Štev. 290.

POLITIČEN LIST ZA SLOVENSKI NAROD.
Leto XXXII,
UredniStvo j«> v Kopitarjevih ulicah štev. 2. T
(vbod č« dv*rllie nad tiskarno).
Z urednikom je mogoče govoriti le od
10.—iS. iu« dopoldne. Rokopisi «e ne vraiiijo; nefr&nkiranu pisma se ne sprejemajo. fJredniSkega telefona iter. 74.
V Ljubljani, v torek, 20. decembra 1904.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje In ptasaik«, ob polu i. uri popoldne. — Velja po pošti prejeman: za celo leto 26 K, i% golovleo leta 13 K, sa četrt lete «-50 K, (a 1 mesec 2K20h. Vupravništvu prejeman: ia rolo leto 20 K, na ?ol let« 10 K, sa četrt leta 5 K, ia 1 mesec 1 K 70 v. Za pošiljanje v Ljubljani na tlom je doatevnine 20 h. - Plačuje ae vnaprej.
Upravništvo je t Kopitarjevih ulicah štev. 2. Vaprejema naročnino, Inaerate In reklamacije. — I n a c r a 11 a« računajo enostopna petltvrata (dolžina TI Milimetrov) za enkrat 13 h, za dvakrat II b, <a trikrat
9 b, za več kol trikrat 8 h. V reklamnih noticah atana enostopna garmondvrsta H b. - Pri večkratnem ob|avljen|i primeren popust.
V pravniškega telefona iter. 188.
Trgovinsko-polifične
5truje v Srbiji.
(Dopis.)
V avstrijski javnosti, celo v krogih, ki so o trgovinskih odnošajih naše monarhije prilično poučeni, vlada še danes mnenje, da je Srbija v gospodarskem oziru popolnoma odvisna od Avstro Ogrske in da je torej monarhija v prijetnem položaju, da more pri obnovljenju trgovinskih pogodb Srbiji naravnost diktirati svoje pogoje. To mnenje je napačno in ga bo treba pač korenito premeniti, če bo srbska kraljevina v svojem gospodarskem razvoju napredovala v dosedanjem pravcu. Dejstvo je, da srbski eksport v monarhijo konstantno pada; prej je šlo 90 odstotkov srbskega eksporta v Avstro-Ogrsko, leta 1902. le še 79»/4 odstotkov; znižal se je eksport tekom petih let za celih 10 odstotkov!
Ko so se leta 1895. in 1896. zatvorile naše meje srbskim živinorejcem, so ustanovili v Srbiji velike klavnice in posledica je bil velik izvoz mesa v zahodnoevropske države. Belgrajska klavnica sama izvaža na leto do šest milijonov kilogramov mesa v vrednosti sedmih milijonov frankov. Istotako je morala iskati Srbija za svojo pšenico novih trgov, dalje v poslednjem času skoro za vse ostale pridelke (za koruzo, perutnino, slive, jajca, mast itd) Vsi ti pridelki so se izvažali prej izključno v Avstro-Ogrsko — zdaj pa le še komaj dve tretjini (pšenica in meso), polovica (perotnina), celo samo še tretjina (jajca)! Te uspehe ima Srbija zahvaliti deloma svoji novo ustanovljeni eksportni banki in drugim bankam, ki so pričele organizirati srbski izvoz.
Srbskemu stremljenju za emancipacijo od Avstrije je došla nova avstrijska carinska tarifa s svojim agrarskim značajem kakor nalašč. Zakaj ta tarifa je obremenila prav tiste srbske pridelke, ki jih gre kakih
J
dvoje tretjin v Avstro Ogrsko, z ogromnimi carinami, v primeri z dosedanjimi šestkrat in večkrat višjimi; vrhtega so nekatere izmed njih minimalne carine, torej na spodaj vezane.
Srbska javnost se jako živahno peča s posledicami uveljavljenja nove avstrijske carinske tarife. Največji del srbskih gospodarskih politikov je mnenja, da bi gospodarska vojna z Avstrijo pač izzvala v Srbiji gospodarsko krizo, nikakor pa ne ban-kerota. Upajo cel6, da se bo Srbija gospodarsko povzdignila, kadar preboli krizo, in da nima torej prav nobenih vzrokov, klanjati se diktatom Avstrije. Najradikal-nejšo strujo zastopa ekonomik N i k a š i -n o v i <5 , ki zahtevo cel6, da naj Srbija sama provocira carinsko vojno z Avstro-Ogrsko. Zmernejše stališče zastopa dr. N i n č i č v svoji publikaciji „Srbija pred trgovinskimi pogodbami", ki pa tudi pravi, da mu je carinska vojna ljubša od „kari-kature trgovinske pogodbe". Najzanimivejše pa je mnenje nekdanjega ministrskega predsednika in sedanjega srbskega poslanika na dunajskem dvoru, dr. V u j i d a. On piše v svoji študiji »Najnovejši pokret v trgovinski politiki*, da bi gospodarski boj z Avstro-Ogrsko povzročil Srbiji velike tež-koče, celo gospodarsko krizo, nikdar pa da biSrbije gospodarsko ne uničil. Poznejše posledice takega boja bi Srbiji celo koristile, ker bi jo prisilile, da del svojih surovih proizvodov sama uporabi. Tako bi se izlil v Srbijo tuj kapital in povzdignila bi se industrija. Za drugi del svojih surovih proizvodov pa bi dobila novih trgov. Avstro-Ogrska rabi nekatere srbske proizvode neobhodno za svoj konsum, za svojo industrijo in trgovino. Vsi ti krogi bi bili oškodovani; Avstro Ogrska bi izgubila za dolgo časa ali za zmirom ves svoj eksport v Srbijo. Zato je dr. Vujič mnenja: če hoče Avstrija boj, Srbija ga sprejme.
Avstrijski poljedelci in živinorejci seveda trdijo, da jim je srbska pogodba na veliko škodo. Ali to trditev bi si bilo treba natančnejše ogledati. Tako dosega srbski uvoz žita komaj edendodva odstotka avstro-ogrske produkcije. Uvoz živine iz Srbije pa je naravnost potreben z ozirom na prehranitev širokih slojev, ki jim baš visoke carine kratijo mesno hrano, in pa tudi zato, da svoje večvredno domače blago eksportiramo v inozemstvo. Dočim so tožbe agrarskih slojev deloma pretirane, pa imata avstroogrska trgovina in industrija jako tehtnih vzrokov, da se ohranijo mirni odnošaji med monarhijo in Srbijo in da ostane srbski trg odprt. Naš eksport v Srbijo prav tako raste, kakor srbski pada : znašal je 1. 1902. kakih 25 milijonov kron, 1. 1903. pa že 34 milijonov kron, t. j. 56, odnosno 61 odstotkov vsega srbskega importa!
Take so dispozicije v Srbiji. Zelo napačno bi torej bilo, če bi računila Avstro-Ogrska na to, da bo Srbija iz strahu pred gospodarskim bankerotom sprejela vsake, še tako težke pogoje za trgovinsko pogodbo. — Že v svojem lastnem interesu bi Avstro-Ogrska ne smela provocirati gospodarske krize v Srbiji, z ozirom na svojo lastno trgovino in industrijo in pa nič manj tudi z ozirom na politične posledice gospodarskega boja. Tak boj bi odvzel državi še tisto malo vpliva na Balkanu, ki ga ima dandanes.
V dunajskem „Orijentskem društvu" je rekel neki dalmatinski poslanec ob priliki, ko so se razpravljali trgovinsko politični odnošaji med Avstro - Ogrsko in Srbijo, da ima največ „zaslug" na teh zmirom slabših odnošajih avstrijska zunanja politika, ki si je znala pridobiti sovraštvo vseh balkanskih držav kar je vplivalo seveda tudi na gospodarsko polje. Če ostane ta politika v dosedanjem tiru, bo škoda — tudi gospodarska — zmirom večja.
V istem društvu je rekel dr. Vujic, da bi bilo v interesu obeh dežel, če bi došlo do prijaznega sporazumljenja, brez bojev, čijih posledice bi segale jako daleč in tndi na negospodarska polja. To bi bilo želeti; zakaj jasno je, da Srbija tudi v gospodarskem oziru ne mara biti več — vazalna država.
Rusko - japonska
vojska.
Boj aa 203 m grič.
Iz Čifua poročajo 17. t. m.: Major Mi-čanov, ki se je udeležil boja za „203 m grič", je včeraj došel sem ter poroča, da je bil ta boj najbolj ljut in krvav v tej vojski Japonci so imeli velikanske izgube; padale so kar cele kompanije, a Japonci so drli naprej, da pridejo na vrh. Slednjič jih je prisilil ogenj iz drugih utrdb, da so se umaknili. Potem so pa zopet naskočili drugič in tretjič. Zastavonoša je bil ubit, ravno tako 8 Japoncev, ki so drug za drugim dvignili zastavo. Pri tretjem naskoku so zažgali Japonci v bližini se nahajajoče skladišče lesa in premoga. Veter je gnal plamen in dim Rusom v obraz, vsled česar so se morali umakniti. Mičanov poroča nadalje, da je v Port Arturju vse mirno. Posadka pričakuje v 10. dneh prihoda baltiškega brodovja.
Steselj o zavzetju „203 m. griča-.
Steselj poroča 5. t. m.: Včeraj ob sedmih zjutraj so pričeli Japonci, ko so zbrali vse svoje čete, naskakovati Visoko goro ter jo obenem bombardirali iz 11- ter 16colnih topov. Ljuti boj je trajal cel dan. Trikrat smo odbili naskoke. Proti večeru so se Japonci polastili vrhunca, kjer so takoj postavili dve strojni puški. Med ranjenci se nahaja tudi sanitetni nadzornik Cerpinskij ter pol kovni poročnik Butusev. Polkovnik Irman je delal čuda hrabrosti.
Z dne 10. t. mes. se glasi Steseljeva brzojavka: Japonci so 6. t. m. zasedli Visoko goro (203 m. grič). Naše ladje v luki so poškodovane od 11-colnih bomb. General Cerpinskij je umrl vsled ran. Duh čet je izboren.
LISTEK.
Iz Dalmacije.
Z a d e r , meseca decembra.
Društvo za povzdigo gospodarskih koristi v Dalmaciji je imelo dne 4. t. m. od-borovo sejo. Najznamenitejši je sklep da se društvo nič ne meša glede na vprašanje o fuziji dalmatinskih parobrodarjev. Ne izreka se ne za ,Kreditno banko', ne za „Lloyd." — Seji je predsedoval grof H a r r a c h.
Lepa drobtinica glede na jubilej dogme o Brezmadežni poročajo s Hvara. V Starem mestu je na starinski Hektorovicevi palači sledeči štiristoletni napis: O Marijo Djevice, presveta božja majko, začeta bez iztočnoga grieha, moli za nas.
S posebno vnemo spravljata kninska in zadarska občina železniško progo Knin-Zader na dan. Ker se misli graditi proga Ogulin Bihač-Knin, je ta železnica tem večje važnosti. Deputacija zaderskega župana Zi-liotta in predsednika dalmatinske trgovske zbornice Luxarda, ki ju je vodil k Wittecku poslanec Vujatovic, je dobila od ministra zagotovilo vladne pomoči. Načrti te proge
izdelani že 1. 1872., se izroče na razpolago; vrh tega pošlje vlada svojega tehnika, da te načrte sedanjim razmeram primerno popravi.
Rimski list »Rassegna giuridica eccle-siastica" (Roma, Via Panetteria 27) prinaša zgodovinskopravno študijo o glagolski božji službi pod naslovom Liturgia glago-lite- romana. Spis je temeljit in za vse, ki se bavijo s tem vprašanjem, izredne važnosti. Piše ga učen hrvaški teolog in zgodovinar.
Dalmatinski državni poslanec dr. D u -1 i b i d je dne 30. novembra v državnem zboru govoril med drugimi tudi te-le besede : „Opazil sem, da se je zaupanje v pravičnost oslabilo, in da je celo omajano. Tudi jaz sem sodnik po poklicu in sem trdno prepričan, da noben sodnik ni sposoben da hotoma izda krivično razsodbo ; toda mora se mi priznati, da so na svetu tudi slabi ljudje, in da so sodniki tudi ljudje, da sodnik sodi po svojem prepričanju, ki ga dobi uvaževavši vse okolnosti. Kdo pa more jamčiti, da se kak sodnik ne-vedč in nehotč ne odloči za tako razsodbo, ki o nji misli, da odgovarja politiškim na-
menom upravitelja pravosodnega ministrstva, in katera razsodba bi sicer drugače izpadla ?"
Zanimiva sodba iz sodnikovih ust, ki tolmači vpliv zunanjih politiških razmer na razsodbe, in s tem na ljudstvo in njegovo razmerje do pravosodja.
V splitskem „Danu" priporoča nekdo, naj „Društvo sv. Jeronima" prevede zgodbe sv pisma, ki jih izdaja Družba sv. Mohorja in naj jih izda v ravno tisti obliki z istimi slikami. Slovensko delo hvali z zelo toplimi besedami.
Srbi v Kotoru so sklenili, da se prično pogajati s Hrvati, kako bi se doseglo sporazumno postopanje pri občinskih volitvah. Hrvatje ne bodo delali nobenih težav upravičenim srbskim željam.
Med „Smotro", vladnim listom in »Narodnim listom", organom poslanca Bianki-nija se je zadnji čas razvila majhna borba. „Smotra" je iskušala dokazovati, da razmerje med tujci in Dalmatinci v državni službi ni tako veliko, kakor je v svojem govoru dne 23. novembra omenjal Biankini v drž. zbornici, trdeč, daje 50% tujih uradnikov v Dalmaciji, med njimi 30% Nemcev.
„Narodni List« navaja sedaj po izvestju dne 31. avg. 1903 163 domačine uradnike proti 91 tujcem, med katerimi je pač mnogo Slovanov, a večina takih, katerih občevalni jezik je nemški.
Čulo se je nedavno, da se združijo vsi hrvaški naprednjaki v eno stranko. Zanimivo pojasnilo v tem oziru podaja Štefan Radie v „Narodnem Listu". Dve struji sta namreč pri hrvaških mlajših politikih. Eno vodita dr. L o r k o v i č in dr. H e i m e r 1, ki trdita, da je prva stvar hrvaške politike boj proti klerikalizmu; drugo vodijo Radie, dr. K o r p o r i c in dr. Krištof, ki stoje na stališču slovanskega demokrat-stva; na tem temelju se ima osnovati ljudska kmečka stranka, v kateri ne bo prostora ne za klerikalne, ne za liberalne ari-stokrate. Spor še ni poravnan.
Dne 12 dec. 1854 so otvorili frančiškani v Sinju prvo popolnoma hrvaško gimnazijo, ki je bila prva slovanska gimnazija v Avstriji. Te dni se je praznovala slovesno njena petdesetletnica.
Ve6 ito Japoncev — sgorelo.
„Daily Telegraph" poroča iz Cifua 18. t. m.: Sel je prinesel od oblegovalne armade posameznosti o japonskem napadu 3. t. m. na utrdbe Ičesan in Bordi. Okrog utrdbe Bordi so Rusi potegnili 600 čevljev dolg in 300 čevljev širok jarek. Jarek so pokrili s slamo in lesom, ki so ga polili z oljem. Ke so došle japonske kolone na jarek, so ga Rusi zažgali. Mnogo stojapon-cev je popolnoma zgorelo. Ogenj je trajal eno noč in naslednji dan. Sledečo noč so napadali Japonci v malih oddelkih ter se skrivali za velikimi lesenimi ščiti. Prišlo je do bajonetnega boja. Napo-sled so zavzeli Japonci postojanko ter ujeli 150 Rusov. Poleg japonske zastave so zasadili iz nerazumljivega vzroka tudi kitajsko zastavo. Nekemu japonskemu generalu je odtrgala granata roko in nogo.
Od Daljnega do Paljenčana so zgradili Japonci ozkotirno železnico za dovažanje topov.
Položaj v portarturski trdnjavi.
Iz Čifua poročaj« v Peterburg 18. t. m.: Od Rusov, ki so nedavno z jadrnico prodrli blokado pred Port Arturjem, ter se sedaj nahajajo pri ruskem konzulu v Čifu, so trije bolni. Seboj so prinesli poročilo, ki bo kmalu priobčeno. Kakor se glasi, je port-arturska posadka prepričana, da bo trdnjava še dolgo vzdržala obleganje. Japonci so izgubili doslej pred Port Arturjem čez 60.000 mož- Ako se bodo naskoki nadaljevali do končnega uspeha bodo morali žrtvovati še dvakrat toliko vojakov. Japonci so upali, da bodo vzeli portartursko brodovje, da ž njim pojačijo svoje bojno brodovje, ki je zelo poškodovano ; sedaj pa so izgubili to upanje, vsled česar so pričeli uničujoč bombardement na ladje.
Na mandžurijskem bojišču.
„Birž. Vjed." poročajo iz Mukdena, da se vrše pri veliki operacijski armadi živahne priprave za slovesno praznovanje božičnih praznikov. Pri vseh oddelkih se pripravljajo božična drevesca. Božični darovi prihajajo v velikem številu.
Tretje rusko brodovje.
Admiral Birilev piše v »Nov Vrem.": Vsak izgubljen dan pri oboroževanju tretjega brodovja je prestopek, vsak izgubljen teden je zločin. Treba je napeti vse sile. — Sploh pa, meni Birilev, ima tudi Roždestven-ski sam upanje na popoln uspeh. Togovo brodovje je močno poškodovano, bojne sile Roždestvenskega so pa še nedotaknjene in moštvo polno onega duha, ki je ustvaril iz male kneževine neizmerno Rusijo.
Glasi se, da bode do 23. januarja gotovo tretje brodovje, obstoječe iz oklopnic .Apraksin", „Ušakov", „Senjavin", „Nikolaj I." in .»Vladimir Monomah".
Iz Peterburga poročajo, da so se 14. t. m. v libavski luki pričela dela za oborože-nje tretjega brodovja Izvršile se bodo le nekatere poprave na ladjah in na strojih. Ladje bodo oborožene s starimi topovi. Izurjenih delavcev primanjkuje.
„Askold" v Sangaju.
Od angleških listov razširjena vest, da namerava „Askold" oditi iz Sangaja, nasprotuje dejstvu, da odpotujeta v oangaj soproga „Askoldovega" poveljnika Gramači-kova ter nevesta nekega častnika.
Japonske namere proti bajkalski že-lesnlol.
Ruski brzojavni urad poroča: Japonci, preoblečeni za potujoče Lame, skušajo pregovoriti nomadske Džigite, naj razdero baj-kalsko železnico ter vržejo v zrak lomilce ledu na Bajkalskem jezeru. Kakor se glasi, Džigiti nočejo poslušati japonskega prigovarjanja, ker kupčujejo z Rusi ter žive ž njimi v prijateljskem razmerju.
Cile ni prodala svojih ladij.
„Standard" poroča iz New Yorka dne 19. t. m.: Čilenska vlada je uradno naznanila angleškemu zastopniku, da ne namerava prodati nobene bojne ladje ter da bo varovala nevtralnost.
Steselj in Nogi
Iz Tokia poročajo : Pismo generala Steslja na generala Nogija v zadevi bolnišnic se glasi sledeče : „Čast mi je, obvestiti, da Vaše topništvo obstreljuje naše bolnišnice, ki se razločujejo po zastavah „Rde-čega križa". Raz pozicije Vašega topništva se te zastave vidijo. Prosim Vas, da obstreljevanje prepoveste. Ta korak sem storil iz visokega spoštovanja do naših hrabrih ju-»akov, ki leže sedaj ranjeni v bolnišnicah „Rdečega križa", ko so se slavno borili zoper Vaše vojake. Tudi nekaj ranjenih Japoncev se nahaja med temi junaki. Zagotavljam Vas svojega globokega spoštovanja".
Temu pismu je bilo priloženo pa drugo, ki se je glasilo tako : „S tem pooblaščam carjevega načelnika lovcev ter vrhovnega voditelja bolnišnic »Rdečega križa", Bara šova, da se pogaja z Vašo ekscelenco, da se naše bolnišnice odstranijo med bombar- ! dementom od nevarnih ciljev. Nepotrebno
je povdarjati, da Vam priznavam pravico, pospeševati uspehe svojih operacij".
General Nogi je oddal odgovor na dogovorjenem kraju. Odgovor se glasi: „Cast mi je, Vas zagotoviti, da japonska armada, ki spoštuje človečnost in dogovore, od začetka obleganja ni nikdar nalašč streljala proti poslopjem in ladjam z zastavo »Rdečega križa". Največji del trdnjave se raz pozicije našega topništva ne vidi in, kakor veste, tudi vsi topovi ne zadenejo pravega cilja, to tem manj, ker so topovi vsled dolgega in hrabrega odpora vedno bolj obrab ljeni. Z velikim obžalovanjem, da ne morem preprečiti tega, da naši topovi ne zadevajo pravih ciljev, Vas zagotavljam svojega globokega spoštovanja".
Senzaolonelna vest o baltiikem
brodovju.
„Svjet" piše: Nekateri japonski listi izražajo bojazen, da bi utegnili Rusi, ko bodo pluli mimo Formoze, izkrcati tu svoje čete ter se polastiti tega japonskega otoka. Vsled tega je opravičeno mnenje, da bodo Japonci napravili na Ribiških otokih baze za japonsko brodovje. Na Japonskem namreč že računajo s tem, da imajo nekatere transportne ladje, ki spremljajo baltiško brodovje, na krovu čete, ki so namenjene v pojače-nje portarturske posadke ali pa za posadko na Formozi. To je sicer le samo ugibanje, a se navidezno potrjuje po neki carigrajski brzojavki, ki pravi, da so bile ladje prostovoljnega brodovja tako zelo naložene, da jih ni bilo mogoče preiskati, ter da so nosile velikanske zaboje, v katerih so bili najbrže skriti topovi Brzojavke iz drugih evropskih pristanišč se zopet glase, da je bilo na ladjah vse polno čet. Vse to vzbuja pri Japoncih bojazen, da utegnejo Rusi izkrcati svoje čete na Formozi ter jo zasesti. A brez podlage so japonske in angleške trditve, da je od Toga odvisno, kje bo bojišče. Mnogo bolj pa lahko admiral Roždestvenski preslepi ter zmede sovražnikov načrt s tem, da plove okrog Avstralije.
Nemška ljudska stranka o položaju.
Zveza nemške ljudske stranke je imela v nedeljo na Dunaju sejo; ki je trajala štiri ure. Poročal je posl. dr. pl. D e r s c h a 11 a. Stranka je izrazila obžalovanje, da je vlada preprečila zbornično delovanje ravno v onem trenutku, ko je pričel z rednim delovanjem proračunski odsek. Vlada nosi vso odgovornost sama, ker je hotela izkoristiti predlogo o podporah v ta namen, da okrepi svoje finančno stališče. Nadalje so grajali, ker se zavlačuje predložitev obrtnega reda in drugih gospodarskih predlog. Zahtevali so, naj vlada tudi brez odlašanja predloži zbornici zakonski načrt o delavskem zavarovanju. Načelniku dr. Derschatti so izrekli zaupnico. Sklenili so končno storiti vse, da bo stranka pripravljena, če se razpusti državni zbor. Izvolili so v ta namen organizacijski odbor. Zborovanja se je udeležilo 21 poslancev.
Poslanec Biankini o položaju.
Poslanec Biankini je priobčil v zadrskem „Narodnem Listu" razgovore z raznimi politiki o položaju. Dr. K r a m a č ;je rekel: »Vse ostane, kakor je bilo. Korber ostane na svojem mestu! Zbornica ne bo razpuščena in stranke ne bodo sklenile miru. Neki vplivni član poljskega kluba je izjavili: Meseca januarja bo zopet sklican drž. zbor, da izvoli delegacijo. Ker zbornica ne bo delovala, bo poslal Korber poslance zopet domov. A spomladi bo vojno ministrstvo zahtevalo milijone za armado, katerih pa Korber ne bo imel. In takrat bo nastala kriza, ker cesar ne trpi ministra, ki ne izpolni zahtev vojne uprave. Dr. Korber bo moral odstopiti ali pa izposlovati nove volitve, da dobi zbornico, ki mu dovoli, kar potrebuje. V marcu ali pa v aprilu bodo za Korberja kritični dnevi in se bo tudi izpre-menil položaj v zbornici.
Čehi in vlada.
Dunaj, 19. dec. Mladočeški poslanci so opetovano javno očitali vladi, da je prelomila dano besedo. Tudi dne 9. t. m je dr. Kramar v svojem govoru očital dr. pl. Korberju, da ni izpolnil dane obljube To je tako razkačilo češke poslance, da so pretrgali vsako zvezo z dr. pl. Korberjem. Ako pa češki zastopniki javno ponavljajo taka očitanja, je pač naravno, da javnost tudi izvč podrobnosti. )o danes pa še vedno javnost ne vd, kaj je dr. pl. Korber obljubil Čehom. Zato za-ltevajo ostale češke stranke, naj se jim Dojasnijo dogovori med mladočeškimi voditelji in vlado.
Bojkot proti Italijanom v Inomostu.
Dne 19. t. ra. so v Inomostu delili letake z imeni vseh v Inomostu živečih ita- i ijanskih zdravnikov, babic in trgovcev. Nemško prebivalstvo se poživlja, naj bojkotira Italijane, ker v Tridentu Italijani bojkotirajo nemške šole in trgovce.
Dogodki na Ogrkem.
Grof Apponyi je izjavil, da on in njegova stranka smatrajo razpustitev zbornice in volitve v sedanjem protizakonitem položaju za popolnoma nezakonite in da bodo on in njegovi tovariši pri otvoritvi novega državnega zbora zavzeli svoje sedeže na podlagi sedanjih mandatov.
Predno je Tisza šel na Dunaj, mu je dejal grof Julij Andrassy : „Za tvojim hrbtom nočem sedaj ničesar storiti, a če prideš h kralju, reci mu, da ga prosim za avdi-jenco". Tisza mu je odgovoril: »Jaz mu bom to poročal, a prepričan si lahko že naprej, da te kralj nebo sprejel !
Opozicija je izjavila, da noče s sedanjo vlado nikake zveze ter se že pripravlja na nove volitve. Vse opozicijske stranke bodo pri volitvah skupno nastopale.
Preiskava o demoliranju v drž zboru je dognala, da so nekateri opozicijonalni poslanci z noži ranili nekaj stražnikov.
Tisza je imel v konferenci liberalne stranke govor, v katerem je izražal upanje, da bo narod pri volitvi pokazal svojo modrost.
Cuje se, da bo kralj v svojem govoru pri razpustu parlamenta povdarjal, da Ogrska stoji pred velikanskim razvo:em, če napravi zopet delaven parlament. S to parolo bo liberalna stranka tudi stopila v volivni boj in podpirala le one kandidate, ki se bodo izjavili za premembo poslovnika.
Tudi zasedanje ogrske magnatske zbornice je odgodeno.
Boj za ustavo na Kuskein.
Peterburški dopisnik berolinskega „Lo-kalanzeigerja" poroča, da bi bil moral biti 19. t. m. na carjev imendan izdan vladni odlok s pozivom, naj prebivalstvo omeji svoja pričakovanja. Višje poštno vodstvo je pa izdalo dnevnikom prepoved, da ne smejo poročati o shodih, nemirih in o resolucijah in sploh ničesar o svobodomiselnih izjavah. „Post" poroča iz Peterburga : „Kocka je padla. Car je izjavil, da ne mara izpremeniti sedanjega načina vladanja na Ruskem. Car se je za to odločil po večkratnih posvetovanjih z notranjim ministrom Mirskim, ki pa ni nikdar mislil na ustavo. Le pri upravnih oblastih je name raval premembe, samodržtvo pa ostane. Izvršiti nameravajo sledeče izprembe: 1. Zem-stva se ustanove tudi v deželah ob Visli, 2. delokrog okrožnih in deželnih zemstev se razširi, 3. omeji se državno nadzorstvo zem stev, 4. zemstva imenujejo svoje uradnike samostojno, 5. določila o administrativnem od-gonu se odpravijo, 6. državljanje bodo sodila le redna sodišča, 7. zakonito se za-jamči verska svoboda, 8.vobčinska avtonomija v mestih se razširi. Želji, da bi se dala svoboda časopisju in dovolil društveni in zborovalni zakon, se ni ustreglo. Razširjene so govorice, da je omajano stališče M irskega.
Framasonski umor.
Nacionalno pariško časopisje poroča, da se je našlo obešeno truplo framasonskega tajnika Bidegaina v Kajiri. Časopisje dolži framasone, da so oni povzročili Bidegainovo smrt, ker je ložine spise prodal nacionalcem. Bidegain je pobegnil, ko se je izvedelo, da je izdal ložo. Truplo ima rane, iz česar sklepajo, da so ga framasoni najprvo zabodli in potem obesili.
Dogodki na Balkanu.
Zastopniki Avstrije, Rusije, Francoske, Italije in Angleške so vložili na turško vlado skupno vlogo, v kateri zahtevajo po-množitev tujih orožniških častnikov v Makedoniji. Velevlasti zahtevajo, da se število tujih orožniških častnikov pomnoži za 23.
Italijanska zbornica
je razpravljala 18. t. m. o pomnožitvi policijskih častnikov in agentov, karabinerjev in mestnih stražnikov. Ministrski predsednik Giolitti je izjavil, da hoče s to predlogo omejiti delovanje vojaštva za vzdrževanje javnega reda. Zakonski načrt je zbornica odobrila z 243 proti 37 glasovom.
Demonstracije v Moskvi.
V nedeljo dopoldne se je zbralo po moskovskih glavnih cestah kakih 3000 oseb, ponajveč dijakov in dijakinj. Peli so preku-cijske pesmi. Policija je opominjala izgred-nike zaman, naj se razidejo. Množica je jela žugati stražnikom javnega reda, nakar so ti oddali nekaj slepih strelov. Ker še ni nastal mir, so policisti in kozaki z golim orožjem pregnali izgrednike v stranske ulice. Občinstvo je nastopilo proti izgrednikom.
Štajerske novice
š Konjice, 18. decembra. V Žrečah pri Konjicah je občni zbor političnega društva uzpel izborno. Gospod poslanec R o š je opisaval razmere v deželnem zboru s posebnim ozirom na kmetijstvo. Poslušalci so popolnoma odobravali postopanje njegovo in ostalih zastopnikov slovenskih.
š GirBtmayer piše! Na shodu v nedeljo je Girstmayer obljuboval, da bo pisal
mariborskemu knezoškofu pismo proti „Sttd-steierische Presse" in „Slov. Gospodarju". Malo prej je najnesramnejše psoval slovensko duhovščino, češ, da »božja beseda iz teh ust je kakor blagoslovljen kos kruha v rilcu svinje". Duhovnike je psoval „Schweine-priester". In tak mož bo koga učil? Proti ljudem, ki so nastopali na nedeljskem shodu v Mariboru, je treba najodločnejšega nastopa. Girstmayer naj gre učit „Stajerca" in nemškonacionalne liste! Proti takemu divjanju, kakor ga je uprizoril na shodu Girst-mayer in proti socialnodemokraškim surovostim, katere je izkazoval socialni demokrat Vidmar, ki se je s psovkami na »klerikalce" posebno priljubil zborovalcem ter je tudi simpatično pozdravljal Stigerjevo volitev, sta »Siidsteierische Presse" in »Slovenski Gospodar" veliko preponižna. Treba bi bilo odločne organizacije slovenskih katoličanov, katera bi imela direktno namen, pobijati protikato-liško agitacijo, naj pride iz katerega tabora koli!
š Volitve v Velenju. Pri včerajšnji volitvi odbornikov za občino Velenje, ki je ena največjih ne Spodnjem Štajerskem, prišlo je v tretjem razredu 100 narodnih volilcev, v drugem razredu 43 in v prvem 10. Nasprotniki se volitve niso udeležili. Kaj bi tudi začeli, saj jih niti desetina ni. V lepi velenjski občini odklenkalo je nem-čurjem za vselej!
š Nesreča. Pri Novi Štifti se je spla-šil konj kmetu F r a n g e š u. Kmet je padel z voza in se ubil.
š Razstavo kapunov imajo v Mariboru.
š Občinske volitve v Trbovljah
so se vršile 12 t. m. nenavadno mirno. Vsi izvoljeni odborniki so Roševe stranke. Udeležba ni bila obilna.
š Umrla je 15. t. m. v ljubljanski deželni bolnišnici vdova AnaLesjak, v katere gostilni v Trbovljah imajo socialni demokrati svoje zbirališče. Prepeljali so jo v Trbovlje, kjer je bila 18. t. m. pokopana. Rdečkarji so se pogreba polnoštevilno udeležili. Saj jim je bila prava „Demokraten-mutter".
š Grafiki občinski svet je sklenil, naj vodi dosedanji župan dr. Graf dalje županska posla, da bo potrjen novi župan.
Koroške novice.
k Smrt prof. Jakoba Wanga. Umrl je. kakor smo že včeraj poročali, slovenski profesor na beljaški gimnaziji g. J a k o b W a n g, doma iz Podkrnosa. Hotel je v svojo domačijo zadnjo soboto. Od Celovca je šel peš; med potom obnemore. Kmet, ki je ravno mimo vozil, ga je sprejel na voz in ga hotel peljati v celovško bolnišnico, a Wang je med potoma izdihnil. Koroški Slovenci smo izgubili vrlega rodoljuba, beljaška gimnazija pd edinega slovenskega profesorja. Blag mu bodi spomin!
k Zborovanje „ S 1 o v. k r š č.- s o c. delavskega društva" v Celovcu, ki se je vršilo zadnjo nedeljo, je bilo bolj pičlo obiskano, kakor smo navajeni. Najbrže je vplival neugodni čas. Prvi je govoril društveni predsednik gosp. V. J u g o zgodovini Slovencev. Drugi govornik (g. J. Dobrove) nam je razložil zanimivosti o suženjstvu pri starih narodih. Vmes so nas razveseljevali vrli tamburaši.
k Delovanje nemških krščanskih soolaloev. To se mora priznati krščanskim socialcem, da so delavni. Dne 4. decembra so imeli štiri politične shode, 11. decembra pa pet naenkrat. Ker govore jasno in odločno o krščanskih vprašanjih nasproti liberalcem in soc. demokratom, so njih shodi zanimivi in poučni. Treba bo, da Slovenci vse store, da ne zaostanejo. Seveda, Slovenci nosijo na sebi veliko cokljo, ker zoper liberalizem zaradi „sloge" ne gredo naravnost v boj. Weiss je nekoč rekel, da če Slovenci ne bodo delali, jim bodo pa nemški kršč. socialci vzeli ljudstvo. Ce bodo Slovenci spali, se bo to res zgodilo. — Dne 16. t. m. je pričel izhajati nov list nemških kršč. socialcev „St. Veiter Anzeiger" Pred 11. leti katoliški Nemci na Koroškem niso imeli nobenega lista, sedaj imajo pet listov, ki izhajajo skupno osemkrat na teden in imajo na teden 15.000 iztisov naloga. — Društvo sv. Jožefa je v Spitalu na Koroškem ustanovilo podružnico.
Dnevne novice.
V Lj ubljani, 20. dec.
Majhni ljudje. V „Slovanu" je pri-občeval dr Jos. Vošnjak spomine na Ljubljano po potresu. Pri tem je prišel tudi na misel, da kaže našteti vse ljubljanske denarne zavode. Res jih je naštel vse, tudi naj-neznatnejše, samo „Ljudsko posojilnico" je izpustil. Ali jo je pa dr. Vošnjak zapisal in jo je morda urednik črtal? Vsekako so pri »Slovanu" tako zaostali, da niti najvažnejšega slovanskega zavoda v Ljubljani ne poznajo.
Protest proti bogokletstvu. Dunajsko vsenemško glasilo je na nesramen način smešilo zakrament presv. Rešnjega Telesa. Državno pravdništvo ni proti temu nič storilo Dunajski nadškof kardinal Gruša je ukazal, da se v vseh cerkvah prebere protest proti takemu zasramovanju katoliške vere.
Ponemčonje kranjske iustioe. Današnja »Tagespost" prinaša sledečo brzojavko iz Ljubljane: „Kakor se tu čuje, bo deželnosodni svetnik pri deželnem sodišču v Ljubljani, dr. Jakob Kavčič imenovan višjim dež sed. svetn. v Gradcu in deželni sodni svetnik v Ljubljani, dr. Viktor W a g-n e r za predsednika okrožnega sodišča v Novem mestu " Kolikor se ta vest tiče imenovanja ljubljanskega dež. sod. svetnika dr. Wagnerja za predsednika okrožnega sodišča v Novem mestu, smatramo to kot popolnoma nemogoče. Neverjetno se nam namreč zdi, da bi vlada riskirala tak udarec v obraz slovenskemu ljudstvu in tako ne-čuveno preziranje cele vrste slovenskih nad-svetnikov in svetnikov, ki so najmanj desetkrat toliko sposobni za mesto predsed nika okrož sodišča v Novem mestu kot ljubljanski Wagner, ki se ne odlikuje po drugih lastnostih, nego po zagrizenem nemškem nacijonalstvu, kot iurist je pa slabši kot vsak boljši avskultant. V nepričakovanem slučaju, da bi se vest vendar-le obi-stinila, napovedujemo že naprej najskrajnejši boj, ali če hočete, gonjo, ki se ne bo ustavila pred nobenim ozirom. Za sedaj naj zadoščajo te resne besede. Tako daleč vendar še nismo prišli, da bo naše ljudstvo mirno prenašalo tak nečuven Kor-berjev eksperiment. — Sobotni „Narod" je prinesel o tem notico v kateri je namigaval nekako skrivnostno: „Kje so ta kompromis skuhali, nam ni znano. Ravno tako se ve, med kom se sklepa ta kompromis najnovejše vrste. Toliko pa slovenski javnosti lahko povemo in razkrijemo, da nismo mi s tem zanimivim kompromisom v prav ni-kaki zvezi. In še to lahko dostavimo, da mi odločno protestiramo zoper tak kompromis glede celega njegovega obsega in — značaja. Čudno je le to, da se je sedaj začelo celo mešetariti za slovenska sodna mesta." — Mi na to notico nismo reagirali. Reagirali pa bomo v tistem hipu, ko bi se obistinila vest graške „Tagespošte" in sicer na način, da tistim ne bo všeč, ki stoje za izdajalskim glasilom trojice Schwe-gel-Hein-Tavčar.
Promoviran bo v četrtek, 22. decembra, opoldne na dunajskem vseučilišču doktorjem modroslovja čast. gospod Ivan K n i f i c , bodoči profesor na škofovih zavodih v Št. Vidu nad Ljubljano. Iskreno čestitamo!
Južna želesnlca ln Italija. V italijanski zbornici je poslanec Sorani predlagal, naj se odplača južna železnica za progo v Italiji z novo 3 in pol odstotno rento. Ta predlog pride bodoče leto v zbornici na vrsto. Kakor pa je znano, je južna železnica doslej odbila vse ponudbe glede skupnega odplačila. Južna železnica se sklicuje na državno pogodbo med Avstrijo in Italijo, katere enostranski zakon ne more razveljaviti.
— Ljubljanski porotniki in „11 Plccollo". Pod naslovom „ S 1 e p a r -stvo in politika" napada tržaško židovsko glasilo ljubljanske porotnike, ker so oprostili Grebenca. Predvsem pravi „Pic-colo", da so zatoženčevi branitelji v Ljub ljani povdarjali, da je bilo zato delegirano ljubljansko porotno sodišče, ker bi ne bili tržaški italijanski porotniki nepristranski s slovenskimi zatoženci. Branitelji in zato-ženci trudili so se med obravnavo dokazati, da so bili privatni in narodni razlogi, ki so dali zatožbi povod s čemur so dosegli, da so postavili zatožbo v drugo luč. To so dosegli tako izvrstno, da so porotniki živahno odobravali, ko je bil zaslišan kot priča dr. Martinis. Raditega je zahteval državni pravdnik, naj se obravnava preloži, ker je bila na ta način izključena možnost, da bi bili porotniki sodili nepristransko. Ker ni hotel v to privoliti sodni dvor. pride vsa zadeva pred kasacijski dvor. S tem, da se je hotelo izogniti razsodbi tržaških porotnikov, ki niso nikdar izp eminjali umazanih sleparij v politične prestopke, padlo se je v pravi „presodek" ljubljanskih porotnikov; kar se je dozdevalo že naprej kot mogoče, izkazalo se je jasno med obravnavo.* Da kliče v tem slučaju „Piccolo" pravico na
pomoč, je umevno. A da hoče s tem, ko se i zaganja v Ljubljančane, vplivati na tržaške porotnike, to je očividno. Včerajšnji „11 | Sole" se zaganja raditega v „Piccola" in v I odvetnika Martinolicha, kateremu očita, da i je on priobčil vse ta v „Piccolu« in za-, hteva od »Piccola*, naj mu odgovori na ti dve vprašanji: 1. Ali je bila razsodba ljub-. ljanskih porotnikov nepravična? 2. Ali je j hotel imeti Martinolich 5000 kron od Grebenca, predno ga je zatožil ?
—	Za poitarloo v Zalogu pri Ljubljani je imenovana gospica F r a n j a Zabavnik sedaj poštna uradnica v Šempasu pri Gorici.
—	Kako Je nastal požar v La« borah Dne 14. t. m. okoli 7. ure zvečer mlatili so pri posestniku Janezu Staretu v Laborah. Mlatiči, štirji možki imeli so na podu prižgano svetilko petrolejko, in mogoče je, da je kaki mlatič neprevidoma s cepcom po svetilki udaril, kajti mimo idoči posestnik iz Gašteja, Luka Šmid je prvi ogenj zapazil in tudi videl kako so se trudili mlatiči ogenj udušiti, ker pa se jim ni to posrečilo so zbežali, ne da bi koga na pomoč klicali. Mlatičev ni nihče poznal.
—	Žrtev žganjepitja. Miha Baloh, bajtar in krove iz Golice, je 4 dni delal pri Jerneju Urankarju posestniku v Črnemvrhu pri Kamniku. Zvečer dne 16 t. mes. je gospodar prinesel Balehu pol litra žganja. Prenočil je na klopi pri Urankarju, ponoči se je pa s klopi zavalil na tla. Bil je takoj mrtev
—	Z Vojskega se nam poroča: Ko je bil dne 24. nov. požar, so ubogi drvarji zdi-hovali, kaj bode v hudi zimi. Pa usmilila so se jih že nekatera usmiljena srca. Iz Idrije so dobili 66 K, iz Sp. Idrije 33 K, z Gore 16 K 43 v„ g. župnik v Črnem vrhu je poslal 10 K in Ledinci 6 K 40 v. Pogorelka pa je dobila takoj od „Vzajemne zavarovalnice" vso zavarovalnino.
—	Sava je ob zadnjem velikem nalivu nenavadno narasla. — Kakor nam pišejo iz Smlednika, stari ljudje že 53 let ne pomnijo tako velike vode Največ trpe mlinarji ob Savi, posebno Andrej Dolinar. Temu je največ kriv previsok jez pri tovarni na Virju. Že 22 let se Dolinar tožari s tovarno zaradi škode, ki mu jo dela previsok jez, pa vse nič ne pomaga, Zadnja velika voda je menda poučila gotove kroge o istinitosti pritožbe.
—	Dalmatinska paroplovba. Graški listi poročajo, da so imeli zastopniki dalmatinskih paroplovnih družb z dalmatinskimi poslanci posvetovanje, pri katerem se je izjavilo, da je župan Ivan Hribar svoj projekt umaknil, a da ž njim zopet nastopi, ako vlada ne bo odobrila Lloydov načrt.
—	Hrvaike novice. Umrla je v Karlovcu odvetnikova vdova C v j e t a Majcen, stara 83 let. — Električno razsvetljavo dobe v V i n -kovcih. — Ljubavna tragedija. V Sarvašu pri Oseku je 221etni Friderik Platz hotel imeti za ženo 151etno Margareto Zorn, a njena mati je dekleta možitev branila. Ko ju je mati presenetila na nekem sestanku, je Platz trikrat ustrelil na dekle in tudi nase. Oba so smrtnoranjena prepeljali v bolnišnico, kjer sta umrla. — V Zagrebu se vrši danes volitev župana. Gotovo je, da bo izvoljen dr. A m r u š. — Profesor na bogoslovni fakulteti v Zagrebu, dr. Martin S t i g 1 i č , gre v pokoj. Na njegovo mesto bo imenovan katehet M i h a 1 o v i c , o katerem se govori, da je bodoči kandidat za biskupsko stolico v Djakovem.
—	Za Vegov spomenik so nadalje darovali: Presvetli cesar 2000 kron, dunajski magistrat 100 kron, Lovro Ulčar, višji svetnik deželnega sodišča v Ljubljani 50 K, neimenovan v Ljubljani 20 K, baron Zois v Gradcu 10 K, podpolkovnik pl. Fell v Ru-dolfovem 10 K, profesor Konrad Zindler v Gradcu 10 K, profesor V. pl. Dantscher v Gradcu 10 K, „Narod" 1 K, skupaj 2211 K. Vseh darov je doslej nabranih 15 709 49 K. Osrednji odbor v Ljubljani se zahvaljuje in prosi nadaljnih prispevkov.
—	Tudi napredek Z novim letom prične pismonoša raznašati poštne pošiljatve po celi ambruški župniji vsak dan razven nedelj. Poštni nabiralniki bodo v Ambrusu, Višnjah in Brezovem dolu.
—	Z nožem v hrbet je sunil v Križih pri Tržiču Antona Primožiča v nedeljo neki nepoznanec, ko je šel Primožič zvečer domov. Primožič je nevarno poškodovan.
—	Igrača s patronami. Keržič Fr. na Brezovci pri Borovnici je našel patrono ter jo vrgel na ogenj. Patrona se je razletela ter mu hudo poškodovala oči. — Mi-helčič Franc od Sv. Helene pri Dobu je pa tudi našel patrono, katero je odpiral z nožem in vsebino stresel na ogenj. Puhnilo mu je v oči, katere ima težko poškodovane.
—	Božjast jo je vrgla na rasbe-ljeno poč. Frančiška Ctrar s Stoba pri Domžalah je sedela pri železni razbeljeni peči. Nakrat jo je vrgla božjast na razbeljeno peč. Frančiška Cerar se je nevarno opekla.
—	Ponarejalo! 20kronskih ban kovoev. V Zagrebu so aretirali delavca Frana Žagiča, rojenega v Dobravi na Kranjskem, ki je razdajal ponarejene 20kronske bankovce. Pošiljal mu jih je iz Amerike Ivan Krkovič, ki je pobegnil v Cleveland, ko je bila radi ponarejanja denarja aretirana družina Curhaleh pri Brežicah, s katero je bil v zvezi.
—	Velikoduien dar. Znana dobrot-nica gospa Josipina Hočevar v Krškem je darovala 1500 kron za novo šolo v Čer-mošnici.
—	Pio Centra, dolgoletni sluga svetega očeta Leona XIII., je umrl 17. t. m. v Rimu. Zadela ga je srčna kap.
—	Pojasnilo. G. Fran Pešec, župnik na Robu nam piše: Vaš poročevalec se je v svojem poročilu z dne 9 t. m. zmotil. Jaz sem izpovedal: Vsi člani Vdovičeve (ne Peč-kove) rodbine so dosedaj umrli za jetiko, najmlajši v Leonišču; Pečkovih nihče ni umrl v Leonišču, kar je razvidno tudi iz dotičnih mrliških listov, ki leže pri sodniji. Tudi o Pečku sem se izrazil, da je umrl za jetiko. Njegov mrliški list in njegovih bratov ter sester so tudi pri sodniji
—	Učiteljska imenovanja. Viljem Zirkelbachje imenovan za Podbrezje; Andrej Skulj za Tržišče; N. P e t e r-1 i n za Studenec in Josip Ambrož za Čatež.
Ljubljanske nov ce
f Ivan Škerjanec. — Zanimiva oporoka.
Danes zjutraj je umrl na tifusu obč. svetnik, hišni posestnik in gostilničar gosp. Ivan Škerjanec. Prehladil se je bil na Čatežu pri Zaplazu, ko je vino točil. Glavni dedič je soproga g. prof. Novaka, poleg tega je pa zapustil znatne svote — svojim stalnim gostom. Med drugimi je zapustil znatne legate gg. poštnemu uradniku Verniku, H u g o n u Turku,Jeršeku, D e č m a n u , nadučitelju Ranzinger-j u itd. Tudi M a t i j č k u , ki pri sv. Petru zvoni z velikim zvonom, je nekaj zapustil. Stalnemu gostu g. W a n e c k u je zapustil 500 kron, češ, naj se poboljša in postane Slovenec. Svojima sestrama je zapustil vsaki po 10 kron. Spomnil se je tudi raznih tukajšnjih slovenskih društev „Glasbene Matice", „Sokola", „Družbe sv. Cirila in Metoda". Truplo so takoj prepeljali v mrtvašnico k sv. Krištofu. N. v m. p.!
Slovensko gledališče. Izvirno slovensko enodejanko „Brat Sokol" pripravljajo na slovenskem odru. Spisal jo je gospod dr. M i 1 č i n s k i. — Na novo bodo na slovenskem odru uprizorili „ D e v i c o Orleansko".
Dober gost. Včeraj popoldne je prišel v Caksovo gostilno na Radeckega cesti št. 16 izdelovalec bičev pri Umeku na Starem trgu, dne 11. maja 1885. leta v Basto-vici pri Sežani rojeni Josip Kocjančič. Ko je bil Kocjančič nekoliko časa sam v gostilniški sobi, je porabil priliko, odprl mizni predal in ukradel natakarici Mariji Juva-novi denarnico s 94 kronami 73 vinarji in nekaj smodk. Natakarica je tatvino opazila, ko je bil Kocjančič še v gostilni in poklicala policijskega stražnika, ki je Kocjančiča aretiral in ga na bližnji stražniei preiskal. Našel je pri njem denarnico, privezano na nogi, v nji pa omenjeno svoto. V suknjiču je imel pa smodke in nabasan samokres. Na njegovem stanovanju izvršena hišna raziskava je pokazala, da je bil Kocjančič tudi napram svojemu gospodarju nepošten. V njegovem kovčegu so našli 4 nove klobuke, raznega lišpa za klobuke, nove srajce in naprsje in več drugih sumljivih reči. Izročili ga bodo deželnemu sodišču.
Prof. Binderjev izreit o tukajšnji realki Prof. Binder je rekel realcem: „Wir Deutsche sind hier Herren, die Slovenen sind hier nur Giiste". Ali ni nobene oblasti, ki bi temu predrznežu za take provokacije navila ušesa?
Domišljavost vladnega svetnika. Piše se nam: Danes je bil upokojeni dvorni svetnik Schemerl v neki tukajšnji restavraciji. Natakar ga ni poznal, ter ga je slovenski nagovoril, kaj želi. Svetnik Schemerl je takoj surovo zarohnel: „ L e r n e n Sie lieber deutsch!" To je tem večja provokacija, ker izvira od takega vladnega moža, ki najbolj ve, v koliko je zaslužil svojo sedanjo pokojnino.
Proti Rebku ml. je sodnijska preiskava ustavljena. To je bilo tudi pričakovati. Kljub temu ostane g. Rebek — čuden kavalir.
Dražba. Po zahtevanju Matije Zalar, pekovskega mojstra v Ljubljani, kranjske hranilnice in Adolfa \Vagenpfeil, bo d n e I 3 1. [januarja 1905, dopoldne ob ' 10. uri, pri tukajšni okrajni sodniji, v , izbi št 16, dražba zemljišča vlož. št. 145 kat. obč. Gradišče predmestje, obstoječega iz enonadstropne zidane hiše št. 10 v Gradišču v Ljubljani s pekarijo in iz vrtne i parcele s površinsko mero 1096 m2.
Mlad vlomitelj. Včeraj opoldne je re-j alčni ravnatelj zasačil nekega Sletnega šolskega učenca, ko je ravno odpiral s klju-
čem v telovadnici mizni predal. Mladi vlomitelj je prišel v telovadnici skozi okno, kojega je bil s silo odprl. Imel je pri sebi 14 različnih ključev. Pod okno je bil pa postavil 81etnega tovariša na stražo. Pač dober začetek!
Razdelitev obleke. V nedeljo je odbor dam in gospodov, ki podpira siromašno ljubljansko deco, obdaril v okrašeni telovadnici I. mestne ljudske šole — črez 200 ubogih dečkov in deklic z gorko obleko in sladkim pecivom, Zbralo se je v dvorani poleg podpornega odbora in učitelj stva mnogo občinstva. Vodja Gabršček je pozdravil odbor, osobito gospo dr. Tavčarjevo in g. dež. šol. nadzornika Levca ; zahvaljeval se je dobrohotni darežljivosti vseh, ki so pripomogli k podpori, zlasti kranjski hranilnici. Nagovoril je s prav iskrenimi in lepimi besedami obdarovane otroke, spomi-njajoč jih, naj molijo za blage dobrotnike, naj bodo hvaležni s tem, da ljubijo Boga, ubogajo starše in učitelje. V imenu obdarjenih otrok se je zahvalila učenka 4. razreda M. Zaletel s krepkim, čisto donečim in lepo povdarjajočim glaskom milim dobrotnikom. ,Nato so nazoče dame razdelile pripravljeno obleko in sladke darove.
Jugoslovanski Almanah Zaradi končne ureditve slov. dela jugoslov. Almanaha se vrši jutri, 21. t. m., ob 8. uri zvečer v restavracijskih prostorih „Narodnega doma" sestanek slov. književnikov. Ker se imajo pri ti priliki odločiti d e f i n i t i v n o važne stvari, je želeti, da se vsaj v Ljubljani živeči književniki sestanka polnošte-vilno udeleže.
Tatvine. Antonu Schweigerju, naredniku 27. domobranskega pešpolka, je bila v soboto zvečer ukradena iz pisarne srebrna tula-ura, vredna 24 kron. Ura ima na zadnjem krovu vrisane martinčke. — Hlapcu Vincenciju Kolafu je bila ukradena iz hleva na Marije Terezije cesti štev. 14 konjska odeja, vredna 20 kron. — Barvarju R. so bile v soboto dopoldne ukradene vojaške hlače, vredne 11 kron.
V mestnem logu je zasačil v soboto policijski stražnik nekege krojaškega pomočnika, ko je lovil na limanice ptice-pevke. V kletki je imel skoro same ptice-pevke, koje mu je stražnik odvzel. Takega neusmi-ljeneža naj bi se pač strogo kaznovalo.
Odbor ,,Zveze slovenskih kolesarjev" opozarja svoje č. gg. člane, da se z ozirom na važno točko št. 4 dnevnega reda sigurno udeleže občnega zbora vršečega se v sredo ob 8. uri zvečer v restavracijskih prostorih »Narodnega doma"
Gospo 1 dr M. Rus je imenovan sekun-darijem v deželni bolnišnici
Čitalnica v Spodnji Šiški ima v ponedeljek, 26. t. m. ob 3. uri popoldne svoj redni občni zborz običajnim sporedom.
Najstarejša žena v Ljubljani umrla.
Včeraj umrla gospa Marija Komar, vulgo Matic, bivša hišna posestnica in go-stilničarica, je bila sedaj najstarejša žena v Ljubljani. Stara je bila 90 let.
Za kruhom V Ameriko se je včeraj odpeljalo z južnega kolodvora 37 Makedoncev in 70 Črnogorcev, nazaj je pa prišlo 25 Hrvatov — Z Westfalskega je prišlo 70, z Hrušice pa 80 Hrvatov in 70 Make doncev. — V Podbrdo se je odpeljalo 40, v Bohinj pa 30 delavcev.
ltazne stvari.
Najnovejie od rasnih strani.
Dementirana vest. bvedski poslanik je izjavil, da je nesresnično poročilo o zaroki gdč. Alice Rooseveltove s švedskim princem. — V zadevi p r i n -cezinje Lujize Koburške se vrši obravnava pred pariškim sodiščem. Princezinje sodišče osebno ne bo zaslišalo.— Grofica zobozdravnica. Nabe-rolinskem vseučilišču je delala grofica Helena Schweinitz zobozdravniško državno izkušnjo, ki jo je prestala s „prav dobrim" uspehom. To je prva dama, ki je na bero-linskem vseučilišču delala tako izkušnjo. —
—	96.000 kron za staro knjigo ali 4000 funtov šterlingov je plačal ob razprodaji v Londonu te dni Baer iz Franko-broda ob Meni za latinsko zbirko psalmov, katero sta natisnila 1 1459. na 136 perga-mentnih straneh s starogotiškimi črkami Fust in Schoeffer. Leta 1900. je plačal za zavno tako knjigo znani ameriški milar-der Morgan 5250 funtov šterlingov. — Rudolfu Falbu nameravajo postaviti spomenik. — Brnski občinski svet za „schulvercin". Brnski občinski svet je v svoji seji dne 18. t. m. dovolil nemškemu „schulvereinu" izredno podporo 5000 kron. — Plevejeva morilca nista hotela vložiti na carja prošnje za milostno znižanje kazni. Sodišče je pa samo predložilo carju prošnjo, naj omili obsojenima hudodelcema težko kazen.
—	M e s t o B e r o 1 i n je 17. t. mes. doseglo število dva milijona prebivalcev. —
Telefonska In brzolavn*
poročila
Tokio, 20. decembra. (Uradno.) Od oblegovalne armade se poroča, da so Japonci dne 18. t. mes. v dveh urah in pol dvignili v zrak en del obrambenih del pred utrdbo Vuntikvanšan. a potem napadli sovražne pozicije, započenši oster boj z granatami. Sovražnik se je trdovratno upiral. Ob sedmih zvečer je zavzel gen. Sameima kontreskarpo, a potem začel občni naskok na utrdbo samo, ki je končno padla ob pol 12. uri ponoči. Japonci so pričeli takoj utrdbena dela ter so imeli 19. t. m zjutraj to točko osigurano. V utrdbi se je našlo pet poljskih topov in dva stroja. Na bo jišču so našli 40 mrtvih Rusov. Japonske izgube niso velike.
Berolin, 20. decembra. Polkovnik Giidke poroča o uvedbi nove ruske mandžurijske armade ter pravi, da bo ves 16. voj dne 10. januarja na bojišču, 4. voj bo na bojišču koncem januarja a 2. začetkom ali koncem februarja. Prva in druga armada sta v polnem broju na bojišču
Peterburg, 20. dec. (Uradno.) Kuropatkin poroča, da mu 19. t. m. ni došlo ni-kako poročilo o bojih. En oddelek lovcev je v noči od 15. t. m. prišel na neko vi-šiHO južno od mesta Tancicaj, kjer navadno po dnevu stoji japonska straža. Rusi so položili mino ter jo zažgali. Po tem se je videlo, kako so se Japonci umaknili, vzemši seboj 8 mrtvih in ranjenih tovarišev. Vsak dan se predstraže med seboj streljajo.
Budimpaita, 20. decembra. Iz liberalne stranke je izstopilo zopet šest poslancev.
Inomoit, 20. dec. Dva laška vseuči-liščnika sta priznala, da sta streljala iz revolverjev.
Belgrad, 20. dec. Včeraj je bila v srbski skupščini velika manifestacija za Rusijo, ko je predsednik izjavil, da je v ime skupščine čestital k carjevemu godu in izrekel željo, naj živi in prospeva Rusija na korist vseh Slovanov. Poslanci so navdušeno klicali „Živio!" Sprejet je bil predlog naj se izreko Rusiji v imenu srbskega naroda simpatije.
Belgrad, 20. dec Kralj je včeraj slovesne sprejel novega bolgarskega poslanika Hesabdžieva. Pri tej priliki so bili jako prisrčni razgovori. Sinoči pri ruskem poslaništvu sijajen bal na čast rojstvenega dne ruskega carja. Navzoči so bili vsi ministri in dvorni častniki. Nove poštne znamke niso uzete iz prometa. Kralj je čestital črnogorskemu knezu za imendan in dobil prisrčen odgovor. Tudi narodna skupščina je čestitala ruskemu carju z željo za zmago.
Benetke, 20. dec. V nekem tukajšnjem gledališču je bila velika iredentovska demonstracija. Iredeotovci so klicali naj se oprosti Trst in Trident, metali so v parter listke z iredentovskimi napisi.
Madrid, 20. decembra. Španski kralj bo potoval meseca februarja v Pariš, Berolin in London. Cuje se, da bo pri tej priliki iskal neveste.
Peterburg, 20. decembra. V zadnji seji ministrskega sveta, kateri je predsedoval car, je bil sprejet nekak reformni program, ki se v kratkem uradno objavi. Da bi bil car proti vsaki reformi ni resnične.
Dobro domače sredstvo. Med vsemi domačimi sredstvi, katera se uporabljajo kot bol ublažujoča in odvajajoča, zavzema prvo mesto Liniment. Capsici comp. s „sidromw (nadomestek za »Pain Expeller), izdelan v laboratoriju Richterjeve lekarne v Pragi. Cena je nizka: 80 h, K 140 in druga steklenica; vsaka steklenica je v elegantni škatlji in se jo pezna po znanem sidru
c rt O	Čas opazovanja	Stanje barometra t mm	Temperatura po Colziju	Vetrovi	Nebo	> .2 | a ► s * . ■o -i> t. rt »4 CM
19	9. zveč.	746-9	2-3	sl. jvzh.	obl.	00
20	7. zjutr. 2. pop.	745 5 744 8	20	sl. sever. » n	megla, pol. obl.	
fl\eteorolojlčno poročilo.
Višina n. morjem 306 2 m, sredici zračni tlak 736 9 mm
Srednja včerajšnja temp. 12°, norm. —1 9°.
Tržna poročila
od dne 16. dccembra 1904.
Budimpešta. Pšenica za april 1023 do 10'24; rž za april 7-98 do 7 99; oves za april 7-25 do 7'26; koruza za maj 7 64 do 7'65.
Pšenica: ponudbe srednje; povpraševanje omejeno, ugodneje. Prodaja 12.000 met. stotov., za 21/a stotink zvišanja. Druga žita vzdržano. Vreme: blago.
Dunajska borza
dne 19. decembra.
Skupna 4% konv. renta, maj - nov. Skupna 4% konv. renta, jan,—julij Skupna 4 2°/0 pap. renta, feb,—avg. Skupna 4-2°/o sreb. renta, april - okt. Avstrijska zlata renta . , . . . Avstrijska kronska renta 4% . . Avstrijska invest. renta 3'/i0/o . .
Ogrska zlata renta 4°/0.....
Ogrska kronska renta 4<y0 . . . Ogrska invest. renta 3l/»°/o . • , Delnice avstro-ogrske banke . .
Kreditne delnice.......
London vista........
Nemški drž, bankovci za 100 mark
20 mark . . . . ......
20 frankov.........
Italijanski bankovci......
Cekini...........
100 15 100-05 100-30 100-30 119-55 10030 91-25 118-55 9805 88-70 1638 674--239 37'/» 117-55 23-51 19-06 95-20 11-32
Štedilno leštilo za tla f S1^
Dunaji) je najcenejše in najpripravnejše sredstvo za domaio porabo pri leštenij parketnih lužilnih in li-čilnih tal, se posuši tekom jedne ure. Dobva se pri ivrdki BBATA EBERL t Ljubljani, Frančiškanske ulice.
Vnanja naročila proti povzetju. 8 11—45 28
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem se javlja tužna vest, da je preblagorodni gospod
IVAN ŠKERJANEC,
posestnik, vlnotržec in občinski odbornik ljubljanski,
danes zjutraj ob 8. uri, 42 let star, nenadoma preminul.
Pogreb dragega pokojnika bode jutri v sredo, dne 21. t. mes. ob 4. uri iz mrtvašnice pri sv. Krištofu.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi pri sv. Petru. Bodi mu blag spomin! V Ljubljani, 20. decembra 1904.
Msato vaaoogi i tujega obvestila.
Klobuke, cilindre,
čepice
in raznovrstno f
8> perilo # i
za gospode
priporoča
G. Čadež.
2115 5—1

^avno

L zavarovano
^^^■nHSS&NuifaHBHKHU
'imafo _ /O varsi veno znamko/ ;

lO
I
o
/T\ednarodna panorama.
Ljubljana, Pogačarjev trg.
Zanimivi obisk 2117
gradov Versailles. Mali in Veliki Trianon. posestvo
V Spodnji ŠlSkI štev. 57 se odda v najem aH proda iz proste roke.
Več se poizve istotam. 2064 3—1

2077 4-3
Žive ribe
se dobe v trgovini z ribami in delikatesami
J. C. Praunseiss, Ljubljana
1200 kj. v zalogi.
Zunanja naročila se izvršujejo točno.


*
Trgovci
s špecerijo
v Ljubljani in okolici
so skenili, da tudi letos ne bodo razdeljevali novoletnih daril.
Namesto tega podpisani zneski se darujejo zavodu za tuberkulozne, ki se ima ustanoviti.
2099 3-1
Poslovni odbor.
1963 12-9
Največja izbera
blaga iz briljantov, kakor uhanov, prstanov, zapestnikov itd., velika zaloga zlatnine, kot zlatih verižic za dame in gospode koljerjev, na-veskov, zaponk, dalje srebrnine, kakor nastavkov, servisov za čaj, kavo, pivo in vino, posode za namizno orodje, tase, doze za sladkor, posode za sir, kompotlere, sklede za solato, dalje popolne opravne kasete za 6 do 12 oseb.
Proračuni o tem brezplačno. Dalje cer kreni predmeti, kot masni vrčki, ikro-pilniki, kotlički ta blagoslovljeno vodo, svetilniee, krili itd.
ADOLF WAGENPFEIL
zlatar in juvelir
Ljubljana =
Priporoča svojo veliko zalogo nOVOSfl p n. občinstvu.
za podgane, dihurje krte, miši itd.
patentirani najnovejši amerikanskl sistem
prodaja in razpošilja trgovina	2088 26—2
STREL v Mokronogu, Dolenjsko.
Presenečeni uspeh lova se garantira. Cene jako nizke.
Edino zastopstvo
svetovno-znane Orivit. akcijske družbe. — Blago iz kina-srebra, Bern-dorfske, Cristofle in Wurtcmberške kovinske tovarne, priznano najboljše tvrdke za namizno orodje. — Največja izbera ženitovanjskih, krstnih, Miklavževih in božičnih daril, izvršena najnatančneje.
Ceniki zastonj. — Najnižje cene. ~ Izbere na znnaj se hitro izvršujejo.