Kamnika je poudarjena skrb za varstvo okolja in sprejeta naloga za sprejemanje sanacijskih programov. Ustanovljen je poseben republiški upravni organ KOMITE ZA VARSTVO OKOLJA, ki obravnava problematiko varstva okolja v širšem smislu besede. Sprejet je tudi zakon o varstvu zraka (Uradni list SRS št. 13/75). Dne 20.6.1976 je bila ustanovljena Samoupravna interesna skupnost za varstvo zraka občin Domžale -Kamnik. Območje SIS je od Kamniške Bistrice do vključno Ihana ter od Mengša do vključno Vira. Interesna skupnost se bo bavila izključno s problemom varstva zraka, ker a-cianski izvršilni odbor ni v stanju, da bi amatersko reševal probleme varstva okolja v tako širokem pomenu besede kot je zastavljen v Republiškem komiteju za varstvo okolja. V Uradnem vestniku seznanjemo bralce z vsebino samoupravnega sporazuma o ustanovitvi SIS in statuta skupnosti. Ni namen v tem sestavku podrobno obravnavati vseh nalog SIS, kajti teh je veliko in niso lahke in ne enostavne. Glavna naloga je izvesti akcijo za izdelavo sanacijskih programov in skrb za njihovo izvajanje. Varstvo zraka ni brezplačno. Za kritje stroškov poslovanja SIS in za financiranje sanacijskih programov (delno ali v celoti) bo potrebno pripraviti družbeni dogovor o združevanju sredstev. Varstvo zraka je zakonita obveza. Predvidene so visoke denarne in zaporne kazni za OZD in posameznike, ki bi s svojo malomarnostjo in neupoštevanjem zakonitih določil, omogočili onesnaževanje zraka ter s tem spravili v nevarnost zdravje ljudi ter ogrožanje živalskega in rastlinskega sveta. Predsednik SIS za varstvo zraka Anton Knavs Problematiki s področja zaposlovanja se v zadnjem času posveča veliko pozornost. Vse bolj prevladuje ocena, da negativni pojavi pri zaposlovanju močno vplivajo tako na nadaljnji družbenopolitični, kot ekonomski razvoj. Če pogledamo, kakšno je bilo leto 1975 vidimo, da družbeni proizvod ni dosegel načrtovane 7 % rasti, saj je bila njegova rast le 3-4 %, ob tem pa ne smemo spregledati pomembnega dejstva, daje dosežena rast temeljila na premajhnem deležu produktivnosti 45 % (predvidena 60 %), kar pomeni, da je bila produktivnost prvič po 15 letih manjša, kot v predhodnem letu. Porast zaposlenosti pa beležimo v lanskem letu 4,9 %, kar je v zadnjih letih, od kai sledimo emu gibanju, najvišja stopnja letne rasti (leta 1970 je bil indeks 104,3,leta 1972 112,3, leta 1975 pa 126,0). Iz tega lahko sklepamo,' da je bila usmeritev zaposlovanja v ljubljanski regiji, v katero spada tudi naša občina, posebno v drugi polovici preteklega srednjeročnega planskega obdobja izrazito neugodna. Zaposlovanje je potekalo v gospodarski in negospodarski sferi stihijsko, ekstenzivno, kar je povzročalo nezadovoljive rezultate gospodarjenja, produktivnosti in dohodka na zaposlenega. K tej situaciji je še pripomogla visoka stopnja fluktuacije delavcev, ki se ne zmanjšuje, pa še veliko izostankov z dela. Vzporedno z ekstenzivnim zaposlovanjem se je v nekaterih organizacijah združenega dela zaradi enostranskega in slabega vrednotenja živega dela zanemaril tudi socialni položaj delavcev. Zaradi omenjenih pokazateljev je prišlo do priprave družbenega dogovora o minimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere pri zaposlovanju delavcev, ki so ga pripravili Zveza sindikatov Slovenije, Zveza skupnosti za zaposlovanje, Gospodarska zbornica Slovenije in Izvršni svet Slovenije. Ta družbeni dogovor je bil sprejet v začetku meseca februarja. Z ozirom na mnogo širšo problematiko zaposlovanja je Samoupravna skupnost za zaposlovanje Ljubljana pripravila družbeni dogovor o minimalnih standardih, o življenjskih in kulturnih razmerah in o pogojih zaposlovanja na območju občin Samoupravne skupnosti za zaposlovanje Ljubljana. Ta družbeni dogovor je podpisala tudi naša občina. Skupščina skupnosti za zaposlovanje Domžale je omenjeni družbeni dogovor obravnavala in ocenila, da je potrebno glede na specifiko zaposlovanja in zaposlenosti v občini Domžale pripraviti samoupravni sporazum o pogojih zaposlovanja in o minimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere pri zaposlovanju delavcev za območje naše občine. Predlog takega samoupravnega sporazuma je pripravljen in vsebuje poleg določb socialnega pomena (minimalni standardi), tudi smernice ekonomskih vidikov zaposlovanja. Osnovni cilji tega samoupravnega sporazuma so: smotrnejše zaposlovanje, višja produktivnost dela, boljši življenjski pogoji ter socialna varnost delavcev in občanov. Udeleženci samoupravnega sporazuma bodo zagotavljali pogoje za usmerjeno zaposlovanje in izobraževanje in sicer: izbor in vrstni red razvojnih in družbenih programov, povezanost izobraževalnega sistema z združenim delom, povezanost kadrovske politike z rezultati gospodarjenja, popolnejše koriščenje proizvodnih kapacitet in fonda delovnega časa, oblikovanje in izvajanje take politike zaposlovanja, ki bo težila k produktivnejšemu zaposlovanju, izboljševanju strokovne strukture zaposlenih, urejanju oglašanja delovnih mest, ki so jih pripravljene zasesti organizacije združenega dela, urejanju zaposlovanja in uvedbe vrstnega reda zaposlovanja v primeru občutnega porasta nezaposlenih delavcev v naši občini, ustrezno reševanje problematike delavcev, ki zaradi tehnoloških in drugih izboljšav, ne bodo več potrebni organizacijam združenega dela, zaposlovanju telesno in duševno prizadetih oseb ter vseh ostalih brezposelnih delavcev. Udeleženci sporazuma bodo zagotavljali tudi minimalne standarde za življenjske in kulturne razmere, kar pomeni: ustvarjanje pogojev, ki zagotavljajo reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, zagotavljanje prehrane delavcev, omogočanje vključevanja delavcev v kulturne in druge aktivnosti ter uporabljanje vzgojno-varstvenih, vzgojno-izobraževalnih, zdravstvenih ter drugih organizacij. V razpravo o samoupravnem sporazumu o pogojih zaposlovanja in minimalnih standardih se bodo vključili vsi delovni ljudje naše občine. Posebno se bodo morali vključiti vsi komunisti v gospodarstvu in družbenih dejavnostih in sicer po 9. sklepu MK ZKS, z namenom zagotoviti politiko racionalnega zaposlovanja. Ta samoupravni sporazum je prepotreben dokument, ki bo smotrno urejal vsa vprašanja s področja zaposlovanja v naši občini. Seveda pa se bodo določila tega sporazuma soočila z dejanskim položajem v združenem delu, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah ter preverila, če ta zagotavljajo odpravo pomanjkljivosti in uresničitev zastavljenih ciljev. Klelia Gabrič ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljube mame HELENE REBOLJ se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, sosedom in znancem za poklonjene vence in cvetje ter vsem, ki ste jo prišli pospremit na zadnji poti. Hvala pevcem za petje, ki ga je v življenju nadvse ljubila. Posebej se zahvaljujemo doktor Ivu Pevcu za dragoceni čas, ki ga je nesebično posvečal z obiski na domu, ji lajšal bolečine in jo bodril ter v vsej brezupnosti našel tudi za nas tolažilne besede. Še enkrat vsem iskrena hvala Otroci z družinami SMO DOVOLJ POSKRBELI ZA VARNOST OTROK V PROMETU? USPEL KONCERT DOMŽALSKE GODBE V DRAGOMUU Pričelo se je novo šolsko leto. Naši otroci s polnimi šolskimi torbicami hitijo v šolo, prečkajo ceste, drugi sedajo na kolesa... Bo njihova pot v šolo varna? Bodo ta drobna telesca, v katerih seje komaj dobro pričelo življenje, znala sama presoditi, kako naj prečkajo ceste, kako hodijo po najkrajši poti v šolo ... Se bodo tisti najmlajši zavedali, da cesta ni igrišče. Težko jim je razumeti, saj jim igra pomeni metu. Vaši otroci, posebno tisti, ki so letos prvič v šolah, so nenehno v nevarnosti, katere se ne zavedajo. Otroci gledajo promet na cesti s čisto drugačnimi očmi kot odrasli. Ste storili dovolj, da bi jih obvarovali nezgod? Oblačite svoje otroke v najbolj žive barve, jim nalepite na torbice in dežnike svetlobne nalepke. Vaši otroci bodo tako dosti bolj vidni. Povejte jim zakaj so prehodi, sema- Pionirji prometniki bodo tudi v tem Šolskem letu poskrbeli za varen prehod otrok na naših cestah najbolj nekaj najbolj naravnega, njihovega. Veliko nas je, ki smo odgovorni za vzgojo otrok. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri Občinski skupščini Domžale se trudi zmanjšati število prometnih nesreč, ki jih je na naših cestah preveč. Po šolah so danes organizirani številni prometni krožki, prometna predavanja za starše in otroke, kijih organizira naša komisija, na katerih član Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu seznani otroke in starše s prometnimi predpisi. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu organizira številna prometna tekmovanja, na katerih morajo otroci pokazati veliko znanja v prometu ter spretnosti vožnje s kolesom. Prav tako so organizirani kvizi, srečanja pionirjev prometnikov. Na vseh pomembnejših prehodih ob šolah so pionirji prometniki, ki pomagajo svojim sošolcem in starejšim ljudem pri prečkanju ceste. Poleg Sveta za preventivo in ..vzgojo v cestnem prometu je tudi prometna milica, saj je v njenem interesu, da čimbolj vzgojijo mlade ljudi. Miličniki veliko pomagajo pri vzgoji otrok, stalno si prizadevajo, da bi se zmanjšalo število žrtev na naših cestah, povezani so v tesnem sodelovanju z mentorji prometne vzgoje na šolah, pogovarjajo se z otroki, ob prihodu v šolo in iz nje, so miličniki na vseh pomembnejših prehodih. Opozarjajo otroke na pravilno prečkanje in hkrati ugotavljajo kakšna je vožnja odraslih ljudi ob šolah, gručah otrok, otroških vrtcih. In starši? Vaša dolžnost je, da jih nenehno opozarjate na prometna pravila in disciplino o pro- forji, zakaj so označbe na cestišču. Starši, ki upoštevajo prometne predpise so dober vzgled svojim otrokom, nasprotno pa tisti, ki v prometu kršijo predpise, s tem pehajo v smrt svojega otroka. Vedno opozarjajte otroke, da cesta ni igrišče, pa čeprav je še tako privlačna. In tisti ki so večji, starejši, tisti, ki prihajajo v šolo s kolesom? Starši pomislite kdaj s kakšnim kolesom se vozi vaš otrok? Je kolo opremljeno, ali je primemo za vožnjo ali pa je le skupaj nekaj železa in dveh koles? Veste, d a otroci do 14. leta ne smejo samostojno, brez nadzorstva starejše osebe voziti kolesa, če niso opravili ustreznega kolesarskega izpita. Vsi od staršev, Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, Postaje milice pa moramo skrbeti, da bodo otroci še vedno prihajali v šolo srečni, nasmejani in ne bo nekega dne nastala čudna praznina in bo ostal v šoli prazen sedež, ki bo izgubil svojega učenca zaradi neprevidnosti kogarkoli v prometu. Vse šole v občini , Svet za preventivo in milice vzgojo v cestnem prometu pri Občinski skupščini Domžale se Postaji milice za sodelovanje na področju prometne vzgoje zahvaljuje in želi v novem šolskem letu še večjega sodelovanja. Starši, Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Domžale Postaja milice, ter mentorji prometne vzgoje na šolah se moramo skupno vprašati: „Ali smo storili dovolj za varnost otrok v prometu? " Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri Občinski skupščini občine Domžale Nekaj časa je že minulo od tistega poletnega večera, ko je domžalska godba prvič priredila v Dra-gomlju celovečerni koncert in tako izpolnila zamisel Občinskega sveta ZKPO, naj godbe, ki delujejo na območju domžalske občine prirede koncerte v večjih občinskih središčih. In zakaj sem si izbral za poročanje prav Dragomelj? Prav zato, ker je bila organizacija v rokah zares dobrega in prizadevnega odbora v sestavi: Ivan Kopač, Pavle in Jelka Peterka, Mara Grčar, ki je pokrenil vse, da bi občani Dragomlja, Pšate, Male Loke in Bišč slišali v svojem kraju koncert domače in priznane domžalske godbe, ki se kaj hitro bliža redkemu jubileju 100-letnici, ki jo bo praznovala v letu 1984. Sam koncert je bil na asfaltiranem dvorišču Osnovne šole Dragomelj. Tu so godbenike pričakala domača dekleta, ki so jim pripela rdeče nageljne in s tem daie še bolj poudarka čudovito cvetočim rdečim vrtnicam, ki so prekrivale precejšen del zahodne strani šolske stavbe, pred katero je bil koncert. Kontakt z godbeniki je bil tako vzpostavljen. Godbenike, goste in domačine, ki so se zbrali, ko je pričel legati mrak, je pozdravil neumorni domžalski odvetnik in domačin Ivan Kopač, kije godbenike domačinom predstavil s kratkim zgodovinskim pregledom in delovanjem v devetih desetletjih plodnega obstoja. Godba je na to izvedla dela domačih in tujih avtorjev in to: Vitkersovo koračnico: Medici. Antona Jakla: Našim rojakom, Janka Gregorca: Triglav moj dom, valček Malinova: Na vrhovih Karpatov, Bieničkega: Marš na Drini, Ivice Kalodjera: odlomek iz filma Bitka na Neretvi, Lofferjev: Kavkaski ples in Bojana Adamiča: Tra-ta-ta. Pred vsako točko je neumorni konferansier Ivan Kopač podal kratko vsebino in namen skladbe. Poslušalci, ki se jih v začetku še ni kdo ve kaj zbralo, saj je imel še marsikdo kaj ponarediti doma ali na polju, se je proti koncu koncerta zbralo zares lepo število, ki so godbenike za uspelo podane točke nagradili z dolgotrajnimi aplavzi. Še posebno jih je navdušila Adamičeva: Tra-ta-ta, kjer godbeniki med igranjem tudi pojejo. Po končanem koncertu so na povabilo občanov s tega območja godbeniki odšli še v bližnjo Janeži-čevo gostilno na Pšati, kjer so nato prijetni glasovi instrumentov odmevali še pozno v noč. Želja občanov s tega območja je, da naj temu prvemu koncertu sledijo koncerti vsako teto in prepričani so, da bodo vsako leto tudi bolje obiskani. Kapelnik Tone Juvanje šolskim promenadnim koncertom na osnovnih šolah Vcncelj Perko, Josip Broz Tito in Šlandrova brigada v sodelovanju s šolskimi kulturnimi društvi in občani, komentiranim oddajam na temo mednarodne 'koračnice, dodal tako še uspel koncert v Dragomlju, za kar mu lahko samo čestitamo. Tone Ravnikar S koncerta Domžalske godbe v Dragomlju. Na sliki vidimo kapelnika godbe Toneta Juvana in znanega kulturnega delavca Ivana Kopača ALPINISTIČNA ŠOLA Alpinistična odseka PD Domžale in PD Mengeš organizirata vsakoletno alpinistično šolo. Prijavite se lahko vsak četrtek od 19. do 20. ure v društveni pisarni v Mengšu. Redna predavanja se začno 7. oktobra ob 18. uri. Po predavanjih barvni diapozitivi naših alp, Durmitora, Himalaje, Hindukuša. Vabljeni! ZBIRANJE ODPADNEGA PAPIRJA Obveščamo vas, da bo zbiralna akcija odpadnega papirja za humanitarno dejavnost v občini Domžale v mesecu oktobru po naslednjem razporedu: Krajevna Datum Ura skupnost Domžale 5. 10. 6. 10. 6. 10. 8 Mengeš 8 Jarše 8 Dob 6. 10. 8 Ihan 6. 10. 8 Radomlje 7. 10 8 Vir 7. 10. 8 Trzin 7. 10. 8 Moravče, 7. 10. 8 Blagovica 8. 10. 8 Krašnja 8. 10. 8 Luk ovica 8. 10. 8 V navedenih dneh oddajte zvezan papir pred vhodna vrata na ulico do 8. ure dopoldan. OBČINSKI ODBOR RK DOMŽALE AVTO RALLY V MENGŠU Avto moto društvo Mengeš bo v nedeljo, dne 26. sept. 1976 priredilo zanimiv meddruštveni avto rallv. Start bo ob 7,30 uri pred Kulturnim domom v Mengšu, na cilj, ki bo pri tovarni Lek, pa bodo privozili prvi tekmovalci po dobrih dveh urah. AMD Mengeš prireja ta rallv v počastitev 35. obletnice vstaje ter 30. letnice delovanja Avto moto zveze in organizacij za tehnično kulturo, kakor tudi za krepitev stikov med člani avto moto društev in urjenja voznikov za vamo in pravilno vožnjo. Prireditelj daje pravico do tekmovanja članom AMZ in tudi nečlanom, imeti morajo le veljavno vozniško dovoljenje. Po pravilniku bodo tekmovalci razvrščeni v tri razrede. Ekipe pa bodo sestavljene iz štirih vozil glede na moč motorja. Tekmovalci bodo morali poleg 100 km cestne vožnje opraviti še štiri zanimive preizkušnje. V gramoznici pri Mengšu (kjer je predviden avto-drom) bo na 400 m vožnja na točnost, na ploščadi pred Interierjem tovarne STOL na Duplici slalom med keglji, na cesti proti Jablam na 250 m vožnja v pospeševanju in zaviranju. Na cilju pri tovarni Lek pa bo na parkirnem prostoru preizkus spretnosti, ki bo imel več zahtevnejših elementov. Avto moto društvo je s pomočjo delovnih organizacij, obrtnikov in občanov pripravilo za vsako kategorijo in ekipe po 3 pokale in tudi praktične nagrade. | y VODOVOD V NAŠI OBČINI Udeleženci slovesnosti ob 15 letnici vodovoda v Domžalah V Domžalah je bila v soboto, 11. septembra manjša slovesnost pri črpališču na mengeškem polju ob 15-letnici obstoja domžalskega vodovoda. Direktor Komunalnega podjetja Domžale tovariš Pavlin Albin je prisotnim nanizal nekatere podatke, ki so zanimivi v samem razvoju in prizadevanju za zdravo pitno vodo v naši občini. Poudaril je dejstvo, da je delalo v naši občini v petnajstih letih enajst odborov, v katerih je bilo 132 odbornikov, ki jih je družila ena sama zavest, kako omogočiti prebivalstvu zdravo pitno vodo. Tako imamo sedaj v občini Domžale zgrajenih 176 km vodovodnega omrežja, 17 rezervoarjev, katerih kubatura znaša 2375 m3 vode, 7 črpališč in 6 zajetij. Tako dobimo v občini 172 litrov vode na sekundo kar pomeni 5100 m3 na dan. Na podlagi podatkov lahko ugotovimo, da imamo v občini Domžale 96 naselij, ki imajo vodo iz vodovodnega omrežja in da govorimo lahko le še v manjšem merilu o nekaterih naseljih, ki imajo svoja lastna zajetja ali pa dobivajo pitno vodo iz vodnjakov in kapnic. Zanimivi so podatki, kako je zervoarji niso polni. Ob tej priložnosti je predsednik delavskega sveta Komunalnega podjetja Domžale Tomo Vavtar izročil vsem članom prvega gradbenega odbora skromna priznanja, ki imajo predvsem moralni značaj. Ta priznanja so prejeli: Anton Bukovec, Janežič dr. Vekoslav, Franc Kožar, Janez Stenovec, Kobe ing. Sergej, Franc Habjan, Albin Pavlin, Štefan Kmetic, Tone Ravnikar, Lovro Trebušak, Dr. Jerovec, Ivan Peterca, Alojz Zupančič, Slavko Osolin, Franc Brojan, Drčar ing. Valentin, Tovariš Rotar iz Žalca, Valentin Breznik, Andrej Flerin, Janko Cotman, Stane Košir, Karol Narobe, Ivan Kosirnik, Jože Škofic, Marijan Kaliman, Peter Pavli, Anton Orehek, Štefka Mazo-vec, Janez Praprotnik, Franc Kralj, Vinko Trojanšek, Franc Rak, Janez Novljan in Franc Urbanija. ar. ZANIMIVE OBLETNICE kam z željo, da bi še dolgo delali in prenašali bogate izkušnje tudi na druge. A. P. rasla potrošnja vode na osebo v naši občini. Tako smo dnevno leta 1947 porabili 30 1 vode, leta 1959 39 1 vode, leta 1962 75 1 vode, sedaj pa 180 1 vode dnevno na osebo. Kljub temu pa smo še daleč pod evropskim poprečjem, saj le-to znaša 450 do 500 1 vode na osebo dnevno. Glede nadaljnjega razvoja na tem področju pa nastajajo velike možnosti s postavitvijo še tretje črpalke na mengeškem polju, ki bi lahko dajala 140 1 vode na sekundo, z zajetjem otoka Tartmana in Katrce, kjer bi dobili 10 1 vode na sekundo in zajetje Mrzlega studenca, kjer bi dobili 20 1 vode na sekundo. Poleg tega pa je možna povezava tudi s kamniškim omrežjem, vendar bi bila ta smotrna le tedaj, če bi dobivali iz zajetja Iver-je 200 1 vode na sekundo. Osnovno vprašanje pa je nabava agregata, ki bi naj omogočil zdravo pitno vodo tudi tedaj, ko ne bi bilo električne energije. Nabava takega agregata bi predvidoma stala 100 milijonov S dinarjev. Novost na domžalskem vodovodu je posebna radijska povezava med rezervoarji na Sumberku in črpališčem, ki se avtomatsko vklaplja, kadar re- Jubilanti, ki so skupaj praznovati Odbor Krajevne organizacije ZZB NOV Domžale se je na eni izmed zadnjih sej spomnil pet svojih dolgoletnih odbornikov, ki so v letošnjem letu praznovali svoje življenjske jubileje. Tako sta Ivanka Gostič in Jože Pogačnik praznovala 60-letnico, Boža Habjan, Dragica Kolenc in Marjan Vidmar pa 50-letnico. Jubilantom je predsednik odbora Albin Pavlin izrekel zahvalo za njihov doprinos k današnji stvarnosti v času vojne, povojne graditve in za njihovo politično delovanje v največji borčevski organizaciji v naši občini. Skromna darila, ki so jih prejeli ob tej priliki, so samo moralne vrednosti in spomin na njihovo požrtvovalno delo v organizaciji in pomenijo tudi simbol tistega, kar je bilo skovano v času revolucije. Vsi borci domžalske organizacije se pridružujejo čestit- lllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll OGLAS Osnovna šola Dob pri Domžalah proda osebni kombibus IMV 1600 Super B — garažiran. Ogled je možen od 23.9. do 25.9. na Osnovni šoli Dob pri Domžalah. Informacije na telefon 72-332. Illllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll OGLAS V Domžalah iščem garsonjero ali sobo s posebnim vhodom. Cenjene ponudbe pošljite na naslov: Miklavec Sonja, IMP TOZD Dvigala, Smoletova 18, Ljubljana.