str. 3 Občina Ig ujetnica žleda str. 27 Na Igu še lahko izberete svojega osebnega zdravnika str. 33 Rokomet na Igu še kako živi MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • februar 2014 Dragi bralci an bralke! Po lanski s snegom obilni zimi nam je letošnja pokazala obraz, ki ga nismo vajeni - snežno odejo je zamenjal ledeni oklep, ki je poleg ogromne škode naravi povzročil tudi izredne razmere za ljudi. O naporih tistih, ki so priskočili na pomoč pri reševanju situacije, priča tokratna naslovnica Mostiščarja. Nekaj prvih podatkov o ledeni ujmi objavljamo v rubriki Aktualno, fotografije pa v fotoreportaži na predzadnji strani. Kaj bodo finančne posledice odpravljanja poškodb na električnem omrežju pomenile za načrtovano nadgradnjo daljnovoda Beričevo-Divača, bomo še videli, mi pa povzemamo nekaj utrinkov s posveta, ki je potekal na Igu, saj tema buri duhove tudi drugod, kjer je načrtovana trasa nadgradnje. Društva pišejo o pestri dejavnosti v decembru, ko so se zvrstile številne tradicionalne prireditve, od žegnanja konj, postavljanja jaslic, do božičnih koncertov. Zbori, ne spreglejte najave za občinsko pevsko revijo, ki bo potekala aprila. Letos se vračajo tudi priljubljene občinske prireditve, prva med njimi bo pustni karneval na Igu, prihodnji mesec pa sledi proslava ob občinskem prazniku. Mostiščarju tokrat prilagamo tudi letni koledar prireditev v občini. V rubriki Zdravo življenje pišemo o različnih vadbah, ki pripomorejo k boljšemu počutju, ter o tem, da si na Igu še vedno lahko izberete svojega osebnega zdravnika, saj je število prostih mest še dovoljšnje. Z dobro kondicijo (in voljo) zagotovo ni bilo težav pri planinskih pohodih. Kot kaže, so v zimskih mesecih najbolj priljubljeni organizirani nočni pohodi. Če ste zamudili pohod na Planinco ali v Zapotok, jo lahko februarja zvečer mahnete na Krim. Na športnih straneh ne zamudite, kaj je novega Obvestilo Rok za oddajo prispevkov v prihodnji številki Mostiščarja je sreda, 26. februar 2014. Marčevska številka bo predvidoma izšla 14. marca 2014. Svoje prispevke lahko pošljete do roka na e-pošto: mostiscar@obcina-ig.si oz. na naslov: Uredništvo Mostiščarja, Govekarjeva cesta 6, Ig. pri naših rokometaših, kdo nosi naziv srednješolske prvakinje v šahu, ne spreglejte pa tudi intervjuja z maratoncem iz Matene. S to številko prevzema pripravo Mostiščarja nov uredniški odbor - z delom bosta nadaljevala prejšnja urednica ter njen namestnik, ob Andreji Zdravje pa smo dobili še dva nova člana uredniškega odbora, občinske barve bo zastopala Tina Škulj, za fotografiranje pa bo skrbel Gregor Bolha. Uredniški odbor sta zapustili Maruša Švigelj, ki se bo od zdaj še bolj zavzeto posvečala svojim študijskih obveznostim, ter dolgoletna članica (in tudi urednica) Katja Ivanuš. Obema veliko uspehov na njuni poti, novima članoma uredništva pa prisrčna dobrodošlica! Prijetno branje vam želi Uredništvo Mostiščarja Koledar prireditev petek, 14. februar ob 18. uri, Mala dvorana GC Golo Mini disko za otroke TD Kurešček ponedeljek, 17. februar, ob 19. uri, Knjižnica Ig 47. Govekarjev večer Društvo Fran Govekar Ig sreda, 19. februar, ob 17. uri, Knjižnica Ig Dream in English - Animals go for a Walk MKL - Knjižnica Ig petek, 21. februar, ob 18. uri, Iška 12. Matijev nočni pohod na Krim SVS Iška sobota, 22. februar, ob 10. uri, Mala dvorana GC Golo Pripovedovalnica TD Kurešček sreda, 26. februar, ob 17. uri, RTC Zapotok Delavnica Aromaterapija in naravna kozmetika Društvo Zapotok četrtek, 27. februar, ob 17. uri, Knjižnica Ig Delavnica za otoke Hej, pojdimo v maškare MKL - Knjižnica Ig četrtek, 27. februar, ob 19. uri, Mladinski dom Ig Predavanje iz serije Barje, ali te poznam Društvo Fran Govekar Ig sobota, 1. marec, ob 14. uri, središče Iga 16. podkrimski pustni karneval Občina Ig sreda, 5. marec, ob 18. uri, Knjižnica Ig English Mind Lab - Safe Trekking MKL - Knjižnica Ig sreda, 5. marec, ob 19. uri, Knjižnica Ig Predavanje Zamolčane zdravilne moči začimb MKL - Knjižnica Ig sobota, 8. marec, ob 10. uri, Mala dvorana GC Golo Kreativna delavnica Samo za ženske TD Kurešček sreda, 12. marec, ob 17. uri, Knjižnica Ig Ura pravljic Gugalnica za vse MKL - Knjižnica Ig sreda, 12. marec, ob 19. uri, Knjižnica Ig Predavanje Življenje v samostanih MKL - Knjižnica Ig sobota, 15. marec, ob 10. uri, Mala dvorana GC Golo Delavnica izdelovanja sveč iz voska TD Kurešček nedelja, 16. marec, ob 16. uri, Kulturna dvorana Golo Krajevni praznik podmokrških vasi SVS-ji in društva podmokrških vasi MOSTIŠČAR jE URADNO GLASILO OBČINE IG Prejmejo ga brezplačno vsa gospodinjstva v občini Ig. • Cena izvoda za naročnike je 1,80 EUR. • 14. februar 2014 Naslov uredništva: Mostiščar, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Uredniški odbor: Maja Zupančič, odgovorna urednica Telefon: 01 280 23 10 Matjaž Zupan, namestnik odgovorne urednice E-naslov: mostiscar@obcina-ig.si Gregor Bolha, Tina Škulj Izdajateljski svet: Janez Cimperman, Klemen Glavan, Anton Krnc, Stanislav Ostanek, Franc Toni Lektoriranje: Andreja Zdravje Katarina Mihelič Bajt Naklada: 2.400 izvodov Računalniški prelom: Camera, d. o. o., Ljubljana, tel. 01 420 12 00 Ustanovitelj: Občinski svet Občine Ig Naslovnica: Anja Glavan Izdajatelj: Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Tisk: Present, d. o. o., tel. 01 427 22 79 Uredniški odbor si pridržuje pravico, da prispevke primerno priredi za tisk tako po obsegu kot po izrazu. Rokopisov ne vračamo. Članki morajo biti opremljeni s podpisom avtorja, če gre za društva, politične stranke ali skupine, morajo biti članki opremljeni z žigom ali podpisom odgovorne osebe. Občinsko glasilo Mostiščar z občasno prilogo Uradne objave izdajatelja Občine Ig, je na podlagi Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 35/2001) vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 354. 2 Občina Ig ujetnica žleda Vremenska ujma je pustila posledice tudi v naši občini. Številne ~~ ceste so bile zaradi padajočega drevja neprevozne in nevarne, sledili so izpadi električne energije. Številna naselja so bila brez elektrike, najdlje pa so bili odrezani od električnih vodov v Zapotoku, na Visokem in na Gornjem Igu. Zaradi pomanjkanja energije je prihajalo na različnih črpališčih vode do njenega pomanjkanja. Na delu so bili številni prostovoljni gasilci, ki so s komunalno službo in usposobljenimi gozdarji čistili ceste, da so bile ponovno prevozne. Gasilska zveza Ig se je organizirala in z agregati oskrbela naselja, ki so bila dalj časa brez električne energije. Številni prostovoljni gasilci in tudi posamezniki v nekaterih vaseh so v teh razmerah izpostavili tudi svoja življenja. Od sekanja dreves do pregledovanja daljnovodov - v želji, da bi čim prej našli napako in naša naselja spet lahko priklopili na energijo. Ob tem se je pokazalo, da preži nevarnost že ob stanovanjskih hišah, npr. drevje, ki nam poleti nudi lepo senco. Naj bo to poziv za vse tiste, katerih živa meja ali drevesa se v teh izrednih razmerah nagibajo ali na javno pot ali na lastno ali sosedovo hišo, da jih v poletnih mesecih odstranijo. Izkazala se je tudi medsosed-ska pomoč in solidarnost, vsaj po večni naselij v naši občini. Ob tem velja posebej poudariti, da je gasilskih enot ob takih elementarnih nesrečah premalo. Zato je potrebno, da se vas oziroma vaška skupnost sama organizira in je tako v večjo pomoč gasilskim enotam. Hvala vsem prostovoljnim gasilcem, posameznikom, vzdrževalcem in seveda hvala tudi vam, spoštovani občani, za razumevanje in potrpežljivost (vsaj večine) v danih razmerah. Upamo, da škoda v naših občini ni prevelika. Andreja Zdravje, občinska uprava NOVICE IZ OBČINSKE HIŠE Ureditev parkirišča P + R in okolice Centra Ig Prostor ob objektu Center Ig, kjer je trenutno peščeno parkirišče in območje proti Občini Ig, je postal s programom Centra Ig, kjer je zdravstvo, zobozdravstvo, lekarna, banka in knjižnica, močno obremenjen. Problem neurejenih parkirnih mest, premalo dobro načrtovanih površin za otroško igro, nepovezanost različnih programov znotraj ožjega območja središča vasi (novi objekt Center, občina, pošta, šola, igrišče, cerkev, vrtec) so glavni razlogi za odločitev, da se zgradi in uredi parkirišče s parkom. S podaljšanjem mestnega potniškega prometa do Iga so se potrebe po parkirnih mestih še povečale. Sistem P + R (angleško park and ride oziroma parkiraj in se pelji z avtobusom) je kombinacija zasebnega in javnega prevoza ter omogoča, da se uporabnik do pomembnejših točk na obrobju mesta oziroma glavnih mestnih vpadnic pripelje z osebnim vozilom, pot v mesto pa se nadaljuje z javnim prevozom. Zato smo se vključili v sklop izdelave projekta Mreža zbirnih središč P + R v Ljubljanski urbani regiji, kjer so pripravili anketno raziskavo storitev parkiraj in se pelji (P + R) v naši občini. Ugotovili so, da bi bilo za potrebe uporabnikov javnega potniškega prometa, ki bi uporabljali sistem P + R, treba zagotoviti 34 parkirnih mest. S strani Ministrstva za infrastrukturo in prostor je bil avgusta 2013 objavljen Javni razpis Parkiraj in pelji se v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013, 2. razvojne prioritete Cestna in pomorska infrastruktura - področjejavnega potniškega prometa, na katerega smo se prijavili. Na razpisu smo bili uspešni in smo pridobili sredstva v višini 162 tisoč evrov, kar je 85 % upravičenih stroškov, in sicer gre za sredstva EU za kohezijsko politiko. Poteka priprava na javni razpis za izbor izvajalca del. Dela se bodo predvidoma začela v juliju in bodo končana do konca avgusta. Zgradili bomo 37 parkirnih mest z zelenim obodom dreves in zelenic. Za preostali del zemljišča, kjer Načrt za parkirišče ob Centru Ig bomo uredili park, trg in otroško igrišče, smo oddali vlogo za pridobitev sredstev EU-ESRR, sofinanciranje operacij z naslova prednostne usmeritve Regionalni razvojni programi razvojne prioritete Razvoj regij OP krepitve regionalnih razvojnih potencialov 2007-2013 za obdobje 20132015, in sicer za pridobitev nepovratnih sredstev v višini 271 tisoč evrov. Če bomo s prijavo uspešni, bomo v letu 2015 začeli dela in jih končali do konca leta. Natalija Skok, občinska uprava www.obcina-ig.si 3 % 1 novice iz občinske hiše MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • februar 2014 Srečanje županov LAS-a Sožitje med mestom in podeželjem Leta 2008 je pet občin, Grosuplje, Ig, Ivančna Gorica, Ljubljana in Škofljica, podpisalo sporazum o pristopu v Lokalno akcijsko skupino (LAS) Sožitje med mestom in podeželjem. S tem so občine želeli uresničevati skupne interese na področju razvoja podeželja po pristopu Leader, ki omogoča črpanje sredstev iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Z iztekom leta 2013 se je končalo programsko obdobje 20072013, vezano na razvoj podeželja. Za uspešno črpanje EU-sredstev in sodelovanje teh petih občin v okviru obstoječega LAS-a se je bilo treba dogovoriti in zastaviti smernice za naprej. Župani vseh petih občin so se strinjali, da ostanejo skupaj v tej sestavi. Delovno srečanje županov je potekalo v petek, 17. januarja 2014, na gradu Lisičje na povabilo župana Škofljice Ivana Jordana. Srečanja so se udeležili župa- ni vseh občin združenih v LAS Sožitje med mestom in podeželjem s strokovnimi sodelavci. Predsednica upravnega odbora LAS-a Marjana Marn je predstavila izvajanje pristopa Leader na območju omenjenih občin v preteklem programskem obdobju in podala poročilo o uspešno izvedenih projektih. V programskem obdobju 2007-2013 je bilo skupno uspešno izvedenih 47 projektov, trije pa se še izvajajo. Skupna vrednost pridobljenih sredstev programa Leader za območje vseh Projekti v Občini Ig, ki so bili sofinancirani s sredstvi programa Leader: - etnološki muzej Od pluga do kruha v Vrbljenu - Žene ižanskega podeželja na spletu - Ko zadiši po peki na Ižanskem (knjiga receptov) - Otroške radosti na podeželju (Visoko) - Več v Iški vasi (ureditev fasade Doma krajanov) - V deželi koliščarjev - Prireditve ižanskega podeželja - stojnice, zametek Ižanske tržnice - večnamensko igrišče v Brestu (izvedba 2014) petih občin je bila 1.032.206 EUR. Na območju Občine Ig je bilo v omenjenim obdobju izvedenih devet projektov v skupni vrednosti 256.189 EUR, za katere smo pridobili sredstva Leader v višini 152.417 EUR. Župani vseh petih občin so se dogovorili, da bodo v okviru obstoječega LAS-a sodelovali tudi v prihodnjem programskem obdobju in tako omogočili svojemu podeželju črpanje sredstev Leader. Skladno z navodili Ministrstva za kmetijstvo in okolje se bo pripravila ustrezna dokumentacija za izvajanje projektov v programskem obdobju 2014-2020. Andreja Zdravje Foto: Jana Roštan Obvestilo o zapori cest na Igu med pustnim karnevalom 1. marca 2014 ob 14. uri bo na Igu potekal Podkrimski pustni karneval. Vljudno vabljeni, da se prireditve udeležite, hkrati pa prosimo za razumevanje, saj bo v času prireditve zaradi organizacijskih in tehničnih aktivnosti moten promet na Igu. Zaradi varnosti obiskovalcev bodo postavljene popolne oziroma delne zapore cest in parkirišč. Zaradi prireditve bo v soboto, 1. marca 2014, od 14. do 15.30 ure popolna zapora cest: - Banija (od križišča za Brest (pri zaporih) do križišča z Govekarjevo cesto pri avtobusni postaji) - dela Govekarjeve ceste (od avtobusne postaje do križišča s Troštovo ulico) Prav tako bo zaprto parkirišče pred Občino Ig na obeh straneh Govekarjeve ceste. Občane naprošamo, da v času od petka, 28. februarja od 18. ure, do sobote, 1. marca do 20. ure, svojih vozil ne puščajo na parkirišču pred stavbo Občine Ig in na nasprotni strani pri vodnjaku. Prav tako bo v soboto, 1. marca, omejeno parkiranje na makadamskem parkirišču pred Centrom Ig. S tem nam boste pomagali pri izvedbi prireditve, tako da bodo obiskovalci dogodka res lahko doživeli karneval. Hvala za razumevanje, obiskovalce prireditve pa naprošamo, da parkirajo svoja vozila na parkiriščih zunaj omenjenih zapor, domačini pa pridite peš. Marica Zupan, občinska uprava Decembrsko obdarovanje V petek, 13. 12. 2013, je v Športni dvorani na Igu potekal program za najmlajše. Več kot 600 otrok, starih do 6 let, je obiskal Božiček, Gledališče Makarenko pa je uprizorilo predstavo Kako je kuža Renčo nehal renčati. Občina Ig se zahvaljuje OŠ Ig za pripravo dvorane in okrasitev jelke, Vrtcu Ig za okrasitev odra in jelke, PGD Ig pa za varovanje pred dvorano in v njej. V decembru so upokojenci in predsedniki vaških svetov v imenu Občine Ig obiskali tudi 255 starejših v občini ter jim predali voščilo in skromno darilo. Polona Skledar, občinska uprava Foto: Štefan Gorenčič Zaprte ceste in parkirišča ob pustni prireditvi Malčki so uživali na predstavi. 4 www.obcina-ig.si novice iz občinske hiše 4 P GLASILO OBČINE IG • februar 2014 MOSTIŠČAR Z decembrskih sej občinskega sveta V decembru sta zaradi sprejemanja proračuna običajno dve seji občinskega sveta, prva je tako potekala v sredo, 4. decembra, druga pa 18. decembra 2013. 21. redna seja Na dnevnem redu 21. redne seje je bilo 11 točk, po potrditvi v eni točki spremenjenega dnevnega reda ter zapisnika prejšnje seje je sledila kratka prestavitev predloga proračuna za leto 2014. Župan je izpostavil, da je v predlogu proračuna 1,7 mio evrov namenjenih investicijam, ponovno pa se vračajo tudi tradicionalne občinske prireditve, ki jih v letu 2013 ni bilo. Bojana Birsa iz računovodske službe je svetnikom predstavila nekatere novosti v pripravi proračuna, sledila je razprava, ki jo je odprl Zlatko Usenik (Izziv 2010). Mdr. ga je zanimalo, ali drži, da se občina do leta 2017 ne more več zadolževati. Bojana Birsa je pojasnila, da to drži oz. se lahko zadolžujemo le za nižje zneske, vse dokler ne odplačamo vsaj dela kreditov. Zdravko Grmek (Izziv 2010) je vprašal, kako je z ureditvjo kanalizacije v Iški vasi in Iški, župan je pojasnil, da bo šlo za vzporedno izgradnjo vodovod- nega in kanalizacijskega sistema, za katero bodo poskušali pridobiti sredstva iz evropskih skladov. Tone Krnc (SDS) pa je opozoril, da bi bilo smiselno več denarja nameniti tudi za kmetijstvo in gospodarstvo. V nadaljavanju so svetniki brez posebne razprave potrdili odlok, ki ureja merila in pogoje za območje urejanja TO-4/ SS Tomišelj. Sledila je soglasna potrditev Odloka o kategorizaciji občinskih javnih cest in kolesarskih poti v Občini Ig. Gre za novelacijo odloka, ki je bil sprejet leta 2000, od takrat je namreč prišlo na tem področju do več sprememb. Pod 6. točko dnevnega reda so svetniki brez razprave potrdili tudi manjše spremembe odloka o ustanoviti Vrtca Ig. Nato so obravnavali in potrdili več posameznih načrtov ravnanja s stvarnim premoženjem Občine Ig, ki jih je predstavil direktor občinske uprave Janez Miklič. Dovolita se prodaja dveh zemljišč v lasti Občine ter nakup parcel na Igu, na katerih stoji del občinske ceste in pločnika. Pod osmo točko dnevnega reda so svetniki potrdili Sklep o ugotovitvi statusa grajenega javnega dobra lokalnega pomena, kjer gre za več parcel, na katerih stoji gospodarska javna infrasktuktura. Ob koncu seje je predsednica nadzornega odbora Občine Ig Angelca Kuralt svetnike seznanila s poročiloma o nadzoru zaključnega računa 2012 ter o nadzoru tekočega in investicijskega vzdrževanja. Krajša povzetka obeh poročil objavljamo v Mostiščarju, celotni poročili pa sta kot običajno na vpogled na sedežu Občine Ig. Seja se je končala s točko pobude in vprašanja, kjer se je župan najprej opravičil krajanom Podgozda, ker načrtovane hitrostne ovire (še vedno) niso izvedene, in obljubil, da se bo njihova izgradnja začela takoj, ko bodo to dopuščale vremenske razmere. Toneta Krnca je zanimala sanacija plazu na cesti v Sušo. Župan je pojasnil, da naj bi ga dokončno sanirali po koncu zime. Slavko Pavlič (SDS) je podal pobudo, da bi morala občina sredstva namenjati tudi za razvoj gospodarstva in kmetijstva (problem komasacij kmetijskih zemljišč), podporo pomoči in spodbudam lokalnemu gospodarstvu sta podala tudi Anton Modic (Za podporo projektom občine Ig) in Zdravko Grmek. 22. redna seja Svetniki so potrdili dnevni red s tremi dodatni točkami, ki je tako obsegal 12 točk ter potrdili zapisnik prejšnje seje. Nato so začeli obravnavo proračuna - župan je povedal, da v času javne razprave niso prejeli predlogov, nato so vsi predsedniki posameznih komisij občinskega sveta podali pozitivno mnenje o potrditvi proračuna. Franca Tonija (21. marec) je zmotilo dejstvo, da so iz proračuna financirane zgolj politične stranke (tudi tiste, ki nimajo predstavnikov v občinskem svetu), ne pa tudi neodvisne liste. Župan se je z njim strinjal, hkrati pa pojasnil, da gre za upoštevanje veljavnega zakona o financiranju političnih strank. Alenko Jeraj (SDS) je zanimalo, kdaj bo narejena kulturna dvorana na Igu. Župan je odgovoril, da mora biti končana leta 2016. Prijavili so se sicer na razpis za pridobitev sredstev, vendar so bili zavrnjeni, ker Občina ni lastnica objekta, čeprav ima za dvorano že pridobljeno gradbeno dovoljenje. Svetniki so proračun soglasno potrdili. Sledili sta točki o letnem načrtu razpolaganja z nepremičnim premoženjem občine ter posameznimi načrti ravnanja s stvarnim premoženjem občine (gre za dva nakupa parcel na Igu in Golem), ki so ju svetniki potrdili. Potrdili so tudi vrednost točke za nadomestilo za uporabo stavnega zemljišča. Kot je pojasnil župan, zato, ker ni jasno, ali bo izvajanje novega zakona o davkih na nepremičnine res stopilo v veljavo. Vrednost točke je ostala enaka lanski. V nadaljevanju seje so svetniki potrdili še ceno pomoči na domu za leto 2014 ter sprejeli popravek pravilnika o o sofinanciranju turistične dejavnosti, po katerem lahko zdaj za sredstva zaprosijo tudi društva s sedežem v naši občini, ki so registrirana manj kot eno leto, oz. najmanj pol leta. Svetniki so brez razprave sprejeli še drugi sveženj parcel, ki so dobile status grajenega javnega dobra lokalnega pomena. Tudi na tej seji je Angelca Kuralt svetnikom predstavila novo poročilo nadzornega odbora, posvečeno nadzoru prihodkov od premoženja in kritju stroškov, ki ga je opravila sama. Pregledane so bile najemne pogodbe za Center Ig ter najemne pogodbe za gostinski objekt v Iškem vintgarju, od katerih prva sega že v leto 1990. V poročilu je bilo podanih tudi sedem predlogov in priporočil za sklepanje tovrstnih pogodb. Pod 11. točko dnevnega reda so svetniki potrdili nov uredniški odbor Mostiščarja, saj se je staremu iztekel redni štiriletni mandat. Na predlog Komisije za volitve, imenovanja in mandatna vprašanja, ki je obravala vse prispele predloge, je občinski svet potrdil Majo Zupančič za odgovorno urednico, Matjaža Zupana za namestnika odgovorne urednice ter še tri člane uredniškega odbora, Gregorja Bolho, Tino Škulj in Andrejo Zdravje. Kot običajno je bila zadnja točka zadnje seje v letu 2013 namenjena prazničnim voščilom, malo pa tudi že misli na volilno leto 2014. Maja Zupančič Vrtec Ig na podlagi 20. člena Zakona o vrtcih (UL RS št.100/2005 in 25/2008) objavlja VPIS NOVINCEV ZA ŠOLSKO LETO 2014/2015 Vloge za vpis otroka za šolsko leto 2014/2015 zbiramo do 31. 3. 2014. V primeru, da bo dospelih vlog več, kot bo predvidenih prostih mest za šolsko leto 2014/2015, bo vse vloge prispele do tega datuma, obravnavala Komisija za sprejem v Vrtec Ig na podlagi Pravilnika o sprejemu otrok v Vrtec Ig. Obrazec VLOGA ZA SPREJEM V VRTEC IG je dosegljiv na spletni strani vrtca, www.vrtec-ig.si, lahko pa ga dobite tudi v vseh enotah vrtca ter v tajništvu vrtca, Troštova ulica 21, Ig. Izpolnjeno vlogo lahko osebno oddate v tajništvu vrtca, lahko pa jo pošljete po pošti na naslov: Vrtec Ig, Troštova ulica 21, 1292 Ig. Do tega datuma morajo Vlogo za vpis otroka za šolsko leto 2014/2015 oddati tudi vsi tisti starši otrok, ki so bili uvrščeni na čakalne liste že v šolskem letu 2013/2014, pa v vrtec niso bili vključeni v tem šolskem letu. www.obcina-ig.si 5 % 1 novice iz občinske hiše MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • februar 2014 Povzetka poročil nadzornega odbora Povzetek Poročila o nadzoru zaključnega računa Občine Ig za leto 2012 Nadzor sta opravili Milena Povšič (prihodke) in Martina Uršič (odhodke). Nadzor prihodkov in odhodkov je bil opravljen z vidika pravilnosti evidentiranja dokumentacije in pravilnosti zajema vseh prihodkov in odhodkov po principu plačane realizacije. Prihodki Občine Ig Občina Ig je v letu 2012 izkazala 6.227.502 € prihodkov, kar je za 12,8 % več kot v letu 2011. Največji delež prihodkov so davki na dohodek in dobiček, in sicer 59,7 % v strukturi prihodkov. Nedavčni prihodki so v strukturi prihodkov izkazani v višini 19,4 %. V primerjavi s preteklim letom so se povečali za 38 % predvsem na račun prihodkov od obresti in drugih nedavčnih prihodkov (vodari-na, kanalščina in podobno). Znatno povečanje pa pomeni nakazilo Mestne občine Ljubljana, in sicer 160.000 € za izvensodno poravnavo pri tožbi v zvezi z delnicami Komunalnega podjetja Ljubljana. Prihodki so bili realizirani skoraj v celoti, in sicer 99,5 % predvidenih v načrtu. Podrobneje so bili preverjeni prihodki od komunalnih prispevkov. Občinska uprava in nadzorni odbor si različno tolmačimo predpise, ki se nanašajo na odmerjanje komunalnega prispevka, zato smo se soglasno odločili, da počakamo, da se reši zadeva v zvezi s komunalnim prispevkom, ki je v postopku na upravnem sodišču. Po končanem postopku bo napisano posebno poročilo. Odhodki Občine Ig Odhodki so bili v letu 2012 skupaj 6.346.051 €, v primerjavi z letom Prikaz prihodkov v letu 2012 v primerjavi s prihodki v letu 2011 (v € brez centov) Leto Leto Indeks Vrsta prihodkov 2011 2012 12/11 Davki na dohodek in dobiček 3.626.763 3.716.033 102 Davki na premoženje 372.238 374.141 102 Davki na blago in storitve 208.053 168.046 101 Drugi davki 0 7.886 0 Udeležba na dobičku in doh. od premož. 178.330 221.287 124 Takse in pristojbine 3.324 5.028 151 Globe in druge denarne kazni 1.918 23.495 1225 Prihodki od prodaje blaga in storitev 41.195 48.985 119 Drugi nedavčni prihodki 649.881 906.658 140 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 0 63.275 0 Prihodki od prodaje zemljišč in gozdov 139.143 437.566 315 Prejete donacije iz domačih virov 200 0 0 Sredstva iz proračuna države 301.115 255.084 85 Skupaj prihodki 5.522.142 6.227.502 113 Prikaz odhodkov po vrstah, kot so bili načrtovani in realizirani v letu 2012 (v € brez centov) Vrsta odhodkov Plan Realizacija % realizacije Tekoči odhodki 3.035.832 2.129.818 70,16 Plače in drugi izdatki zaposlenim 405.206 371.643 91,72 Prispevki delodajalca za soc. var. 66.066 60.838 92,09 Izdatki za blago in storitve 2.515.842 ' 1.654.755 66,77 Plačila domačih obresti 10.277 9.288 90,83 Rezerve 38.441 33.295 86,61 Tekoči transferji 2.432.649 2.144.433 88,15 Subvencije 172.954 116.963 67,63 Transferji posamez. in gospodinjstvom 1.432.376 ' 1.274.362 67,63 Transferji nepridobitnim organizac. 261.986 232.053 88,57 Drugi tekoči domači transferji 565.333 521.055 92,17 Investicijski odhodki 2.858.097 1.947.497 68,14 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 2.858.097 ' 1.947.497 68,14 Investicijski transferji 188.192 124.303 66,05 Invest. transf. prav. in fiz. osebam 103.327 67.727 65,55 Invest. transferji prorač. uporabnikom 84.865 56.576 66,67 Skupaj odhodki 8.514.770 < 5.346.051 74.53 2011 pa so se povečali za 30,93 % predvsem na račun investicij. V strukturi odhodkov so največji odhodek tekoči transferji, in sicer 33,79 %, kjer so največja postavka izdatki za blago in storitve (pisarniški material, čistila, tiskanje in oblikovanje Mostiščarja, plakati, revizije, svetovanja oglasi in podobno) in plače ter drugi izdatki zaposlenim. Drugi največji delež v odhodkih so tekoči transferji v višini 33,56 %, kjer so največja postavka transferji posameznim gospodinjstvom (največji delež je plačilo razlike med plačili staršev in med ceno programov vrtca, regresiranje oskrbe v domovih za ostarele, regresiranje prevozov otrok s posebnimi potrebami, doplačilo za šolo v naravi in podobno) in drugi tekoči domači transferji (za medobčinski inšpektorat, za financiranje javnih zavodov, tj. knjižnice, vrtca in šole, ter tekoče in investicijsko vzdrževanje v vrtcu, šoli in podobno). Investicijski odhodki pomenijo 30,69 % v skupnem deležu odhodkov, od tega največ za novogradnje (kanalizacija in vodovod Matena-Iška Loka, javna razsvetljava, ceste in podobno). Večja postavka so tudi nakup zemljišč in različne študije. Odhodki so bili doseženi v višini 74,53 % glede na načrtovane, večji del te razlike je v še neprispelih neplačanih obveznostih. Pri nadzoru nepravilnosti niso bile ugotovljene. Povzetek Poročila o nadzoru tekočega in investicijskega vzdrževanja Nadzor je opravila Darinka Virant. V zvezi z načrtovanjem je bilo ugotovljeno, da je župan izdal navodilo za pripravo občinskega proračuna za leto 2012 skladno z 18. členom Zakona o javnih financah. Občinski svet sprejema in potrjuje proračun in rebalanse ter izvaja nadzor nad njegovim izvajanjem. Učinkovitost tega nadzora oz. tega dela internih kontrol ni bila preverjena. Pri nadzoru izvajanja pogodb za investicijsko vzdrževanje so bile ugotovljene nedoslednosti. Pogodba, sklenjena za strokovni nadzor, predvideva kot nadzornika drugo osebo, kot je dejansko izvajala nadzor. V isti pogodbi je bilo med drugim dogovorjeno tedensko sestajanje predstavnikov naročnika in izvajalcev. Naročnik (Občina Ig) kot sklicatelj o dogovorih na teh sestankih nima sistematično vodene evidence. Iz določb aneksa, ki je bil sklenjen za nepredvidena ter neizvršena dela, ni bilo mogoče ugotoviti, katera dela so bila opravljena kot v pogodbi nepredvidena oz. več dela in katera dela iz pogodbe niso bila opravljena. Zato predlagamo, da se v končnih poročilih, ki so posredovana občinskemu svetu, pojasni, česa ni bilo treba opraviti glede na dela, predvidena v pogodbi. Je ta dela opravil drug izvajalec v okviru drugih projektov? In zakaj so bila opravljena dela, ki v pogodbi niso bila predvidena? Občinski svet le na podlagi takih pojasnil v poročilu lahko zavzame pravo stališče do opravljenih del. Preverjeno je bilo izvajanje internih kontrol. Ugotovljeno je bilo, da te kontrole niso bile učinkovite pri nadzoru izvajanja pogodb: rekonstrukcija cest za leto 2012 ter letno in zimsko vzdrževanje cest. Izvajalec za letno in zimsko vzdrževanje občinskih cest izda račun, ki mu priloži delovni nalog. Ta delovni nalog podpiše kot prevzemnik, odgovorna oseba za nadzor nad izvedbo del Občine Ig. Nikjer ni dokumenta, iz katerega bi bilo mogoče ugotoviti, kako Občina Ig izvaja nadzor nad količino in kakovostjo opravljene storitve. V delovnih nalogih je spremenjen kriterij glede širine pluženja cest s 3,5 m v ponudbi na 3,0 m v delovnem nalogu, cena pa je glede na ponudbo nespremenjena. Vodenje poslovnih knjig in evidenc je ažurno in transparentno ter skladno s predpisi. Šibkejša pa je evidenca pri neposredno odgovornem za nadzor izvajanja pogodb, tako da ni mogoče zagotoviti, da je naročnik izvajal učinkovit nadzor količine in kakovosti opravljene storitve. Dano je priporočilo oz. predlog, da strokovne službe pripravijo predlog dopolnitve postopka nadzora izvajanja pogodb za zimsko in letno vzdrževanje cest. Poročila o nadzoru so na vpogled na sedežu Občine Ig, Govekarjeva cesta 6. Angelca Kuralt, predsednica nadzornega odbora 6 www.obcina-ig.si novice iz občinske hiše 4 P GLASILO OBČINE IG • februar 2014 MOSTIŠČAR Posvet o nadgradnji daljnovoda Beričevo-Divača Novembra je na Igu potekal posvet o načrtovani nadgradnji daj-novoda Beričevo-Divača, saj naj bi možna južna trasa potekala tudi prek naše občine. Iz gradiva s posveta na Igu povzemamo nekaj vprašanj in odgovorov pristojnih. Kakšna je razlika pri posegu v prostor med severno in južno traso daljnovoda? Ali drži, da bi se pri gradnji daljnovoda pri južni trasi koridor bistveno razširil, pri severni pa bi se praktično samo zamenjalo obstoječi 220 kV daljnovod s 400 kV, ne da bi to bistveno vplivalo na širino obstoječega koridorja? Zadeva je v fazi primerjave obeh variant. Širina varovalnih pasov je 40 m na vsako stran. Pri severni varianti je širina koridorja 80 m, pri južni varianti pa se obstoječemu varovalnemu pasu 2 x 40 m doda nov varovalni pas. Ker pa v tem primeru nov daljnovod teče vzporedno s starim, na eni strani ne potrebujemo varovalnega pasu širine 40 m, temveč le potrebno razdaljo, ki omogoča, da ne pride do stikanja vodnikov, je skupna širina obeh manjša kot 160 m oz. je 130 m. Južna varianta torej zaseda manj prostora in poteka po že leta 1986 opredeljenem in vzpostavljenem koridorju, zato v nasprotju s severno na njej naj ne bi bilo stavb in ne poteka neposredno ob naseljih. Severna varianta pa je boljša z vidika manjše hkratne izpostavljenosti obeh tras žledu. Je pa treba povsod upoštevati tako vplive na ljudi kot tudi na naravo. Občino Ig čudi, da je mogoč tako velik poseg v prostor na njenem ozemlju, kot bi do njega prišlo z izgradnjo novega daljnovoda, medtem ko so bila njena prizadevanja za manjše spremembe prostorskega načrta in rabe prostora s strani pristojnih državnih institucij v celoti zavrnjena. Južna trasa poteka po varstvenem območju zalog pitne vode (Iški vršaj) in po varstvenem območju medveda ter nekaterih drugih živalskih in rastlinskih vrst. Kakšno je mnenje pristojnih državnih institucij za varstvo okolja in narave glede trase? Na podlagi predhodno pridobljenih smernic Zavod RS za varstvo narave sami trasi ne nasprotuje, opozarja pa na potrebne ukrepe za zmanjšanje vplivov na naravo. Tudi z vidika vpliva na naravo bo primerjavo med obema trasama omogočilo okolj-sko poročilo. Kako visoki bodo stebri novega daljnovoda? Visoki bodo okoli 60 m, kar zagotavlja večjo oddaljenost vodnikov od tal. Takšne stebre si je mogoče ogledati med Šentjakobom in Domžalami. Koliko se sme po EU-pri-poročilih daljnovod približati naseljem? Ali je res, da bi bili pred sevanji popolnoma varni šele pri oddaljenosti, večji od 300 m? Po priporočilih EU bi šel lahko daljnovod čez hišo, pri nas pa imamo varovalni pas 40 metrov na vsako stran. V Občini Ig se daljnovod nobenemu naselju ne približa več kot na 200 m. Priporočena 300-metrska razdalja do naselja je zahteva Francisa Roleja, ki trdi, da bi zaradi vplivov na zdravje morali imeti tisočkrat nižje mejne vrednosti sevanja, kot so te predpisane danes, vendar to ne zdrži današnjega konsenza v stroki. Že pri 80 m oddaljenosti se ne da več meriti vpliva daljnovoda. Kako je z odškodninami za posameznike? Od leta 1995 je na področju odškodnin spremenjena zakonodaja. Uveden je bil termin 'služnost', ki ga prej ni bilo. V primeru obstoječega daljnovoda so bile odškodnine ob njegovi gradnji izplačane le zaradi nadomestila škod zaradi zmanjšanja kmetijskih površin, ki so jih zasedli stebri, ne pa tudi zaradi samega poteka vodnikov čez zemljišče. Za služnost se plačuje odškodnina, ki jo ovrednoti sodno zapriseženi cenilec. Če občinski akt določi, da gre za zazidljivo parcelo, je odškodnina seveda višja. Kako je z odškodninami zaradi škode, povzročene z ozemljitvami? ELES vsakih nekaj let preverja ozemljitve daljnovoda in po potrebi se vstavijo nove ozemljitve. Če je zaradi ozemljitev prišlo do škode, se ta povrne. Ali se bo zaradi novega daljnovoda kaj izboljšala sicer slaba kakovost električnega omrežja v Občini Ig? Gre za prenosni daljnovod med slovenskimi pokrajinami ter evropski tranzitni daljnovod, ki bo lahko prenesel polovico v Sloveniji potrebne električne energije, ne bo pa neposredno vplival na kakovost oskrbe z električno energijo v občini, ker gre pri tem za sistem napajanja na distribucijskem omrežju, ki ga upravlja Elektro Ljubljana. Celotno gradivo s posveta je na voljo na spletni strani: www.eles. si/prehod-bericevo-divaca.aspx. Maja Zupančič Navodila o prekuhavanju pitne vode* Potem ko voda zavre, običajno zadostuje, da burno vre še eno minuto. Ker se pogoji delovanja na klice spreminjajo z naraščajočo nadmorsko višino, je najbolje vretje podaljšati. Zaradi večje varnosti priporočamo, naj voda vre tri minute. Tako uničimo ali inaktiviramo vegetativne oblike patogenih bakterij, viruse ter tudi ciste giardiae in kriptosporidijev. Tri minute vretja zagotavlja tako široko varnost, da to vodo lahko uživajo tudi osebe z močno oslabljenim imunskim sistemom (npr. bolniki z AIDS-om). Zaradi možnosti dodatnega onesnaženja prekuhane vode je najbolje, da ostane v isti posodi, v kateri smo jo prekuhali. Hranimo jo v hladilniku v čisti in pokriti posodi. Tako pripravljeno vodo lahko za pitje uporabljamo 24, izjemoma do 48 ur. Če je voda motna, moramo pred prekuhavanjem odstraniti večino delcev. To dosežemo z usedanjem in nato filtracijo skozi več plasti čiste, najbolje prelikane tkanine ali skozi čist papirnat filter (npr. pivnik, filter za kavo). Ker je prekuhana voda lahko manj prijetnega okusa, za pitje priporočamo pripravo čaja oz. drugih napitkov, lahko pa jo zaužijemo v obliki juhe ali kakšne druge jedi. * Povzeto po Pravilniku o pitni vodi (UL RS št. 19/04, 35/04 - 4. in 21. člen ter 26/06, 92/06, 25/09). Povzetek • Dezinfekcija pitne vode s prekuhavanjem je varna metoda. • 3 minute vretja pomeni široko varnost. • Če je voda motna, jo pred prekuhavanjem zbistrimo z usedanjem in nato filtriramo. • Preprečiti je treba možnost dodatnega onesnaženja. • Vodo shranimo na hladnem. • Za pitje jo uporabljamo 24 ur, izjemoma 48 ur. www.obcina-ig.si 7 % 1 novice iz občinske hiše MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • februar 2014 Letno obvestilo o načinih in rokih obveščanja uporabnikov javne službe oskrbe s pitno vodo Skladno z določbami Pravilnika o pitni vodi (Ul RS št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09) in priporočili Inštituta za varovanje zdravja je treba uporabnike javne službe oskrbe s pitno vodo obvestiti o načinih in rokih obveščanja uporabnikov v posameznih primerih glede na zahteve Pravilnika o pitni vodi. Uporabniki boste vzporedno z računi v prvi polovici leta prejeli obvestila, ki pa so na voljo tudi na spletni strani občine. Načini obveščanja uporabnikov ob izrednih dogodkih v letu 2014 Člen pravilnika Vzrok za obveščanje Čas obveščanja Način obveščanja 9. člen Vzrok neskladnosti je v hišnem vodovodnem Čim prej, a najpozneje 1. Pisno obvestilo po pošti omrežju v sedmih dneh 2. Obvestilo na oglasni deski uporabnika hišnega vodovo- dnega omrežja 3. Telefonsko obvestilo Obvestilo upravniku v primeru večstanovanjskega objekta 21. člen Omejitev ali prepoved uporabe pitne vode Čim prej, a najpozneje 1. Radio Slovenije (1. Program, VAL 202) in Radio Zeleni val v dveh urah, obvešča- 2. Informacijske točke nje po radiu vsak dan 3. Spletni naslov www.obcina-ig.si _do preklica***_ 22. člen Obveščanje v primeru odprave vzrokov Čim prej, a najpozneje 1. Radio Slovenije (1. Program, VAL 202) in Radio Zeleni val neskladnosti (glej Pojasnilo glede ocenjevanja v enem dnevu 2. Informacijske točke _pomembnosti neskladnosti v Dokumentu IVZ)***_3. Spletni naslov www.obcina-ig.si_ 31. člen Obveščanje v primeru dovoljenja za odstopanje, ki ga izda ministrstvo, pristojno za zdravje Obveščanje o prenehanju dovoljenja za odstopanje Čim prej po pridobitvi 1. Radio Slovenija (1. Program, Val 202) in Zeleni val dovoljenja, a 2. Informacijske točke najpozneje v sedmih 3. Spletni naslov www.obcina-ig.si dneh*** 34. člen Obveščanje o skladnosti v okviru notranjega Najmanj enkrat letno 1. Spletni naslov www.obcina-ig.si nadzora 34. člen Letno poročilo o skladnosti pitne vode Najmanj enkrat letno 1. Spletni naslov www.obcina-ig.si 2. Obvestilo v občinskem glasilu Mostiščar *** Uporabnike se obvesti tudi po prenehanju omejitev ali prepovedi uporabe vode, izvajanja ukrepov oz. dovoljenem odstopanju parametrov. Sistem Golo Zapotok • Sarsko - oglasna deska • Golo 5 - trgovina Mercator • Golo - gasilski dom • Golo - avtobusna postaja • Golo 46 - oglasna deska • Golo 37 - podružnična šola Golo • Golo pri št. 164 - oglasna deska • Zapotok - avtobusna postaja • Zapotok - oglasna deska • Zapotok - odcep za Zaurbanco - oglasna deska • Zapotok 10 - oglasna deska • Zapotok 23a - oglasna deska • Škrilje - avtobusna postaja • Škrilje - avtobusna postaja pri Tlakah • Škrilje - Tlake - oglasna deska • Škrilje - Mali Vrhek - smreka • Podgozd 40 - oglasna deska • Dobravica - avtobusna postaja • Dobravica - v vasi na kozolčku • Krajček - oglasna deska • Odcep za Visoko - avtobusna postaja Sistem Visoko Rogatec • Rogatec - v vasi pri kozolčku • Rogatec - na drevesu pri naselju Raj nad mestom • Visoko - pri Lenarčiču • Visoko - na kozolčku • Visoko - na oglasni tabli -Visoko pri 101 • Visoko - na oglasni tabli -Visoko blizu 23 • Visoko - na oglasni tabli pri elektro omari • Visoko - na oglasni tabli pri trgovini na Golem Sistem Iška vas • Iška vas - na oglasni deski na gasilskem domu • Iška vas - na avtobusni postaji nasproti št. 92 • Iška vas - na drevesu pri št. 61 • Iška vas - na oglasni deski v POŠ Iška vas • Iška vas - na oglasni deski na začetku Iške vasi • Iška - na kozolčku pri odcepu za Gornji Ig Vodarna Brezova noga (naselji Kremenica in Draga) • Kremenica - pri kapelici na Kremenici • Kremenica - drevo pri hiši Kremenica 14 • Draga - drevo pri mostu v Dragi • Draga - obvestilo CUDV Draga Vodarna Brest • Staje - na oglasni tabli pri bifeju • Kot - na oglasni tabli na začetku naselja • Iška Loka - na oglasni deski pri gasilskem domu • Iška Loka - na kozolčku pri Iška Loka 1f • Matena - na oglasni tabli pri gasilskem domu • Matena - na lipi pri cerkvi • Brest - na kozolčku pri gasilskem domu • Vrbljene - na oglasni deski na gasilskem domu • Strahomer - na oglasni deski nasproti Strahomer 20 • Strahomer - na oglasni deski pri mostu • Tomišelj - na oglasni deski na gasilskem domu • Podkraj - na oglasni deski pri avtobusni postaji • Ig - na oglasni tabli pri Občini • Ig - na oglasni tabli pri Centru Ig • Ig - na oglasni tabli pri pokopališču Sistem Gornji Ig • oglasna tabla na začetku naselja Katja Ivanuš, režijski obrat Občina Ig - Režijski obrat_ Vodovod, kanalizacija - 24-urna dežurna služba: 051/340-647, 041/602-403 Praznjenje greznic: 041/344-523, od ponedeljka do petka od 7. do 16. ure Vse dodatne informacije glede vodovoda in kanalizacije lahko občani dobijo osebno na Občini Ig v času uradnih ur ali po telefonu 01/280-23-14 ali po elektronski pošti: rezijski.obrat@obcina-ig.si. Stanje vodomernega števca lahko sporočite: - po telefonu: 01/2802-314 - po elektronski pošti: rezijski.obrat@obcina-ig.si - prek elektronskega obrazca, ki ga najdete na www.obcina-ig.si 8 www.obcina-ig.si (M OBČINA IG št. 1/2014 februar 2014 w Uradne objave Občina Ig na podlagi 10. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98) in Meril za izbor programov športa, ki se sofinancirajo iz proračunskih sredstev Občine Ig in Sprememb meril za izbor programov športa, ki se sofinancirajo iz proračunskih sredstev Občine Ig (Mostiščar, UO št. 3/2012), objavlja JAVNI RAZPIS za zbiranje prijav za športnika, športnico in ekipo leta 2013 1. Skladno z Merili za izbor programov športa, ki se sofinancirajo iz proračunskih sredstev Občine Ig in Sprememb Meril za izbor programov športa, ki se sofinancirajo iz proračunskih sredstev Občine Ig (Mostiščar, UO št. 3/12), lahko prejme priznanje Občine Ig za športne uspehe posamezni športnik, športnica in ekipa. 2. Pogoji za dodelitev tega priznanja so: - nastop v mladinski ali državni reprezentanci; - osvojitev medalje na državnem prvenstvu; - odmeven mednarodni dosežek; - drug pomemben športni dosežek; - dolgoletno delo na športnem področju. 3. Predlagatelji morajo oddati prijavo na razpisnem obrazcu, ki ga lahko dobijo na Občini Ig, Govekarjeva cesta 6, Ig, v času uradnih ur ali na internetni strani www.obcina-ig.si. Prijav, ki ne bodo oddane na predpisanem obrazcu, ne bomo upoštevali. Obvezna priloga je potrdilo nacionalne panožne zveze o rangu tekmovanja. 4. Prijave je potrebno poslati na naslov Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, Ig, s pripisom »Javni razpis - športnik/športnica/ekipa leta«. 5. Izbor bo opravil Odbor za šport. 6. Rok za prijavo na razpis je 26. 2. 2014. Prepozno prispele in nepopolne prijave ne bodo obravnavane. 7. Nazivi športnik, športnica in ekipa za leto 2013 bodo podeljeni na prireditvi ob občinskem prazniku. Datum: 29. 1. 2014 Številka: 67101/002/2014 Zupan Občine Ig Janez Cimperman l. r. Na podlagi 50., 60. in 61 .a člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08-ZVO-1B, 108/09 in 80/10 ZUPUDPP in 57/2012) in na podlagi 30. člena Statuta Občine Ig (Uradni list RS, št.: 129/06, 124/07, 18/08, 90/10) župan Občine Ig podaja JAVNO NAZNANILO o javni razgrnitvi osnutka Odloka o podrobnih merilih in pogojih za območje IV-6/MP Iška vas po skrajšanem postopku (PMP) 1. Zupan občine Ig javno naznanja razgrnitev osnutka Odloka o podrobnih merilih in pogojih za območje IV-6/MP Iška vas, ki ureja gradnjo na zemljišču parc. št. 595/1-del, 594-del, 592-del vsa k. o. Iška vas. 2. Javna razgrnitev se prične 14. 2. 2014 in bo trajala 15 dni do vključno 28. 2. 2014. Osnutek bo razgrnjen na sedežu Občine Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig. V času javne razgrnitve bo organizirana javna razprava dne 26. 2. 2014 od 16.00 do 16.45 v sejni dvorani Centra Ig, Banija 4, Ig. 3. V času javne razgrnitve lahko vsi zainteresirani posredujejo pripombe in predloge k razgrnjenemu osnutku v knjigo pripomb na mestu razgrnitve. Rok za oddajo pripomb in predlogov poteče zadnji dan razgrnitve. 4. To naznanilo se objavi na spletni strani Občine Ig in na krajevno običajen način v časopisu Mostiščar. O vsebini pa se občane Občine Ig obvesti tudi na oglasni deski na sedežu Občine Ig. Datum: 24. 1. 2014 Zupan Občine Ig Številka: 3500/002/2013 Janez Cimperman l. r. Skladno s Proračunom Občine Ig (Uradni list RS št. 111/2013), Statutom Občine Ig (Uradni list RS, št. 129/06) in Pravilnikom o sofinanciranju programov turistične dejavnosti v Občini Ig (UO št. 2/2013), Občina Ig objavlja JAVNI RAZPIS za sofinanciranje programov turistične dejavnosti v Občini Ig za leto 2014 Predmet javnega razpisa Predmet razpisa je sofinanciranje programov turističnih in drugih društev, ki se ukvarjajo s turistično dejavnostjo v občini Ig in imajo to opredeljeno v svojih programih. Upravičenci Pravico do sofinanciranja imajo tisti, ki izpolnjujejo sledeče pogoje: • da imajo sedež na območju Občine Ig • da so registrirani za izvajanje dejavnosti, ki je predmet razpisa • društva morajo imeti urejeno evidenco o članstvu, plačani članarini in ostalo dokumentacijo, kot določa zakon o društvih • da so registrirani najmanj pol leta • da imajo potrjen program s strani upravnega organa društva • da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za realizacijo načrtovanih aktivnosti na področju turizma • da izvajajo redno turistično dejavnost • da redno, dostavljajo občini poročilo o realizaciji programov in načrt aktivnosti za tekoče leto. Izvajalci prireditev lahko prijavijo največ do pet različnih prireditev. Izjemoma lahko pridobijo sredstva za sofinanciranje turistične dejavnosti na tem razpisu tudi Javni zavodi s sedežem na območju občine Ig. Prednost pri sofinanciranju bodo imeli programi in projekti z vsebinami: • izvajanja promocijskih dejavnosti lokalnega in širšega pomena • spodbujanje lokalnega prebivalstva za sodelovanje pri aktivnostih pospeševanja turizma • akcije na področju ohranjanja kulturne in naravne dediščine, urejanju in varstvu okolja • organiziranje in izvedba turističnih prireditev lokalnega in širšega pomena • aktivnosti za zagotavljanje ozaveščenosti mladine za delovanje na področju turizma • izobraževanje članov za namene pospeševanja turizma Višina sredstev Višina razpisanih sredstev za leto 2014 znaša 9.000,00 €. Dodeljena sredstva na podlagi tega razpisa morajo biti porabljena v letu 2014 za programe/projekte za katere so bila dodeljena. Merila in kriteriji Prejete vloge obravnava tričlanska komisija, ki jo imenuje župan. Sredstva se bodo dodelila na podlagi meril in kriterijev navedenih v Pravilniku o sofinanciranju programov turistične dejavnosti v občini Ig (UO št. 2/2013). Za vsako proračunsko leto lahko komisija določi še podrobnejša merila in kriterije za izbor prireditev, ki se sofinancirajo. Podrobnejša merila so opredeljena v razpisni dokumentaciji Višina sofinanciranja posameznega programa je odvisna od skupnega števila zbranih točk in od vrednosti točke. Rok za prijave in način predložitve Rok za prijavo na razpis je do vključno ponedeljka 24. marca 2014. Prijave je potrebno poslati na naslov Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig s pripisom »Javni razpis - turizem - društva«. Na hrbtni strani mora biti naveden naslov pošiljatelja. Prepozno prispele prijave ne bodo obravnavane. V kolikor bo komisija ugotovila, da vloga ni popolna bo pozvala prijavitelja, da jo v roku 5 dni ustrezno dopolni. Nepopolne vloge, ki jih prijavitelji ne bodo dopolnili v navedem roku, se s sklepom zavržejo. Prijavitelji morajo oddati prijavo izključno na razpisnem obrazcu, ki ga lahko dvignejo na Občini Ig, Govekarjeva cesta 6, Ig, v času uradnih ur, od objave do izteka prijavnega roka pa tudi na spletni strani www.obcina-ig.si. Prijava mora vsebovati vse zahtevane priloge, ki so v razpisnem obrazcu. Prijav, ki ne bodo oddane na predpisanem obrazcu, komisija ne bo upoštevala. Obvestilo o izidu razpisa Prijavitelji bodo najkasneje v 30 dneh po preteku roka za predložitev prijav pisno obveščeni o izidu razpisa. Občina Ig bo z izbranimi sklenila pogodbo o sofinanciranju programov v okviru sredstev, zagotovljenih v proračunu in s podrobnejšimi pogoji koriščenja sredstev. Dodatne informacije na telefon: 01/2802-318 ali e-mail: marica. zupan@obcina-ig.si Datum: 29. 1. 2014 Župan Občine Ig Številka: 322/003/2014 Janez Cimperman l.r. Na podlagi 16. člena Statuta Občine Ig (UL RS 129/06) je Občinski svet Občine Ig na 22. redni seji dne 18. decembra 2013 sprejel POPRAVEK Pravilnika o sofinanciranju programov turistične dejavnosti v Občini Ig V Pravilniku o sofinanciranju programov turistične dejavnosti v Občini Ig, ki ga je občinski svet Občine Ig sprejel dne 6. 3. 2013, se 5. alineja 3. člena popravi in se glasi: »so registrirani najmanj pol leta«. Vse ostale določbe Pravilnika ostanejo nespremenjene. Popravek se objavi v Uradnih objavah glasila Mostiščar in velja od dneva objave. Datum: 18. 12. 2013 Župan Občine Ig Številka: 322/004/2013 Janez Cimperman l. r. Skladno s Proračunom Občine Ig (Uradni list RS št. 111/2013), Statutom Občine Ig (Uradni list RS, št. 129/06) in na podlagi Pravilnika o sofinanciranju prireditev v občini Ig, Občina Ig objavlja JAVNI RAZPIS za sofinanciranje prireditev v Občini Ig v letu 2014 Predmet razpisa Občina Ig s tem razpisom sofinancira programe neprofitnih organizacij, društev, združenj, skupin, javnih zavodov, posameznikov in drugih institucij na območju občine Ig, ki niso bili predmet sofinanciranja iz proračuna Občine Ig in drugih javnih razpisov oz. jih ni bilo mogoče prijaviti na ostale javne razpise za sofinanciranje prireditev v Občini Ig. Pogoji za sodelovanje na razpisu Na razpis se lahko prijavijo izvajalci, ki izvedejo prireditev ali projekt na območju Občine Ig, za občane Občine Ig in so v interesu Občine Ig ali izjemoma izven Občine Ig, če izvedba prireditve bistveno pripomore k promociji Občine Ig. Izvajalec lahko prijavi največ dva programa oz. projekta. Upravičenci do finančnih sredstev so izvajalci, navedeni v 1. točki razpisa, ki: • so registrirani po veljavni zakonodaji in imajo sedež v Občini Ig oziroma ne glede na sedež, če je program dela zastavljen tako, da aktivno vključuje občane Občine Ig • so registrirani po zakonu o društvih in imajo sedež enote delovanja društva v Občini Ig • imajo urejeno evidenco o članstvu, in ostalo dokumentacijo, kot jo določa zakonodaja in so registrirani vsaj eno leto • imajo urejeno evidenco o plačani članarini oz. podajo izjavo, da društvo nima članarine • imajo zagotovljene materialne, kadrovske in osnovne pogoje za realizacijo načrtovanih programov • je njihova dejavnost neprofitna • pristojnim občinskim organom redno dostavljajo poročila o realizaciji programov • poslujejo v skladu z zakonskimi predpisi in statutom. Višina sredstev Višina sredstev namenjenih za sofinanciranje prireditev po tem razpisu je na proračunski postavki 1104010-razpisi prireditve 6.000 €. Dodeljena sredstva morajo biti porabljena v letu 2014. Merila in kriteriji Strokovna komisija bo ovrednotila programe glede na preglednost in kakovost, pomen prireditve za prepoznavnost občine, sodelovanje na občinskih prireditvah, članstvo, delež lastnih sredstev. Podrobnejša merila so opredeljena v razpisni dokumentaciji. Z vsako proračunsko leto lahko komisija določi še podrobnejša merila in kriterije za izbor programov in projektov. Vsebina prijave Vlagatelji morajo oddati prijavo na razpisanem obrazcu, ki je sestavni del razpisne dokumentacije. Prijava mora vsebovati vse zahtevane priloge, ki so navedene v razpisnem obrazcu. Razpisno dokumentacijo lahko vlagatelji od objave razpisa dobijo na Občini Ig, Govekarjeva cesta 6, v času uradnih ur in na spletni strani www. obcina-ig.si. Prijav, ki ne bodo oddane na predpisanem obrazcu in v razpisnem roku oz. ne bodo izpolnjene po navodilih, se ne bodo obravnavale in bodo s sklepom kot brezpredmetne zavržene. Rok oddaje in obveščanje Prijave je potrebno poslati na naslov: Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig v zaprti ovojnici s pripisom »Javni razpis - prireditve 2014«. Na hrbtni strani ovojnice mora biti naveden naziv in naslov pošiljatelja. Rok za prijavo na razpis je vključno do petka, 21. marca 2014. Prepozno prispele in nepopolne prijave ne bodo obravnavane. Izbor programov in izvajalcev bo opravila strokovna komisija, ki jo imenuje župan. Programi bodo ocenjevani na podlagi Pravilnika in meril. Predlagatelji bodo v roku 30 dni s sklepom obveščeni o izidu razpisa. Z izvajalci, ki bodo upravičeni do sofinanciranja prireditev bodo podpisane pogodbe. Dodatne informacije v zvezi z objavljenim razpisom na tel.: 01/2802-318, e-pošta: marica.zupan@obcina-ig.si Datum: 29. 1. 2014 Župan Občine Ig številka: 21501/001/2014 Janez Cimperman l. r. Na podlagi 16. člena Statuta Občine Ig (UL RS št. 129/06 s spremembami), 18. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (UL RS, št. 107/99), je Občinski svet Občine Ig na svoji 18. redni seji dne, 18. 12. 2013 sprejel SKLEP o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Ig za leto 2014 1. člen Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Ig za leto 2014 znaša 0,002537 eur/m2. 2. člen Sklep začne veljati z dnem objave v UO Občine Ig, uporablja pa se od 1. januarja 2014 dalje. Datum: 18. 12. 2013 Številka: 422/087/2013 Župan Občine Ig Janez Cimperman l. r. ■ Na podlagi 50., 60. in 61 .a člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08-ZVO-1B, 108/09 in 80/10 ZUPUDPP in 57/2012) in na podlagi 30. člena Statuta Občine Ig (Uradni list RS, št.: 129/06, 124/07, 18/08, 90/10) župan Občine Ig podaja JAVNO NAZNANILO o ponovni javni razgrnitvi osnutka Odloka o podrobnih merilih in pogojih za območje IG-08-2/PP Ig po skrajšanem postopku (PMP) 1. Župan Občine Ig javno naznanja razgrnitev osnutka Odloka o podrobnih merilih in pogojih za območje IG-08-2/PP Ig, ki ureja gradnjo na zemljišču parc. št. 1857/2 k. o. Ig z dostopno cesto po zemljišču parc. št. 293 k. o. Iška Loka in 1857/13 k. o. Ig. 2. Javna razgrnitev se prične 14. 2. 2014 in bo trajala 15 dni do vključno 28. 2. 2014. Osnutek bo razgrnjen na sedežu Občine Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig. V času javne razgrnitve bo organizirana javna razprava dne 26. 2. 2014 od 16.45 dalje v sejni dvorani Centra Ig, Banija 4, Ig. 3. V času javne razgrnitve lahko vsi zainteresirani posredujejo pripombe in predloge k razgrnjenemu osnutku v knjigo pripomb na mestu razgrnitve. Rok za oddajo pripomb in predlogov poteče zadnji dan razgrnitve. 4. To naznanilo se objavi na spletni strani Občine Ig in na krajevno običajen način v časopisu Mostiščar. O vsebini pa se občane Občine Ig obvesti tudi na oglasni deski na sedežu Občine Ig. Datum: 24. 1. 2014 Župan Občine Ig Številka: 3500/001/2013 Janez Cimperman l. r. IZ ŽIVLJENJA STRANK SDS novičke SDS V soboto, 18. januarja 2014, smo v SDS Ig pripravili pono-voletno družabno srečanje članov, simpatizerjev in prijateljev Slovenske demokratske stranke. Druženju, pogostitvi in družabnim skupinskim igram so se pridružili Tone Krnc, predsednik SDS Ig, poslanka v DZ RS in podpredsednica SDS Alenka Jeraj, poslanec SDS v DZ RS mag. Branko Grims ter članica IO SDS Mojca Škrinjar. Imeli smo kratek kulturni program s pozdravni- mi nagovori gostov, ki so ga s petjem popestrili mladinci SDM in prijatelji pod vodstvom Mirka Merzela. Skozi prezentacijo slik smo se sprehodili po aktivnostih ižanskega odbora: izleti, pogovorni večeri, bovling itd. V decembru 2013 so se v podmladku SDM Ig povezali s sosednjimi odbori SDM Velike Lašče in Brezovica, tako da v novo leto startajo z okrepljeno ekipo. OO SDS Ig S ponovoletnega srečanja SDS Ig Ženski odbor SDS Ig vabi na pogovor s psihiatrinjo dr. Vesno Švab z naslovom POTREBE LJUDI Z DUŠEVNIMI MOTNJAMI IN KAKO POMAGATI LJUDEM Z DUŠEVNIMI MOTNJAMI. Pogovor bo v četrtek, 6. marca 2014 ob 18.00 v dvorani Centra Ig (Banija 4). Če vas zanima več o depresiji, demenci in drugih težavah današnjih dni, Vljudno vabljeni! V Sloveniji se dnevno dogajajo spremembe, ki ne prinašajo samo dobrih rešitev za prihodnost naše domovine. Da osvetlimo aktualne politične razmere in predstavimo stališče SDS do njih, vas vabimo na pogovorni večer v četrtek, 20. februarja 2014, ob 18.00 v dvorani Centra Ig (Banija 4). Svoje poglede na aktualno stanje v državi ter Zakon o davku na nepremičnine in njegove posledice bosta predstavili: ALENKA JERAJ, poslanka DZ RS in podpredsednica SDS, in mag. DAMJANA PETAVAR DOBOVŠEK, nekdanja poslanka DZ RS in vodja Komisije za davke in proračun pri Strokovnem svetu SDS. Veseli bomo vaše družbe ter vaših pogledov na trenutno situacijo, komentarjev in vprašanj. 12 www.obcina-ig.si Bo leto 2014 uspešnejše kot lansko? Če bi na to vprašanje lahko odgovorila z DA, bi bila zelo vesela, saj bi to pomenilo, da je Slovenija izšla iz krize. Zal pa podatki kažejo res klavrno sliko. Slovenija bo po napovedih Evropske komisije poleg Cipra leta 2014 edina članica območja evra, ki bo še vedno v recesiji, leta 2015 pa bo na tem seznamu samo še Slovenija, slovenski bruto domači proizvod pa naj bi upadel za 1,4 %. Zadnji podatki kažejo tudi, da se je močno povečalo število brezposelnih, kar ni čudno, saj podjetja zaradi krize, po moji oceni pa tudi napačnih ukrepov vlade Alenke Bratušek, ki z novimi obremenitvami in davki dodatno duši gospodarstvo, kot po tekočem traku propadajo. To pomeni, da je čedalje manj tistih, ki vplačujejo v državne blagajne, še posebej zdravstveno in pokojninsko. Veseli smo lahko odprtja dela ceste proti Ribnici na Pijavi Gorici, ki je vsaj nekoliko razbre- menila vse tiste, ki se vsak dan vozijo iz Ribnice in Kočevja proti Ljubljani in nazaj. Zaradi navedenega je manj prometa tudi na cesti skozi Ig, ki so jo radi uporabljali, da so se izognili koloni na Škofljici. S tem problematika ni rešena, pomeni pa korak naprej. V času prve Janševe vlade sva s kolegom Tankom na pobudo županov Velikih Lašč Antona Zakrajška in Škofljice Boštjana Riglerja pri sprejemih proračuna RS predlagala vključitev posodobitve omenjene ceste v dodatek k proračunu med temeljne razvojne programe. V naslednjih letih se je pripravila dokumentacija, nato pa se je tudi s pomočjo evropskih sredstev zagotovilo sredstva za izgradnjo. Od takrat je minilo sedem let, kar kaže na dolgotrajnost postopkov, in ena od prioritet katerekoli vlade bi morala biti, da se ta pot skrajša in hitreje odpravljamo črne lise na področju cestne infrastrukture v Sloveniji. Ze v prejšnji številki sem pisala o nedelujočem pravnem sistemu, ki ga praktično vsak dan občutimo državljanke in državljani. Imamo največ sodnikov na prebivalca v Evropi in obenem največ zaostankov, naši tožilci imajo nekajkrat manj primerov kot kolegi v Avstriji ali Nemčiji, pa ne uspejo vsega postoriti. Nekaj očitno ne funkcionira najbolje. Res se je v zadnjih letih malce premaknilo na področju preganjanja gospodarskega kriminala, vendar je to tudi zato, ker je bil v času prve Janševe vlade spremenjen Kazenski zakonik, ki je opredelil nova kazniva dejanja, ki pred tem sploh niso bila pregonlji-va. Poleg tega se je spremenilo tudi več drugih zakonov, npr. Zakon o prevzemih ipd. Sama podpiram vsa prizadevanja, da se čim več naredi na tem področju, podpiram zakonodajo, ki omogoča hiter in pošten pregon kaznivih dejanj in čim hitrejše kaznovanje tistih, ki kršijo zakone. Vabim vas v poslansko pisarno v Mladinskem domu na Igu v ponedeljek, 10. marca 2014, od 15.30 do 17.00, kjer bomo lahko poklepetali in morda skupaj poiskali odgovor na kakšno vaše vprašanje ali pa samo pokomentirali aktualne politične dogodke. Lahko me pokličete na tel.: 01/478-99-82 ali se mi oglasite po e-pošti: alenka.jeraj@dz-rs.si. Predlagam, da se najavite na obisk v poslanski pisarni, saj včasih zaradi izrednih sej ali drugih aktivnosti v DZ ta odpade. Lahko obiščite tudi mojo Facebook stran, kjer objavljam aktualne misli in vse o svojem delu v DZ. Alenka Jeraj, poslanka v Državnem zboru RS DRUŠTVA V društvu letos še posebej skrbimo za zdravje v naših družinah Že v pretekli pomladi smo organizirale predavanja na temo, kako poskrbeti za svoje zdravje. Prvo je bilo predavanje in delavnica o pripravi svežih sadnih in zelenjavnih sokov, drugo pa je bilo še posebej aktualno, saj večino med nami skrbi, kako kombinirati zdravila med seboj ter na kaj moramo biti pozorni pri kombinaciji hrane in zdravil. Predavanje je bilo zelo poučno, praktično in predvsem potrebno za vse. Vesela sem bila, ker se je obeh predavanj udeležilo tudi nekaj naših mož. Predavanje o glutenu Tudi na jesenskem predavanju je bilo tako. Tema večera je bila gluten v prehrani. Kaj je gluten, kje se pojavlja, kako učinkuje na naše zdravje, kako se mu izogniti. Predavateljica je prišla ta večer prav zaradi nas iz Nove Gorice. Marjetka Kreševec, univ. dipl. inž. živilske tehnologije, se na to temo dobro spozna. Začela je kot mlada strokovnjakinja v živilski industriji, potem pa se je spopadla z novim izzivom. Vrsto let uspešno preda- va o zdravi prehrani, predvsem tisti brez glutena. Ima lastno težko izkušnjo v družini, veliko znanja, dobro pozna pasti in stranpoti tudi v živilski industriji, zato je bilo njeno predavanje izjemno zanimivo. Snov nam je približala na oseben način kot iskren nasvet za boljše počutje, izboljšanje zdravja, vendar vse podkrepljeno s strokovnim vedenjem in znanjem. Bilo nas je veliko poslušalcev, ki smo ne samo prisluhnili predavanju, temveč so sledila številna vprašanja. Na koncu se je izkazalo, Številčen obisk na predavanju o glutenu da je to res aktualna tema, da je težav zaradi nepravilnega prehranjevanja in preveč glutena v našem organizmu veliko. Mnogi so med predavanjem prikimavali, se spogledovali in ugotavljali, da je morda tudi pri njih vzrok za mnoge težave prav gluten v pre- hrani. Zato ni čudno, da smo si zaželeli praktične delavnice, kjer bi se naučili peči in kuhati brez glutena ali vsaj s čim manj. Delavnica bo v februarju in jo bo vodila Marjetka Kreševec (zanimanje za kuharsko delavnico je izjemno in smo mesta v nekaj dneh zapolnile). www.obcina-ig.si 13 Naslednje jutro smo v Dnevniku (28. 11. 2013) lahko brali članek v rubriki Zdravje: Gluten se lahko skriva celo v zobni pasti. Odlično je dopolnil večerno predavanje in potrdil vse povedano. Tudi to, da zaradi glutena nimajo težav samo bolniki s celiakijo, temveč ta povzroča številne težave, slabo počutje, bolečine tudi drugim, morda celo zdravim. Zdravniki iščejo vzroke zanje vsepovsod z različnimi preiskavami, marsikaj pa je posledica učinka delovanja glutena v našem organizmu. Zato ni čudno, da mnogi, ki so se tega že zavedli, skrbijo zase in svoje počutje (beri: zdravje), tako da so omejili uporabo hrane, ki vsebuje gluten. O pravilnem kombiniraju zdravil nam je že spomladi predavala mag. Simona Vučko Mole, vodja Lekarne Ig. Veliko nas je prisluhnilo temi, ki zadeva prav vse, ki dnevno uživamo različna zdravila. Naše zanimanje je pritegnila s praktičnimi nasveti, to je namreč tisto, kar potrebujemo! Poskrbela pa je tudi, da smo lahko prisluhnili Marjetki Kreševec, da je bil večer zanimiv in poučen. Hvala, gospa Simona! Seveda - hvala tudi Občinski upravi, ki nam je omogočila uporabo dvorane, in Marici Zupan, ki je bila ta večer ena od nas, pa vendar je poskrbela tudi 'za odklepanje in zaklepanje. Hvala, Mari! Homeopatija Naše sodelovanje se nadaljuje tudi v tem letu. Že v januarju smo spoznavali homeopatijo, način zdravljenja s homeopatski-mi zdravili, to, kdaj, komu in kako pomagajo. Tudi ta večer smo bili presenečeni verjetno vsi. Dvorana je bila polna do zadnjega kotička! Bilo nas je več kot 60 poslušalcev, nekateri že zvesti, mnogo tudi novih, vsi pa so bili zelo dobrodošli in verjamem, da nikomur ni bilo žal, ki je bil ta večer tam. Za to sta poskrbeli naši gostji, mag. Indira Zanco in mag. Mojca Slodej Kušlan. Prva je soavtori-ca Družinskega homeopatskega vodnika, ki ga je mogoče dobiti tudi v Lekarni Ig tako kot številna homeopatska zdravila. Večer je bil prekatek, da bi lahko podrobno spoznali vsa zdravila in njihove učinke. Za vse, ki so se s homeopatijo srečali prvič, pa je bil to dober uvod v nadaljne spoznavanje z njo. Zato bomo o teh zdravilih in naravnem načinu zdravljenja z njimi še slišali in tudi kaj več zapisali v prihodnje. Se je pa izkazalo, da je v dvorani kar nekaj obiskovalcev, ki že uporabljajo ta zdravila in so z zdravljenjem zelo zadovoljni. Pomembna novost je tudi ta, da po številna homeopatska zdravila ni več treba v tujino. Žal jih slovenski zdravniki edini v Evropi ne smejo predpisovati, se pa počasi marsikaj spreminja. Od 2011 lahko po zaslugi Indire Zanco prvih 77 zdravil najdemo v lekarnah, kjer so farmacevti dodatno izobraženi za delo s homeopatskimi zdra- vili. Tudi naša Lekarna Ig je med njimi, mag. Simona Vučko Mole s sodelavci pa orje ledino tudi na tem področju. Mnogi to vedo in prihajajo na posvet in po zdravila tudi od daleč. Mojca Slodej Kušlan nam je ta večer na kratko in zgolj za okus predstavila Bachove cvetne kapljice in terapijo z njimi. Temi bomo sicer prisluhnili v marcu mesecu, ko bo s seboj pripeljala verjetno največjega poznavalca modrosti cvetnih Bachovih kapljic pri nas Jana Kozamernika. Naj omenim, da so vsi predavatelji nabirali znanje o naravnih metodah zdravljenja več let, tudi v tujini, predvsem pa to, da poudarjajo nujnost sodelovanja z uradno medicino, naj ta zdravila podprejo zdravljenje s klasičnimi zdravili in metodami ter seveda olajšajo zdravljenje ali zanj poskrbijo v celoti, kjer je to mogoče! Večeri so res prijetni, ura teče in za čuda nihče ne vstane in ne omenja pozne ure. Tudi predavateljice si vzamejo čas za pogovor in druženje z nami. Jeseni bomo tovrstna izobraževanja nadaljevali, spregovorili o alergijah in še o marsičem. Simona Vučko Mole že načrtuje nove teme, žene in dekleta v Društvu pa se sodelovanja veselimo. Prepričana sem, da boste ostali zvesti tudi vsi, ki prihajate na te naše večere. In pohvaljeni tudi možje, ki se nam pridružite z ženami! Ker je zanimanje za ta predavanja tako veliko, smo prestavile druge delavnice z Matejo Reš na jesensko obdobje. Kar štiri bodo, in sicer: Pisan svet jabolk v kuli-nariki (predavanje, delavnica, degustacija), Pravi kostanj v kuli-nariki in divji kostanj za zunanjo uporabo (predavanje, delavnica, degustacija), Starodavna žita v kulinariki (predavanje, delavnica, degustacija) in Stročnice, ki jih poznamo ali pa smo zanje samo slišali (predavanje, delavnica, degustacija). Seveda pa je za dobro počutje treba poskrbeti tudi z druženjem. Me to jesen in zimo veselo klekljamo in pletemo, naredile smo kar nekaj voščilnic. Če bomo utegnile, se bomo lotile še česa, zato prijazno povabljene žene in dekleta, pridružite se in se imejte prijetno tudi ve! Vsak ponedeljek od 17h dalje v Medgeneracijskem centru Ig gori luč in tam boste srečale marsikatero prijetno znanko ali sosedo! V druženju, ki je koristno zaradi spoznavanja in ohranjanja ročnih spretnosti, je tudi vir zdravja. Smeh in dobra volja sta tako ali tako menda pol zdravja, so nas učili nekoč ... Saj danes to še velja, mar ne? Hvala pa vsem ženam, ki za tako vzdušje poskrbite, ki vam ni odveč oditi od doma s težko bulo (to je okrogla blazina za klekljanje), ple-tilkami in volno, papirjem in vsem drugim potrebnim ne glede na to, da je hladno, večer temen, morda celo slabo počutje ... Ni časa za opravljanje, je samo čas za delo, smeh, učenje in delitev znanja. Hvala vsem! Se vidimo! Nevenka Marija Kovač Postavitev in blagoslov jaslic v Vrbljenu Člani Turističnega društva Krim smo tudi letos na prostoru pred kozolcem postavili jaslice s figurami v naravni velikosti. Priprave smo začeli že v začetku decembra, ko smo šli na Ustje po smrečice, ki nam jih je vsako leto podari Vinko Tavželj, kateremu se ob tej priložnosti v imenu društva tudi najlepše zahvaljujem. Sledilo je popravilo in postavitev delavnice in hlevčka, postavitev smrečic in figur, ki smo jih morali prav tako najprej urediti in nekatera popraviti ter na novo obleči. Letos smo kupili tudi nekaj novih lučk in LED-reflektorjev, ki imajo manjšo porabo elektrike. S postavitvijo smo morali letos pohiteti, saj smo imeli letos blagoslov jaslic že 21. decembra. Blagoslov se je začel v soboto, 21. decembra, ob 17. uri. Jaslice je blagoslovil duhovni pomočnik v župniji Tomišelj Ivan Turk. Ob tej priložnosti smo pri jaslicah pripravili tudi krajši božični koncert, na katerem so sodelovali domači Mešani cerkveni pevski zbor Tomišelj, skupina Arcus, kvartet Slavček ter recitatorki Gaja in Eneja Modic iz Podkraja. Na koncertu in blagoslovu se je zbralo okoli 50 obiskovalcev. Po koncertu smo vse prisotne postregli s kuhanim vinom in čajem, članice društva pa so spekle in pripravile tudi nekaj za pod zob. Turistično društvo Krim se vsem sodelujočim in obiskovalcem prireditve lepo zahvaljuje za prijeten večer. Janez Modic, TD Krim 14 www.obcina-ig.si Blagoslov konj in živine Turistično društvo Krim in Konjerejsko društvo Krim sta na Štefanovo - 26. decembra 2013 - organizirala blagoslov konj in živine na hipodromu Vrbljene ob 10.30. Na blagoslov so lastniki konj pripeljali 49 konj, od delavnih - kmečkih do športnih in tako imenovanih poni konjičkov. Blagoslov sta opravila župnika iz župnije Tomišelj Ivan Turk in Jože Pozderec. Vse navzoče obiskovalce, bilo jih je kljub slabemu vremenu - dežju in nesreči (požaru v istem času v sosednjem Tomišlju) - okrog 500, je na začetku pozdravil župan Janez Cimperman. Prireditev se je glede na to, da je tega dne tudi praznik, dan samostojnosti in enotnosti, začela z državno himno, ki jo je zapela skupina Arcus. Tudi pri obredu blagoslova konj je božične pesmi zapela skupina Arcus. Prireditev je povezovala članica društva Darja Modic, ki se je zahvalila vsem, tako obiskovalcem prireditve in lastnikom konj kot tistim, ki so pomagali pri izvedbi prireditve, torej Občini Ig in Zavarovalnici Triglav. Reportažo s prireditve je posnela in v oddaji Danes zvečer predvajala tudi televizija Planet TV. Po koncu uradnega dela pa je sledilo družabno srečanje tako krajanov lastnikov konj kot tudi vseh ljubiteljev konj. Da je beseda lažje in bolj sproščeno tekla, smo poskrbeli člani TD Krim, ki je vse prisotne postregla s klobasami in zeljem ter kuhanim vinom. Janez Modic, TD Krim Blagoslov konj na Kureščku Na dan sv. Štefana, 26. 12. 2013, je bilo tako kot po navadi vsako leto. Namesto v belo odeta narava nas je na poti do cerkve Centra Kraljice Miru na Kureščku spremljalo deževno vreme. Procesija, ki je štela deset konjenikov, je startala z ranča Zapotok okoli 10.20 ure in po glavni cesti prispela do Doma na Kureščku, kjer je bil pripravljen lepo urejen prostor za blagoslov konj. Tam nas je čakalo že sedem konjenikov, vsi iz okolice Zapotoka, Golega in Roba. Svoje konjičke smo nastanili pri privezih, nato pa počakali na Antona Koširja, da blagoslovi naše konje in jahače. Po kratki maši je prišel župnik do vsakega konja in ga blagoslovil. Konj je dobil košček kruha, jahač pa svetinji-co in mošnjiček z blagoslovljeno soljo. Po obredu je sledilo kosilo in druženje v Domu na Kureščku. Kljub slabim vremenskim razmeram je na blagoslov konj prišlo zelo veliko ljudi in jahačev s konji. Blagoslov je potekal v sproščenem, domačem slogu, za kar se lahko zahvalimo našim organizatorjem. Hvala TD Kurešček za čudovito organiziran prvi blagoslov konj na Kureščku. Hvala osebju Doma na Kureščku, ki je poskrbelo, da naši jahači domov niso odšli praznih želodčkov. Zahvaljujemo se Meri Hvala za mošnjičke s soljo, ki so bili čudovito sešiti, hvala pa tudi ranču Zapotok, ki je dodal češnji-co na vrhu smetane, in to so konji. Želimo si še več takih dogodkov, ki bi osrečevali in sproščali ljudi, saj je bilo res lepo videti obiskovalce prireditve, ki so z veseljem opazovali naše konje in se z njimi tudi bližje spoznavali. Eva Žitnik, Ranč Zapotok Zbrani konjeniki na Kureščku www.obcina-ig.si 15 Dobrodelni koncert za Luko in Matica Lovska zveza Slovenije v sodelovanju z Lovsko družino Mokrc in Društvom Zapotok organizira dobrodelni koncert, ki bo v soboto, 22. marca 2014, ob 19. uri v športni dvorani Osnovne šole Ig v sklopu prireditev ob prazniku Občine Ig. Na koncertu bodo nastopili lovski pevski zbori Dekani, Medvode in Škale ter Prekmurski rogisti, Rogisti ZLD Novo mesto in Rogisti ZLD Ptuj-Ormož. Koncert bodo popestrili: pevki zabavne glasbe Nuša Derenda in Eva Černe, operni pevec Marko Kobal, Otroški pevski zbor OŠ Ig, harmonikarja iz OŠ Ig Nick Krajnc in David Laninšek, Citrarski kvartet Slovenije in drugi. Z vmesnimi skeči bo nastopil Lojze Janežič, prireditev pa bo vodila Jasna Kuljaj. V sklopu koncerta bo postavljena tudi priložnostna prodajna razstava likovnih del lovcev in izdelkov Društva Zapotok. Izkupiček od koncerta kot tudi od prodajne razstave bosta v celoti prejela Luka Bolha z Golega in Matic Kuzma iz Ljubljane. Šestletni Luka ima cerebralno paralizo. Sicer samostojno sedi, se plazi in celo postavi na noge, vendar ne hodi. Da bi lahko napredoval, se uspešno šolal in pozneje samostojno skrbel zase, obiskuje več terapij, ki pa so vse plačljive, kar je za starša prevelik zalogaj. Petletni Matic Kuzma se je rodil tri mesece prezgodaj in je večino svojega življenja preživel po bolnicah. Pri dveh letih mu je bila postavljena diagnoza težje duševne motnje ter sum na avtizem. Pri treh letih so odkrili nepravilnosti na srčku, pri štirih letih so odkrili ciste na možganih - problematična je cista na malih možganih, ki pritiska na center za ravnotežje in je nevrokirurg ne more operirati. Zato je v zaostanku z gibanjem in ne more slediti sovrstnikom. Da bi lahko napredoval, so priporočljive dodatne plačljive terapije, ki pa jih brezposelna mamica samohranilka ne zmore plačevati. Sabina Mrlak Božični koncert na Golem Advent, božič in novo leto so bili že za nami, ko smo se v cerkvi sv. Marjete na Golem zbrali zbori iz celotne občine in odpeli skupaj v prečudovit večer. Večer, ki ga je obiskalo zelo veliko število poslušalcev. V prečudovitem, sicer hladnem ambientu naše domače cerkve smo se kot že nekaj let zapovrstjo zbrali zbori z Iga, Tomišlja in Golega na božičnem koncertu, ki ga je z Občino Ig organiziralo Kulturno društvo Mokrc. Koncert je bil predviden že pred božičnimi prazniki, vendar smo ga prestavili na predvečer svetih treh kraljev. Tihota cerkve in njena akustičnost sta v svoj praznični ambient sprejeli Ženski pevski zbor Fran Govekar, Moški pevski zbor Fran Govekar, Mešani pevski zbor Društva upokojencev Ig, Arcus iz Tomišlja, MIX z Golega in gostiteljice Ženski pevski zbor Žene in dekleta iz dveh vasi KD Mokrc. Prireditev sta povezovala člana KD Mokrc Maja Glinšek in Roman Mavec. Pester izbor pesmi in skromen, a s pomenom navdihnjen vezni tekst so nas popeljali v mir, skromnost in svečanost božičnega časa in veselje novega leta. Želja po miru in spokojnosti ter po premalo poudarjeni skromnosti teh praznikov smo z božičnim koncertom zaključili in zaokrožili v prelepem večeru, ki smo ga z vso skromnostjo pripravili in izpeljali člani KD Mokrc. Veseli smo, da se je prireditve udeležilo tako veliko število nastopajočih, še bolj pa smo veseli, da si jo je ogledalo tako veliko število gledalcev oz. poslušalcev. Počaščeni smo kot organizatorji, da je koncert uspel v tako dobri kakovostni izvedbi in v številčnem obisku, še posebej ker nam je r , , ... Zborovska uspelo zbrati skoraj vse pevske zasedbe v občini. To je vsekakor tudi namen občinskega božičnega koncerta. Verjamemo, da je temu botroval tudi čas, ko se vsa velika evforična praznovanja končajo in se podamo v ustaljene tirnice novega leta. V imenu KD Mokrc bi se radi zahvalili za lep večer vsem nastopajočim in vsem, ki so nam pomagali pri pripravi in izvedbi koncerta, še posebno Občini Ig, ki nam je omogočila finančna sredstva, ter vam, gledalci in poslušalci. Koncert vsako leto pripravljamo za vas, zato upamo, da ste v njem uživali. Hvala in vse dobro v novem letu 2014 ter nasvidenje na prihodnji prireditvi ... KD Mokrc Mi ■ - : V ' • , - M:: " —1 nT t. pesem je popestrila praznične dni. Pevci DU Ig na gostovanju Pevci mešanega pevskega zbora DU Ig se vsak teden vestno srečujejo na vajah pod vodstvom zborovodje Klemna Jerinca. Radi se družijo in prepevajo slovenske narodne in ljudske pa tudi bolj zahtevne umetne pesmi. Svoje petje z veseljem predstavijo na različnih prireditvah. Vsako leto gostujejo tudi v bližnjih domo- vih za starejše. V lanskem decembru so peli v Domu starejših v Notranjih Goricah in Logatcu. Z lepim zborovskim petjem so popestrili vsakdanjik oskrbovan- ^ IG ' ^ DRUŠTVO UPOKOJENCEV IG cev in jim brez dvoma polepšali dan. Darinka Mazi Batagelj 16 www.obcina-ig.si Letni koncert ŽPZ Ig tokrat posvečen fs, božičnim pesmim ®L Zborovodja Ženskega pevskega zbora Ig Iztok Petrič se je odločil, da bo tokrat letni koncert postavil v božični čas, saj je zbor v poldrugem desetletju prepevanja ustvaril lep repertoar božičnih pesmi, ki bi ga bilo smiselno predstaviti v celoti. Ker pa je božič velik in pomemben praznik, je prav, da tudi božični koncert izzveni veličastno, zato je k sodelovanju povabil še domači cerkveni mešani pevski zbor, ki ga vodi Igor Kovačič, sopranistko Katarino Lenarčič ter pianistko Polono Kukovica, kitarista Andreja Oblaka, harmonikarja Urbana Kraševca in organistko Lucijo Podržaj. Koncert, ki je potekal v župnijski cerkvi sv. Martina na Igu na štefanovo, 26. decembra 2013, je obiskalo veliko število ljudi. Tako so polna cerkev poslušalcev, jaslice, lučke in premišljeno oblikovan program ustvarili nepozaben večer. Poleg pesmi, je veliko težo imelo tudi vezno besedilo, ki ga je podajala Mateja Jere Grmek. V njem se je skozi različne vidike človekovega življenja spraševala, zakaj božič vedno pride ponoči. Že uvodoma pa je treba omeniti tudi to, da je Ženski pevski zbor Ig prostovoljne prispevke, ki so jih darovali poslušalci, v celoti namenil za delovanje župnijske Karitas. Koncert se je začel spokojno. S preprostimi božičnimi ljudskimi pesmimi je ženski zbor ustvaril intimno vzdušje skromne betlehemske štalice. Zazvenele so: Nocoj je sveta noč, Le gor, sprebud'te se, Pojdimo s pastirci mi in Srečna si štal'ca. Sledili sta še dve znani ljudski božični pesmi: Pastirček pripoveduje in Kaj se vam zdi pastirci vi, a tokrat v zanimivi izvedbi. Skladbi sta bili izvedeni ob spremljavi kitare in diatonične harmonike, ki sta izrazili prešerno veselje nad radostno novico, da je bil rojen Odrešenik. V nadaljevanju je nastopil cerkveni pevski zbor, ki je presenetil z izrazitimi solističnimi pasusi: Dete je mati v jasli dala (solo Franci in Branka Kristan), Spi Dete božje nam sladko (solo Igor Kovačič in Mira Gantar) ter Ura je polnoči. Zbor, ki je pel na koru, je na orglah spremljala Lucija Podržaj. Spet je prezbiterij zasedel Ženski pevski zbor Ig in ob kla- virski spremljavi zapel renesančno Cvet je vzbrstel prelepi, angleško ljudsko Hitite kristjani, Strmčnikovo Marija se smehlja, Ačkovo Počivaj milo Detece in francosko božično Na božični dan. Nato je cerkev z liričnim sopranom dodobra napolnila Katarina Lenarčič. Ob klavirski spremljavi Polone Kukovica je občuteno izvedla tri skladbe: Zvezde gorijo, Sveta noč, le ena zvezda gori ter znano angleško O, Holy Night, vendar s slovenskim besedilom. Po dolgem aplavzu se je Katarini pridružil še ženski zbor in skupaj so izvedli znamenito Angelsko pesem angleškega skladatelja Rutterja, kateri je prelepo slovensko besedilo podložila Marta Močnik. Vzklik »Gloria in excelsis Deo« je napolnil ladjo župnijske cerkve do zadnjega kotička. Za konec so vsi nastopajoči zapeli še znano slovensko božično Pastirci, kam hitite, kjer se je kot solist predstavil tudi Igor Kovačič. Gruberjeva Sveta noč pa je izzvenela v sozvočju nastopajočih in poslušalcev. Božični koncert je presegel vsa pričakovanja tako z vidika programa, izvajalcev ali števila obiskovalcev. Zborovodja in pevke ženskega pevskega zbora se zato iz srca zahvaljujemo vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali oblikovati ta nepozabni večer, še posebej pa župniku Jožetu Pozdercu, ki nam vedno znova omogoča, da lahko nastopamo v čudovitem ambientu župnijske cerkve sv. Martina. Vesna Mencej 18. Občinska revija pevskih zborov Po enoletnem premoru se Občinska revija pevskih zborov ponovno vrača. Občina jo bo organizirala v soboto, 12. aprila 2014. V naši občini je pevska kultura izredno močna, pesem je namreč najbolj neposreden, vsakomur razumljiv jezik povezovanja. S tem obvestilom pozivamo vse zbore, ki delujejo v naši občini, da se prijavijo v čim večjem številu, kajti želimo si, da bi lepa zborovska pesem še dolgo zvenela pod vznožjem Krima, saj pesem prina- ša smehljaj na usta in srečo v srce. Postopek prijave je enak kot vsa leta do zdaj. Prijavnice bomo vsem zborom poslali po pošti, dobite pa jo tudi na naši spletni strani www.obcina-ig.si. Prijave zbiramo do ponedeljka, 24. marca 2014. Želimo vam uspešne priprave in se veselimo vašega sodelovanja. Marica Zupan, občinska uprava www.obcina-ig.si 17 46. Govekarjev večer v knjižnici na Igu GvJfc DRUŠTVO v FRAN GOVEKAR IG V ponedeljek, 27. 1. 2014, je knjižnica Ig gostila v kulturnem programu dramskega igralca Iztoka Jereba, ki je popeljal poslušalce skozi poezijo Toneta Pavčka, Otona Zupančiča in Josipa Murna Aleksandrova. Z zvoki flavte nas je razveselila mlada flavtistka Zala Kramar z Iga. Program je povezovala Alenka Jeraj, predsednica Društva Fran Govekar. Predstavila je slikarja Alojza Sedovnika, ki je pripravil razstavo slik na temo Vtisi z narave. Alojz Sedovnik se s slikarstvom ljubiteljsko ukvarja vse življenje in mu ni bilo dano, da bi se vpisal na likovno akademijo. Poklic oblikovalca - končal je oblikovno šolo v Ljubljani - pa ga je popeljal v Lutkovno gledališče Ljubljana, kjer je organizator predstav. Poskrbeti mora za vse povezano s predstavo, sicer pa se ukvarja z zvočnimi učinki. Po klepetu je obiskovalce popeljal skozi razstavo. Iz njegovih del veje slog impresionistov, ki so mu tudi najbolj pri srcu. Slike na platnu v tehniki olja in akrila so sprehod skozi večletno obdobje slikarjevega ustvarjanja. Odsevajo slikarjeva doživetja narave, skrivnostnost senc in svetlobnih učinkov kraške, obmorske in celinske krajine. V sklopu razstave so na ogled tudi tihožitja cvetja, ki z intenzivnostjo kontrastnih lazur-no poslikanih ploskev nudijo navdušujoč pogled. Razstava bo na ogled do17. 2. 2014. Zdenka Vinšek S predstavo Štajerc v Ljubljani gostovali v Sodražici fti) ^DRUŠTVO V FRAN GOVEKAR IG Odrasla gledališka skupina Pod odrom Društva Fran Govekar Ig je v soboto, 25. januarja 2014, navdušila obiskovalce predstave v dvorani v Sodražici. Dobro uro in pol trajajoča komedija ni pustila ravnodušnega nobenega gledalca v dvorani. Smeh, vmesni aplavzi in celo sem ter tja glasne pripombe poslušalcev so popestrile in dopolnile zanimivo dogajanje na odru. V gledališki predstavi smo imeli med prepletanjem ljubezenskih zgodb priložnost spoznati dogajanje v eni izmed ljubljanskih šolskih zbornic. Menjava ravna- teljice, ki se je sprva zdela zgolj formalnost za učiteljski kolektiv in lokalno skupnost, se je sprevrgla v svojevrstno dogodivščino s številnimi zapleti in na koncu s Po zamenjavi nekaj igralk in igralcev nadaljujemo gostovanja s predstavo Štajerc v Ljubljani, ki smo jo premierno uprizorili v občini Ig marca 2013. Hvala igralkam in igralcem (Denis Simic, Božena Števančec, Mateja Jere Grmek, Manca Hostnik, Irena Trček, Katarina Zupančič, Mateja Kramar, Žiga Drnovšek, Anton Dvoršek, Sabina Sopko, Milojka Dobovšek, Alenka Križman Černič) za pridno prihajanje na vaje in uspešno nastopanje ter šepetalki Andreji Podržaj Modic. Hvala Mateju Remškarju in podjetju Remscar iz Tomišlja za prevoz opreme in rekvizitov ter Luki Tavžlju za ozvočenje. Hvala podjetju MZG iz Grosuplja za izdelavo kulis oz. pohištva, ki ga potrebujemo pri predstavi. Hvala članici likovne skupine Zdenki Vinšek za ilustracijo, ki krasi naše plakate in letake. Če ste predstavo zamudili, vabljeni k ogledu v nedeljo, 23. februarja 2014, ob 18.00 v kulturni dvorani na Škofljici. Alenka Jeraj, režiserka in predsednica Društva Fran Govekar Ig srečnim razpletom dogajanja ob vrnitvi 'preizkušene' ravnateljice na šolo. Stari državni režim je na šoli pustil poseben pečat. Počasi so se ga želeli znebiti, a tudi prihajajoči novi je bil nekako tuj vsem vpletenim in tako sta se prepletala eden z drugim vse do konca predstave. Kako pomembno vlogo lahko v šolskem kolektivu odigra hišnik kot samooklicani manuelni delavec, pa je na svojstven način dokazal mladi igralec, ki se je odlično znašel v svoji vlogi. Poskrbel je za popestritev, ki je vplivala tudi na šolsko zbornico. Številni komični zapleti in pripetljaji, ki jih je spretno izzval šolski hišnik, so se sprevrgli skoraj v tragedijo dogajanja na šoli. Tudi številni zapleti med strokovnimi delavkami, ki so se sprva pokazali kot problem, so pozneje začeli celo ugajati večini vpletenih. Menjava ravnatelja je tako sprožila najrazličnejše težave in težavice posameznim strokovnim delavkam, ki so si obetale tesnejše stike z novim šefom. Za komičnost dogajanja pa poskrbi tudi ravnateljeva štajerska izvo- Ijenka z nenehnimi telefonskimi klici in zasliševanji. Vsak dan znova so nastajale nove izkušnje in novi zapleti s štajerskim šefom šole, ki so tako sestavljali svojstveni mozaik šolskega življenja. Dogajanje v šolski zbornici pa spremljajo tudi mediji in širša javnost. In na koncu sledi srečen konec z odhodom ravnatelja nazaj na Štajersko za inšpektorja, v šolo pa se vrne 'nova stara' ravnateljica. Spretne in izbrane besede igralk ter igralcev in doživeto interpretirane ter odigrane posamezne vloge so dodale predstavi kakovost. Predstavo obogati tudi glasbeno in pevsko dogajanje, pohvaliti pa velja tudi zanimivo in bogato scenografijo, ki doda predstavi piko na i. Iskrena pohvala vsem nastopajočim in drugim sodelujočim v predstavi, saj so z veliko mero dobre volje in igralskega talenta znova dokazali, da je vredno prosti čas nameniti tudi gledališki dejavnosti. Le tako naprej! Majda Kovačič Cimperman 18 www.obcina-ig.si Slikarska razstava na Škofljici 21. 1. 2014 je bilo v knjižnici na Škofljici odprtje razstave članic in članov likovne skupine Društva Fran Govekar Ig na temo Tihožitja. Odprtje so popestrile igralke odrasle gledališke skupine Pod odrom Društva Fran Govekar z odlomkom iz komedije Jeklene magnolije, ki so s humornim besedilom in odlično igro nasmejale obiskovalce. Povezovalka programa Mateja Jere Grmek je predstavila obe skupini Društva Fran Govekar ter slikarke in slikarje, ki so postavili na ogled 39 slik. Alenka Jeraj, predsednica Društva Fran Govekar Ig, je predstavila društvo, ki deluje več kot 20 let. Spodbudno je ocenila aktivnosti likovne skupine, ki šteje že skoraj 30 članov, pretežno ljubiteljskih ustvarjalcev, ena članica je diplomirana slikarka. Alenka Jeraj se je zahvalila vsem sodelujočim na odprtju in izrekla pohvalo vodji likovne skupine Aniti Indihar Dimic, ki uspešno vodi likovno skupino in jo povezuje z Likovnim društvom 2000 iz Škofljice. Alenka Jeraj se je zahvalila kolektivu Mestne knji- žnice Ljubljana, enota Škofljica, za gostoljubje in možnost razstavljanja v njihovih prostorih. Na razstavi so bili na ogled pestri motivi na temo tihožitja v tehnikah olje na platno, akril na platno, akvarel in pastel. Razstavo si je mogoče ogledali do sredine februarja. Razstavljajo: dipl. slikarka Jožica Serafin, Francka Železnikar, Marijana Rous Gojak, Vera Banic Vukadin, Julijana Peršič, Anita Indihar Dimic, Marija Franinovič, Ivanka Demšar, Minka Žagar, Dani Baznik, Marjana Dimec, Irena Gašparič, Darja Posedi, Iza Tehovnik, Zdenka Vinšek, Milan Šubic, Zvonko Dobovšek, Milan Zgonc, Zmago Werbole in Matej Majnik. Zdenka Vinšek Vabimo vas na 47. GOVEKARJEV VEČER v ponedeljek, 17. februarja 2014, ob 19.00 v Knjižnico Ig. Prisluhnili bomo pesniku Sebastjanu Apatu iz Velenja. Odprli bomo razstavo slik Mateja Majnika, ki bo na ogled do 24. marca 2014. Vljudno vabljeni! ^-'druJivo * FRAN GOVEKAR IG • V v« v ■ • Praznično na nasi soli KOTIČEK ZA MLADE Mesec december je s prazniki res pester. S svojim prihodom nas razveselijo trije dobri možje, praznujemo božič in se veselimo ob prihodu novega leta. Odkar je naša Slovenija samostojna, praznujemo tudi dan samostojnosti in enotnosti. V naši šoli vsako leto zadnji dan pred novoletnimi počitnicami pripravimo v počastitev teh praznikov proslavo. Tudi letos smo jo. Vesela sem bila, ko sem izvedela, da bom lahko sodelovala. Mentorica Darinka Mazi Batagelj nam je predstavila svojo zamisel proslave in vsebino. Razdelila nam je vloge in potem smo vsak dan vadili. Kmalu smo znali vse na pamet. Žal pa nismo mogli vaditi v dvorani. Precej smo se morali potruditi, da smo si znali predstavljati prizorišče. Končno je prišel dan nastopa. Prvič smo vadili v dvorani. Presenečeni smo zagledali veliko kamero. Mentorica nam je povedala, da so to snemalci s TV Slovenija, ki bodo posneli prispevek za večerni dnevnik. Bili smo vznemirjeni. Tik pred začetkom proslave sva z Rokom Zupanom še odgovarjala na novinarkina vprašanja. Ob dogovorjeni uri so sošolci z učitelji prišli v dvorano in začeli smo. V prvem delu smo govorili o domovini in njenih lepotah, v drugem smo pričarali praznično vzdušje toplega doma. Proslava je bila poučna in lepa, tudi izpeljali smo jo zelo dobro. Kar verjeti nismo mogli, da je vse potekalo tako v redu, saj smo res vadili v dvorani in z mikrofoni samo enkrat. Veseli smo bili tudi, da so nas sošolci zbrano poslušali. Zvečer smo z družino gledali Dnevnik na TV Slovenija. Novinarka je pripravila lep prispevek o praznovanju v naši šoli. Če ga še niste videli, si oglejte najprej galerijo slik na spletni strani OŠ Ig, tam pa najdete tudi naslov za ogled posnetka na televiziji. Nika Anderwald, 5. a Foto: Barbara Flajnik Proslava ob državnem prazniku Program proslave v izvedbi učencev ižanske šole www.obcina-ig.si 19 Naravoslovni dan za 7. razred Varna raba interneta V mesecu novembru smo izvedli naravoslovni dan za 7. razred na temo Varno deskanje v 90 minutah. Učenci so imeli 90-minutno delavnico v okviru projekta Safe.si, na kateri so dobili nasvete za varno in odgovorno rabo novih tehnologij od zaščite zasebnosti na spletu do Facebooka, geografskega sledenja, o spletnem in mobilnem bontonu, o preventivi na področju spletnega ustrahovanja in o čezmerni rabi novih tehnologij. Od 44 učencev je 20 učencev delavnico ocenilo z najboljšo oceno 5, 18 učencev z oceno 4, preostali pa z nižjo oceno. Večina učencev meni, da je tako izobraževanje potrebno. Od 44 učencev jih ima 30 Facebook. 5 učencev nima Facebooka, ker jim starši ne dovolijo, preostalim pa ni všeč, ga ne potrebujejo, se jim zdi dolgočasen ali pa nočejo, da jih zlorabijo ali da se iz njih norčujejo. Izvajalci projekta Safe.si so med učenci izvedli dve anketi, in sicer pred izvedbo delavnice in 14 dni po njeni izvedbi. Ključne ugotovitve so: - več kot dve tretjini učencev uporablja internet vsaj enkrat na dan; - polovica učencev na običajen šolski dan uporablja internet od 30 do 60 minut; - učenci uporabljajo internet predvsem za poslušanje glasbe, gledanje zabavnih vsebin, iskanje informacij, igre in uporabljanje družbenih omrežij (Facebook, Instagram); po delavnici več učencev pozna TOM, telefon za pomoč pri težavah, pravila spletnega bontona in prijavno točko Spletno oko; po delavnici ima namen dobra polovica učencev pogosteje preverjati, kaj je o njih objavljeno na spletu, skriti svoje objavljene osebne podatke, zamenjati geslo za bolj varno, spremeniti nastavitve zasebnosti v družbenih omrežjih, odstraniti kot prijatelje ljudi, ki jih ne poznajo, in zmanjšati količino časa, ki ga preživijo na internetu. Ugotovila sem, da so za učence takšne delavnice nujno potrebne in da jih moramo o varni rabi interneta nenehno opozarjati. Barbara Flajnik Foto: Barbara Flajnik Mladi parlamentarci na kupu Na šoli imamo vsako leto projekt otroški parlament. Vsak razred izbere dva predstavnika in vsako leto se na sestankih pogovarjamo o drugi temi. Letošnja tema so razmere v družbi. Kot glavne probleme v družbi smo omenjali potrošništvo, nasilje, izločanje posameznikov, lakoto, izsiljevanje, neizobraženost, podhranjenost, revščino, zasvojenost, razlike med ljudmi, vojno, predsodke, gospodarsko krizo, lenobo, obsojanje, osamljenost, brezposelnost. Izbrali smo si štiri probleme, za katere smo poiskali vzroke in posledice: neizobraže-nost, razlike med ljudmi, brezposelnost in obsojanje. Za te probleme smo našli tudi rešitve, in sicer izobraženost za vse (več učiteljev, zagotovljene šolske potrebščine, zaposlenost, vsem dostopne šole, boljši odnosi med sošolci in boljše delovne navade), enakovrednost med ljudmi (enake možnosti za izobraževanje, strpnost, enakopravnost, razumevanje, sprejemanje drugačnosti), zaposlenost (zagnanost, več denarja v družbi, izobraženost, veselje do dela, varčnost v podjetjih z denarjem, več prostih delovnih mest, poslušanje učiteljice v šoli/na fakulte- tah), sprejemanje vseh (prijateljstvo, spoštovanje, strpnost, sprejemanje drugačnosti, razumevanje, posvečanje pozornosti). Vse to smo tudi zapisali na plakate, ki so razstavljeni v šoli. Zatem smo izbrali nas tri za predstavnike. Našo šolo smo zastopali na občinskem parlamentu, ki je potekal na šoli na Dobrovi. Občinskega zasedanja parlamenta se je udeležilo 42 učencev in učenk iz različnih ljubljanskih in obljubljanskih šol. Na začetku smo predstavili akcije, ki smo jih pripravili osnovnošolci. Akcija, ki smo si jo zamislili učenci OŠ Ig, se imenuje Družabni BUM na Igu. Projekt se bo izvedel na dan Zemlje. Udeleženci si bodo lahko izbrali tek ali hojo po makadamskih cestah na Igu. Po poti se bomo ustavili na nekaj točkah, kjer se bomo pogovarjali o omenjenih temah. Na koncu se bomo igrali še različne igre in se zabavali. Že zdaj vabljeni, da se nam pridružite. Pozneje smo na Dobrovi obnovili pravila debatiranja in se lotili naših pogledov na izbrane teme: plusi in minusi naše družbe, jaz in starši ter prosti čas. Po vsaki debati oz. pogovoru o določenem problemu smo naredili še kratek sklep, ki smo tudi zapisali. Ob koncu so potekale volitve ter potrditve predstavnikov za regijski parlament. Ižanski predstavniki smo izjemno veseli, ker smo stkali mnogo novih prijateljskih vezi in poznanstev ter neustrašno razpravlja- li o problemih v družbi dandanašnjega sveta. Želimo si, da bi na naši šoli izvedli podobne ali enake projekte, kot so jih na drugih šolah, saj se nam zdijo zelo zanimivi in poučni za učence. Na tem druženju smo se naučili, da je v družbi veliko problemov, da si ljudje ne zaupamo dovolj med sabo in da se preveč obsojamo po videzu, veri itd. Veseli smo, da smo imeli tako priložnost. To je bila za nas zelo dobra izkušnja. Melisa Rekanovič, 8. a, Nina Stražišar, 9. b, in Žak Kreča, 6. a. 20 www.obcina-ig.si Ustvarjalnice TDK Vsako soboto potekajo na Golem delavnice v mali dvorani Gasilskega centra. Ustvarjalno sezono bomo končali konec aprila, od maja do oktobra pa bomo ustvarjalnice izvajali občasno in na prireditvah. Ustvarjalna druženja organiziramo v okviru sekcije turističnega podmladka, ki ima poleg delavnic v programu letošnjega delovanja tudi športne dejavnosti za otroke in mladino (sankanje, smučanje in poletne športne igre) ter enotedenski tabor v naravi za predšolske in šolske otroke. Ustvarjalnice TDK so namenjene kreativnemu druženju in potekajo na več ravneh - razvijanje kreativnega mišljenja ter prenašanje znanja med generacijami, med sovrstniki ali s strani mentorjev. K sodelovanju smo povabili strokovnjake in navdušence za izvedbo ustvarjalnic na različnih področjih: Več informacij dobite na FB-strani Turistično društvo Kurešček, spletni strani www.td-kurescek.si in občinskem portalu (koledar prireditev). Lahko pa nam pišete na: tdkurescek@gmail.com ali pokličete 040/292-975 (Zuhra). - kreativne delavnice - pripovedovalnice - glasbene delavnice - raziskovalne in ustvarjalne delavnice v naravi - kognitivne delavnice - igralnice - mentorske delavnice Ustvarjalnice TDK so vsako soboto ob 10. uri, razen na pustno soboto (1. marca) ter 22. marca, ko bo čistilna akcija. Program ustvarjalnic za februar in marec 2014 Zuhra Jovanovič Dobro obiskane ustvarjalnice na Golem FEBRUAR MAREC 14. 2. ob 18.00 MINI DISKO Zadnji dan šole pred počitnicami in valentinovo 8. 3. ob 10.00 KREATIVNA DELAVNICA SAMO ZA ŽENSKE Izdelovale bomo nakit, se družile in kramljale. Delavnico vodi Darja Gabrijel (Ustvarjalni svet). 15. 3. ob 10.00 SVEČE IZ VOSKA Izdelovali bomo sveče iz voska na star način. Delavnico bo vodil čebelar Borut Preinfalk. 22. 2. ob 10.00 PRIPOVEDOVALNICA Družili se bomo z zgodbami ter pekli palačinke. Pripovedoval bo Rok Kušlan (bivši Za dva groša fantazije). 21. 3. ob 17.00 KREATIVNA DELAVNICA RECIKLAŽA, Izdelovali bomo igrače (robote, avte, hiše), denarnice, peresnice, inštrumente iz odpadnih škatel, pločevink, plastenk ipd. 29. 3. ob 10.00 GLASBENA DELAVNICA -ORKESTER Risali in izrezovali bomo inštrumente, ki sestavljajo orkester ter razvrščali posamezne inštrumente na prava mesta. Za podlago bo glasba Mozartove simfonije Jupiter. Vodi muzikologinja Maja Anžur Kajzer. mestna knjižnica Ij libljana Dream in English Animals go for a Walk Knjižnica Ig, sreda, 19. februar 2014, ob 17. uri. Pravljično-likovna delavnica nas bo v družbi živali popeljala na raziskovalni pohod v gozd. Interaktivna dogodivščina v angleščini, ki jo vodi Špela Podkoritnik Mokorel, je namenjena otrokom od 3. do 8. leta starosti. mestna knjižnica Ij jbljana Dragi otroci! Pust že trka na naša vrata, zato je čas za maškare. Vabimo vas, da se nam pridružite pri izdelovanju pustnih mask. Ustvarjalna delavnica za otroke Hej, pojdimo v maškare. Knjižnica Ig, četrtek, 27. februarja 2014, ob 17. uri. www.obcina-ig.si 21 mestna knjižnica Ij jbljana English Mind Lab Safe Trekking Knjižnica Ig, sreda, 5. marec 2014, ob 18. uri. Delavnica Safe Trekking nas bo popeljala na zanimive pohodniške poti in nas poučila, kako poskrbeti za našo varnost s pravo opremo. Poljudno-znanstveno delavnico vodi Špela Podkoritnik Mokorel. Namenjena je otrokom od 8. do 13. leta starosti z nekaj predznanja angleščine. ti mestna knjižnica ljubljana Dragi otroci! Vabimo vas v Knjižnico Ig na uro pravljic Gugalnica za vse v sredo, 12. marca 2014, ob 17. uri. Pravljično vzdušje nam bo pričarala Nataša. TURIZEM TD Kurešček na mednarodnem sejmu Alpe-Adria Konec januarja se je Turistično društvo Kurešček predstavilo na vodilnem turističnem sejmu v regiji Alpe-Adria. Po 30 letih razvoja prireditve sejem Alpe-Adria: Turizem in prosti čas obsega turistično ponudbo regije Alpe-Jadran ter tudi oddaljenejše tuje smeri. Na 9.000 kvadratnih metrih razstavnih površin se je predstavilo 332 ponudnikov turističnih storitev. Sodelujejo regije iz Italije, Madžarske, Hrvaške, Slovenije ter države nekdanje Jugoslavije, Turčija in Španija. Med slovenskimi razstavljavci so se udeležili vsi pomembni protagonisti v turizmu od Slovenske turistične organizacije, Turistične zveze Slovenije kot partnerjev sejma do Turizma Ljubljana ter različnih lokalnih društev, ki so poskrbeli, da je na sejmu živo, pestro, zeleno, okusno in zabavno. Sejem Alpe-Adria je križišče za strokovne protagoniste na področju turizma v regiji Alpe-Jadran. Na njem se srečujejo novinarji, turistični vodniki, predstavniki turističnih organizacij ter vinarji, vinogradniki in strokovnjaki s področja turizma, ki imajo možnost za številna srečanja, predstavitve in okrogle mize. Našo občino smo na sejmu predstavljali s programom TD Kurešček in Društva Fran Govekar. Veliko zanimanja so obiskovalci pokazali za aktivnosti na območju Kureščka, za spalne nastanitve in turistične pakete. V TD Kurešček smo se za letošnjo predstavitev na Alpe-Adria dobro pripravili, saj smo izdali lastno zgibanko, ki predstavlja delo društva in vse zanimivosti ter potrebne kontaktne podatke turističnih ponudnikov hribovskega predela Občine Ig. Udeležba na mednarodnem sejmu Alpe-Adria je za nas pomembna, saj tako pridemo v stik z iskalci ponudbe, turisti, popotniki, izletniki in rekreativci ter počitnikarji kot tudi drugimi konkurenčnimi ponudniki iz vse Slovenije. Izmenjava informacij je tako za razvoj turizma v našem kraju ključna. Poleg tega dobimo zagon, ideje in dodatno voljo za svoje prostovljno delo, ki ga vlagamo v razvoj. Pomembno pa je tudi dejstvo, da je turizem ključni potencialni nosilec razvoja Slovenije in Evrope, ki bi ga morali z vsemi akterji turizma v Občini Ig izkoristiti ter stopiti skupaj in zasnovati strategijo razvoja turizma kot gospodarske panoge v občini. Vsako leto na sejmu mednarodna komisija podeli nagrado Jakob za odličnost in kakovost v turizmu regije Alpe-Jadran. Dobitnik nagrade Jakob 2014 je slovenski projekt Odprta kuhna, ki predstavlja izredno inovativen in originalen način ponudbe ulič- ne prehrane. Odprta kuhna poteka vsak petek na ljubljanski tržnici, kjer se ponujajo jedi iz 24 gastronomskih regij Slovenije ter drugih kulturnih okolij. Le kaj bi na Ižanskem lahko razvili in tako pritegnili obiskovalce? Zanimivosti je precej ... Zuhra Jovanovič Stojnica TD Kurešček 22 www.obcina-ig.si dobro je vedeti GLASILO OBČINE IG • februar 2014 MOSTIŠČAR O rjavem medvedu v Zapotoku Na petkovo popoldne, 15. novembra 2013, je Društvo Zapotok, Sekcija za zdravo življenje v RTC Zapotok, organiziralo predavanje o rjavem medvedu. V velikem številu so predavanju prisluhnili prebivalci naselij, ki živijo na območju rjavega medveda, kmetje, gozdarji, gobarji, lastniki psov, lovci, sprehajalci, otroci in drugi ljubitelji narave. Tema je imela naslov Preprečevanje nastajanja konfliktov med medvedi in okoliškimi prebivalci. Ob videoprojekciji sta vsebino podajala strokovnjaka na področju prostoživečih živali, dr. Miha Krofel, samostojni raziskovalec na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, in Rok Černe iz Zavoda za gozdove Slovenije. Medved je v Sloveniji razširjen na območju strnjenih mešanih gozdov. Živi na območju zahodnega Krasa, na Notranjskem, največji del osrednjega območja medveda zajema Kočevsko-Belokranjska regija, ki se razprostira od Iške do Bele krajine. Medved ima dolgo življenjsko dobo (21 let je starost najstarejše evidentirane medvedke v Sloveniji). Je samotarska žival in se veliko giblje, večinoma ponoči, največ v spomladansko-poletnem času. Na dan prehodi okrog 10 km. Povprečna velikost območja, kjer se medved giblje, je 350 km2. Zaradi tako velikega območja gibanja ni presenetljivo, da njihovo gibanje vključuje tudi naselja in vasi. V Sloveniji nimamo dovolj velikih gozdnih površin, da bi medved lahko živel ločeno od ljudi, zato smo z njim primorani sobivati. Preveč ali premalo medvedov? Medved je bil v večjem delu srednje in južne Evrope koncu 19. stoletja močno zdesetkan, ponekod celo iztrebljen. Tudi v Sloveniji je bil večkrat resno ogrožen, vendar ni nikoli povsem izumrl. Danes se odnos ljudi do te mogočne zveri spreminja. Tako se v različnih delih Evrope vlaga veliko truda v projekte ohranjanja populacije medveda. Del pomembne strategije upravljanja z medvedom je kot evropska država tudi Slovenija. Od leta 1993 je medved uvrščen na rdeči seznam ogroženih vrst v Sloveniji, ščitijo ga tudi številne druge mednarodne konvencije. Strokovne institucije ocenjujejo, da imamo danes okrog 500 do 700 osebkov te vrste v Sloveniji. To številčnost lahko pripišemo dobremu gospodarjenju z medvedi v preteklosti, trenutno visoki rodnosti ter naklonjenosti ljudi do obstoja te vrste. Število se ohranja oziroma rahlo povečuje kljub vsakoletnemu načrtovanemu odstrelu. Iz vrst zelene bratovščine je velikokrat slišati, da bi bilo treba glede na veliko številčnost odvzem osebkov iz narave celo povečati. Obširna raziskava o rjavem medvedu Za uvod sta predavatelja občinstvu podala nekaj splošnih informacij o medvedu, nato pa sta poslušalce popeljala skozi zanimivo raziskavo, ki jo je skupina strokovnjakov napravila v letih 2008-2009 z GPS-telemetrijo in terenskimi popisi, ki so bili opravljeni nekaj let prej. Za namen raziskave so 26 medvedom na različnih lokacijah namestili telemetrij-ske ovratnice. Z raziskavo so želeli dobiti odgovore na vprašanja, kako pogosto, kdaj in zakaj medved zahaja v bližino naselij in kako na to vplivajo značilnosti okolja. V nadaljevanju so ugotavljali, kako na njegovo prostorsko razporeditev vplivajo mrhovišča, krmišča in drugi viri hrane, kot so divja odlagališča odpadkov, kmetijske kulture in smetnjaki. Skušali so ugotoviti, kakšne so individualne razlike v obnašanju med medvedi. Rezultati te raziskave ter drugih raziskav pri nas in v tujini služijo kot pripomoček institucijam pri lažjem upravljanju z medvedom, podajajo smernice in upravljalska priporočila ter možne rešitve za učinkovito preprečevanje konfliktov med medvedi in ljudmi. Rezultati in sklepi raziskave Večina konfliktov med medvedi in ljudmi se nanaša na dogodke, ko se medved približa naselju. Načeloma se medved skuša izogniti neposrednemu srečanju s človekom, naseljem se približuje zelo redko ali nikoli, le nekateri medvedi redno prihajajo k vasem. Medved Rožnik je bil v času spre- mljanja krivec za 40 % vseh prijavljenih konfliktov med medvedi in ljudmi v Sloveniji. Tako lahko sklepamo, da v populaciji obstajajo t. i. problematični medvedi. Predavatelja sta v nadaljevanju opozorila na zanimiv podatek raziskave, ki je ključen in vpliva na večino konfliktov med medvedom in človekom, to je prisotnost antropogenih virov hrane za medveda. Na lokacijah gibanja medvedov so bili najdeni klavski odpadki, smetnjaki, smetišča, komposti in posamezne smeti. To je očiten kazalec, da konflikte sprožamo ljudje sami, saj je več take hrane v bližini hiš. Tako z rednim hranjenjem spodbujamo medvedje zahajanje v vasi, medved začne izgubljati strah pred človekom in se ga vedno manj izogiba, kar vodi v številne konflikte. Priporočila za zmanjšanje konfliktov med medvedi in ljudmi Pomemben upravljalski ukrep za preprečevanje konfliktov med medvedom in človekom bo nedvomno ostal odvzem t. i. problematičnih osebkov iz narave, vendar to še ne bo dovolj. Preprečevanje dostopa medvedom do hrane antropogenega izvora, posebno v neposredni bližini človeških bivališč, je ključen ukrep, s katerim je mogoče zmanjšati število konfliktov. Na vprašanja poslušalcev, kako naj se ljudje obnašamo in kako naj ukrepamo, so bili priporočeni naslednji ukrepi: poziv institucijam za namestitev ustreznih zabojnikov za smeti, zaščita kompostov, čebelnjakov, sadovnjakov, drobnice in drugih virov hrane s primernimi ograjami in električnimi pastirji, prepoved neposrednega krmljenja medvedov ob prisotnosti človeka, izobraževanje o pravilnem vedenju ljudi za zmanjšanje konfliktov. Predavatelja sta poslušalcem podala še nekaj priporočil in ravnanj ob srečanju z medvedom: ob sprehodih v gozd imejmo psa vedno na povodcu, med hojo bodimo glasnejši, če medveda opazimo, se mu umaknimo. Če slučajno pride do neposrednega srečanja, ostanimo čim bolj mirni, nikoli ne tecimo, počasi se zadenj-sko umaknimo. Ne zadržujmo se v bližini trupel poginulih živali, ne hodimo v bližino medvedjih brlogov in ne približujmo se medvedjim mladičem. Ne ponujajmo medvedom hrane in poskrbimo, da v okolici doma ni dostopnih organskih virov hrane. Malo za šalo, malo zares, kot pravi pesem: Medvedje so naši sosedje, pa če to nam prav je ali ne, ko gledamo njihovo početje, nam večkrat srh po koži gre. Medvedje so naši sosedje, po svoje si le brundajo, ko iščejo skrito zavetje, od blizu nas pozdravljamo. Darja Mlakar Akcija Pomagajmo žabicam čez Q cesto tudi na Ljubljanskem barju Dvoživke se začnejo spomladi s prvimi otoplitvami, po navadi v začetek marca, zbujati in se seliti do vodnih teles. Na žalost tudi na območju Ljubljanskega barja pri tej selitvi prečkajo prometne poti in na žalost jih večina konča pod kolesi vozil. Ker je cesta v tistem času zaradi številnih mrtvih živali na cestišču tudi nevarna in spolzka, lahko ogrozi varno vožnjo voznikov. Zakaj se dvoživke spomladi tako množično selijo? Jeseni, ko pritisne mraz, se žabe, močeradi in druge dvoživke zatečejo v gozd, kjer se zarijejo globoko v blato. Tam na varnem pred zmrzaljo otrple prezimijo. Ko nastopi pomlad, se začnejo ob prvem večjem deževju in otoplitvi množično seliti do bližnjih mokrišč, kjer odlagajo mrest. Dvoživke so zelo pomembne v ekologiji in so pomemben člen v prehranjevalni verigi narave tako v smislu plenilcev kot plena. V Krajinskem parku Ljubljansko barje najdemo kar 13 vrst dvoživk od 19 vrst živečih v Sloveniji. Večina izmed teh so žabe in krastače, ki jih je 10 vrst: zelena rega, zelena krastača, navadna krastača, hribski urh, pisana žaba, zelena žaba, debeloglavka, rosnica, sekulja in plavček. Preostale tri vrste dvoživk na Ljubljanskem barju pa so še navadni močerad ter navadni in veliki pupek. Pri popisu črnih točk za dvoživke (območja večjega števila povoženih dvoživk) v Krajinskem parku Ljubljansko barje v letu 2013 je bilo teh črnih točk 11. Celoten popis, ki vsebuje tudi karte črnih točk, si lahko ogledate na: www. ljubljanskobarje.si/uploads/dato-teke/koncno_porocilo_crne_ tocke.pdf. Največje zgostitve prehajanj dvoživk čez cesto so bile na cestah: - v Dragi pri Igu - od Podpeči do Tomišlja - cesti med Pijavo Gorico in Gumniščem - od Brega pri Borovnici do Goričice - od Bistre prosti Borovnici - proti Bevkam ob osamelcu Kostanjevica - severno ob Kremeniških gozdovih V želji, da bilo na opisanih odsekih cest v prihodnje čim manj povoženih dvoživk, smo na Krajinskem parku Ljubljansko barje pripravili naslednja priporočila: o Če se le da, se v času pomladanskih selitev dvoživk izogni-mo vožnji po zapisanih odsekih cest. o Če se le da, se po zapisanih odsekih cest ne vozimo v obdobju spomladanskih selitev dvoživk v času med 19. in 5. uro zjutraj. o Če se ne moremo izogniti vožnji po zapisanih odsekih cest v zgoraj navedenem obdobju in času, vozimo po teh odsekih z zmanjšano hitrostjo. o Na odseku od Bistre proti Borovnici in Brega pri Borovnici do Goričice bomo v času spomladanske selitve dvoživk postavili začasne ograje za dvoživke, ki jih bomo prenašali na drugo stran ceste s pomočjo prostovoljcev. Če želite tudi vi pomagati dvoživkam, da varno pridejo do vode, se lahko prijavite na elektronski naslov info@ljubljanskobarje.si ali po telefonu 08/205-23-530 in o dogajanju vas bomo pravočasno obveščali. Lahko pa akcijo spremljate tudi na naši spletni strani www.ljubljanskobarje.si. Krajinski park Ljubljansko barje Kinološko društvo Grosuplje vabi na predavanje Prehrana in veterinarska oskrba psa v četrtek, 20. februarja 2014, ob 19. uri v Družbeni dom v Grosuplju, Taborska 2. Predaval bo Marjan Kastelic, doktor veterinarske medicine. Vstop prost! KMETIJSTVO Podaljševanje dovoljenj za uveljavljanje pavšalnega nadomestila za leto 2014 Davčna uprava Republike Slovenije (DURS) bo dovoljenja za uveljavljanje pravice do pavšalnega nadomestila za leto 2014 (v nadaljevanju: dovoljenja) vsem upravičencem, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev dovoljenja, podaljšala po uradni dolžnosti. Dovoljenja in tudi obvestila o nepodaljšanju dovoljenja za leto 2014 bo DURS začel pošiljati zadnje dni v decembru 2013 in jih bodo upravičenci/naslovniki prejeli najpozneje do 10. 1. 2014. Dovoljenja pa DURS po uradni dolžnosti ne bo podaljšal tistim predstavnikom kmečkega gospodinjstva, pri katerih bo izpolnjen vsaj eden izmed navedenih razlogov: 1) člani kmečkega gospodinjstva ne presegajo 200 evrov skup- nega katastrskega dohodka, 2) člani kmečkega gospodinjstva nimajo v uporabi zadostne površine zemljišč, 3) imetnik dovoljenja za leto 2012 ni predložil obračuna pavšalnega nadomestila v elektronski obliki prek sistema eDavki, 4) kmečko gospodinjstvo bo začelo s 1. 1. 2014 davčno osnovo od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti ugotavljati na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, 5) v okviru kmečkega gospodinjstva sta dva ali več članov določena kot predstavnika kmečkega gospodinjstva, ki imata za leto 2013 oziroma jima je bilo 24 www.obcina-ig.si v letu 2013 izdano dovoljenje oziroma je eden ali več članov, identificiranih za namene DDV iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti. Prvi trije razlogi za nepodalj-šanje dovoljenja so razlogi, zaradi katerih se že v preteklih letih dovoljenje po uradni dolžnosti ni podaljševalo, medtem ko sta razloga 4 in 5 nova ter temeljita na spremembah zakonodaje na področju dohodnine. Na podlagi navedene spremembe zakonodaje se kot kmečko gospodinjstvo šteje skupnost ene ali več fizičnih oseb, članov enega ali več gospodinjstev, evidentiranih na istem naslovu, ki so na dan 30. junija v davčnem letu po predpisih o prijavi prebivališča stalno ali začasno prijavljene na tem naslovu, niso najeta delovna sila ter se vsaj za enega ali več članov kmečkega gospodinjstva šteje, da opravljajo osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost po določbah Zakona o dohodnini in je njihov skupni dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti najmanj 200 €. Davčna osnova od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti se ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, če povprečni skupni dohodek dveh zaporednih predhodnih davčnih let članov kmečkega gospodinjstva iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti preseže 7.500 € ali če se člani kmečkega gospodinjstva, za katere se skladno z 69. členom Zakona o dohodnini šteje, da opravljajo osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost, za to pros- tovoljno odločijo. Če se davčna osnova ugotavlja na navedeni način, kmečko gospodinjstvo ni upravičeno do uveljavljanja pavšalnega nadomestila. Če predstavniki kmečkega gospodinjstva, ki boste prejeli obvestilo, menite, da razlogi, zaradi katerih vam dovoljenje ne bo podaljšano, niso upravičeni, se obrnite na pristojni davčni urad. Če je razlog za nepo-daljšanje dovoljenja nepredloži-tev obračuna pavšalnega nadomestila (obrazec DDV-Obr PN) za leto 2012 in ga boste dodatno predložili prek sistema eDavki, morate kljub temu za pridobitev dovoljenja za leto 2014 predložiti novo vlogo, in sicer prek sistema eDavki na obrazcu DDV-VlgPN. Če je razlog za nepodaljšanje dovoljenja dejstvo, da sta v okviru kmečkega gospodinjstva dva ali več članov določena kot predstav- nika kmečkega gospodinjstva, ki imata za leto 2013 oziroma jima je bilo v letu 2013 izdano dovoljenje, pri tem pa nobeden izmed članov ni identificiran za namene DDV iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, mora član kmečkega gospodinjstva, ki ga določite kot predstavnika kmečkega gospodinjstva, za pridobitev dovoljenja predložiti novo vlogo, in sicer prek sistema eDavki na obrazcu DDV-VlgPN, ki kot lasten dokument priloži tudi izjavo, na kateri bodo podpisani vsi polnoletni člani kmečkega gospodinjstva (s podpisi potrjujejo le, da se strinjajo s predstavnikom, navedenim na vlogi). Zlatko Krasnič, kmetijski svetovalec Povrnitev trošarine za leto 2013 Upravičenci do vračila trošarine za energente, ki se dokazljivo porabijo za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije v višini 70 % povprečnega zneska trošarine, ki je predpisana za plinsko olje za pogonski namen, so kupci - fizične osebe, ki so v registru kmetijskih gospodarstev pri ministrstvu, pristojnem za kmetijstvo, evidentirane kot nosilci kmetijskega gospodar- stva in imajo 30. junija 2013 v RS v uporabi toliko kmetijskih in gozdnih zemljišč, da je njihova normativna poraba goriva vsaj 540 litrov za kmetijsko zemljišče in gozd oz. vsaj 150 litrov za gozd. V primeru spremembe nosilca kmetijskega gospodarstva - kmetije v obdobju uveljavljanja vračila trošarine se upravičenost prizna novemu nosilcu, če je bila ta oseba član tega kmetijskega gospodarstva na dan 30. junija 2013. Način uveljavljanja vračila Vloga za vračilo trošarine za leto 2013 se vloži pri pristojnem carinskem uradu glede na stalno prebivališče vlagatelja (pri nas je to Carinski urad Ljubljana, Šmartinska cesta 152a, 1524 Ljubljana), zahtevka do 31. marca 2014 na obrazcu TRO-A. Vračilo trošarine se uveljavlja za dejansko porabljene količine goriva, nabavljenega v RS, vendar največ do višine normativne porabe. Za vračilo trošarine se upošteva povprečni znesek trošarine za plinsko olje za pogonski namen v preteklem letu. Ta znesek vsako leto za preteklo leto ugotovi minister za finance. Zlatko Krasnič, kmetijski svetovalec Čebelarsko društvo Ig Čebelarji Čebelarskega društva Ig smo v januarju opravili redno dolžnost - občni zbor in začeli novo koledarsko sezono, tokrat tudi z novoizvoljenimi, osveženimi organi društva, katerih najpomembnejša naloga bo načrtovanje in izvedba praznovanja 80-letnice društva, kar bomo obeležili v poznem poletju. Več o tem vas bomo obvestili v naslednjih mesecih. Leto 2013 je bilo posebno leto. Pomlad je bila muhasta in silno neugodna. Čebelji stalež se je zelo skrčil, razvoj pa je bil slab. Tudi zato je bila bera cvetličnega medu skromnejša, pogrešali pa ste čebele na sadnem drevju. Leto se je razvilo in priča smo bili enkratnemu medenju hoje v Krimu in okolici, kar ste občani verjetno opazili tudi zaradi večje gostote dovozov čebelarskih tovornjakov. Bera je bila bogata in kakovostna. Zadovoljstvo domačih in gostujočih čebelarjev je bilo veliko, zato se bomo tega leta spominjali z veseljem. Čeprav se bodo čebele v februarju še grele v gruči in čakale višjih temperatur, pa čebelarji ne bomo gledali križem rok. Zmotno bi bilo misliti, da je naš interes usmerjen le na čebele, saj smo po srcu tudi prijatelji, varuhi in negovalci narave. Čebelar pogosto skrbi tudi za travnik, vrt s sadnim drevjem in gredico z začimbami in zelenjavo, žene pa poskrbijo še za cvetlično pestrost. In ena od nalog, ki nas čaka v februarju ali marcu, je tudi rez sadnega drevja. Spet si bomo postavljali vprašanja, katero vejo naj odrežemo in kje. Naj pustimo daljšo, da bo drevo bolj bogato, ali na naj jo skrajšamo, da bo bolj rodilo. Vsak je sicer mojster zase, nekateri tudi z desetletnimi izkušnjami, pa vendar je koristno pri tem prisluhniti tudi strokovnjaku. Tako tudi letos organiziramo praktični prikaz rezi sadnega drevja, ki ga bo vodil Roman Mavec, naš član in čebelarski svetovalec, hkrati pa vodja poskusnega sadovnjaka Kmetijskega inštituta Slovenije na Brdu pri Lukovici. Sprehodili se bomo od jablane do hruške, slive in ribeza, marelice in borovnic. Nekaterim bo to prineslo osvežitev znanja, drugim nova dognanja, vsem pa prijeten dogodek. Načrtujemo, da bomo prikaz rezi sadnega drevja opravili 21. februarja 2014 v popoldanskem času (16.00) v Brestu pri gostitelju Štefanu Buniču. Točen termin bo objavljen na spletnih straneh občine. Vsekakor pa se iz organizacijskih razlogov priporočamo za predhodno prijavo na elektronski naslov cebelarji.ig@gmail.com. Naj medi! Rok Janez Šteblaj, predsednik ČD Ig www.obcina-ig.si 25 Novice iz tomišeljske župnije V decembru je bilo v Tomišlju pestro in veselo. Otroci in mladi so se veselili prihoda Miklavža. Pred obdarovanjem so otroci zaigrali igrico o revni družinici in dobrih ljudeh, ki nas je pospremila v praznično vzdušje. Tomišeljski jasličarji Klemen, Matej, Peter, Jernej in Gašper so se letos še posebej izkazali in pripravili čudovite jaslice, ki v sebi nosijo veselo sporočilo božiča. Pred cerkvijo se vsako leto postavijo tudi jaslice v naravni velikosti in s svetlobnim učinkom, ki jih pod vodstvom Bojana Kraševca postavi Kulturno društvo Izviri. Pogled na tomišeljsko cerkev je tako še lepši. Na sveti večer smo imeli ob 18. uri božičnico, kjer je prepeval in sodeloval pri programu mladinski pevski zbor Arcus, ob 24. uri pa so nas z mini koncertom uvedli v božično praznovanje pevci Mešanega cerkvenega pevskega zbora Tomišelj. Obe maši je vodil Ivan Turk. Na državni praznik dan samostojnosti in enotnosti smo praznovali štefanovo. Pri blagoslovitvi konj je pela skupina Arcus. Na ta dan je naš zborovodja Štefan Balažic praznoval Abrahama, za kar mu čestitamo in želimo še naprej veliko užitkov v glasbenem ustvarjanju, pri delu s pevci izpod Krima pa veliko potrpljenja. Že pred prazniki Turistično društvo Krim postavi jaslice v naravni velikosti na hipodromu Krim. Pri blagoslovu jaslic in koncertu so sodelovali tudi naši mladi pevci iz Arcusa. Na predvečer Svetih Treh kraljev je na Golem potekal božični koncert, kjer so sodelovali tudi pevci skupine Arcus. V januarju 2014 smo se mladi iz Tomišlja pridružili ižanski mladini na mladinski maši in klepetu z Robertom Friškovcem. Pogovarjali smo se o sodobni komunikaciji, spletnih medijih in družbeno-so- cialnih omrežjih, kot so Twitter, Facebook itd. Del pogovora si lahko preberete v februarski izdaji Ognjišča na strani 106-107. Na Antonovo nedeljo, ko je v Tomišlju žegnanje, je bilo kljub dežju spet veselo. Po maši, ki jo je daroval Anton Košir, je sledilo druženje in licitacija krač pred župniščem. Praznovali smo tudi praznik mladih - Don Boskovo nedeljo. V programu so sodelovali mladi in Arcus. Simona Pavlič M Arcus na božičnem koncertu na Golem Jaslice v tomišeljski cerkvi Župnijska Karitas Ig v letu 2013 V letu 2013 je župnijska Karitas Ig s pomočjo dobrotnikov in donatorjev zbrala 450 kg hrane in higienskih potrebščin za posameznike in družine v stiski iz ižan- skih župnij. Hrano in higienske potrebščine smo zbirali v trgovini Blatnik-Mercator in v adventnem času tudi v župnijski cerkvi sv. Martina. Zbrali smo tudi 234 kg oblačil, obutve in posteljnine, ki smo jih v glavnem tudi razdelili. Manjša količina oblačil bo ljudem v stiski na razpolago v letošnjem letu. Zbirali smo tudi igrače in vse že oddali, nekateri posamezniki in podjetja pa so svoj dar dali v denarju in s tem omogočili nakup še nekaj dodatne hrane v času božičnih praznikov. Obiskali smo tudi nekaj naših občanov, ki živijo po domovih, in jim izkazali majhno pozornost. Z zbrano hrano, higienskimi in šolskimi potrebščinami smo tako pomagali 175 osebam, ki živijo same ali kot družina. Ženski pevski zbor Ig, Društvo Fran Govekar Ig in mešani cerkveni pevski zbor župnije Ig, ki so v decembru 2013 v župnijski cerkvi sv. Martina na Igu organizirali božični koncert Pesem angelov, so prostovoljne prispevke namenili za Župnijsko Karitas Ig, za kar se jim iskreno zahvaljujemo. Iskreni Bog, plačaj za vso dobroto vsem dobrotnikom in dona-torjem, trgovini Blatnik-Mercator, trgovini Pečjak ter Uredništvu glasila Mostiščar in Občini Ig, ki nam brezplačno objavljajo oglase za čim bolj uspešno in učinkovito delovanje naše dobrodelne organizacije. Župnijska Karitas še naprej prosi za vašo pomoč. Ana Podržaj, tajnica ŽK Uradne ure Karitas Ig Župnijska Karitas Ig ima uradne ure vsak drugi petek v mesecu od 17. do 18. ure v učilnici župnišča. rr 9 j ji - Župnijska Karitas Ig Ivan ta S T Troštova ulica 12 1292 Ig Transakcijski račun župnijske Karitas Ig, na katerega lahko prispevate svoj dar za pomoč ljudem v stiski: SI56 0209 8026 0579 946 (NLB, d. d.) Hvala vsem darovalcem! 26 www.obcina-ig.si ižanska pažarna vH GLASILO OBČINE IG • februar 2014 MOSTIŠČAR Tomišeljski gasilci razobesili azerbajdžansko zastavo Prijatelj Vasja me je prosil, ali bi lahko tomišeljski gasilci izvedli posebno akcijo. Na azerbajdžanskem veleposlaništvu v Ljubljani, ki je nasproti parlamenta, je bilo treba zamenjati zastavo. Po pogovoru našega vodstva z veleposlaništvom je akcija stekla takoj, menjava zastave pa je potekala v gasilskih uniformah. Komaj smo se dobro ustavili in postavili lestev, je že prišel varnostnik iz parlamenta z vprašanjem, kaj vendar počnemo pred parlamentom z gasilskim vozilom, ali se je kaj zgodilo? Poveljnik Jure Mavec je povedal, za kakšno akcijo gre, tako da je bilo vse v redu. tU ti X V \ In zakaj smo bili ravno gasilci poklicani na azerbajdžansko veleposlaništvo, saj se gasilci v glavnem borimo z ognjem? Azerbajdžan leži na jugu Kavkaza ob Kaspijskem morju. Njegova površina je enaka Avstriji, že od nekdaj pa ga povezujejo z ognjem. Zaradi bogatih nahajališč nafte in zemeljskega plina so v naravi pogosti samovžigi teh dveh snovi. Najbolj znani lokaciji teh naravnih pojavov sta Yanar Dag, kar v prevodu pomeni Ognjena gora, ter na polotoku Abšeron, kjer že več stoletij gori neprenehoma. Na omenjenem polotoku je tudi glavno mesto Azerbajdžana Baku. Ime Azerbajdžan lahko razdelimo na dva dela: Azer, ki pomeni ogenj, in Bajdžan, kar pomeni zaščitnik. Njegove prebivalce Azere lahko po naše imenujemo Narod zaščitnikov ognja ali Ognjeni narod. Azer je pri njih pogosto ime, takšno ime ima tudi odpravnik poslov azerbajdžan-skega veleposlaništva v Ljubljani. Azerbajdžanci so se osamosvojili istega leta kot Slovenci. Država s tisočletno kulturo, ki je bila nekoč del ruskega in sovjetskega imperija, je tudi zibelka naftne industrije. Še na začetku 20. stoletja je bila polovica nafte na svetu načrpana na naftnih poljih okoli Bakuja, pozneje, med drugo svetovno vojno, pa dve tretjini pogonskega goriva, ki so ga Sovjeti potrebovali za to, da so porazili nacistično Nemčijo. i \\ \ \ \\ \ Azerbajdžanska zastava izobešena Njihova starodavna beseda je 'nafta', ki izvira iz lokalnega azer-skega jezika, ki bi ga po naše lahko prevedli 'ognjeni jezik'. Zdaj je vsakemu razumljivo, zakaj smo se tomišeljski gasilci odločili, da prislonimo lestev na balkon 'Naroda ognjenih zaščitnikov'. Država Azerbajdžan bo ZDRAVO ŽIVLJENJE tudi prek gasilcev pri nas še bolj prepoznavna in priljubljena, zato nam je tako humano dejanje v veliko čast in spodbudo za nadaljnje delo. Jože Krašovec, tajnik PGD Tomišelj Foto: Jože Krašovec Na Igu še lahko izberete svojega osebnega zdravnika Občina Ig si je od svoje ustanovitve dalje prizadevala za čim boljšo dostopnost do zdravstvenih storitev svojih občanov. Priseljevanje je prineslo povečano število prebivalcev, tako je občina ob odprtju Centra Ig v letu 2008 štela 6540 prebivalcev. Povečanemu številu občanov pa ni sledil razvoj javne zdravstvene mreže, ki je ob odprtju Centra Ig vključevala eno zdravnico družinske medicine, dva zobozdravnika, dve patronažni sestri in eno magistro farmacije. Primanjkljaj je bilo čutiti predvsem na področju splošne medicine, kar se je kazalo v preobremenjenosti zdravnice Marije Gašperšič Štefančič, dr. med., prenekateri naši občani pa so bili prisiljeni obiskovati zdravnike v drugih okoljih, praviloma tam, kjer so imeli izbranega zdravnika že pred priselitvijo na Ig. Pomemben korak k primerni, kakovostni in varni zdravstve- ni oskrbi občanov pomeni leto 2011, ko je občina glede na deficitarnost zdravstvenih programov na primarni ravni uspela pridobiti program za dodatno ambulanto. Tako je maja 2011 v Centru Ig začela delati nova ambulanta splošne medicine Stanislava Ostanka, dr. med., spec. Po dveh letih in pol poslovanja podatki kažejo, da se je nova ambulan- ta med občani dobro prijela, saj se število opredeljenih oseb pri Stanislavu Ostanku konstantno povečuje. Po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije ga je do novembra 2013 za svojega zdravnika izbralo že 1.589 oseb. Dinamika povečevanja števila opredeljenih oseb za Stanislava Ostanka je razvidna iz tabele. Pregled vključuje tudi spremembe v ambulantah Marije Gašperšič Štefančič in Tatjane Jezerc Križanič, dr. med. (občina Škofljica). Nova ambulanta je zmanjšala preobre- menitev najbližjih ambulant, ki pa je še vedno višja od slovenskega povprečja. V novembru 2013 je imel namreč vsak (splošni, otroški in šolski) zdravnik v povprečju opredeljenih 1.777 oseb. Podatki tudi kažejo, da ostaja v ambulanti Stanislava Ostanka še manjši del programa neizkoriščenega. Vse, ki bi želeli svojega osebnega zdravnika izbrati v Občini Ig, zato vljudno vabimo, da to storijo, dokler razpoložljivi program izbiro še omogoča. Polona Skledar, občinska uprava Število opredeljenih oseb za zdravnike, zaposlene v občinah Ig in Škofljica, vir: zzzs Zdravnik Število Število opredeljenih oseb po datumih timov 31. 5. 2011 30. 11. 2011 31. 5. 2012 30. 11. 2012 31. 5. 2013 31.11.2013 Marija Gašperšič Štefančič 1,20 2250 2182 2130 2090 2043 2038 Tatjana Jezerc Križanič (Škofljica) 1,20 2344 2328 2319 2300 2295 2286 Stanislav Ostanek 1,00 151 648 1007 1245 1460 1589 Kaj imata skupnega stres in dihalne vaje Terapevtski učinki Energijske vadbe za zdravje in sproščanja omogočajo občutje blagodejnih učinkov na naše telo prav v vsakem trenutku in še dolgo po vadbi. Tako se pohvalijo vadeči in prav vesela sem, da so to občutili in zaznali, da se to kaže na zdravju in dobrem počutju. Vaje, ki jih izvajamo, namreč delujejo zdravilno. Naredite test: globoko vdihnite v trebuh, kot da hočete narediti žogo, in potem počasi izdihujte ter vleci-te nežno trebušne mišice proti hrbtenici v notranjost zadnjega dela trebušne votline. Naredite to počasi in s popolno pozornostjo. Naredite sklop treh predihavanj po pet ponovitev in potem spet čez nekaj ur. Vmes pijte vodo. Ste vedeli, kako vplivamo na svoje telo in sebe, kadar vadimo s pozornostjo? S pozornostjo pravilnega dihanja prezračimo telo, trebuh in pljuča, zato preprečimo vdor stresa in bolezni, ki postajajo v današnjem času vedno bolj kronične. Vsaka stopnja vadbe je zasnovana tako, da predihamo vse pljučne predele, posvetimo se notranjim organom. Posledica je zadovoljiva oskrba s kisikom in s tem je spodbujena presnova, saj s slabimi življenjskimi navadami in s čezmernim uživanjem hrane, tudi živalskih beljakovin in maščob, nezadostnega gibanja in nepravilne telesne drže, vztrajanjem v posebnih držah in položajih poskrbimo za to, da nastanejo: čezmerna telesna teža, različne presnovne bolezni in bolezni črevesja, revmatične spremembe, degenerativne spremembe, vnetja mišic in sklepov, nastane vnetje in vse se razboli. Tako omogočimo, da otrdijo sklepne vezi in mišičevje okrog posameznih sklepov ter postanejo mišice in kite toge in boleče. Počasi propadata žilje in živčevje do stopnje, da se spremeni telesni videz. Z Energijsko vadbo za zdravje s telesnimi ter dihalnimi vajami in različnimi tehnikami sproščanja naravno uravnovesimo delovanje telesa in duševnosti, zato se vzpostavi zdravje na vseh ravneh človeškega bivanja in zato delujemo celostno kot pozitivna oseba. To sem nam kaže takrat, ko občutimo, da smo ponovno napoln- jeni z notranjim zadovoljstvom, zavedanjem in pozornostjo do vsakega in vsega. Zato je tako življenje dragocena obogatitev za vsakogar, ki skrbi za svoje zdravje, saj lahko z redno vadbo ohranimo zdravje in življenjsko moč do visoke starosti. Zato še dodatno vabljeni krajani in krajanke Občine Ig in okolice. V skupini je prostor za vse zainteresirane, če imate pomisleke, oglasite se. Če ste opustili vse vadbe, kjer se niste dobro počutili ali vključili, tudi vabljeni! V današnjem času, ko vse poteka hitro, moramo biti pripravljeni na prav vse izzive in eden od teh je tudi ta. Bogastvo je sreča, veselje, ljubezen, univerzalno zdravje ravnovesje in intuicija je jasnost duha in srca. Svoje bogatstvo razdelimo med vsa živa in neživa bitja, da napredujemo, tako uresničimo smisel življenja. Tina Sešek, vaditeljica in terapevtka NOVOST Turistično društvo Kurešček vabi na otvoritveno sezono Energijske vadbe za zdravje in sproščanje vse svoje člane in občane vsak četrtek ob 17.30 uri v mali dvorani GC Golo. Prvi obisk vadbe je brezplačen, s seboj prinesete ležalko, večjo brisačo ali odejico, ohlapno oblačilo in toplejše nogavice (vadimo bosi). Energijska vadba za zdravje in sproščanje poteka tudi na OŠ Ig, zato lahko vadbo obiskujete tudi na tej lokaciji. Vabljeni! Vabljeni na gong zvočno kopel ob nedeljah, 23. februarja, 16. marca in 13. aprila 2014, ob 18.00 uri v RTC Zapotok. Prepustili se bomo zvokom in vibracijam gongov - sedne, zemlje in plutona - ter shrutija, oceanskega bobna in zvončkov. Vibracija je vse, slišna ali neslišna. S seboj prinesite: podlogo za ležanje, odejo, nekaj za pod glavo in vodo. Prinesite vodo v steklenici, da boste lahko vibracijo gongov skozi meditacijo ujeli in jo odnesli s seboj domov. Ta vas bo potem podpirala še v naslednjih dneh. Prav tako lahko s seboj prinesete tudi kristale. Zvočna kopel bo potekala pod strokovnim vodstvom izvajalke Maje Kristan, učenke Dona Conreauxa. Prispevek na osebo je 4 €. Obvezne prijave najpozneje do petka pred vsako izvedbo na tel.: 041/612-891 Maji ali 041/222-312 Darji. Pošljete lahko tudi SMS-sporočilo. Društvo Zapotok, Sekcija za zdravo življenje Vabljeni na PRENOVLJENO JOGO ob sredah, ob 19.30, v RTC Zapotok Ponujamo vam vse na enem mestu: krepitev, raztezanje, sproščanje mišic (tudi s športnimi rekviziti - trak, žoga, uteži). S pravilnim dihanjem so učinki večji. Znebite se stresa, dvomov in mnogih zdravstvenih težav. Spoznajte sebe, odkrijte svoje razsežnosti in sposobnosti. Prvi obisk je brezplačen! Podprite velike energijske spremembe, ki se dogajajo v tem letnem času. Naučite se preizkušene tehnike, da boste spomladi zažareli s pomlajenim obrazom, lahkotnim telesom in prijetnim notranjim počutjem. Vabljeni na BODY FACE TRAINING, vadbo obraza in telesa. Prvi obisk je brezplačen. Zbiramo prijave. Informacije na tel.: 041/397-789 ali 041/316-989; www.jogaribnica.si; darinka.suljevic@guest.arnes.si Društvo Zapotok, Sekcija za zdravo življenje, v sodelovanju z Društvom Joga v vsakdanjem življenju Ribnica 28 www.obcina-ig.si laninski kotiček GLASILO OBČINE IG • februar 2014 MOSTIŠČAR Stojkov nočni pohod Stojko je udeležence nočnega pohoda 11. januarja letos že četrtič popeljal iz Želimelj v Zapotok pod Kureščkom in nazaj. Pred gasilskim domom v Želimljah so se že v mraku začeli zbirati ljubitelji te tradicionalne nočne pohodniške avanture. Ko se jim je priključila skupina pohodnikov, ki so se na pot podali v obratni smeri, iz Zapotoka proti Želimljam in nazaj, se je množica več kot 200 ljudi z lučkami podala v noč. Zakladi so v naravi Kaj je pravzaprav tisto, kar nas ne glede na vreme požene v naravo, v gore in hribe, na trim steze, na sprehajalne in pohodniške poti, na zunanje športne rekvizite in podobno. Ko se nam nabere preveč skrbi, ko nas obvladuje rutina in obveznosti, takrat začutimo, da moramo proč, da moramo nekaj storiti. Požene nas želja po gibanju na svežem zraku, v zelenem okolju. Takrat poiščemo sprostitev in zaklade v naravi. V naravo nas žene tudi športni navdih, kjer se združujeta zdrav duh v zdravem telesu in druženje z ljubitelji rekreacije. Mnogo zakladov imamo v naravi, zavemo pa se jih šele takrat, ko nas na to spomnijo drugi, ki živijo v mestnih in ljudem manj prijaznih okoljih. Zavemo se jih tudi tedaj, ko jih občutimo sami, saj se po športnih aktivnostih počutimo sveži in popolnoma prerojeni. Eden od takšnih zakladov je Stojkov nočni pohod. Nudi nam priložnost za prijeten rekreacijski sprehod in uživanje v naravi ali pa priložnost za merjenje kondicije in zmogljivosti. Na pot se podamo v skupini, vodeno in počasi ali pa posamezno, s stoparico v roki ali lenobno zasanjano. Sami lahko izbiramo. V objemu pravega planinskega ozračja Barje je pregrada, ki na jugu navidezno loči Dolenjsko od preostalega planinskega sveta. Toda v hribih okrog Kureščka se ne neha planinski svet in ne izginejo planinska obeležja markiranih poti. Resda so rdeči kolobarčki markacij na naši poti izginjali v noč, a ko smo se vzpenjali po ozki, z resjem obloženi mehki stezi iz Želimelj proti Rogatcu, smo bili v objemu pravega planinskega ozračja. Pod Kureščkom, kjer nas je vodila pot in kjer se gozd nekoliko odpre, smo vdihovali svežino zraka hribovskih planjav. Okoli stožčaste-ga vrha Kureščka, ki kraljuje v mokrško-krimskem hribovju kot razglednik, kronan s cerkvijo, na valovitih planotah ležita hribovski vasici Visoko in Zapotok. Prav v drugo je vodila naša pot. Na Kurešček že od nekdaj iz Želimelj Pot na Kurešček gre iz doline že od nekdaj iz Želimelj. Po kri-vuljasti rebri, ki se razteguje od Želimeljske ceste in od nekdaj Čotove gostilne, je to najkrajša, okrog 8 km dolga markirana pot. Dve uri hoda sta napisani na rdeči tablici in toliko tudi potrebuješ. Če se vzpenjaš popoldne, ko se sonce upre v stene od zahodne strani in če se v oddih in lep razgled zaustavljaš, potem potrebuješ več. Toda vreden svojega časa in nepopisno lep pogled je na slikovito panoramo gorenjskih planin. Težko se tudi odločiš, katera stran je lepša, ko jo opazuješ s poti, Notranjska z veličastnim Snežnikom ali Dolenjska z Gorjanci in Kumom. Bližje našim očem se nad Želimeljsko dolino dvigajo Sv. Ahac s Turjakom, Veliki Osolnik in proti jugu Sv. Primož, Sv. Gregor in Sv. Ana nad Ribnico. Kot brata pa na zahodnem delu nad sotesko Iške, vsak na svoji strani, impozantno in širokih pleč stojita Krim in Mokrc. Seveda se lahko na Kurešček povzpneš tudi iz drugih smeri. Po grapi Želimeljskega hudournika se pod Selnikom v vijugah in ob samotnem Benšetovem mlinu vzpenja hudourniška pot, ki jo sem in tja preskoči potok in te zasanja v pravo posebnost visokogorskega sveta. Iz Iškega vint-garja se po Mokrško gozdnatem grebenu in čez prostrane planinske senožeti prav tako pride na Kurešček. Prijetno druženje v Zapotoku Lep je ta naš relief valovite krajine s kipečimi hrbti in mogočnimi vrhovi, še lepše pa nam je bilo, ko smo se po šelestečem listju bukovega gozda pod Kureščkom pomikali proti Zapotoku. Takrat smo vedeli, da naša postojanka za oddih in okrepitev ni več daleč. Kot vsako leto smo se tudi letos v prostorih RTC-ja ogreli s toplim zeliščnim čajem in si z joto povrnili izgubljene moči. Že vnaprej smo vedeli, da bo za množico ljudi, ki smo jih pričakovali, RTC pretesen, zato smo zunaj že prej postavili šotor. Vedno se skušamo pri organizaciji pohoda maksimalno potruditi, da bi se ljudje počutili dobro, sproščeno in prijetno, s toplimi občutki kot doma. To pa terja veliko dela in priprav že pred pohodom. Letos smo poleg smerokazov na poti namestili tudi svetlobne oznake. Pot je bila tako tudi za individualnega obiskovalca dobro označena. Nevarna in ozka mesta smo zavarovali s trakom. Skupino je vodilo šest vodnikov. Z nami na poti je bila tudi medicinska sestra s torbo prve pomoči. Vsem hvala za pomoč, brez prispevka ljudi, ki so pripravljeni priskočiti in pomagati, bi bil 4. Stojkov nočni pohod brez sledi. Hvala tudi ansamblu Ponos, ki se je iz doline pripeljal v naše hribe in poskrbel, da so gojzarji na nogah kar naenkrat postali čarobno plesno lahki. V poznih večernih urah so se mnogi morali iztrgati toplemu zavetju RTC-ja in se vrniti nazaj v Želimlje. Za nami so ostale stopinje in upamo, da smo pustili oprijemljive sledi ter vzbudili željo, da se naslednje leto na jubilejnem 5. Stojkovem nočnem pohodu spet srečamo. Darja Mlakar, Društvo Zapotok, Sekcija za zdravo življenje planinski kotiček MOSTIŠČAR I GLASILO OBČINE IG • februar 2014 Deveti božični nočni pohod na Planinco (550 m) Živimo v času, ko ljudje na več načinov iščemo pot k naravi. Ena izmed razširjenih rekreacij je tudi pohodništvo. Planinsko društvo Krim, ki ima že več kot 130 članov, vsako leto konča celoletne pohode z božičnim pohodom na Planinco. Tako kot vsako leto smo se tudi letos zbrali na avtobusni postaji v Podkraju pod cerkvijo sv. Janeza Krstnika na božični dan, 25. 12. 2013, ob 17. uri. Čeprav je bilo napovedano deževno vreme, se nas je zbralo kar veliko poho-dnikov. Med potjo smo si tudi letos ogledali lepo izdelane jaslice v obcestni votlini, ki jih je tudi tokrat postavila predsednica SVS Podkraj Darja Perme. Lahko rečem, da so vsako leto lepše in bogatejše, zato se Darji vsi lepo zahvaljujemo. Iz minute v minuto se je skupina povečevala. Prihajali so še po drugi poti iz Tomišlja od blizu in daleč, celo iz Kranja. V lovskem domu se nas je zbralo okoli 80 razgretih pohodnikov. Za ples in veselo razpoloženje je poskrbel domači ansambel Ponos, ki je igral in prepeval pozno v noč. Hrano in druge dobrote je vsak prinesel s seboj v nahrbtniku, za odličen planinski čaj pa je poskrbel oskrbnik koče Milan Koren. Posebno pozornost smo posvetili dvema slavljenkama, ki sta imeli rojstni dan, ena 25 let in druga 50, za kar jima iskreno čestitamo! Okoli polnoči smo se začeli vračati proti domu, veselo razpoloženi, pa čeprav je rahlo de- ževalo. Ob slovesu smo drug drugemu zaželeli vesele božične praznike in srečno novo leto 2014 z mislijo, da se drugo leto ponovno vidimo na desetem božičnem nočnem pohodu na Planinco. Jože Krašovec, načelnik Odseka za planinska pota pri PD Krim Občina Ig in SVS Iška vabita na 12. matijev nočni POHOD NA KRIM, ki bo v petek, 21. februarja 2014. Zbor pohodnikov med 17.00 in 18.00 uro v Iški, na križišču za Gornji Ig. Startnina je 5 eur na osebo. Vsi pohodniki morate imeti primerno obutev, pohodne palice in baterijsko svetilko. Udeleženci se pohoda udeležijo na lastno odgovornost. Vabljeni na vadbo aikida Treningi potekajo na osnovni šoli Ig, in sicer ob ponedeljkih in četrtkih med 17.30 in 19.30. Ker trenutno še ni veliko vadečih, imamo vadbo skupaj (starejši otroci in odrasli), zaradi česar je trening daljši kot eno polno uro (1,5 do 2 uri). Informacije: spletna stran: www.aikidokrim.si e-pošta: aikido.krim@gmail.com GSM: 041/684-884 (Danilo) ŠPORT Lara Janželj osvojila naslov srednješolske državne prvakinje v šahu za šolsko leto 2013/2014 Srednješolsko posamično prvenstvo je potekalo v soboto, 7. decembra 2013, v prostorih Srednje gradbene šole in gimnazije Maribor. Državno prvenstvo je potekalo v dveh ločenih konkuren-cah, in sicer: dijaki do 20 let (rojeni 1994 in mlajši) in dijakinje do 20 let (rojene 1994 in mlajše). Srednješolsko DP 2013/2014, Maribor, 6.-7. 12. 2013 Dekleta Mesto Ime Kateqorija ELO Klub T MBuch 1. Lara Janželj WMK 1849 Gimn. Ledina 7.0 35.5 2. Caterina Leonardi WM 1939 Gimn. Vič 6.5 38.5 3. Teja Vidic WMK 1882 Gimn. Bežigrad 6.0 38.0 Fantje Mesto Ime Kateqorija ELO Klub T MBuch 1. Peter Urbančič MK 2104 ŠC Krško-Sevnica 9.0 42.5 2. Boris Markoia M 2167 Gimn. Ljutomer 7.5 39.5 3. Sebastjan Markoja MK 2092 Gimn. Ledina 7.0 38.0 5. Domen Hiti MK 2149 Gimn. Ledina 6.0 43.5 25. Jaka Čop II 1711 Gimn. Vič 5.0 29.5 Prvenstva so se udeležili trije člani ŠK Ig, ki so hkrati tudi dijaki srednjih šol. Lara Janželj je v skupini dijakinj dosegla v devetih kolih 7 točk, kar je bilo dovolj za osvojitev naslova srednješolske državne prvakinje. Lara je s tem ubranila naslov, ki ga je dosegla tudi v preteklem šolskem letu. Domen Hiti je v skupini dijakov dosegel 6 točk in se uvrstil na peto mesto, Jaka Čop pa se je s petimi doseženimi točkami uvrstil na 25. mesto. V skupini dijakinj je igralo 15 šahistk in v skupini dijakov 56 šahistov. 56 l -Jf m Adrjan Rmi Lara Janželj 30 www.obcina-ig.si Uspešno končali staro leto in odločno naprej na evropsko prvenstvo V decembru starega leta so se ižanski karateisti udeležili dveh pomembnih tekmovanj: mednarodnega turnirja Zveze tradicionalnega karateja Slovenije v Ilirski Bistrici in tretjega pokalnega turnirja za Pokal Slovenije 2013. Rezultatsko je klub odlično končal leto 2013, saj je osvojil drugo mesto v Pokalu Slovenije za leto 2013. Prvič v Ilirski Bistrici na tekmovanju sorodne karate organizacije pod nekoliko drugačnimi pravili so se ižanski karateisti dobro odrezali. V konkurenci 300 tekmovalcev, ki so prihajali iz 24 kubov iz Slovenije in Italije, smo osvojili: 1. mesto Nik Nedelko v katah, 1. mesto Dino Mujdžič v borbah, 3. mesto Taja Kočar Rožaj v katah in 3. mesto Lovro Kramberger v dogovorjenih borbah. Na zadnje tekmovanje v letu 2013, v Kuzmo, se je skupaj odpravilo devet tekmovalcev in trener Matej Kabaj 4. DAN. Tekmovalci so ta dan blesteli v katah in borbah. Kot zanimivost lahko navedem, da smo v vseh kategorijah, v katerih smo tekmovali v borbah, osvojili 1. mesto - to je bilo pet kategorij. Skupno smo osvojili osem prvih mest, štiri druga mesta in eno tretje mesto. Skupno smo na turnirju osvojili 2. mesto, kar je bilo tudi dovolj za skupno 2. mesto Pokala Slovenije za leto 2013, kamor se štejejo trije turnirji čez celo leto. Še enkrat čestitke! December smo v klubu končali s skupnim družabnim večerom, kjer smo ob dobri jedači in pijači pokramljali, si razdelili darilca in si voščili srečno v novem letu. Že januarja smo začeli aktivno, saj je leto 2014 leto evropskega prvenstva, ki bo tokrat potekalo v Dresdnu v Nemčiji. Z rezultati, trudom in pravilno motiviranostjo so se trije člani kluba uvrstili v reprezentanco Shotokan Karate-do zveze Slovenije. Skupaj še s preostalimi reprezentanti se bodo v maju udeležili tega prestižnega tekmovanja. Prve priprave reprezentance v tem letu so bile drugi vikend januarja, nadaljevale pa so se na strokovnem seminarju v Murski Soboti. Na izpitih po seminarju je Dino Mujdžič uspešno opravil izpit za 1. KYU in s tem postal mojstrski kandidat. To je tudi trenutno najvišja stopnja pasu, ki jo je dosegel karateist, vzgojen na Igu. Čestitke! Februar je tekmovalno že v polni formi, saj nas čakajo tekmovanja v Italiji in na Nizozemskem ter mednarodni turnir v Rušah. Marca pa je na vrsti državno prvenstvo. Mateja Breznik, sekretarka Karate-do kluba Ig Shotokan www.obcina-ig.si 31 I GLASILO OBČINI Plezanje v Zapotoku Plezalna stena v RTC Zapotoku je 24. 1. 2014 zaživela v svojem polnem sijaju z mladimi plezalci plezalne sekcije Društva Zapotok. Ta dan smo imeli odprti trening za vse plezalce, ogled pa je bil namenjen tako staršem kot tudi njihovim prijateljem, ki so si lahko v živo ogledali, kako poteka trening pod vodstvom trenerke Polone Dobrovoljc (nekdanje članice mladinske reprezentance Slovenije). V eni uri so si ogledali potek treninga od ogrevanja do plezanja prečk in tudi težjih smeri v previsu. V plezalni sekciji so plezalci, ki se že tretje leto udeležujejo plezalnih treningov, kakor tudi začetniki. Možnost plezanja so dobili tudi mlajši, čeprav še niso člani plezalne sekcije. Za vse udeležence je bila to prijetna izkušnja plezanja pred gledalci. Plezalci pa se tudi že pripravljajo za drugo meddru-štveno plezalno tekmo mlajših za pokal Zapotok 2014, ki jo bomo organizirali v okviru krajevnega praznika v mesecu marcu. Vito Čehovin, Plezalna sekcija, Društvo Zapotok Mladi plezalci na odprtem treningu Maratonski tek, način mojega življenja ... Toni Erjavec, maratonski tekač iz Matene Maratonski tekač Toni Erjavec iz Matene praznuje letos velik športni jubilej - z maratonskim tekom, ki je že davno nazaj postal način njegovega življenja, se je začel ukvarjati pred natanko 30 leti. Toni, prosimo vas, da nam v uvodu zaupate, kdo vas je pravzaprav navdušil za tek, saj je bilo pred 30 leti tekačev malo in tek ni bil tako priljubljena disciplina, kot je denimo danes? Vse skupaj se je res začelo leta 1984, za tek pa me je navdušil sosed. Tekačev je bilo takrat malo in spomnim se, da so me sprva nekateri domačini gledali malce postrani, ko sem treniral po poteh Iga ter bližnje in daljne okolice. Vsak začetek je težak. Sprva sem tekel bolj amatersko, za svojo dušo, so pa že intenzivni treningi in tekmovanja doma in v tujini v prvih dveh letih mojega teka pokazali, da sem talentiran maratonski tekač in da vse skupaj ne bo ostalo na amaterski ravni. Tekaške zmage in lepa priznanja zlasti v Italiji so me tako motivirali, da sem začel ob redni službi še več trenirati in dobri tekaški rezultati so se kar vrstili, zato sem teku ostal zvest vse do danes. Maratonski tek je trdo delo in le najboljši vztrajajo tako dolgo. Popolnoma se strinjam z vašo trditvijo. Maratonski tek je trdo delo, ki zahteva od tekača veliko vztrajnosti in potrpežljivosti. Dejstvo je, da vsa dolga leta treniram v vseh letnih časih, vreme zame nikoli ni bila ovira. Nekoč se je eden mojih prijateljev pošalil, ko je dejal, da sem hitrejši od vetra. V dolgih 30 letih ste pretekli veliko kilometrov ter se udeležili številnih tekmovanj doma in na tujem. O pretečenih kilometrih rad spregovorim, teh kilometrov se je res nabralo zelo veliko. Pretekel sem več kot 150 tisoč kilometrov. V mislih imam 85 velikih maratonov, veliki maraton je dolg 42 km, udeležil pa sem tudi več kot 300 malih maratonov, mimogrede, mali maraton je dolg 21 km. Kolikor vem, vi nadvse radi tečete tako imenovani veliki maraton, kakšen je vaš osebni rekord na velikem maratonu? Imate prav, že od nekdaj se navdušujem nad velikim maratonom, gre za tek na 42 km ali tako imenovani kraljevski maraton. Gre za zagotovo najzahtevnejšo disciplino, ko morate praktično dati vse od sebe - ta disciplina od tekača zahteva izjemno dobro fizično in psihično pripravljenost. Moj osebni rekord na 42 pretečenih kilometrov je natanko 2 uri in 33 minut. Na ta rekord sem še posebej ponosen. Sicer pa vam lahko zaupam, da sem največ zmag in osebnih rekordov dosegel prav po Italiji, kjer sem skozi dolga leta svoje tekaške kariere tudi največ tekmoval. Še posebej pa ste ponosni na teke v New Yorku, kjer tečejo najboljši tekači iz vseega sveta? Na maratonske teke v New Yorku imam lepe spomine, šlo je za maratonske teke na 42 km. Tekaških tekmovanj v New Yorku sem se udeležil šestkrat, vsi moji nastopi so bili zelo uspešni in sem solidno zastopal slovenske barve, še posebej pa sem bil uspešen leta 2003, ko sem zasedel 88. mesto od 44.400 nastopajočih iz vsega sveta. V bistvu je bil to takrat tudi najboljši slovenski rezultat na tako pomembnem tekaškem tekmovanju v Ameriki. Lepi spomini pa vas vežejo na tradicionalne teke trojk? Na teku trojk v Ljubljani tečem že od leta 1985. Ta tek poteka že vrsto let v mesecu maju. 32 www.obcina-ig.si Osebni rekord na teku trojk sem dosegel leta 2003 s časom 1 ura in 44 minut. Takrat sem tekel z dvema vrhunskima tekačema Romanom Kejžarjem in Marjanom Krempljem. Rezultat je bil takrat izjemen, če izpostavim dejstvo, da nova generacija tekačev v povprečju zmaguje z deset minut slabšimi rezultati. Zato na tem mestu sporočam, da je bilo moje najuspešnejše tekaško leto 2003. Kakšni so vaši tekaški načrti za v prihodnje? Že res, da se športniki skozi leta iztrošimo, a maratonski tek ostaja disciplina, ki se ji ne nameravam odpovedati. Seveda ne dosegam več takih rezultatov kot nekoč, a sem med veterani, kamor se uvrščam zdaj, še zmeraj zelo dober. Kmalu bom dopolnil 57 let. Ko me že sprašujete o načrtih, me letos čaka še posebej velik izziv - povabljen sem na tek v Ameriko, kjer ne bom le tekmoval, ampak bom obiskal svoje sorodnike, ki so šli že davno nazaj s trebuhom za kruhom v to nekoč obljubljeno daljno deželo. Sicer pa bo tekaških izzivov dovolj, zato maratonski tek ostaja moja najbolj priljubljena disciplina tudi v prihodnje. Tek tako v Sloveniji kot po svetu ima veliko prihodnost, vesel sem, da se razvija in da ima vse več privržencev tudi v Sloveniji. Zdravko Erjavec ŠD Mokerc Ig Rokomet na Igu še kako živi Od zadnjega članka ŠD Mokerc Ig v Mostiščarju je minilo kar nekaj časa, zato na začetku prispevka še kratek pregled prejšnje sezone 2012/2013, ki je bila rezultatsko gledano najuspešnejša sezona v 55-letni zgodovini kluba. Članska ekipa si je z 10. mestom prvič v samostojni Sloveniji zagotovila obstanek v 1. B državni rokometni ligi, po jesenskem delu pa so bili celo na 6. mestu. V tekmovanju mladih so naše ekipe dosegle naslednje rezultate: starejši dečki A - 8. mesto, starejši dečki B - 2. mesto, mlajši dečki A - 1. mesto, finale je bilo na Igu (državni prvaki že 3. leto zapored), mlajši dečki B - 12. mesto, mini rokomet - uvrstitev na finalni turnir. V skupnem seštevku tekmovanja mladih, poleg zgoraj naštetih kategorij so v seštevek točk zajeti še mladinci in kadeti, se je ŠD Mokerc Ig na lestvici uvrstil na visoko 5. mesto, če pa upoštevamo le rezultate kategorij, v katerih so naše ekipe tekmovale, smo dosegli 2. mesto v Sloveniji, pred nami je bil le RK Trimo Trebnje. Tako vrhunske rezultate je iz leta v leto vedno težje ponavljati ali celo izboljševati, saj ima konkurenca precej večjo populacijo otrok kot mi na Igu. Kljub temu si vsako sezono zastavimo visoke cilje. Po koncu lanske sezone je bilo kar nekaj sprememb med trenerskim kadrom. Člansko ekipo je po Nedeljku Ošapu prevzel Vasily Dubonosov, poleg tega vodi še vse skupine mini rokometa. Ekipi kadetov in starejših dečkov A trenira Tomaž Tomšič, ki je na tem mestu zamenjal Boštjana Makovca, preostale kategorije, starejše dečke B, mlajše dečke A in mlajše dečke B, pa še vedno trenira Dejan Vujic. Sezona 2013/2014 V letošnji sezoni je prvi del tekmovanja v vseh kategorijah (z izjemo mlajših dečkov B) že mimo. Člani so trenutno spet na 10. mestu, kar bi jim ob koncu sezone ponovno zadoščalo za obstanek v 1. B ligi. Kadeti so z uvrstitvijo v polfinalno skupino že izpolnili osnovni cilj, ekipa je namreč leto dni mlajša od vseh nasprotnikov v polfinalu, saj nimamo niti enega igralca letnika 1997. V nadaljevanju sezone od njih pričakujemo le, da se bodo borili po svojih najboljših močeh. V polfinalne skupine so se uvrstile tudi vse druge naše ekipe v kategorijah SDA, SDB, MDA in MDB. Ekipa SDA je v predtekmo-vanju dosegla 12 zmag in 2 poraza, ekipa SDB 11 zmag in le en poraz, ekipa MDA 10 zmag (brez poraza) in ekipa MDB 11 zmag in1 poraz (imajo še 2 tekmi v predtek-movanju). Uvrstitev v polfinale v vseh petih kategorijah, od mlajših dečkov B pa vse do kadetov, je poleg ŠD Mokerc Ig uspelo le še RK Gorenje Velenje, RK Celje Pivovarna Laško in RD Loka 2012, kaj to pomeni, pa povejo imena teh klubov. Po odigranih treh krogih v polfi-nalnih skupinah je vidno, da imajo SDA in SDB, tako kot kadeti, v svojih skupinah močnejše nasprotnike kot so v drugi polfinalni skupini, zato bo najvišja mesta iz prejšnjih sezon še toliko težje obraniti. MDA in MDB bodo tekmovanje RK M0KERC-IG v polfinalnih skupinah začeli po zimskih počitnicah, zato nasprotniki še niso znani. Mini rokometaši so prav tako zelo zagnani. Od 1. do 5. razreda interesno dejavnost mini rokomet obiskuje kar 53 otrok, trenirajo 2 do 3 krat tedensko in tekmujejo na šolskem področnem tekmovanju, najboljši po področjih pa se ob koncu sezone srečajo na festivalu mini rokometa. Dodatno se prek kluba večkrat v sezoni udeležujejo tradicionalnih turnirjev po Sloveniji, kjer kot po pravilu dosegajo zelo dobre rezultate. Najbolj prepričljivi so bili novembra na turnirju v Ribnici, kjer je letnik 2004 osvojil 1. mesto, letnik 2005 1. in 2. mesto in letnik 2003 4. mesto. Ob koncu starega leta 2013 smo v športni dvorani na Igu organizirali Božično-novoletni turnir, na katerem so se gledalcem predstavile vse naše kategorije, od mini rokometašev pa vse do veteranov. Turnir je bil kot vedno zelo dobro obiskan. Za več informacij o tekmah, rezultatih, lestvicah ipd. si oglejte našo spletno stran na povezavi www.mokerc-drustvo.si, kjer so tedensko objavljene vse potrebne informacije o naših ekipah, hkrati pa ste vsi vabljeni na ogled tekem. Andrej Ambrož, ŠD Mokerc Ig www.obcina-ig.si 33 Vabimo vas na strokovno predavanje z delavnico AROMATERAPIJE IN NARAVNE KOZMETIKE, IZDELAVA ZOBNE PASTE v sredo, 26. februarja 2014, ob 17.00 uri v RTC Zapotok V teoretičnem delu bomo spoznali: V osnove aromaterapijo in naravne kozmetike, V najbolj uporabna eterična olja in postopek pridobivanja, V vključitev eteričnih olj v naravno kozmetiko, kulinariko, zdravilstvo in čistočo doma. V praktičnem delu bomo skupaj izdelali: V zobno kremo iz gline, hidrolatov in različnih eteričnih olj. Z vami bo aromaterapevtka Ana Ličina, ustanoviteljica zavoda Šola aromaterapije. Prispevek za strokovno predavanje z delavnico je za člane Društva Zapotok 5 €, za vse preostale 7 €. Vsak udeleženec bo s seboj odnesel lonček naravne zobne kreme, ki bo zadostovala za ves mesec. Dodatne informacije lahko dobite na 041/222-312 ali 041/808-128. Prisrčno vabljeni! Društvo Zapotok Sekcija za zdravo življenje Sekcija za družbeno dejavnost in družbeno odgovornost DRUŠTVO FRAN GOVEKAR IG Spoštovani ljubitelji Ljubljanskega barja! Tudi v letu 2014 bomo nadaljevali z izjemno uspešno serijo predavanj s skupnim naslovom Barje, ali te poznam? Pripravili smo zanimiva predavanja, zato vas vljudno vabimo, da se nam pridružite. Dr. Anton Velušček, Inštitut za arheologijo ZRC SAZU V sklopu predavanj Barje, ali te poznam vabimo na predavanje Sedimenti barja in kamnine barjanske OKOLICE: tihe priče burne preteklosti 27. februar 2014 ob 19.00 v Mladinskem domu Predavatelj: Boštjan Rožič, Oddelek za geologijo, Naravoslovno tehniška fakulteta Univerze v Ljubljani rs mestna knjižnica ljubljana Strokovno predavanje Sanje Lončar Zamolčane zdravilne moči začimb Knjižnica Ig, sreda, 5. marec 2014, ob 19. uri Na predavanju Sanje Lončar bomo izvedeli, da lahko številne težave, ki nas pestijo, omilimo ali celo ozdravimo s ščepcem začimb, ki jih morda že imamo na vrtu, okenski polici ali v kuhinji. Predstavila nam bo pozabljena znanja naših prednikov, izkušnje tradicionalnih medicin vsega sveta in sodobnih znanstvenih spoznaj, ki so bila podrobno opisana v knjigah Ščepec vedenja in Ščepec rešitve. Vstop prost! IMp«.' MI ■—1 'H v- n mestna knjižnica ljubljana Strokovno predavanje Andreje Rustja Življenje v samostanih Knjižnica Ig, sreda, 12. marec 2014, ob 19. uri Predavateljica Andreja Rustja je precej časa preživela v različnih samostanih po svetu. Posredovala nam bo lastne izkušnje iz življenja v ašramu, pagodii, pravoslavnem samostanu ter kontemplativnem ženskem samostanu. Pripravila je zanimiv in razgiban program ob slikah iz samostanov, tradicionalnih oblekah ter tipičnih predmetih, katerih uporabnost nam bo demonstrirala. Poskušala nam bo pričarati delček življenja, ki ga večinoma ne poznamo. Vstop prost! 34 www.obcina-ig.si Rezultati nagradne igre Izžrebanci nagradne igre Mestnega muzeja Ljubljana, objavljeni v decembrski številki Mostiščarja, ki so prejeli po dve brezplačni vstopnici za razstavo Kolo, 5200 let, so: Eva Juvančič, Brest Lidija Jurjevič, Ig Ljudmila Bartelj, Tomišelj Meta Grebenc, Vrbljene Blaž Pucihar, Iška vas Koledar izdaj Mostiščarja v letu 2014 Mesec Rok za oddajo prispevkov Predviden izid Januar / Mostiščar ne izide Februar 29. 1. 2014 14. 2. 2014 Marec 26. 2. 2014 14. 3. 2014 April 26. 3. 2014 11. 4. 2014 Maj 30. 4. 2014 16. 5. 2014 Junij 28. 5. 2014 13. 6. 2014 Julij, avgust / Mostiščar ne izide September 27. 8. 2014 12. 9. 2014 Oktober 1. 10. 2014 17. 10. 2014 November 29. 10. 2014 14. 11. 2014 December 26. 11. 2014 12. 12. 2014 Datumi so okvirni, zato spremljajte tudi aktualne mesečne podatke o predvidenih rokih izdaje na spletni strani in v Mostiščarju. Uredništvo Mostiščarja Spoštovani krajani vasi pod Mokrcem! Vljudno vabljeni na SLOVESNOST OB KRAJEVNEM PRAZNIKU PODMOKRŠKIH VASI, ki bo v nedeljo, 16. marca 2014, ob 16. uri v kulturni dvorani Golo. Nastopili bodo: otroci iz vrtca Ig - enota Hribček, učenci podružnične osnovne šole Golo, ženski pevski zbor KD Mokrc Žene dveh vasi in drugi. SVS-ji in društva podmokrških vasi The Power to Surprise tm KIA - NAJVEČ AVTA ZA VAS DENAR! AVTOTRADE, D.O.O., VRHNIKA, 01-755-79-05 (prodaja), 01-755-79-00 (servis) www.avtotrade.kia.si D www.facebook.com/KIASIovenija Kombinirane porabe goriva: 3,2 - 5,5 l/100km, emisije C0?: 3,2 - 5,5 g/km C02. Vse ostal9 info. o porabi goriva in emis. CO, na voljo v priroč. o varčni porabi goriva in emis. CO , na prod. mestu in na vvww.kia.si/ernission. V posebni Australian Open ponudbi velja cena 9.990 EUR za Rio 1.2 CVVT LX Fun 3V. Cena vkljui, vse dane popuste in prihranke in ne vključ, kovinske/bele barve in stroška priprave vozila, Akcija EOM 0% velja za nakup novega vozila KIA po ponudbi KMAG d,d, po rednem maloprodajnem ceniku ob sklenitvi pogodbe o financ, leasingu preko Hypo Leasinga d.o.o., VBS Leasinga d.o.o, in Summit Leasing d.o.o. Financ, zajema: obdobje financ, do S4 mes., EOM 0%, stroški odobritve 0 EUR. Akcija EOM 0% velja 3.1.2014 -15.2,2014.Financ, se lahko zavrne, če stranka nima ustrezne bonitete. Akcija EOM 0% NE velja za vozila, ki bodo prodana pod pogoii posebne ponudbe. Obeh akcij ni vozil Kia. Slike so simbolične. KMAG d.d., Leskoškova 2, 1000 Ljubljana. mogoče uveljavljati hkrati. knjižici vozila, oz. pri poobl. zastopniku vozil www.obcina-ig.si 35 NOVO DOSTAVA PIZZ IZ KRUŠNE PECI IN OSTALE HRANE NA VAŠ DOM Dostavljamo na območju občine IG, ter JEZERO, PODPEČ in ČRNA VAS. Naročila za dostavo sprejemamo: PON-PET: 10:00-20:00 SOB, NED in PRAZNIKI: 12:00-20:00 SPREJEMAMO REZERVACIJE ZA SKUPINE * PICE * KALAMARI S PRILOGO * ČEVAPČIČI S PRILOGO * MESNE PLOŠČE * PLESKAVICE S * RIBJE PLOŠČE PRILOGO * OCVRTI PIŠČANCI 01/2862 362, 040/898 662 WWW.PIZZERIA-MM.SI HUJSANJE NISO LE KILOGRAMI ... ... in centimetri! Je predvsem skrb za zdravo življenje, dobro počutje in udobje. TUDI VAM LAHKO USPE! Ali ste vedeli ... • da pravo hujšanje ne temelji na preštevanju kalorij, ali ogljikovih hidratov, ali maščob, ali točk, • da le z omejevanjem količine zaužite hrane ne hujšate, • da naj hujšanje ne bi omejevalo vašega življenja, medtem ko hujšate, • da za učinkovito hujšanje ni nujno le precej manj jesti in več telovaditi? »Brez štetja, tehtanja ali merjenja, le prava hrana in preprosta pravila, ki delujejo v pravem svetu.« Kate »Izgubila skoraj deset kilogramov, hujšanje pa še nikoli ni bilo tako okusno.« Marie »Prvič v življenju vem, da bom vitek. Nisem lačen, napadi lakote so izginili in vem tudi, kako jih preprečiti v prihodnje.« Nick INFORMACIJE IN NAROČILA: 01 366 13 16, 040 579 312 info@zivim-in-hujsam-zdravo.com Lektorca, Nataša Purkat s.p., Želimlje 34, Škofljica NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO dostav* }EKLENKO DOSTAVA PLINA PO IGU IN OKOLICI VSE DNI (TUDI PRAZNIKI) od 7h do 19H tDMWD 031 707 660 OB DOS""1 ZANESLJIVO. UGODNO. PRIJAZNO. GostilnaGerbec IG, Zabrv 22, 041 224878, 041 695759 ¡nfo@gostilna-gerbec.si SAMOPLAČNIŠKA ZOBNA ORDINACIJA v Centru Dolfke Boštjančič na Igu f>> PRENADENT, D. 0.0. Nudimo vam: • estetske zalivke, prevleke, mostičke • protetiko na implantatih • proteze • zdravljenje parodontalne bolezni • lasersko zobozdravstvo Naročanje po telefonu: 040/934-000 vsak delavnik med 8. in 18. uro. www.zobozdravstvo-prenadent.si 36 www.obcina-ig.si GANČANI - kraj v Prekmurju, v občini Beltinci, PERTINI, Sandro - italijanski predsednik v letih 1978-85, SALTIKOV, Mihail - pravo ime ruskega pisatelja Ščedrina Obiščite spletni portal Občine Ig na: www.obcina-ig.si. www.obcina-ig.si 37 zahvale in oglasi MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • februar 2014 Ko v ranem jutru ptički so zapeli, oznanili so sončen dan, nihče takrat še slutil ni, da bo to dan, ko zaprla boš svoje oči, obstal bo tvoj korak, zastalo bo tvoje srce. ZAHVALA Tiho in mirno, kakor je živela, nas je za vedno zapustila draga mama, babica in prababica KRISTINA PONIKVAR iz Bresta. Iskreno se zahvaljujemo za darovane sveče, cvetje, izrečena sožalja in sočutne besede. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Draga mama, postorila si vse, kar ti je naložilo življenje. »Joj, sem včasih gor plačala!« smo te večkrat slišali. Prišel je čas - naj ti bo bog pravičen sodnik! ZAHVALA V 95. letu je odšla od nas JOŽEFA ZALAR, Gregarjeva mama iz Kota 3 Od nje smo se poslovili 2. decembra na ižanskem pokopališču. Hvala vsem, ki ste se udeležili pogrebne slovesnosti in se je ob tej priložnosti spomnili s cvetjem, svečami, z darovi za svete maše in dober namen. Hvala za tople stiske rok in izraze sočutja. Zahvaljujemo se pogrebnemu zavodu Vrhovec in njegovim pevcem, župniku gospodu Jožetu Pozdercu, gospe Silvi Dolinšek ter gasilcem iz Kota in Staj za vestno opravljeno delo. Hvala zdravnici dr. Mariji Štefančič Gašperšič ter celotnemu osebju zdravstvene postaje Ig za nesebično pomoč. Zahvala gospe Moniki, duhovnikoma gospodu Jožetu Pozdercu in kaplanu Janezu 2erovniku ter sosedi Zinki za redne obiske na domu. Skupaj smo ji krajšali dolge dneve, saj jo je visoka starost kar za dvajset mesecev priklenila na posteljo. Hvala vnukinjam za domače pecivo in žalni govor. Mama, pogrešamo te! Sin Tone in tvoji najbližji Tvoj glas se več ne sliši, a beseda in nasmeh tvoj v nas večno bo živel. ZAHVALA V 81. letu starosti nas je po kratkotrajni hudi bolezni zapustil naš dragi mož, oči in dedi CIRIL RUPERT, Ulčarjev Ciril z Iga Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, vaščanom, gasilcem in društvu Oldtimer club Škofljica za izrečeno sožalje, tople stiske rok, besede tolažbe, za podarjeno cvetje, sveče in darovane maše. Hvala dr. Ostanku za vso pomoč in obiske na domu. Hvala g. župniku Pozdercu in vsem somaševalcem, g. Kobalu, gasilcem, Društvu upokojencev Ig ter ge. Silvi Dolinšek za lepo opravljen pogrebni obred in poslovilne govore. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Danica, sinova Ciril in Tomaž in hčerka Martina z družinami ZAHVALA V začetku januarja smo se na ljubljanskih 2alah zadnjič poslovili od moža in očeta ŽELIMIRJA DOLINARJA Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti ter v njegov spomin darovali rože in sveče. Posebna zahvala njegovim lovskim tovarišem iz LD Ig, ki so se po lovskih šegah poslovili od njega. Hvala za izrečena sožalja in besede tolažbe. Vsi njegovi _MALI OGLASI_ Oddam enosobno stanovanje (37 m2) na Igu. Stanovanje je opremljeno. Informacije na tel. 041/544-511. Star mizarski ponk, staro pohištvo in predmete kupim. 031/878-351 Pogrebne storitue - naročila na domu - pevci, glasba - prevozi - venci, cvetja, sveče - prevozi za upepelitev - urejanje grobov - postavitev mrliškega odrt - urejanje dokumentacije - pogrebna oprema - prevozi v pogrebnem - urejanje umrlih spremstvu - izkop jam Cvetličarna Grdadolnik Gasilska ulica 10, Ig gsm cvetličarne: 031/790-655 Delovni čas: delavniki od 8. do 18.30 ure sobota od 8. do 13. ure V cvetličarni vam nudimo: - ikebane, vence, žarne venčke, sveče ... - zemljo in pesek za grobove - poročne šopke Vabljeni tudi v Vrtnarijo Grdadolnik na Ižanski cesti 320! gsm vrtnarije: 041/694-244 POGREBNE STORITVE VRHOVEC d. o. o. Drenov Grič 128, 1360 Vrhnika Tel.: 01 7551 437, mobitel: 031 637 617, 041 637 617 38 www.obcina-ig.si Ujeti v led GLASILO OBČINE IG • februar 2014 MOSTIŠČAR SOBOTA, 1. mlAREC 2014 OB 14. URI NA Igu OTOKU PREd OBČINO OD 11. URE MAPREj: POSLIKAVA OBRAZA OTROŠKE . DELAVNICE OB 12.00 URI: ZABAVA ¿ČAROVNIKOM OB 13.00 URI: B MASKE OB 15.30 URI: ANSAMBEL. NOVI. SOSEDjE AMSAMBEL M:IXj| VABI Lj SAR s. p., Podpei RANSPORT d. o. o. a 412, Ljubljana NOŽ dpeč KA NOVAK FREDI s. p., Domžale JOŽKO KRALJIČ d. o. o., Golo KAVARNA STUDENEC d. o. o., Ig MARLES HIŠE MARIBOR d. o. o, Limbuš MEHANIKA PIŠKUR, Janez Piškur s. p., Ig MESNICA BORIS FARKAŠ s. p., Ig ŽAGAR T. d. o. o., Iška vas