Stev. 109.
o LluMjonl, u petek, dne 12. moja 1905.
Leto mm.
Velja po poŠti:
xa celo leto naprej K 26-— za pol leta „ „ 13-— za ietrt leta „ „ 6 50 za en mesec „ „ 2 20
V upravništvu:
za celo leto naprej K 20'—■ za pol leta „ „ 10'— za ietrt leta „ „ 5'— za en mesec „ n 170
Za poSIIJ. na dom 20 h na mesec.
Posamezne štev. 10 h.
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za vei ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta d 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
Vsak dan, IzvzemSI nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne.
^»r^Lts Italififrn lfff ?n flitnonvlri nnvnrf
jie vraiajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo.	1^9 B S 1 I 1 i .iT 11 1H\I /81 \llllllrll.\ W 8 111111111	reklamacije.
Uredniškega telefona Stev. 74.	WL	attK0& OvM VIVVVIBVIII IIM&VM	OpravnISkega telefona Stev. 188
No življenje in smrt.
Drama na Vzhodno-azijskem bojišču se bliža svoji peripetiji. Združeni brodovji Roždestvenskega in Nebogatova bosta šli kmalu skupaj na drzno odločilno pot, pripravljeni, da ali zmagata ali se pa potopita.
Ves svet zasleduje z napeto pozornostjo izid tega drznega podjetja, ki je doslej edino svoje vrste v svetovni zgodovini. Zlasti pa so pozorni oni, ki so pri tem najbolj prizadeti.
Francozi so se že toliko izigravali ket ruski zavezniki, da bi bil ruski poraz hkrati tudi francoski poraz. Ako bi Taponci brez ovir zavladali v Vzhodnem morju, bi gotovo Francozom povzročili vstajo v Indo-kini, in sledila bi kmalu japonsko francoska vojska, ki bi se končala brez dvoma s francoskim porazom, ako ne bi Angleži pritisnili na Francoze že prej in jih prisilili, da odstopijo.
To Francozi vedo in zato se bavijo njihovi listi temeljito z vprašanjem, kaj naj stori zdaj Roždestvenskij. Francoski mornariški strokovnjak v »Journalu" razvija o tem sledeče misli.
Ko se združita obe brodovji, bo imel Roždestvenskij 11 oklopnžc raznih vrst z močnim topništvom velikega kalibra in tri j oklopne križarice, torej skupaj 14 bojnih enot. Togo pa ima 5 oklopnic in 8 oklopnih križaric, to je samo 13 bojnih enot. Poleg tega ima Togo še 10 križaric z oklopnim krovom in precejšnje število torpedovk.
Iz sedanjega položaja sledita dve nujnosti za Roždestvenskega: 1. On se mora izpustiti v bitko na kratko daljavo, 2. biti se mora na življenje in smrt in riskirati vso svojo usodo na enkrat.
K temu sklepu nas nagiba sledeče pre mišljevanje. V veliki morski bitki ne bodo mnogo izdale torpedovke ali pa križarice, ki imajo samo oklopni krov. Vloga torpedovk na odkritem morju je jako malenkostna. Saj se je videlo po izhodu admirala Vithefta dne 10. avgusta, da je 30 japonskih torpedovk zasledovalo ruske ladje pa niso mogle potopiti niti ene same. Celo „Cesar-jevič", ki je s hitrostjo samo 6 vozlov prišel v Kjau-Cau je odbijal torpedovke, da se mu ni mogla približati nobena bolj kakor na poldrugi tisoč metrov. Bitko bodo torej izvršile med seboj oklopnice.
Brodovje Roždestvenskega obstoji poglavitno iz velikih oklopnic (llod 14), med tem, ko je Togovo sestavljeno po večini iz oklopnih križaric (8 od 13). Večje bojne enote so torej na ruski strani. Admiral Togo bo mogel torej proti ruskim oklopnicam postaviti samo 5 svojih in bo prisiljen postaviti križarice v vrsto oklopnic, da mu Rusi
stisnejo oklopnega brodovja. Potem ima 1 ^go nekaj počasnih ladij, med njimi zlasti ! »Cinjen", staro oklopnico 2. vrste, ki zavirajo hitrost celega brodovja. Iz tega sledi, da mora začeti Roždenstvenskij bitko
bližnjo daljavo, kajti oklopnica proti križarici je od blizu veliko na boljem za na-Pad in brambo, ker ima boljši oklop in težje topove.
Dalje pa mora Roždestvenskij gledati, da takoj izzove odločilno bitko in zastavi na en udarec usodo celega brodovja. Recimo, da bi bil vkljub svoji premoči poražen in bi izgubil polovico brodovja, vendar bi bilo bolje, kakor da se bitki izogne. Saj bi pri
tem gotovo tudi sam uničil nekaj sovražnih ladij ali jih storil za boj nesposobne, če se mu pa le t« posreči, je strta japonska premoč na morju, in s tem dosežen zaželjeni smoter, ker potem Japonska mora skleniti mir. Ostale ruske ladje, združene z vladi-vostoškimi, namreč potem lahko obvladajo morje vsaj toliko, da ne morejo Japonci brez nevarnosti prevažati vojakov in vojnih potrebščin. 400.000 mož na mandžurskem bojišču je odrezanih od domovine ! Saj so v Vladivostoku še 3 križarice, od teh »Gromoboj" in „Rosija" oklopni križarici dovolj sposobni, da se lotita zopet uničevanja prevoznih parnikov, kakor sta že enkrat pokazali.
Nekateri sodijo, da bi bilo prav, da bi Roždestvenskij poslal v Vladivostok dve križarici »Nahimova" in„Dmitrija Danskega" Tudi brez njiju bi se mogel spustiti v glavno bitko, a po bitki bi bilo vladivostoško brodovje toliko močno, da lahko samo začne delovati.
Cesar pa Roždestvenskij ne sme narediti, je to, da bi s celim brodovjem šel naravnost brez bilke v Vladivostok. Ce to stori, je bila zastonj njegova daljna pot. V Vladivostoku bi se samo to postov ilo, kar se je zgodilo v Port Arturju: Japonci bi jih blokirali in oblegali s suhega ter malo po malem razbili.
Treba je predvsem poguma. Ko je 10. avgusta prešlega leta admiral Vitheft ušel iz Port Arturja je imel možnost, da zmaga. A ko je ob 11. uri dopoldne zagledal Togovo brodovje, obstoječe samo iz štirih oklopnic in dveh križaric, se je prestrašil, vkljub temu, da je imel 6 izvrstnih oklopnic, 4 križarice in več torpedovk. On bi se moral vreči na Toga in se boriti na življenje in smrt. A vsa njegova misel je bila obrnjena le na to, da pride brez boja v Vladivostok. To ga je pa pogubilo.
O Roždest venskem pravi francoski strokovnjak: ^Roždestvenskij te napake ne bi storil. On je pravi vojskovodja. Mi v Franciji ga poznamo. On je energičen in stra sten. Mi ga cenimo više nego Makarova."
Državni zbor.
Dunaj, 11. maja Italijanska fakulteta.
Tretja točka dnevnega reda je vladni načrt, da se v Roveredu ustanovi italijanska juridična fakulteta.
To vprašanje ni samo stvarnega, marveč tudi velikega političnega pomena. Italijanski poslanci so že pretili z obstrukcijo, ako to vprašanje hitro ne pride v razpravo
Ker se 18. majnika snide češki deželni zbor, ki utegne zborovati do 4. ali pa tudi do srede junija, zato italijanski poslanci odločno zahtevajo, da se prvo branje vladnega načrta glede Rovereda vrši še ta teden ali vsaj v ponedeljek. V razpravi pa je sedaj carinski tarif, ki bode v najugodnejšem slučaju rešen jutri zvečer. Torej preostane le sobota, v skrajnem slučaju še ponedeljek, ker v torek praznujejo Čehi sv. Janeza Nepomučana, v četrtek pa se že snide češki dež zbor
Druga točka dnevnega reda pa je kroš-njarski zakon.
Dalje je včeraj vojni odsek pritrdil pre-membi gosposke zbornice v načrtu zakona glede vojaške priprege ter sklenil, da se ta zakon nujnim potom sklene še ta teden. In grof Sternberg ima pripravljen nujni predlog glede bivšega min. predsednika Rorberja, kateremu je „Zeit" očitala, da je za denar prodajal sedeže v gosposki
zbornici. Torej vse te točke naj zbornica reši v dveh sejah!
Z ozirom na to so italijanski poslanci zahtevali, naj se italijansko vseučiliško vprašanje razpravlja v posebni večerni seji. Tej zahtevi so se uprli vsenemški poslanci. Nato i so italijanski poslanci razmišljali, ali ne bi \ tega vprašanja spravili na dnevni red z nujnim predlogom. Tudi temu predlogu so se uprli Vsenemci in zapretili, da bodo razpravo zaprečili z nujnimi predlogi Končno so udali italijanski poslanci, da pride njihova zahteva na vrsto po krošnja r-skem zakonu, torej kot tretja točka.
Kar pa se tiče stvari same, so včeraj in danes razni listi razširjali povsem izmišljene vesti. Tako poročajo dunajski listi, da je včeraj ^Slovanska zveza" imela sejo, v kateri so se glede italijanske univerze pokazale tristruje,in sicer: Eni so za italijansko univerzo v Trstu, drugi za italijansko-slovensko univerzo v Trstu, a tretji proti italijanski univerzi v Trstu, pač pa za italijansko univerzo na južnem Tirolskem. Da, časnikarji v istini večkrat slišijo travo rasti. Slovensko hrva ški poslanci, združeni v „ Slovanski zvezi", so se že pred Veliko nočjo opetovano posvetovali o tem vprašanju. In tedaj že, torej ne šele včeraj, je eden hrvaških poslancev spravil v razgovor znani sklep slovanskih dež. poslancev goriških, tržaških in istrskih v -Trstu. In ta sklep, kolikor se spominjam, se glasi: Italijanska univerza, oziroma juridična fakulteta bodi na italijanskem ozemlju na južnem Tirolskem, v Roveredu ali Tri-dentu, slovenska pa v Ljubljani. Ako pa vlada — kar pa je izključeno — vendar le Italijanom dovoli univerzo ali fakulteto v Trstu, potem naj se v Trstu ustanovi tudi slovenska univerza. Ob enem pa mora vlada skrbeti tudi za slovanske ljudske in srednje šole v Primorju, osobito v Trstu.
Ia ta sklep je zagovarjal že pred meseci dotični poslanec, ki je včeraj le mimo grede zopet omenil navedeni sklep ter dostavil: Ker vidim, da zahtevata obe slovenski stranki na Kranjskem slovensko univerza, oziroma juridično fakulteto le v Ljubljani, zato se uklonim sklepu kluba. — Torej to je edina struja, ki le v eventualnem slučaju, da Italijani dobe univerzo v Trstu, zahteva slovenske vspo-rednice tudi v Trstu. Vsi ostali poslanci pa se ne premaknejo s stališča, da je edino le Ljubljana pravo mesto za slovensko najvišjo šolo To je vedela že prejšnja, to ve tudi sedanja vlada.
In včeraj je ^Slovanska zveza" določita tri člane, dr. P 1 o j a , S p i n č i c a in Žitnika da kot govorniki v p r -v e m branju označijo tudi v zbornici to stališče, oziroma odgovarjajo morebitnim ugovorom od nemške ali italijanske strani. Iz tega je torej razvidno, da je včeraj „Slo-venski Narod" zopet le sumničil »Slovansko zvezo", ko je pisal: „Sloven klerikalci so sklenili, da pri razpravi o italijanski fakulteti v Roveredu podajo samo splošno izjavo. Tisti klerikalci, ki so Sfsmi sprožili, da se mora med italijan skim in slovenskim vseučiliščem ustvariti j u n k t i m , so torej sami opustili ta edini način, izvojevati slovensko vseučilišče."
Slovenski „klerikalci" torej niso ničesa opustili in bodo s s\ojimi tovariši v klubu storili gotovo to, kar bodo mogli vsak čas zagovarjati pred slovensko javnostjo Da pa svojih sklepov ne obešajo na veliki zvon, zahteva to taktika.
Ker pa se čuje, da bode pri prvem branju dotične vladne predloge govornik italijanskega kluba podal le kratko izjavo, je danes, torej ne včeraj, kakor je trdil „Narod", sklenila ^Slovanska zveza", da tudi ona poda saoio izjavo, katero je klub danes določil v bistvenih točkah in označil svoje stališče tudi glede kraja za italijansko univerzo. Dolga razprava pri p i -vem branju ni potrebna in z ozirom na
kratko odmerjeni čas sedaj tudi nemogoča. Vprašanje se bode rešilo po prvem branju v proračunskem odseku in pri drugem branju zakona v zbornici. Prvo branje je sama formalnost, katero so zahtevali vsenemški poslanci. Torej so vsa „Narodova* izvajanja le sumničenja njegovega dunajskega poročevalca.
Proračunski odsek
je sinoči po kratki razpravi odobril poglavje »osrednje vodstvo" naučnega ministrstva in nekaj manj važnih poglavij trgovinskega ministrstva. Ker bode ta teden zbornica vsak dan zborovala od 10 ure do 6. ure, odpadejo seje proračunskega odseka do meseca jvnija. z,ato je skoraj izključeno, da bi zbornica v juniju in juliju rešila proračun za tekoče leto. Vlada bode morala zopet zahtevati od parlamenta provizorij, in šele na jesen uttgne zbornica rešiti proračun za tekoče in bodoče leto.
Planinske železnice.
Včeraj popoldne je v železniškem odseku poslanec Kaftan poročal o predlogi, s katero vlada zahteva nove kredite za planinske železn ce, t j. drugo železnično zvezo s Trstom. Vsled te rfere je odstopil železniški minister dr. vitez W i t t e k. Železniški pododsek je bil sklenil ostro grajo. Včeraj pa je odsek z večino glasov odklonil Ki;ftanove predloge ter sprejel predlog S y 1 v e s t r o v, ki izraža le obžalovanje, ker vlada ni o pravem času naznanila parlamentu, da je znatno prekoračila odobreni proračun in potrebuje nove milijone. To glasovanje je jako ogorčilo slovanske poslance, osobito pa dejstvo, da je odsek mesto Kaftana z 20 proti 13 glasovom izvolil za poročevalca dr. S y 1 -v e s t r a
Carinski tarif.
Danes dopoldne je zbornica po daljši razpravi odobrila drugo skupino carinskih postavk, in sicer za: les, oglje in lesene izdelke, smolo, metle, čopiče, rešeta in sita, koše, papir itd. Celo popoldne do 6 ure je trajala razprava o tretji skupini, ki obsega bombaž, lan, konoplje, volno, svilo in razno blage iz teh tvarin. N j večji upor je bil proti predlogu vlade in več ne carinskega odseka, da se sme v našo državo prosto, torej brez carine uvažati laneno, konopno in drugo p edivo. Prosti uvoz škodi v prvi vrsti raznim okrajem na Češkem, koder pridelujejo še mnogo prediva. Z druge strani pa se pritožujejo tovarnarji proti carini, češ, da ne bi mogli tekmovati s tujim blagom. Pregovor pravi, da še Bog ne more vsem ustreči.
Rusko-joponskn vojsko.
Sicer se ruski brodovji še nista združili,; vendar je tega pričakovati vsak hip; kajti admiral Nebogatov je že plul mimo ita Saint Jacques ter stopil v dotiko s poizvedovalnimi ladjami Roždestvenskega. Ko se združita obe brodovji, kar bo Japonska najbrže mirno dopustila, se bo na morju nahajala velikanska ruska sila; v kratkem izvemo morda kaj več o Rož-destvenskem in njegovih načrtih. Ako se mu posreči s to silo dospeti v Vladivostok, potem se bo nahajala Japonska v jako nevarnem položaju, kajti Vladivostok s svojima dvema obširnima vhodoma, do novembra brez ledu, je ofenzivna luka in silno opira-lišče za baltiško brodovje Sedaj mora tudi Togo kmalu pokazati barvo, kajti dogodki na morju ga silijo k odločitvi.
Združenje ruskih brodovij.
Berolin, 10 maja. Iz Peterburga poroča „Lokalanzeiger": V tukajšnjih mornariških krogih so prepričani, da se ruskemu brodovju v vzhodni Aziji doslej ni pripetila nobena nezgoda. Nebogatovo brodovje redno prevozi 7 vozlov. Admiral je prepričan, da bo svojo nalogo tudi dovršil, Nekatera znamenja kažejo, da sta se brodovji že združili, ali pa da se združita vsak
trenutek. Gotovo pa je, da sta brodovji v 2vezi s pomočjo brezžičnega brzojava.
London, 10. maja. „Daily Telegr." poroča iz Tokia: Sem so došla določna poročila, da namerava rusko brodovje stopiti v zvezo z Nebogatovom ob anamski obali, nedaleč od Tonkina.
Pariz, 10. maja. IzSangaja poročajo: Obebaltiški brodovji stase včeraj združili pri rtu Pada r a n. (?) Od tedaj pa ni o ruskem brodovju nobenih vesti.
Kje je japonsko brodovje? L o n d e n , 10. maja. „Daily Mail" po roča iz Singapura: Iz Tokia je prišlo privatno poročilo neki tukajšnji trgovski tvrdki, da se večji del japonskega brodovja nahaja v korejski morski ožini. Del križaric, ki jim je pridejanih tudi več oboroženih trgovskih parnikov križa pred Vladivostokom.
Pariz, 10. maja. „Daily News" poročajo iz Honkonga: Iz Amoya došli mornarji pravijo, da križa med A m o y e m in Honkongom mnogo japonskih ladij z zakritimi luči. Tudi v luko samo pogosto pridejo ponoči japonske ladje, ki vzdržujejo zvezo luke s Formozo.
Pariz, 10. maja. Mornariški stro-kovnjaški sotrudnik lista „Echo de Pariš" se je razgovarjal z ameriškim vojaškim atašejem v Parizu o bodoči pomorski bitki. Ameriški mornariški častnik je dejal, da je dokazano, da se nahajajo japonske križarke blizu F i 1 i p i n da preprečijo priti Rož-destvenskemu v Tihi ocean. Glavna japonska sila pod Togom se pa nahaja blizu operacijske baze. Admiral K a m i m u r a ima okrog 20 križark in rušilcev torpedovk, med temi 8 mogočnih oklopnih križark. Popolnoma mu je z napadi mogoče zadrža-vati admirala Roždestvenskega, dokler ne pride na pomoč Togo s svojimi velikimi ladjami. Ako se ruskemu admiralu posreči dospeti v Vladivostok, je to le mogoče v zahodni japonski obali Oadi pa je admiral Togo pred K e 1 u n o m s svojimi bojnimi ladjami; gotovo bo tu Ruse toliko časa zadržaval, dokler ne pride Kamimura. Ame riški častnik meni, da se bo boj vršil v bližini otokov Ramhuzo-Shoto blizu Formoze.
Kako je utrjena Formoza in Ribiški otoki.
London, 11 maja. Daily Mail poroča iz Honkonga: Ribiški otoki so preskrbljeni z živežem in strelivom za dve leti ter oboroženi s težkimi topovi. V Kelungu na Formozi je luka zavarovana z minami in ladje spremljajo le uradni pilotje. Luko varujejo strmi griči in močne baterije. Tamsui na zahodni strani Formoze je tudi močno utrjen. Luka sama ni dobra, ker je k večjemu 16 čevljev globoka. Ob železnici, deset milj od Tamsuja stoje čete, ki obstoje večinoma iz starejših ljudi in nekaj novincev. Napravljajo vtis reservnikov tretjega razreda. Mnogi imajo zaslužne križce iz kitajske vojske. Čete so tudi pri Tajpeh, H > kuto in Tajlun, skupaj 15.000 mož. V sili bi porabili tudi vse za orožje sposobne ljudi na Formozi. Nemški in ameriški konzul sta se izgubila na izprehodu v utrdbeno črto pri Kelungu. Orožniki so ju prijeli, pol dneva imeli zaprta in ju izpustili šele, ko sta dokazala, kdo sta. Neki japonski kapitan pravi, da imajo Japonci med Kelungem in Ribiškimi otoki 85 ladij najrazličnejših vrst.
V Vladivostok ali v Petro-pavlovsk?
Doslej se je vedno trdilo, da je rusko brodovje namenjeno v Vladivostok, ki ima dva pripravna vhoda ter je zato mnogo pri-pravnejši kot Port Artur, ki je imel le eden ozek in nepraktičen vhod. Sedaj pa je prišlo na površje ime Petropavlovsk. Ta luka leži v Avačinskem zalivu, ki je globok in prostoren, toda luka sama nuna ničesar, kar bi opravičeval® ime: luka Peterburško „Slovo" piše, da bi ruske ladje sicer dobile tukaj ugodno mirno zavetje, oddih od tro-pičnih vremenskih nezgod in dovolj časa za očiščenje ladij in pregledovanje in očiščenje strojev; toda poprav tukaj ni mogoče izvršiti, ker tu ni nobenega materiala, ker so vso ladjedelniško opravo in topove spravili že I. 1872 v Vladivostok. Iz Honkona v Vladivostok je do 2200 milj do Petropavlovska pa 3000 milj, kar ni ravno daleč. Toda pomisliti je treba, da je Vladivostok sam močna luka in velika trdnjava, v Vladivostoku zopet brodovje, med tem ko bi bilo v Petro-pavlovsku brodovje prepuščeno le sebi. VladivostoSko brodovje.
Tokio, 11. maja. Tu se glasi, da so videli dve ladji vladivostoškega brodovja blizu Amarija.
Poveljnik četrtega brodovja.
Pariz, 10 maja. „Matin" poroča iz Peterburga : „Novoje Vremja" poroča, da je car imenoval za poveljnika četrte eskadre, ki bo odplula v malo dneh admirala T i -bovškega.
Japonska ofenziva na suhem.
Pariz, 10. maja. „Ecbo de Pariš" poroča iz Peterburga: Iz Godziaduna je
došlo poročilo, da je na celi fronti sovražnika opaziti živahne gibanje. Številne patrulje neprenehoma prodirajo proti ruskim prednjim stražam. Na desnem krilu je japonska pehota po hudem boju z rusko konjeniško predstražo zavzela važno postojanko pri Sanliganu. Rusi so bili potisnjeni na levi breg reke Dunljao. Po poročilih kitajskih vohunov korakajo večji japonski oddelki od korejske obali preti K rinu.
Pariz, 10. maja. „Eche de Pariš" poroča iz Peterburga, „Novoje Vremja" poroča iz Gunčulina, da so boji zadnjih dni dognali, da se Vrši obširno japonsko gibanje proti ruskemu levemu krilu. Dve japonski gardni konjeniški diviziji hitro prodirata od Tjelina proti Cantufu Ravnotako je opaziti energično gibanje močnih sovražnih čet na jugu na cesti v Kirin. Po hudem boju so se sovražne prednje čete polastile vasi Namt-zenci, odkoder so popolnoma potisnile Ruse.
Linevičevo poročilo.
Peterburg, 11. maja. Linevič poroča carju 9. t. m.: Dne 7. t. m. je sovražna konjenica napadla naše predstraže na črti Podizerihe Šilmi. laponci so bili v križnem ognju vrženi nazaj. Dne 8. t. m. je sovražnik ponovil poizkus, potisniti naša pred-straže proti severu, a niso imeli uspeha. Dne 9. t. m. je prodiral ruski konjeniški oddelek do od Japoncev zasedene višine Ša-heci. Vsled topničarskega ognja in obkolje-valnih poizkusov so bile čete prisilljene, umakniti se v vas Simavcu. Ko so bile tudi odtod pregnane so se u m a k n i 1 e do vasi Madropo.
Kdaj je pričakovati bitke na morju ?
Pariz, 11 maja Iz Peterburga poročajo, da spopada med sovražnima brodovjima ni pričakovati pred desetimi dnevi. V Korejo?
London, 11. maja. „Times" poro cajo iz Tokia: Rusko armadno vodstvo ie zbralo na levem bregu reke Tjumlu 15 000 vojakov, ki naj vdero v Korejo. Rusi upajo s tem v nevarnost spraviti japonske zveze, s tem naj se otežkočijo bližajoči se japon. napadi na Vladivostok.
Kuropatkin je torej odpoklican. Poraz pri Mukdenu je tako razrahljal njegovo živčevje, da je se daj popolnoma potrt Visok vojaški dostojanstvenik se je izrazil o njem: „Pri Mukdenu sta se izvršila dva poloma. Kazaški in Kuropatkinev. Kazaki in Kuropatkin so zaostali za časom."
Ena japonska divizija pri Genzanu.
Pariz, 11. maja. „Agence Havas" poroča iz Sangaja, da se ena japonska divizija nahaja blizu Genzana. Del teh čet prodira proti sev. ru skozi dolino Tumen.
Prijeta ogleduha.
Tokio, 11. maja Francoz Bingois in njegov posinovljenec, angleški pidanik, sta prijeta radi špijnnaže.
Gibanje Poljakov na Po« znanjskem.
Vsota poljskega kapitala, ki je naložena v »Zvezi poljskih denarnih zavodov", znaša na Poznanjskem, ne vštevši Slezije in vzh. Pruske, 96 milj. kron. Pri tem pa treba vedeti, da ne sme noben Poljak, ki je v kakšni zvezi z državnimi oblastmi, vlagati svojega denarja v poljske denarne zavode. Prirastek vlog v vseh poljskih denarnih zavodih znaša vsako leto 12 — 14 5 milj. kron. To število bo ogromno naraslo, ko se bodo začeli gibati tudi šlezki Poljaki. Poljske banke za parceliranje zemljišč so prošlo leto porazdelile med poljske naselnike 10000 hektarjev. Kakor se vidi je Poljakom novi zakon, ki je naperjen proti poljskim naselniškim bankam kaj malo škodoval.
Kriza na Ogrskem.
Ogrski državni zbor je odobril včeraj adreso na vladarja. Slovaški poslanec Bela H o d z s a je obžaloval, da vladar ni zaslišal o položaju zastopnikov narodnostij, kr tudi niso bili izvoljeni v odsek za sestavo, adrese. Izjavil je, da zahteva splošno volilno pravico. Socialist A c h u n je rekel, da sta vprašanji o splošni volivni pravici in o pravični davčni reformi važnejši, kakor pa vojaško vprašanje. Liberalna grozovlada je naročila na Ogrskem kmečki stan. Ko so še govorili Vancso, Schriffer in poročevalec Balthyany, je bila z veliko večino sprejeta adresa v splošni in nato tudi v podrobni razpravi. Adresa je bila spreieta z veliko večino. Poslanec Zoltan P a p je klical v dvorano. Samo Avstrijci in Hrvatje niso glasovali za adreso. Adresa ima napis: »Vaše cesarsko in apostolsko kraljevo veličanstvo." Značilen je podpis: „Zbrani poslanci Ogrske Hrvaške, Slavonije in Dalmacije (')" Tako se Mažari tudi v podpisu lažejo. Adreso bo vladarju izročil Tisza. 1 Kakor poročajo, bo potoval te dni Tisza zopet na Dunaj. Pravijo, da se bo pričel z opozicijo v vladarjevem imenu pogajati Burian.
Rooseveltova načela o trgovini.
Predsednik severnoameriških .Zedi-njenih držav" je govoril v čikaškem trgovinskem klubu. Rekel je, da je v trgovini nemogoč uspeh brez višjih idealov. Nagla šal je, kako je potrebno m»gočno brodovje in da morajo Američani ostati zvesti načelom Monroeovim: Amerika Amerikancem. Tako tudi Roosevelt stoji na stališču ameriškega imperializma. „Višji ideali", katerim naj po Rooseveltu služi ameriška trgovina, so pač ti, da vsak Aneričan izkuša. kar moči obogateti.
Govori nemškega cesarja.
»Beri. Tagebl." poroča iz Strassburga: Ob paradi posadke v Strassburgu je govoril nemški cesar o vzrokih ruskega poraza pri Mukdenu. Rekel je, da sta zakrivili poraz ruske armade nenravnost in vživanje alkohola. Ker se je izkazala Rusija v boju proti rumeni nevarnosti za slabo, je mogoče, da bo morala proti njej po okoliščinah nastopiti Nemčija. Častniki in moštvo morajo dobro uporab ti svoj čas, da ne postanejo nenravneži in p;janci. Moštvo mora umeti toliko posla, da ne bo imelo časa misliti na take stvari. „Neueste Nachrichten" pišejo, da je obžalovati, ker je prišlo v javnost besedilo cesarjevega govora v Wilhelms-havenu, česar tudi ni želel cesar, ker je bil namenjen govor za omejen krog. Dozdaj ni cesar pri zapriseganju vojaških novincav nikdar omenjal tujih narodov. A v Wilhelms havenu je izzval cesarja protestanški pastor s svojim govorom, ki je naredil tak vtis, kot da je vse eno ali je kdo kristjan ali pogan. Zato je rekel cesar, naj armada ne veruje, da je vse eno, če je kdo kristjan ali pogan. Tudi ni rekel, da so Japonci božja šiba, kakor sta bila svoj čas Atila in Napoleon; rekel je namreč: Ko naš narod ni več resnično veroval in ko sta vladali pri nas ošabnost in prevzetnost, nam je Big poslal Napoleona kot svojo šibo, kakor je poslal v prejšnjih časih Atilo s svojimi Huni
Laške ladje pred Kreto.
Rim, 9. maja. Ladji „Sardegna" in „Bausan" sta dobili povelje odpluti proti Kreti. „Sardegna" je bojna ladja prvega razreda, ima 800 mož; poveljnik je fregatni kapitan R u g g e r o ; „Bausan" je ladja četrtega razreda s 300 možmi; poveljnik je kapitan O r i n i.
Dogodki na Ruskem.
Peterburg, 11. maja. V stanovanju nekega zidarskega mojstra je našla policija dve bombi, dva revolverji in 60 krogelj. Policija je zaprla tri osebe.
Peterburg, 11. maja. Iz Barano-viča so premestili v Mezandropol na Kavkazu en železniški bataljon.
Peterburg, 11. maja. Iz Moskve poročajo, da je razdrlo včeraj 3000 delavcev pod imenov „Kinelevska trdnjava" znano prenočišče hudodelcev Delavci so pomagali policiji zasledovati tatove in so pohodili do smrti nekega tatu, drugega pa vrgli skozi okno na dvorišče. Preiskali so vso hišo in pretepli vsakega prijetega tatu V zakladnici .Moskovske banke" so našli šest enofuntnih bomb. Prijeli so najemnika onega oddelka zakladnice, kjer so našli bombe. Prijet je znan prekucuh.
Ustava na Ruskem.
Peterburg, 11. maja. »Rusj" de-mentira poročilo, da namerava Bulygin ustanoviti dve zbornici, od katerih bi tvoril zadnji državni zbor gosposko zbornico, zbornico poslancev pa zastopniki zemskih sobo-rov. Komisija prd 'Bu'yginovim načelstvom se peča z raznimi načrti, ki jih bo predlo žila ministrskemu svetu. „Slowo" piše, da bo ministrski svet šele oktobra izdal odločilni odlok. Volitve bodo meseca novembra. Nikakih poročil ni več, da bi sodelovali izvoljeni zastopniki pri načrtu o zakonodavnih zbornicah.
Peterburg, 11. maja. Na shodu živinozdravnikov so sklenili resolucijo, da naj se nujno skliče ustavna zbornica.
Vstaja v Džemenu.
Ministrski svet turški je sklenil, da najame posojilo 120 milijonov frankov, ki se večinoma porabi za stroške v Džemenu.
Iz Carigrada poročajo, da je odstopil veliki vezir Ferid paša, ker niso upoštevali njtgovih nasvetov glede džemenske vstaje. Pravijo, da bo imenovan za velikega vezirja Abidin paša, dosedanji valij Arhipelskih oto kov. Uradno ti poročili še nista potrjeni. Turki poizkušajo zakriti važnost vstaie v Džemenu in pravijo, da četudi izgube Dze-men, jim ostaneta sveti mesti Meka in Me-dina. Dzemen itak ni bil nikdar popolnoma turški in so bile nastanjene turške posadke le na obrežju, v nekaterih mestih in ob treh vojnih cestah. Do leta 1892 so se džemen-ski rodovi vedno bojevali proti Turkom, dokler ni osvojil Abmed Tejci Sadaškega gorovja. Pa tudi po tem arabskem porazu so bili večkrat veliki vstanki. Turško vojno ministrstvo iziavlja, da vstaši vjetega maršala Rica paše niso izpustili, marveč je še vedno vjetnik vstašev v Sani.
Srbija in črnagora.
Gruidavo potovanje v Cetinje ima ta namen, da se sklene zveza med <~rnogoro in Srbijo in da prepusti Srbija Crnigori lo baterij in 30 000 pušk.
Iz krogov angleške vojne mornarice.
Londonski „Daily Mail" poroča iz Hong-konga, da se je v ponedeljek popoldne y pomorskem arzenalu vršila tajna konferenca. Tej konferenci sta prisostvovala oba angleška admirala in kapitani ter poveljniki vojnih ladij Pomorskim vojakom so skrajšali dopust
Izpred sodišča«
Redarju se protivila. Dne 16. aprila t. 1. patroliral je občinski redar Nace Koritnik po Hrušici. S hodnika neke barake ga je hrvaški delavec Marko Sebolj jel psovati. Redar šel je na hodnik, prijel Sebolja ter mu napovedal aretacijo. V tem pristopil je Seboljev brat I/an, redarja sunil v prsi tako, da je moral redar areto-vanca spustiti, istotako ga je tudi sunil brat Marko, nakar sta oba obdolženca skočila v neko sobo ter vrata za seboj zaprla. Sele s pripomočjo došlega orožnika je bilo možno oba brata aretovati. Sodišče je obsodilo Mar-kota na 6 tednov in Janeza Sebolja na štiri tedne težke ječe.
Dogovorjeni tatje. Letos na velikonočno soboto so prišli v prodajalno zlatarja Josipa Eberla v Ljubljani na Starem trgu, brata Janez in L.ene Lipoglavšek in Matija Mirti, delavci v Boštanju doma ter zahtevali prstane na ogled. Lastnik je takoj pogrešil dva prstana. Cene Lipoglavšek je zapustil prodajalno in zunaj na tovariša čakal. Poklicani redar je našel pogrešani prstan na prodajalni mizi, druzega so našli pri zunaj stoječem Uenetu Lipoglavšeku, ki je trdil, da mu ga je Mirti dal in ga na to s komolcem sunil, v znamenje, da naj odide. Sodišče je obsodilo Caneta Lipoglavšeka na 6 mesecev, njegova dva tovariši pa vsacega na 4vmesece težke ječe.
Žalostni zakon. Matija Brence je bil premožen posestnik v Doleh pri Idriji. Ker se pa ni mogel razumeti s svojo ženo Polono, izročil ji je leta 1899. posestvo v vrednosti 5000 K ter se je drugam preselil s pravico, da obišče včasih svojo družino. A žena je slabo gospodarila, vzela je v službo za hlapca Janeza Arharja, ki ni bil za nobeno delo in je gospodinjo izko riščaval. Ljudski glas je marsikaj vedel povedati o njunih razmerah in ni čudo, če so te žalostne razmere tako vplivale na moža Matijo Brenceta, da se je dne 6 marca 1901. obesil. Zapustil je toliko gotovine in terjatev, da je na vsacega njegovih šestero otrok, izmed katerih sta dve hčere umo-bolni prišlo čez 4000 K dedščine. Ker je bila Polona Brence zapravljiva in lena in je z Arharjem slabo gospodarila, poseglo je vmes sodišče in dalo gospodinjo zaradi za-pravljivosti pod skrbnika. Tudi Arharja so iztirali od hiše, vender je ta še zmiraj hodil nazaj v hišo lenarit. Sedaj je pa posegla tudi Polona hči, Neža omožena Reven vmes ter izkušala Arharja odpraviti od lahko-mišljene matere. To je pa Arharja tako raztogotilo, da je v Rejcevi hiši v Ravnah zagrozil, da bo Nežo Reven in njenega moža ustrelil. Obdolženec taji to grožnjo, katere pa priče soglasno vzdržujejo.^ Arhar je bil obsojen na 6 tednov težke ječe.
Dva izprijena tovariša.— 37 let stari Jožtf Semenič, posestnikov sin, in 48 let stari dninar Matija Rušt oba iz Gradišča pri Vipavi, sta bila radi oskrumbe neke, komaj 7 let stare deklice obsojena in sicer prvi na dva meseca, drugi na 6
tednov težke ječe.
Neopravičena nasiljenosl, V letošnjem predpustu vračal se je 80 let stari Jakob Curk s svojim vnukinjama v spremstvu dveh fantov od neke plesne zabave domov. Fantje Franc Lemut, Franc Stefančič in France Curk iz Budanj jeli so se z Ivano Curk, katera je pred hišo zaostala besedovati, posebno jezen na njo je bil France Lemut. Njena sestra Frančiška in Anton Krašaa sta jo odpravila v hišo in vežne duri zaklenila. Zdajci so pa jeli vsi trije obdolženci po oknih in vežnih vratih razbijati, poleg došlega Jakoba Kračna, kateri jih je izkušal pomiriti so ga telebnili s tako silo v vežne duri, da so se odprle, in so ga nato tudi v veži tepli, ko jim je pa le ušel v prvo nadstropje, drli so za njiift izkušali s silo vlomiti v stanovanje, toVku so s koli in kamni po durih sobe, tjr so šele odišli, ko je začel stari Curk skozi okno na pomoč klicati. Sodni dvor je vsacega obdolženca obsodil na 2 meseca težke ječe.	_ _
Štajerske novice.
š Narodni svet za Spodnj* Štajersko hočejo ustanoviti Nemci. ln Slovenci? Z ustanovitvijo slovenskega narodnega sveta se po Schwegljevem naročil" norčuje „Slovenski Narod".
š Mesto policijskega stražnika je razpisano v Konjicah. Plača 720 kron s prostim stanovanjem, kurjavo, razsvetljavo in službeno obleko. — Prosilci ne smejo biti stari 40 let. Prošnje do konca maja na županstvo v Konjicah.
š Poučen izlet na Gorenjo Štajersko priredi .Kranjska kmetijsKa družba".
š V Dravo skočila je v Mariboru 28 let stara dekla Marija Ahej iz Vrhola in utonila. Zapušča dva nezakonska otroka, enega je pa pričakovala.
š Nujni predlog za pogorelce v Sešcah je stavil državni poslanec gospod Ž i č k a r.
š Zanimive občinske volitve bode 15. maja za občino Crešnovec pri S!«v. Bistrici. Vršile so se že dvakrat, toda obakrat je štajercijanska stranka vložila ugovor na c kr. okrajno glavarstvo in obakrat ji je bilo ugodeno. Ako bi bila katoliška narodna stranka propala, gotovo bi se ji ne bilo ugodilo. Nemčurska stranka sama ve, da ji je odklenkalo na Crešnjevcu, zato bo napela še enkrat vse svoje sile, da zmaga. Toda upati hočemo, da se ji tudi zdaj ne posreči. — Prosimo hitrega poročila.
š Osebne vesti. Gosp. dr. Murko Cerkvenec, zdravnik v St. Petru pod Sv. gorami, je postal železniški zdravnik v Zaboku na Hrvaškem. — V začasni pokoj je stopil davkar g. Ivan Sumenjak v Gornjem gradu. — G. dr. J o s. R a k e ž okrožni zdravnik v Šmarju pri Jelšah, se poroči z gdč. Liziko Streherjevo. Bilo srečno!
š Lukomatija ušel. Na maribor skem južnem kolodvoru je čakala lokomotiva na drugo da se potem skupno odpe-ljata v tovarno na koroškem kolodvoru. Ko so hoteli drugo pristaviti, je ista s tako silo trčila v stoječo, da ji je popolnoma polomila zadnji del in da sta padla strojevodja in kurjača na obeh lokomotivah raz nju. Pri tem močnem sunku pa se je odprla zatvor-nica para na stoječi lokomotivi in ta je zdirjala sama naprej. V grozni hitrosti se je pripeljala na kor. kolodvor. Tam je zapeljala na neki tir, kjer so stali štirje vozovi Ti so bili v trenutku samo kup razvalin, v katere se je zarila lokomotiva in obtičala. Oba strojevodja in kurjača imata več ali manj hude poškodbe.
š Stavka pekovskih pomočnikov v Gradcu je prenehala, ker so gospodarji pomočnikom skoro popolnoma ugodili.
š Klevetniki Slovencev. Zadnja Marburgerca zopet na najgrši način blati Slovence Imenuje jih „bindiše Hereros", (Hereros je divji narod v srednji Afriki), neumne dvonoge stvari, d v o -noge živali, ljudožderce i. t. d. Kaj ne, „Stajerc", naši kmetje se bodo morali nemško učiti, da bodo videli, kako nas vedno Nemci nesramno psuiejo!
š Srebrno in svinčeno rudo so začeli kopati v Razboru pri Slovenjem Gradcu. Podjetnik je g Aleksan der O t i č iz Celovca, ki kupuje vsa okoli rudokopov ležeča posestva.
š Koliko je celjska občina dolžna mestni hranilnici? Svo
jega dolga mestni očetje ne izdajo, pa tudi »šparkasa" mora molčati, ker bi se moral pokazati v precej — poletni opravi. Sedaj pa so se deloma le izdali. Občinski svet ima namreč po pravilih pravico, razpolagati s čistim dobičkom in obrestmi rezervnega zaklada mestne hranilnice v občekoristne in dobrodelne namene. Za lansko leto je izkazala hranilnica 33.329 K takega razpoložljivega denarja ter vprašala občinski svet, v katere dobrodelne namene se naj ta denar obrne. In občinski očetje se sklenili: 33.329 kron se naj porabi edino le za pokritje zaostalih obresti od vseh kapitalij, ki jih ima mestna občina izposojene iz »šparkase". — Računa lahko vsak sam.
š I4letni požigalec. Pred celjskimi porotniki je bil obsojen na tri leta težke ječe 14 let stari črevljarski vajenec Alojzij Počivalnik od Sv. Magdalene Zažgal je kočo Jožefa Jegriznika iz jeze, ker so ga vrgli iz koče od neke gostije.
lerjevo veličino več smisla, kot tisti nemški blazirani kazinotje, ki drugače ne čitajo nič drugega, kot zakotne pornografske knjige in Pschiitt" in o Schillerju vedo toliko, kolikor se spominjajo iz šolskih let. Seve, če treba pokazati, kaj so vse Nemci storili, takrat se ta klika zdrami iz svojega dušnega spanja in loti se je kar naenkrat najideal-nejše poetiško razpoloženje. Najbolj nesramno je to, da »Tagespošta" ščuva šolske oblasti preti srednješolski mladini, ki se je baje udeleževala demonstracij. Rajše naj bi opozorila občinstvo na počenjanje šolske oblasti, ki je s svojo disciplinarno zapovedjo, da se dijaki morajo udeležiti Schillerjeve slavnosti, osmešila in ponižala vzvišeni spomin na Schillerja, razburila javnost in tako postala moralna povzročiteljica demonstra-c i j. Impertinentni dopisun pravi, da bi morali profesorji paziti posebno na slovenski oddelek gimnazije. Rajši pazite na svoje ljudi, ki so te pažnje v marsikaterem oziru krvavo potrebni. Iz slovenske mladine naj se nikar ne norčujejo častivci nemškega „burševstva", saj je naša mladina bolj čila in zdrava, kot nemška, ki vzrašča v praznem in pustem ozračju ljubljanske nemške inteligence, kjer kmalu otopi. Le iz te podedovane neumnosti se da razlagati, da dopisun »Tagespošte" laže, češ, da so nemški udeleženci slavlja bili v nevarnosti, da so Slovenci državne organe nadlegovali, poli ciji grozili itd. Seve, o tem ne ve nikdo nič, le »Tagespošta". Res imenitne so trditve »Tagespošte", da policija postopa premalo strogo. Menda bi ljudje okolu »Tagespošte" najraje videli, da bi mirnim slovenskim lju dem policija sekala kar glave. Se to naj dosežejo, potem je pa nemško - slovenska zveza res popolnoma dosegla svoj namen!
Nemški listi psujejo Slovence z »barbari", ker se niso strinjali z iz-rabljevanjem slovenske mladine v nemške politične namene pri Schillerjevem slavlju. V tej družbi je, kakor čujemo tudi „Deutsches Volksblatt", ki je s tem le do
čekih — municija. »Toliko vozov municije, to bi bilo preveč! In ob vozu, na katerem je municija, morala bi stopati 2 vojaka z nasajenim bajonetom, naprej pa bi moral stopati vojak s črno zastavico" — tako je trdil doslužen vojak. — Srečno ljudstvo, ki veruje. Dobre tri ure peš-hoda smo odda ljeni od laškega kraljestva, pa da bi naši strategi s takšnim pompom prevažali muni-cijo, na svoje pozicije ?! Bilo je minolo soboto. Diž je lil vse dopoldne z neba, kakor bi se bile odprle vse vetrnice. V tem dežju in nalivu so se pomikale 3 baterije goriškega topničarstva v polni voj. opravi na konjih in s topovi proti Solkanu. Oi tu so šli — pomislite ljudje božji: s konji in topovi — v najhujšem dežju in nalivu, po oni strahoviti kameniti cesti, ki je že za vsacega romarja pravcata pokora: na — sv. Goro. V polnem diru so bili prej nego v eni uri na vrhu. Te pač ni bila navadna vaja ! Po vseh znamenjih se bo gradila na sv. Gori trdnjava, ki je že potrebna zgolj iz ozira na momentalni soški most, ki bo stal preko milijon! Končno je vredno pripomniti, da so topničarii — romarji na svoji božji poti na sv. Goro (menda kakor vspeh Goluchowsby-Tittonije?ega dogovora) shranili v samostanski kleti 4 najmodernejše topove.
—	Izprememba vremena. V Trstu je včeraj razsajala silna burja. H trost te nebodijetreba je dosegla 60 km na uro. Vročina je padla od navadnih 19 na 10 stopinj — Drevje in sploh rastline trpijo mnogo.
—	Samoumor. Na Opčinah se je obesil 44 let stari Andrej Gaber iz Trbovelj. — V Krko je pri Krškem skočil neki neznan 35 let stari moški, a so ga rešili
—	Schiller v češkem narodnem gledišču. Kako Slovani znajo častiti veliKe može, so Čehi pokazali s tem da so vprizorili Šchillerjevo „Maria Stuart" v češkem narodnem gledišču. Pri nas bi bilo kaj takega nemogoče, ker gotovi ljudje, ki bi morali biti nepristranski, izrabljajo take slavnosti za to, da se bahajo s pridobitvami nemštva in mzburiio dijake z ukazi.
—	Veličasten oder pri gradnji znamenitega železniškega mostu pri Solkanu je bil te dni dokončan. Tem povodom so vihrale na vrhu tri zastave: na sredi cesar ska, na eni strani deželna in na eni slovenska.
Dnevne novice.
„Tagespost" in ljubljanske demonstracije. Izvestni dopisuni „Ta-gespošte" so že zopet pri svojem umazanem delu. Zadnje demonstracije so jim dale povod, da trobijo v svet, kako smo mi Slovenci nazadnjaški in zaostali, ker Schillerja slavimo z žvižganjem in tuljenjem. Kdor je zasledoval celo stvar, ve, kakšno stališče smo zavzeli naproti tej slavnosti, da smo Schillerja na najširši podlagi morda še bolj pro slavili in osvetlili visoko mesto, ki ga zavzame v svetovni literaturi, kot marsikateri nemški listi, ki so ©b tej priliki pokazali svoje frazerstvo in brezmejno omejenost, ki ne vidi čez domači plot. Mi imamo za Schil
kazal to, kar pravi o njem „Vaterland", da se prav nič ne razlikuje od židovskih listov in da so kršč. socialni pri njem le nekateri njegovi naročniki. Nemškim listom povemo, da so v nemških vrstah resnični barbari, kar se pokaže opetovano po sebno v Celju in kar seje pokazalo pred dnevi v Mariboru, kjer
0	Nemci »Narodni dom", v katerem se je vršila slovenska pevska vaja
ombardirali s kamenjem. Pri nas se je okolu nemških provokacij in pso vanj doslej hodilo vedno v rokavicah in se mirne zadnje demonstracije niti primerjati ne da z nečuvenimi surovostmi pri nemških demonstra-
1	j a h
Avstrijski bankovci v Mariboru prepovedani. Kakor smo že poročali, je prepovedal občinski odbor mariborski slovenske napise v mestu. Ker pa imajo tudi sedanji avstrijski bankovci slovenske napise, so seveda tudi prepovedani. Mariborski Nemci namreč sovražijo vse, kar je slovenskega! Ne nosite jim torej avstrij skih bankovcev, sicer jih razjezite znanjih stoječim slovenskim napisom!
—	Umrl je v Zagrebu hrvaški pisatelj in zgodovinar prebendarij stolnega kapitelja zagrebškega č. g. Ivan Krst T k a 1 č i c. Rojen je bil 4. aprila 1. 1840 v Zagrebu.
—	Vojaštvo v soški dolini. — Topovi na sv. Gori. Iz Gorice pišejo »Edinosti" : Kakor znano so se v zadnjem času razni kraji v soški dolini napolnili z garnizijami. To ima neki pomen, tega nam ne izpodbijejo izvestni krogi. Zakaj bi se gospodje sicer srbeli, ako bi jih čevelj ne žulil? Tri dni zapored so vozili iz Gorice v soško dolino razne vojaške priprave. Bil je naravnost veličasten pogled na nedogledno verigo vozov, ki se je pomi kala po solkanski cesti iz Gorice Človek je dobil sliko »en miniatur" o velikanskem vojaikem gibanju na skrajnem Vztoku. Vo zovi ki so jih vozili po prašni seški cesti, so bili napolnjeni raznega blaga. Ali mučni utis so napravili na nas premnogi vozovi, ki so bili napolnjeni z obilico črno-barvanih, v železo okovanih kovčekov. Na teh kov-čekih so sedeli vojaki brez orožja. Nevedni vozniki so pravili, da je v njih — perilo za vojake. Množica je verjela. BUgor revnim na duhu! Med množico je nastalo prič kanje, ko je nekdo trdil, pa je v teh kov-
KoroSKe novice.
k Kako se dela proti Slo vencem na Koroškem. Poročali smo, da so v neki pravni zadevi proti »Miru" pozvani za priče vsi »Mirovi" naročniki iz Vrbe. „Mir" se je seveda pritožil a svetniška zbornice dež. sodišča je razsodila, rda se poizvedba lahko izvrši z zaslišanjem naročnikov in drugih poizvedencev, ter ni v kazensko pravdnem redu nikake določbe, po kateri bi imel toženec pravico, okoliščine, o katenh naj se priče zaslišijo, posebej določevati, temuč je stvar preiskovalnega sodnika, na vsak po postavi dopuščen način vse potrebno ukreniti, da se pojasni dejanski položaj in poizvedo sokrivci. § 91 k. p. r." Ta bi bila imenitna, če bi sod.šča tudi drugod pričela tako postopati proti slovenskemu časnikarstvu. „Mir" pravi: »Pomislite samo slučaj, da se toži radi kakega dopisa iz kraja, kjer ima list sto, dvesto ali več naročnikov. In naj se pozovejo vsi naročniki, in vsi naj zahtevajo odškodnino za zamudo časa itd., kaki bodo potem stroški ! Ravno tako pa je tudi ta sklep svetniške zbornice c. k. deželnega sodišča celovškega prav dobro orožje v naših rokah, kajti v enakem slučaju zahtevamo tudi mi lahko, da se pozovejo k pričevanju vsi naročniki dotičnega lista, ne pa samo iz dotičnega kraja, temveč najmanj celega političnega okraja«. — Te razmere bi bilo treba v državnem zboru razsvetliti na naj-radikalnejši način!
k Radi požiga pred osmimi leti je bil e dni pied celovškimi porot ni ki obsojen kočar Franc Razinger na pet let težke ječe.
k Nagloma umrl je župnik v Sichsenburgu J. M a y r i t s C h. Zadela ga je kap._
LlubllansRe novice.
Ii V Ljubljani prepovedan
„Živio"? NoS „Živio" je lep pozdrav Prišel je tako v navado, da se za njim go tovo ne sme iskati bogve kakih političnih namenov. To je naš d o m a č pozdrav, pri medsebojnem pozdravljanju ga rabi staro in mlado, ne da bi pri tem mislilo Nemce požirati. Drugače je pa menda na I. državni gimnaziji. Po Ljubljani se govori, da se je v nekem razredu oglasil neki nem ki poba, ki se navadno vedno dere „H-il" ter je na hrulil slovenskega profesorja, ČJvse slovenski dijaki sna jo pozdraviti z »Zivio . Na-mestu da bi slevenski profesor temu zagri-zencu povedal, naj brzda svojo sirast, da se bo )?žje učil, se je postavil na stališče,
je
domišlja kaki nemški peba, ne bi smeli rabiti starega slovenskega pozdrava »Zivie"! Govori se, da se je tudi gospod ravnatelj postavil na neko slično stališče. Še drugod ne preganjajo nedolžnega slovenskega »Zivio", na Kranjskem v L j u b 1 j a n i ga pa b»do ? Mi ob pravem času svarimo, naj ne puste vladati gimnazije nemškim burš>m!
lj Na Vodnikov spomenik mestni magistrat, ki ga je sprejel v oskrbo nič kaj ne pazi Mesece in mesece manjka napisu »Vodnik" na spomeniku črka „o", a nihče od gospodov na magistratu ne preskrbi, da bi gospod Balant kazali tujcem pravo staro, čestitljivo svoje ime. Neznane nam roke so te dni pritrdile na praznoto malo črko „o", ki le še bolj kaže, kaj manjka. Dijaki so nam včeraj popoldne poslali nabranih 2 60 K z željo, da to vsoto izročimo ubogemu mestnemu magistratu, ki ima baje premalo sredstev, da bi Vodniku sam nabavil ono črko. Tako so se dijaki usmilili našega magistrata in pravijo, naj, ako mu denarna sredstva ne pripuščajo, bolj skrbeti za Vodnikov spomenik, kar naznani, če še kaj potrebuje.
li „Schulvereinova" petin-dvajsetletnica se bo seveda tudi v Ljubliani praznovala. Pod imenom »Es war einmal", bovkazini 13. in 14, maja letos slavnost, katero priredi, kakor čitamo na programu izdanem v starogermanskem slogu, , e i n e guet teutsch g e -sinte Genossenschaft". Glavni aranžerji so seveda tukajšnji nemškonacio-nalni profesorji. Slovenski profesorji se pa boječe skrivajo, kadar bi bilo treba nastopiti pri narodnih slovesnostih!
lj Koliko je izdal nemški Schulverein Tekom 20 let je Schul-verem izdal v ponemčevalne svrhe 10 milijonov kron, za Kranjsko 595 806 K 33 vin. s Kranjskega je pa prejel podp r 187.546 K 42 v. Ljubljanski Nemci so dali 154.126 K 93 vinarjev.
lj Florijanova maša. V nedeljo ob 7. uri zjutraj ima liubljansko prostovoljno gasilno in reševalno društvo v cerkvi sv. Florijana običajno Florijanovo mašo, po maši pa sestanek v »Pivarni" na sv. Petra cesti. Pri sprevodu k maši in nazaj, kakor tudi pri sestanku bo svirala »Društvena godba". Gasilna društva iz okolice se maše in sestanka udeleže.
lj Upor prisiljencev. Danes zju traj so se v prisilni delavnici uprli prisi-ljenci, ker je v poboljševalni celici umrl neki radi pijanosti na 4 tedne zapora obsojeni prisiljenec, ki je bil velik nasilnež. — Uprlo se je okolu 100 prisiljencev ki so razbili v delavnici 31 oken. Danes zjutraj niso hoteli na delo ter so napovedali štrajk. Zahtevali so hišno komisijo. Sele okolu 8. ure so se pomirili in šli na delo. Obžalovanja vredni so pazniki, ki imajo opraviti s temi nasilneži in ki se v korist človeške družbe uprav žrtvujejo, pri tem pa morajo živeti še v slabih denarnih razmerah name-stu, da bi se jih za težko in odgovorno delo tudi pošteno plačalo.
lj Prisiljenec pobegnil. Včeraj je pobegnit od podiranja M^yerjeve hiše na Marijinem trgu, 20tetni prisiljenec Deflo r i a n i.
lj Pri podiranju Mayerjeve hiše na Marijinem trgu je danes padel kamen kaznjencu Jakobu Kokalju na glavo, ter ga je znatno poškodoval.
lj Koncert ljubljanske društvene godbe se vrši jutri zvečer pri ,L\oydu" (Sv Petra cesta.) Začetek ob 8. uri zvečer, vstopnina 40 v.
lj Ljubljanski realci v Postojni. Heto- in šestošolci ljubljanske re alke pnrede pod vodstvom prof Milana Pajka majnikov izlet v Postojno.
lj Javna vinska pokušnja v tukajšnji dežeini vinski kleti bo ju ri, v soboto od 7.-9 ure zvečer. Dospelo je več novih vinskih vzorcev.
lj Prve črešnje smo že dobili na
ljubljanski trg.
lj Prijeli so pri Višnji gori pobeglega prisilienca Mat Rainerja.
lj Gluhonemi topničar. Gluhonemega se je včeraj delal na južnem kolodvoru topničar Matevž Hr bar, ki se je pe ljal iz Pulja v Mengeš na dopust. Železniški uslužbenci so imeli ž njim velike sitnosti, ker so mu morali jemati denar iz žepa,' da so mu kupili vozni listek. Ali je simuliral, ali je pri vojakih tako obolel, se ne ve.
lj Slovensko trgovsko društvo ,,Merkur" priredi v soboto, dne 13 t. m., ob 9. uri zvečer, v areni »Narodnega doma" svoj drugi jeur fix. Nastopil bode društveni pevski zbor, dalje se bodo ___,,„;„li Ir^m.Ani nri^nri in cnlncnevi. Go-
da
Ž.vio" »Sianckerei". Ker se to morebiti
proizvajali komični prizori in solospevi. Gospode člane vabimo k obili udeležbi; prijatelji društva dobro došli.
lj Aretovan je bil na južnem kolodvoru delavec Janez Staniša iz črnomelj-skega okraja, ker se je hotel izseliti v Ameriko in se tako odtegniti vojaški službi. Stražniku je rekel, da je prišel v Ljubljano vole kupovat.
lj Radi ošpio ne bo pouka na prvi deški mestni šoli do prihodnjega petka.
lj Družino zapustil. Od doma je neznano kam odšel v nedeljo popoldne delavec Ivan Smrekar, stanujoč na Abroževem tigu. Popustil je ženo s štirimi otroci.
lj Kako se tožijo v Ljubljani. T. M i k o , brivski pomočnik iz Siska, je obtožen, da je 14 aprila t 1. v Selenbur-govih ulicah napadel brivca Štefana Kap,ca ter ga trikrat močno s palico po glavi pretepel. Obsodba 24 ur zapora. —, Posestnica Helena Stare je obtožena, da je pustila svojega psa brez torbe okrog letati. Obsodba 3 krone globe. — Frančiška Lordani je obtožena, da je dne 11. aprila v elektrarni ob priliki, ko je svojemu možu kosilo prinesla, kradla premog. Obsodba 24ur zapora s postom. — Frančiška Sešek, posestnica z Gline, je obtožena, da je pustila svojega psa brez torbe okrog letati. Obsodba 3 K globe ali 12 ur zapora. - Uršula Mam je tožila Ferdinanda in Marijo Zupančič radi raz-žaljenja časti s tem, da sta obtožena rekla Uršuli Mam „star jazbec". Stranki sta se poravnali — V zadevi Hafner-Seligo bo Šeligo moral prositi odpuščanja.
Razne stvari. Najnovejše.
Vihar v Zedinjenih državah. Vihar je porušil v Oklahomi mesto Snyder Vsled viharja je bilo usmrčenih 350 do 400 oseb.
Velika železniška nesreča v Pennsylvaniji. Cikaški ekspresni vlak je zadel včeraj ob 1 uri 15 minut popoldne pri Harrisburgu ob tovorni vlak, ki je peljal tudi dva z dinamitom naložena voza. Trikrat je grozno počilo. V Harisonu ni ostala niti ena šipa cela. Vozovi obeh vlakov so tvorili veliko razvalino, ki je začela goreti. Zračni pritisk vsled poka je bil tak, da so odletela trupla mrtvih potnikov na železniški nasip in v reko. Življenje je izgubilo približno 50, težko ranjenih pa približno 150 oseb.
Pri občinskih volitvah v novem 21 dunajskem voliv-nem okraju vFlorisdorfujev IV. razredu izvoljen za občinskega svetnika soc. demokrat Schlinger s 5418 glasovi. Podpirale so ga vse židovske stranke. KrŠč. socialec je dobil 3869 glasov. Socialni demokratje so silno surovo nastopali. Napadali so kršč. socialce z noži in kamenji. Enemu kršč. socialci so odrezali uho.
O t r p n j e n j e tilnika. Ta bolezen narašča posebno v Ntw Yorku. Umrlo je ondi že 700 oseb. Tiidi na Ruskem se boiezen širi. Na zapadu in v središču Rusije se je pojavilo že 30 takih slučajev.
Telefonska In brzojavna porodila.
Litija, 12. maja. Župnik Absec je v četrtek zvečer v Litiji umrl. Pogreb bo v soboto po 5. uri popoldne v Litiji.
Dunaj, 12. maja. Za novo bojno Iuko v Sibeniku bo vlada predložila zahteve delegacije. V Sibeniku je že 40 avstrijskih častnikov, ki se bavijo s pripravami.
Dunaj, 12. maja. Italijane se pregovarja, da bi se v sedanji seziji prvo čitanje predloge o laški fakulteti v Roveredu pričelo, a v tej seziji ne končalo, Lahi pa na vsak način hočejo, da se prvo čitanje v tej seziji konča.
Dunaj, 12. maja. Poslanska zbornica nadaljuje danes specialno debato o carinskem tanfu o točki železo in dragocene kovine.
Dunaj, 12. maja. Danes je cesar obiskal Gautscha ter bil pri njem tri četrt ure. Izrazil je željo, naj bi ministrski predsednik kmalu tako okreval, da bi mogel priti v urad. Ko se je cesar vozil domov, ga je občinstvo navdušeno pozdravljalo. Na balkonu državnozborske palače zbrani poslanci so priredili cesarju iskreno ovacijo. Cesar se je opetovano zahvaljeval.
Budimpešta, 12. maja. Zbornica je danes slovesno podpisala adreso na cesarja. Predsednik je vpričo poslancev adreso zapečatil in jo izročil Tiszi, ki jo izroči vladarju.
Pulj, 12. ma a. En infanterist in en deželni brambovec sta obolela na otrpnjenju tilnika.
Trst, 12. maja. Tu je umrl pekovski mojster Anton Gašperšič.
Belgrad, 12. maja. Ministrstvo je dobilo iz Pariza poročilo, da je posojilo sklenjeno. Skupščina bo sklicana k izrednemu zborovanju 23. maja.
Peterburg, 12. maja. V Cučičinuje nekdo hotel razstreliti v zrak smodnišnico
4 kozaškega polka. Napadalec je pobegnil. V Nižjem Novgorodu je neki Nikoforov, ki pravi, da je plemič ustrelil nekega orožni škega častnika in njegovega hišnika nevarno ranil.
New York, 12 maja. Pri železniški nesreči v Pennsylvaniji je bilo dvajset oseb mrtvih, 70 težko ranjenih. Tornado je me sto Suyder uničil. V okraju Qussee je ubil 50 ljudij.
Peterburg, 12. maja. Pri novi ad-miraliteti so izpustili tri nove ladje v morje.
London, 12 maja. Iz Peterburga javljajo, da so tri križarke baltiškega brodovja že dospele v Vladivostok.
Libava, 12. maja. Za četi to rusko brodovje določene ruske ladje odplovejo od tu sredi prihodnjega tedna.
Peterburg, 12. maja V Mandžuriji se pripravlja velika bitka v bližini K i r i -n a , kjer Rusi koncentrirajo čete. svojega levega krila.
Berolin, 12. maja. Iz Gunčulina poročajo: Japonci imajo 380.000 nfanterije. Ker pa ima vsak japonski iijfanterijski polk en bataljon reserve, bi Rusi morali imeti 600 do 700.000 mož, ako bi hoteli premagati Japonce.
London, 12. maja. Angleški admiral lord Herebfort je izjavil, da bodo v bodoči bitki brezdvomno zmagali Japonci, ker imajo bolje izurjene topničarje ko Rusi.
Lepo blrmansKa darila!
Krasna darila za birmo,
kakor ure, verižice, križce, obeske, pr-
....	^Of^^esr rta stane> zapest-
^ggggr v nice) sploh
najrezličnejšo zlatnino in srebrnino [v modernem secesijonističnem slogu po najnižjih cenah priporoča p. n. občinstvu,
Fran Čuden
urar in trgovec v Ljubljani,
Prešernove ulice, filijalka na Mestnem trgu. , 256 52—15
Novi ceniki tudi po pošti brezplačno.
V Dravljah pri Ljubljani
992 2-1
se odda
prodajalna.
Več se izve pri I. Perdan v Ljubljani.
lepo stanovanje
z 2 sobama in vsemi pritiklinami, se zaradi odpotovanja odda s 1. junijem.
Poizve se na Karlovski cesti 32 pri gosp. Alojziju Gangl.	913 6-6
Naprodaj je enonadstropna
Bi
ftlefeorologično poročilo.
blizu Ljubljane obstoječa iz petih sob in kuhinje, novo, močno zidovje, zraven veliki Višina n. morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 736-0mm I hlev, sadni vrt, tri orale gozda. Pripravna
983 2-1 je za vsaki obrt. Več se poizve v upravništ^ u »Slovenca".

Drenikov vrh.
Delili boncert
popolne
društvene godbe
< v nedeljo, 14. maja.
Začetek ob 'l2l. url pop. Vstopnina prosta.
Za prostor in solidno postrežbo poskrbljeno.
Velespoštovanjem
Iv. Rus
11
12
Čas opazovanja
Stanje barometra T mm
9. zveč. 739 9
7. zjutr. 2. pop.
738 5 737-8
Temperatura
po Celziju
Vetrori
-j-12 4 sr. svzh.
+10 3 +13'7
sl. svzh. sr. jvzh.
Nob«
jasno
obl.
■šSs i
■ŠS* i
Vojaški boncert
se vrši
vsako soboto
v hotelu ,pri južnem kolodvoru4
ob prosti vstopnini. —O—
Začetek ob 8. uri zvečer. Z velespoštovanjem udani
Lorber.
857 13-2
00
Srednja včerajšnja temp. +13'4°, norm. +13 5°.
Tržna poročila
od dne 11 maja 1905.
Budimpešta. Pšenica za maj 18 30 do 18-32; rž za maj —-—do —'—; oves za maj 13'78 do 13 82; koruza za maj 15 20 do 15 22.
Pšenica: ponudbe in povpraševanje srednje, tendenca trdna. — Prodaja 18.000 met. st. ob od-pretju za 10, koruza za 10—15 stotink zvišanja. — Druga žita vzdržano. — Vreme: oblačno.
Gostilničarji, trgovci!
Ponudim vam svoje lastne, rdhkovane izdelke, kakor:
Kranjske klobase, majhne 12 kosov .....	gld. !■—
Gnjati s kožo, a la praške ...... I klg.	„ —-80
Salame (brunšviške) . ....... „	„ -—>70
,, (krakovske)........ „	„ I-—
Vse to razpošiljam rd 5 klg. naprej po povzetju. — Salame (brunšviške) dajem od 50 klg. naprej klg. po 60 kr.
Se priporočam
Fran Golob
997 2—1	mesar in prekajevalec v Spod. Šiški št. 150.
Naznanilo otvoritve.
dne 13. maja svojo
Slavnemu p. n. občinstvu si usojam najvljudneje naznaniti, da otvorim v soboto,

Učenca
za špecerijsko trgovino sprejmem = fakoj. =
950 3—3	Več pove upravništvo.
Mladenič
985 2—1
išče v kaki pisarni
- službe, -
na zahtevo se predočijo dobra izpričevala; kdo, pove upravništvo tega lista.
Hlod!
Nova parna žaga v Ljubljani kupuje, začenši od 15. maja t. 1. hlode po sledeči
CCni:	I II III
Hrastovih hlodov od 25 cm debeline naprej K 30,25,20
na Tržaški cesti
nasproti c. kr. tobač. tovarne.
ter prosim slavnoisto, da mi nakloni vse svoje zaupanje, zagotavljajoč
vsekdar najboljšo postrežbo. ... „ . , . _ „
Velespoštovanjem Jgjjp PoflkOV.
Mestna hranilnica v Kamniku
1	razpisuje provizorično
mesfo prakfikanfa
z adjutom 720 kron za prvo leto.
Po enoletnem povoJjnem službovanju nastavi se definitivno.	968 3—2
Za časa provizorija velja 14 dnevna odpoved. Nastop 1. junija 1905.
Zahteva se trgovinska šola eventualno nižja realka ali gimnazija. Lastnoročno pisane, s prilogami opremljene prošnje naj se pošljejo do 25. maja t. 1. v mestni hranilnici v Kamniku.
Ravnateljstvo.
Bukovih
28
>» >» iu H )J
„ „14,13,11
Jelkovih „ „ 24 „ „ „ „ 16,15,14 Smrekovih „ „ 20 „ „ „ „ 17,16,15 Bororčevih „ „ 22 „ „ „ „ 16, 15,14
dolgost od 2 metra naprej. Cene se razumejo per kubik meter franko državni kolodvor, Ljubljana.	255 c (23) Za daljša pojasnila blagovolite se obrniti na A. Deghenghi v Ljubljani.
q Tovarna ilovnatih izdelkov.
^ t Fran Steinklauber, Pragarsko k
H
priporoča:
nI
iz najfinejše plastiške ilovice s pomočjo najnovejših strojev narejeno stisnjeno strešno zarezano opeko (Doppelfalzziegel, Strangfalzziegcl), žlebake, navadne streš-nike (Biberschwanzziegel) I. in II. kakovosti, naravne barve, impregnirane in glazirane,
poslednje v različnih barvah.
981 2—1
^	Rudolf Oroszy, Ljubljana.
Mnogoletno jamstvo za trpežnost opeke napram vremenskim vplivom. Edino zastopstvo za Kranjsko: