LETO XXV ŠTEVILKA 1, 15. JANUAR 1993, CENA 80,00 SIT ieoiSitItStttSttinCitilliltilSItllSIftItKtKICItllStftilSttillStmftIItttillCItllItttilSIfttKttKSItSSItijKIftVKttJtKIfttIttSKitllKItJIllltmtIlldtlllCItSiOR beb a s aa «e * K oe» 9001 « aae s «00 M «00 » SBB 39 9001 * Mercator- Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje p. o. ŽELEZNINA LJUBNO Tel.841-035 Delovni čas: ob delavnikih 8.00 -16.00 ob sobotah 8.00 -12.00 Ponudba: - ogrevalna tehnika - vodovodni material - elektro material - barve, laki - umetna gnojila - krmila - žičniki - vijačno blago Poslovodja: Andrej SPRUK prodaja blaga na čeke 1+2 brez obresti (za vrednost nad 5.000 SIT) in kredit 1+4 (5% obresti na ostanek blaga) - možen nakup z M - kartico M 00« K 00» K BS » W0C K 00» M OOO I» »XX K 00» M 00» «Šg£fc8g£ft88£ft8g£ft8g£88g£fc8g£ft8g££8g£ft8g£ft8g£ft8g£ft8g£ft8g£a88£ft88££8g£ft8g££8g£ft8g£it8g£ft8g£a8g£a88£ft88£ft8g££88£ft8g£ft8g£ft88£ro mnmmmntmtnnmmmmmmmummmmmummmnmummnmmmnmmnmmnmnM EPSI •ODJETJK /4 TURIZEM PROPAGANDO IN FOTOGRAFIJO dA fQ ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje PLAČILNA KARTICA ACTIVA / POGLED ZA OBZORJE -prava poslovna odločitev 63 331 NAZARJE Savinjska cesta 4 tel. & fax: 063 1 832-363 Vsakodnevno denarno poslovanje lahko spremlja vrsta problemov In neprijetnosti, če ne vemo, kako tel. 063 / 831-957 enostavneje urejati naše denarne zadeve. LB Splošna banke Velenje d.d. je široki paleti storitev, s katerimi rešuje večino tovrstnih problemov, dodala plačilno kartico ACTIVA. PLAČEVANJE S PLAČILNO KARTICO ACTIVA JE PREPROSTO! fotografija Plačilna kartica ACTIVA predstavlja novo obliko brezgotovinskega poslovanja, namenjeno imetnikom tekočih računov za sodobno in enostavno plačevanje blaga in storitev na prodajnih mestih širom Slovenije. Za plačevanje na prodajnih mestih zadostuje, da predložite plačilno kartico in s podpisom overite račun, za vse grafično oblikovanje in ostale formalnosti glede plačila pa poskrbi banka v sodelovanju s prodajnim mestom. računalniška postavitev POSLOVANJE S PLAČILNO KARTICO ACTIVA JE GOSPODARNO! tekstov Poravnava računov, nastalih s plačilno kartico ACTIVA, se oprvlja le trikrat, in sicer 8., 18. in 28. v mesecu. O plačilu računov vas banka obvešča z rednimi izpiski tekočega računa. izdelava KJE LAHKO POSLUJETE S PLAČILNO KARTICO ACTIVA? prospektov, katalogov, S kartico ACTIVA lahko plačujete blago in storitve na vseh prodajnih mestih, označenih z nalepko ACTIVA. Teh poslovnih publikacij in je v Sloveniji že preko 2200. Mreža prodajnih mest se neprestano dopolnjuje in bo po fazi uvajanja kartice zajemala vse pomembnejše trgovske in storitvene dejavnosti v Sloveniji. tiskovin, razglednic... Če se želite pridružiti mnogim, katerim je plačilna kartica ACTIVA že postala nepogrešljiv pripomoček za enostavnejše in sodobnejše poslovanje, se oglasite v vaši matični enoti banke, kjer boste dobili vse informacije in uredili vse potrebno za pridobitev plačilne kartice ACTIVA. Poskrbeli bomo, da boste v najkrajšem času ugotovili, da je ACTIVA prava poslovna odločitev! naslovnica GORENJE GLIN NAZARJE foto: KF kazalo str ODPIS DAVČNEGA DOLGA ZARADI NEVARNOSTI NUJNEGA PREŽIVLJANJA ZAVEZANCA....... 4 KAJ JE TRIHINELOZA ?..... .....4 DENACIONALIZACIJA POTEKA..... 4 GRADBENI IN URBANISTIČNI INŠPEKTOR V MOZIRJU............5 PLAVANJE ..............„.......5 "NEKATERIHOČEJO GUN RAZTRGATI"................... « PREDSTAVLJAMO VAM: TRGOVINO AUTO PLUS........... 7 VTIS - VELETRGOVINA IN STORITVE .8 ZASEDANJE SO MOZIRJE: O GUNU IN NADOMESTILU.................. 8 SEJA IS SO MOZIRJE: RENOMINACIJA OBČINSKEGA PRORAČUNA............9 USTANOVNI ZBOR DRUŠTVA PODEŽELSKE MLADINE ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE............. 9 BO PADLA VLADA ALI TRNOVEC...... 11 BOŽIČNO - NOVOLETNI NASTOP UČENCEV GLASBENE ŠOLE........ 11 NOVOLETNI KONCERT GODBE NA PIHALA...............................12 VESELI VEČERALI TRENUTKI BREZ SKRBI.................. 12 ZDRAVILA V BOSNO ... .. .....12 110 LET TELOVADNEGA DRUŠTVA V MOZIRJU ............13 TEKMOVANJE V DRUŽABNIH PLESIH....................... 13 AKCIJA "BREZHIBNO VOZILO JE VARNO VOZILO".................14 OTVORITEV PREUREJENEGA STUDIA ................... 14 STRGARJEVE NEZNANKE ..........14 OB PETDESETI OBLETNICI TREGEDIJE POHORSKEGA BATALJONA ............... .15 DVE OBLETNICI V MOZIRJU ......15 SREČANJE PRIPODSTENŠKU .......18 STAROST- DOKAZANA MODROST, MLADOST - ŽAREK PRIHODNOSTI ....18 PAVLA TROGAR - SEDEMDESET LET ............. 17 NOVOLETNA ANKETA ............ 17 SPET SMO BILI ZASKRBLJENI ....18 SPOŠTOVANI GOSPOD UREDNIK IN BRALCI SAVINJSKIH NOVIC ...18 KRONIKA .................. 19 SN NEKOČ.................... 19 PISMA BRALCEV ........ ....19,20 NAGRADNA KRIŽANKA ........ ...22 Najdaljši praznični dnevi v letu so mimo, vse se je (bolj ali manj) vrnilo v ustaljene tokove. V uredništvu smo se razveselili nenavadno velikega odziva na novoletno nagradno križanko. Z rešitvami sta nas dodobra "zasuli", tako da je bil žreb zelo zanimiv. Izžrebali smo kar 29 napačnih rešitev, preden se je nabralo pet pravilnih, katerim so zasluženo pripadle lepe nagrade. Pravega odziva na naše povabilo k dopisniškemu sodelovanju ni bilo. Po pravici povedano smo vanj tudi dvomili, saj se ta problematika po besedah predhodnikov vleče že petindvajseto leto, od nastanka Savinjskih novic torej. Srebrna obletnica, bi lahko rekli romantično. Časi, v katerih živimo, pa so vse prej kot romantični. Kruta realnost (delček nje okusimo v razgovoru z direktorjem Glina) nas iz dneva v dan znova prisiljuje, da počnemo marsikaj samo zato, da bi preživeli. Tudi pri časopisih je tako. Posamezniki nam silno zamerijo, ker je v Savinjskih novicah toliko prostora namenjenega ekonomski propagandi. Zal zaenkrat drugače ne gre. Brez tega segmenta financiranja bi bila usoda SN skrajno negotova,če že ne tragična. Naša, verjetno pa tudi vaša želja je, da bi se druženje Savinjskih novic z občani (trenutno še enovite) občine Mozirje nadaljevalo vsaj še eno srebrno obdobje. V obojestransko zadovoljstvo, seveda. Franci Kotnik Ce je človek dolgo na svetu, lažje primerja dogajanja v časovnih obdobjih, ki jih je doživljal in morda zaradi izkušenj upravičeno opozarja na krivice in stiske, ki jih prinaša sedanje obdobje. Ko je davnega leta 1892 dr. janez Evangelist Krek izrekel za tedanje čase drzno misel o socialnih razlikah z besedami: " ... predstavljati si moramo, da ne delimo delavcem milosti, ampak pravico...", je dejansko le opozoril na kvarne posledice hudega socialnega razlikovanja. Ta veliki Slovenec je opozarjal na nujnost zadružnega povezovanja in končno, njegov delež pri Majniški deklaraciji je bil ogromen! Misli Kreka bi kaj lahko danes ponavljali, ko si na eni strani "tisti na vrhu" odrežejo obilen kos družbenega kolača, tisti pa, ki ga ustvarjajo, so daleč spodaj pri repu razpredelnice... Pogosto poslušamo trditve, kako da so, denimo, poslanci v Evropi odlično plačani. To naj bi bila utemeljitev, ki pa se takoj poruši, ko primerjamo prejemke delavcev v kakšni od "evropskih" dežel. Pa kaj..., mi smo spet nekaj posebnega, za nas ne velja vsestranska primerjava, le tisti del, ki govori razdeljevalcem kolača v prid, se podčrtano omenja. Bo vendarle treba vzeti zgodovino v roke in se iz nje učiti! Aleksander Videčnik Savinjske novice so štirinajstdnevnik in izhajajo vsak drugi petek. Izdajatelj EPSI d.o.o. Savinjska c. 4, Nazarje, telefon 003/831-957, telefax 063/832-363. Sofinancer SO Mozirje. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik, uredniški odbor: Marko Lenarčič, A. Videčnik, R. Pintar, E. Mavrič, F. Kotnik. Tisk: Delavska univerza Mozirje; žiro račun EPSI 52810-601-19030. Rokopise, objave, razpise in oglase jepotrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Po mnenju Ministrstva za informiranje RS (št. 23/130-92 z dne 26.2.92) šteje časopis med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Vsebina sestavkov, ki jih objavljamo v rubriki "Pisma bralcev" niso stališča uredniškega odbora. Prispevke podpisujte s polnim imenom in naslovom in naj ne obsegajo več kot eno tipkano stran A4 formata. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja besedil. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Odpovedi sprejemamo samo za naslednje tromesečje. O REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE Republiška uprava za javne prihodke Izpostava Mozirje Odpis davčnega dolga zaradi nevarnosti nujnega preživljanja zavezanca Na podlagi 114. člena Zakona o dohodnini (Ur. I. RS, št. 14/92 - prečiščeno besedilo), lahko Izvršni svet občinske skupščine odloči na podlagi obrazloženega predloga davčnega organa, da se zavezancu davčni dolg v celoti odpiše, če bi se z izterjavo spravilo v nevarnost nujno preživljanje zavezanca in njegovih družinskih članov. Pri sestavi predloga za odpis, se davčni organ v osnovi opira na dejansko materialno stanje zavezanca ter posledično na možnost uporabe instituta prisilne izterjave dolga. Za ugotovitev materialnega stanja oz. dohodka zavezanca, se štejejo dediščine, darila in vsi dohodki ter prejemki posameznika in njegovih družinskih članov, ki so viri dohodnine (osebni prejemki, dohodki iz kmetijstva, dohodki iz dejavnosti, dohodki iz kapitala, dohodki iz premoženja in dohodki iz premoženjskih pravic), kakor tudi osebni prejemki, ki niso obdavčljivi, razen: - dodatka za pomoč in postrežbo, - prejemkov za oskrbo v tuji oz. rejniški družini, -otroškega dodatka in družbenih pomoči otrokom, - štipendije, -dohodki od občasnega dela invalidov. Glede na navedeno obveščamo zavezance, da bomo načelno za pripravo pozitivnega predloga na IS SO, upoštevali kriterije za upravičenost do denarnega dodatka, ki ga opredeljuje Zakon o socialnem varstvu (Ur. I. RS, št. 54/92). Citirani zakon v 26. členu med drugim določa, daje posameznik upravičen do denarnega dodatka, če mesečni dohodek na družinskega člana ne doseže višine, ki znaša: 1. Za otroke do dopolnjenega 6. leta starosti 29% zajamčene plače, 2. Za otroke od 7. leta starosti do dopolnjenega 13. leta 34% zajamčene plače, 3. Za otroke od 15. leta starosti do zaključka rednega šolanja 42% zajamčene plače, 4. Za odrasle osebe 51% zajamčene plače. Konkretno to pomeni, da bomo na osnovi zavezančeve vloge ali po uradni dolžnosti ugotavljali možnosti za odpis davčnega dolga na podlagi skupnega zneska prihodkov zavezanca in članov njegovega gospodinjstva po zgoraj navedenih kriterijih. V primeru, da bo zavezanec z vlogo prosil za odpis davčnega dolga, bo moral vlogi priložiti vse zahtevane listine (potrdilo o premoženjskem stanju,...) sicer se bo vloga zavrnila kot nepopolna. Vodja izpostave: Brane Strojanšek REPUBLIKA SLOVENIJA SKUPŠČINA OBČINE MOZIRJE Sekretariat za občo upravo in družbene dej'avnosti Veterinarska inšpekcija Sedaj je čas kolin in tudi čas, da se seznanimo z trihinelozo. Kaj je trihineloza? Trihineloza je zajedalska bolezen živali in ljudi. Povzroča jo zelo majhen zajedalec trihinela. Spolno zreli zajedalci živijo v tankem črevesu gostitelja, ličinke pa v njegovih prečno progastih mišicah, to je v mesu. Bolezen se prenaša z mesom, v katerem so že omenjene ličinke. Za to bolezen lahko zboli 49 različnih sesalcev. Največ bolezni odkrijejo pri lisicah in medvedih, med domačimi živalmi pa pri prašiču, psu in mački. Nevami prenašalci so tudi miši in podgane. Domače živali, predvsem prašiči, se okužijo s kuhinjskimi mesnimi odpadki, lahko tudi od mrhovine obolelih živali. Človek se okuži s suho prekajeno svinjino, klobasami in premalo kuhanim mesom okuženega domačega prašiča, pogosto tudi divjega prašiča, medveda ali druge divjačine. Človek zboli 5-15 dni po okužbi. Pri oblolelih se pojavi driska in bruhanje. Bolniki imajo težave pri poziranju, prizadete so žvekalne mišice, mišice jezika, vratu in trebušne prepone. Nastopijo dihalne težave, bolečine v mišicah in otekline obraza, zlasti okoli oči. Pri živalih bolezenska znamenja niso izrazita. Rejci oz. potrošniki domačih živali morate biti previdni pri nakupu živali. Prašiče nabavljajte samo v rejah, ki so zdrave in ne iz krajev z neznano zdravstveno situacijo. O tem se posvetujte s krajevno veterinarsko službo. Vsak potrošnik se mora zavedati, da sušenje, dimljenje in zmrzovanje vseh ličink trihinele ne uniči, ker so globoko v notranjosti mesa. Zato je edina zaščita zdravo meso in zadostno kuhanje ali pečenje. Veterinarsko sanitarni pregled je obvezen za meso divjih prašičev in medvedov. Tudi zakoli živali v obratih kmečkega turizma, gostinskih obratov, družbene prehrane in klavnicah so pod veterinarsko sanitarnim nadzorstvom. V pregledu ni zajet edino domači zakol. Če je bila žival kupljena v krajih z nejasno ali slabo zdravstveno situacijo, se mora tudi meso prašičev, namenjeno za domačo porabo, iz tako imenovanega domačega zakola, pregledati na trihinelo. Veterinarsko sanitarne preglede po zakolu /vključno s pregledom na trihinele, ki se imenuje trihinoskopija/ na tem področju opravlja veterinarska služba v Šoštanju in Mozirju. Veterinarska inšpekcija DENACiONAliZACijA poteIca Izvršni svet SO Mozirje je 12. decembra 1991 imenoval 7 - člansko komisijo za denacionalizacijo, ki ji predseduje Janja Port, sekretarka Sekretariata za gospodarski razvoj, finance in urejanje prostora. Komisija se redno sestaja in obravnava vse zadeve, preden upravni organ odloči o zahtevi. Upravičenci do denacionalizacije so vse fizične osebe, ki so v času podržavljenja bili jugoslovanski državljani in jim je bilo po 9.5.1945 to državljanstvo priznano z zakonom ali mednarodno pogodbo. Državljanstvo je torej pomembno dejstvo, ki ga predhodno ugotavlja pristojni upravni organ. Zavezanci za vračilo nepremičnin so pravne osebe, med katerimi v glavnem nastopajo: občina Mozirje, GG Nazarje, Mercator ZKZ Mozirje, Gorenje Glin Nazarje, Turist Nazarje, Izletnik Celje, PTT Celje, Savinja Mozirje, Vegrad Velenje. Upravni organ je do decembra 1992 prejel 140 zahtev za denacionalizacijo, od katerih je 116 zahtev za vrnitev kmetijskih zemljišč, gozdov in kmetijskih gospodarstev, 12 zahtev za vrnitev poslovnih prostorov oziroma poslovnih stavb, 8 zahtev za vrnitev zasebnih gospodarskih podjetij in 4 zahteve za vrnitev stanovanjskih hiš. Upravni organ je Ministrstvu za kulturo odstopil 7 zahtev za denacionalizacijo nepremičnin, ki so z odlokom SO Mozirje razglašene za naravne znamenitosti ali kulturne spomenike. Gre predvsem za nepremičnine v Robanovem kotu, Matkovem kotu, Logarski dolini, na Golteh, na območju naravnih rezervatov Meliše pod Planjavo in Greben Smrekovec - Kamen ali so razglašeni kot naravni spomeniki: Matkovo okno, Matkov škaf, Slapišče Palenk, Igla, Klemenškov pekel, itd. Od prejetih zahtev je 90 popolnih in 50 nepopolnih. Izdano je bilo 23 odločb, od tega 19 na polagi sklenjenih poravnav. Z delnimi odločbami je bilo odločeno v 6 primerih. Denacionalizirano je bilo slabih 1110 ha nepremičnin, od tega dobrih 988 ha gozdov, dobrih 121 ha kmetijskih zemljišč in 300 m2 poslovnih prostorov. Postopki pa seveda tečejo naprej. KF Gradbeni in urbanistični inšpektor v Mozirju IS SO Mozirje je na svoji prvi decemberski seji sprejel sklep, da se zaradi izredno pereče problematike na urbanističnem in gradbenem področju v oddelku Inšpektorata sistemizirata dve novi delovni mesti: urbanistični inšpektor (1/2 delavca) in gradbeni inšpektor (1/2 delavca). Ker se za oba delovna mesta zahtevajo enaki pogoji, ju bo lahko vršil en zaposlen. Nadzor na teh področjih je bil do sedaj nezadosten, zato se je potreba po njem v zadnjem času izrazito stopnjevala. KF PLAVANJE Morda se boste ob prebiranju tega sestavka vendarle odločili za kontinuirano (redno) izkoriščanje bazenov v naši bližnji okolici (Topolšica, Velenje, Celje) skozi celo leto ali izkoristili poletni oddih za več plavanja v jezeru, morju ali reki. Plavanje je ena od temeljnih športno - rekreativnih zvrsti in naravnih gibanj človeka. Kljub temu, da govorimo o temeljnem naravnem gibanju, pa se moramo plavanja naučiti, kot se moramo naučiti prvih korakov. Kaj je najprimernejše? Najbolj drži tista misel: prej, ko se bomo naučili plavanja, prej bomo v vodi vami in bomo uživali v kopanju, igranju, plavanju ter drugih vodnih športih. Kljub vsem znanim teorijam je najprimernejša starost za učenje plavanja med šestim in osmim letom. Takrat je otrok že toliko gibalno sposoben za sprejemanje novih spoznanj, da se dokaj hitro nauči tudi plavati. Seveda pa za učenje plavanja ni nikoli prepozno in tudi v zrelih letih se ga lahko naučimo. Treba je le več truda in predvsem volje, toda vse to je poplačano z izrednim zadovoljstvom, ponosom ah celo srečo, ko že odrasel človgk splava. Plavanje je ena redkih športnih panog, ki ima glede na starost po vsej verjetnosti največjo razsežnost. Za plavanje tudi v visoki starosti ni omejitve. V mnogih primerih, zlasti iz zdravstvenih razlogov, je plavanje zelo priporočljiva terapija. Tako nas plavanje kot rekreativna dejavnost lahko resnično spremlja vse življenje. In zakaj plavanju pripisujejo tolikšno vrednost? Plavanje je šport, ki močno vzpodbudi delovanje dihalnega in srčno-žilnega sistema, hkrati pa zaposli in razvija skoraj vse glavne mišične skupine. Vse te značilnosti so pomembne tako pri odraščajoči mladini (kjer je skladen telesni razvoj zelo pomemben), kot pri starejših ljudeh (kjer plavanje ohranja vitalne telesne funkcije). Zaradi vodoravnega položaja, ki ga ima telo pri plavanju, deluje srčno-žilni sistem v lažjih razmerah. Delo srčne mišice je olajšano, saj mu ni potrebno črpati krvi iz spodnjih okončin. S tem se razbremeni sila teže, ki vpliva na krvni obtok. Redno plavanje ohranja prožnost ožilja, kar preprečuje zvišanje krvnega pritiska. Enakomerno ritmično gibanje, ki sovpada s poglobljenim dihanjem, zelo ugodno vpliva na razvoj dihalnega sistema. Pravilne tehnike plavanja nas same po sebi prisilijo k enakomernemu ritmičnemu dihanju. V času, ko je glava pod vodo, mora plavalec ves zrak izdihniti, vdihne pa v trenutku, ko pridejo usta iz vode. Zato mora biti tudi ritem dihanja prilagojen gibanju glave: izdih počasnejši in daljši, vdih intenzivnejši in krajši. In še o mišicah. Velika zaposlenost vseh večjih mišičnih skupin povzroča, da so mišice skladno razvite in ohranja zlasti v starosti skeletno - mišični sistem prožen, gladek in krepak. Za rekreativno plavanje sta najprimernejši prsna tehnika in kravl. Še bolj prsno plavanje, predvsem zaradi orientacije v vodi, ker ta tehnika dopušča gledanje naprej, kar daje plavalcu občutek varnosti. Pri rekreaciji nam gre za vzdržljivostni vidik plavanja in ne za hitrost. Vendar mora imeti kot pri vseh krožnih in aerobnih zvrsteh (hoja, tekanje, kolesarjenje, smučarski tek), določen prag intenzivnosti, če želimo, da bo imela vadba učinek. Še posebej pa poudarjam, da se moramo tudi pri plavanju najprej ogreti z razgibalnimi vajami z gibi velikih amplitud. Pri tem moramo razgibati vse telo. Sicer pa je dolžina ogreVanja odvisna od temperature zraka in vode. Če nas zaradi hladne vode in daljšega plavanja po vadbi zebe, se moramo dobro posušiti, toplo obleči in, če je treba, ogreti tudi z gibanjem. Darko Repenšek, prof. Intervju z generalnim direktorjem GLIN-a, Jožetom Korberjem jMKMmm hočejo mm BAimem. Minili so dobri trije meseci, odkar je sedel na vroč direktorski sedež podjetja, ki je pospešeno tonilo v stečaj. Ko sva se takrat pogovarjala o perspektivi Glina, je dejal, da je zmeren optimist. Tako pravi tudi sedaj. JOŽE KORBER: Ko je po mojem prihodu v podjetje postal večinski lastnik Sklad za razvoj Republike Slovenije, so se aktivnosti, predvidene v sanacijskem programu, na njegovo zahtevo upočasnile. To je bilo po svoje razumljivo, saj je Sklad na podoben način prevzel več kot 100 slovenskih podjetij in je bil zato previden. Kljub vsemu smo podjetje s prvim decembrom pripeljali tako daleč, da se je lahko začela vsebinska sanacija. S tem dnem so namreč formalno pričela samostojno poslovati nova podjetja, ki so bila do tedaj profitni centri. Skladno s tem je bila novemberska plača zadnja, ki jo je izplačal Glin Holding. Poslej bodo to izvajala podjetja sama zase. No, omeniti moram, da smo v proizvodnih programih že predhodno izvedli "čistko" in izključili večino izdelkov, ki so prinašali izgubo. Nekatere smo zaradi pogodbenih obveznosti ohranili v proizvodnji, ker bi nas prekinitev pogodbe stala več kot izdelovanje z negativnim pokritjem. SN: Kje se v tem trenutku kaže največja slabost Glina? JOŽE KORBER: Največji problem je finančna nekonsolidacija Glina. Ni nam še namreč uspelo pridobiti prepotrebnega svežega kapitala. Sklad se sedaj direktno pogovarja z upniki, nas pa pesti nelikvidnost, ki skrajno otežuje oskrbo. Še največ posledic zaradi tega nosi stavbno pohištvo, ki repromateriale na prostem trgu zaradi plačilne nesposobnosti nabavlja tudi do 20% dražje. SN: Ali se strinjate z očitki, izrečenimi na zadnjem zasedanju občinske skupščine, da je Sklad za Glin do sedaj naredil bistveno premalo? JOŽE KORBER: V osnovi drži, da se je Sklad v lanskem letu obnašal precej pasivno. Omejil je pooblastila menagmentu podjetja in do neke mere zamrznil izvajanje sanacijskega programa. Pošteno smo se morali truditi, da nam je dovolil nadaljevanje njegovega izvajanja. če ne bi bilo te upočasnitve, bi bil rezultat danes že boljši. Po svoje pa ravnanje Sklada razumem, saj niso mogli vnaprej vsakomur verjeti. Osebno sem prepričan, da bi se Glin sesul že prej, če leta 1991 ne bi dobil 2 milijona DEM od republike kot investicijski delež, ki pa sta se pretopila v osebne dohodke. Tudi sanacija posledic eksplozije v proizvodnji ivernih plošč se je izvedla nekako v tem smuslu. Moji ekipi je v treh mesecih uspelo obdržati podjetje nad vodo, izplačati osebne dohodke in pripraviti temeljne pogoje za vsebinsko sanacijo. V nadaljevanju se lahko zgodi, da bo zaradi slabih rezultatov ugasnila katera od enot, nikakpr pa ne bo umrl Glin. V primeru pa, da upniki podrejo Glin Holding, se seveda vse sesuje kot domine. SN: Verjetno je kratkoročno najbolj negotova proizvodnja ivernih plošč? JOŽE KORBER: Za leto 1993 je proizvodnja ivernih plošč zelo dobrodošla, saj je tehnologija v glavnem amortizirana. Proizvodnja je zato zelo poceni. Na račun tega se sanira podjetje Glin Pohištvo, saj lahko gremo v proizvodnjo pohištva z lastnimi cenami, ki so nižje od tržnih. V naslednjem letu pa bo nastal velik problem zaradi ekološke zakonodaje, ki predpisuje sanacijo oziroma zaprtje onesnaževalcev okolja. Rešitev je pridobitev tujega kapitala za sanacijo, kar pa nam letos zaradi krize proizvodnje ivernih plošč v Evropi, verjetno ne bo uspelo. Večje probleme vidimo trenutno v Stavbnem pohištvu in Pohištvu. Prvega so v letu 1992 nekatere komercialne pogodbe dodobra dotolkle in če ne bo tujega kapitala od zunaj, zanj ni rešitve. Že sedaj se mu trgajo tokovi oskrbe, zato bo sanacija zelo zahtevna. Tudi v Pohištvu so problemi precej pereči: imamo eno najbolj modernih proizvodnih linij, pa jo kot tako ne znamo izkoristiti, kvečjemu kot posamezne stroje, kar pa ni rentabilno. Potrebovali bi zunanje strokovnjake, pa čeprav samo začasno. Za celoten Glin velja ugotovitev, da se mu pozna slabša kadrovska zasedba v komerciali na račun prodaje preko zastopnikov. Tudi to je bil trajen odliv sredstev, če na koncu omenim še invalidsko podjetje - tam pričakujemo manjše težave le do formalne registracije in oprostitve plačila določenih davščin. Ostale programe v Glinu ocenjujem kot zdrave. SN: Ko je govora o podjetju GLIN Pohištvo, mar ni bila pred časom aktualna prodaja nemškemu partnerju? JOŽp KORBER: Obstaja opcijska pogodba s podjetjem IMK Schieder, kjer so opredeljeni pogoji, pod katerimi je omenjena firma pripravljena kupiti 51% - ni delež GLIN Pohištva. No, mi gremo, generalno gledano, v nasprotno smer - disperzirati prodajo in se izogniti nevarnosti, da te strateški kupec z eno potezo pošlje v bankrot. V zadnjem času se intenzivira proizvodnja izdelkov za švedsko tovarno IKEA. SN: Kakšen status ima Gorenje Glin po vseh minulih dogodkih znotraj koncerna Gorenje? JOŽE KORBER: Koncern Gorenje je na svoji skupščini sklenil, da izključi vseh pet članic, katerih večinski lastnik je postal Sklad. Tudi nekatere članice se niso vključile v novi koncern. Koncern predlaga, da se za 6 mesecev sklene pogodba o uporabi imena, pa tudi financiranje koncerna naj bi ostalo enako do izteka pogodbe. Nato bi se dogovorili na novo. Sklad na takšno izključitev ne pristaja in želi planski izstop. Stališče vodstva Glina je nekje vmes med obema navedenima variantama. SN: Toda ločitev z Gorenjem sledi v vsakem primeru? JOŽE KORBER: Mislim, da lahko odgovorim pozitivno SN: Kakšno je stanje v zvezi s tehnološkimi viški? Ali so trajni viški že opredeljeni in koliko jih je? JOŽE KORBER: Sprva so bili opredeljeni začasni viški, bilo jih je 356. Sklad je zahteval, da se viški določajo na podlagi njegove, enotne metodologije. V začetku letošnjega leta bodo določeni trajni viški, katerih trenutno število ne dosega 300. Trajne viške bo po zagotovilih Sklada pokrila država. Za Glin kot podjetje pa je seveda pomembno, da ne podceni števila trajnih viškov, saj lahko zanj to v prihodnje pomeni veliko breme. SN: Imate pri izvajanju sanacije podjetja podporo ožje skupnosti? JOŽE KORBER: Imam občutek, da v dolini ni več institucije ali skupine, ki bi si prizadevala za sanacijo Glina v celoti. Vsak gleda le to, da bi vzel del Glina z izgovorom, da rešuje Glin, v resnici pa rešuje sebe. Prevladuje mnenje:"Glin je republiški, Glin nas ne briga več!" To pa je nesprejemljivo, saj so v Glinu vendar zaposleni domači ljudje. Vrh vsega takšne govorice ustvarjajo negativno vzdušje v kolektivu. SN: Kmalu bo oblikovana nova slovenska vlada. Kako ocenjujete možnosti našega gospodarstva glede na pričakovano vladno politiko v letošnjem letu? JOŽE KORBER: Upam, da se bo oblikovala ustrezna koalicija strank. V osnovi zaupam Drnovškovem teamu, ki pa bo moral postaviti življenske pogoje za podjetja, ki imajo možnost preživetja, če se jim odvzame stari balast. Grozljiva napaka za narod bi bila, če bi šli po enostavnem principu merjenja trenutnih rezultatov v hitre stečaje in razprodajo. Razpad jugoslovanskega trga je vendar objektivna okoliščina in to bi morali upoštevati. Zato menim, da bi bilo treba oceniti možnosti posameznega podjetja v sedanjem času in se na osnovi tega odločiti za sanacijo ali ne. Prav tako je potrebno v primeru prvega neuspeha poskusiti še z drugo menagersko skupino. Strokovnjaki so problem, ker jih primanjkuje. Tudi Sklad ima zgolj finančne analitike, kar pa ni dovolj. Finance so samo ena od funkcij poslovnih sistemov, poskrbeti pa je treba za vse. Kljub vsemu pa, kot kot sem že prej dejal, glede na potek dogodkov ostajam zmeren optimist. KF Predstavljamo vam: trgovino AUTO PLUS Že v zadnji številki Savinjskih novic smo poročali, da je v Mozirju odprta nova trgovina s pestro ponudbo avto - materiala, AUTO PLUS. Lastnika trgovine, ki ima svoje prostore v Grabnerjevi hiši, sta Bojan Kerkoš in Dušan Robida iz Celja. Tam istoimenska trgovina uspešno posluje že štiri leta in se delno ukvarja tudi z veleprodajo. No, v Mozirju bo zaenkrat ostalo pri že omenjeni prodajalni, ki naj bi s svojo ponudbo dopolnila izbor tovrstnega blaga v bližnji okolici. Dobro založena, vendar ne preobremenjena trgovina daje kupcu prijeten vtis takoj, ko vstopi vanjo. Pregleden razpored raznovrstnih izdelkov dokazuje, da gre pri vsem skupaj za popolnoma profesionalen pristop. Nenazadnje je tudi celotno poslovanje trgovine računalniško podprto. Kaj vse je mogoče kupiti v trgovini AUTO PLUS? Na zalogi imajo rezervne dele za celoten program Zastava, VW Golf in Jetta, Renault in Lada, različne filtre za 9 [j s? naštete znamke pa tudi za Škodo, Opel in japonske avtomobile, celoten program Sinter za vse znamke avtomobilov, olja Castrol, STP in INA Delta, različna sredstva za avtokozmetiko, sedežne prevleke, tepihe, akumulatorje vseh vrst, snežne verige, avto plašče, lita platišča, metlice brisalcev za večino znamk in tipov avtomobilov, tekočino proti zmrzovanju (antifriz), prtljažnik za smuči za avtomobile s streho brez žlebov, pa tudi razna tesnila, ki jih je marsikje drugje mogoče kupiti zgolj v kompletu. Po naročilu dobavijo vse rezervne dele avtomobilske pločevine. Zanimiva je posebnost prodaje po načelu "staro za novo". Na ta način lahko v trgovini AUTO PLUS kupujete obnovljene zavorne čeljusti, lamele sklopk, končnike, nihajne roke in amortizerje za vse znamke vozil. Naštete rezervne dele dobavijo obnovljene v dveh dneh. Gre torej za kvalitetno oskrbo, ki. bo gotovo dobrodošla za potrošnike širšega mozirskega območja. Delovni čas trgovine je vsak dan od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 17.00, ob sobotah od 8.00 do 12.00. O vseh podrobnostih se lahko predhodno pozanimate po telefonu 832-636 in 832-541. Kot zagotavljata lastnika, se trgovina AUTO PLUS ponaša predvsem s konkurenčnimi cenami, ne glede na to pa omogočajo tudi plačilo z dvema čekoma, če gre za nakup blaga v vrednosti,.ki presega 6.000 SIT. 9 Trgovina AUTO PLUS si je torej preboj na tržišče Zgornje Savinjske doline zastavila smelo in brez oklevanja. V spomladanskem času, ko se bo poslovanje že nekoliko uteklo, načrtujejo zaposlitev še enega prodajalca (poleg sedanjega), na ta račun naj bi se podaljšal tudi delovni VTIS - veletrgovina in storitve Mnogo ugibanj in namigovanj je bilo slišati o novem podjetju VTIS, ki od jeseni lanskega leta posluje v Spodnji Rečici. Dovolj velik razog, da ga obiščemo in dobimo informacije iz prve roke. Pogovarjali smo se z direktorjem podjetja, Ivanom Čoparjem. "Meseca mprca 1992. leta se nas je zbralo 15 zainteresiranih od direktorja ZKZ do vodij delovnih enot. Bistven razlog za ustanovitev novega podjetja je bilo vračilo objekta, v katerem je bila zadružna veleprodaja prej. Omenjeni objekt je bil s 1. aprilom 1992 po zakonu o denacionalizaciji vrnjen bratoma Kolenc, ki sta zahtevala zelo visoko najemnino. Ugotovili smo, da promet in število zaposlenih tako visokega stroška ne prenese. Zato smo začeli razmišljati o zasebni dejavnosti, ki bi kljub temu lahko preživela. Po premisleku smo se odločili za veletrgovino in storitve. Od petnajstih ustanoviteljev je kasneje eden odstopil. Ugotovili smo, da bi bilo dobro vključiti tudi zunanje člane, zato smo povabili dva predstavnika Komunale. Na željo kmetov smo vključili še predstavnico kmetijske zemljiške skupnosti. Na ustanovni skupščini smo se dogovorili za delež 5.000 DEM. Vsi smo pri Hranilno -kreditni službi odprli hranilno knjižico in nakazali vsak po 1.000 DEM. S tem denarjem smo začeli maja 1992 izvajati prve aktivnosti, nabavili smo računalniško opremo. Vzporedno s tem so tekle tudi aktivnosti za registracijo firme." Kot je povedal Ivan Čopar, so se pri izbiri imena najprej odločili za TIS, pa so jim na sodišču predlog zavrnili, ker firma s podobnim imenom že obstaja. Tako je nastal VTIS. "Pogajanja glede najemnine so bila težka. Na koncu je bila sklenjena najemna pogodba za 5 let in določena najemnina za eno leto v višini 5.000 DEM mesečno. Gre za približno 2000 m2 pokritih površin, od katerih jih del uporablja zadruga del pa VTIS. Sorazmerno temu plačata obe firmi tudi najemnino." V nadaljevanju so ponudili vplačati delež vsem zaposlenim v M - ZKZ. Najbolj so bili zainteresirani za poslovodje trgovin, vendar je bil odziv pod pričakovanji. Razlog za to je po mnenju Ivana Čoparja gotovo-tudi v tem, da so zaposleni prej že vplačevali deleže v Mercator Holding, v Zadružno - kmetijsko banko in v zadrugo, tako je denarja verjetno zmanjkalo. Ivan Čopar "Nismo hoteli delati iste napake kot Savinja Z Raduho, kjer je vse potekalo brez vednosti zaposlenih." 1. septembra bi firma sicer lahko startala s poslovanjem, vendar se to ni zgodilo. "V tem času smo dobili ponudbo podjetja Raduha, ki je želelo dobiti ali novega družabnika, ki bi saniral podjetje s svežim deležem, ali celoten odkup. Po intenzivnih tritedenskih razgovorih nismo našli skupnega jezika. Firma je tako začela poslovati 1. oktobra. Izvršena je bila inventura za prevzem zalog in delavcev od zadruge. Zaposleni v VTIS-u bodo tudi vplačali delež podjetju v višini 1000 DEM." Ivan Copar z zadovoljstvom ugotavlja, da promet kljub spremembi ni padel in znaša mesečno od 13 do 20 milijonov tolarjev. S partnerji so bile sklenjene nove pogodbe, tekoče obveznosti redno poravnavajo. Pri ponudbi prevladujejo krmila, gnojila, žitarice, gradbeni material, živila in galanterija. Storitve opravljajo z viličarjem, kombijem in javno tehtnico. Vendar jih sedanji obseg poslovanja ne zadovoljuje. "Obseg prometa želimo vrednostno povečati za 50 - 100%, prav tako pa bomo zaradi vedno hujše konkurence kvaliteto svojih storitev še stopnjevali. Kupec je danes kralj in prav je tako." In še eno bistveno spremembo je Ivan Čopar omenil na koncu razgovora: "Zaradi pomislekov kmetov v zadružnem svetu smo se na seji upravnega odbora podjetja odločili, da zadrugi ponudimo večinski delež v višini 51%. Zadevo je treba le še pravno - formalno izpeljati. Tako bo iz družbe z omejeno odgovornostjo nastalo mešano podjetje, kar pa na uspešnost njegovega poslovanja gotovo ne bo vplivalo. Vezi z zadrugo so namreč tudi sedaj vseskozi tesne in neposredne." KF Zasedanje SO Mozirje: O GLINU IN NADOMESTILU 20. skupno zasedanje vseh treh zborov Skupščine občine Mozirje, ki je bilo v sredo, 23. decembra 1992 ob 12. uri, se je začelo z dodatno točko o podjetju Gorenje Glin, kateremu je Izvršni svet že pred časom posodil poplavna sredstva (njihova višina z obrestmi vred sedaj znaša že 31,7 milijonov SIT), sedaj ko je večinski lastnik Glina Sklad za razvoj RS, pa se zastavlja vprašanje vračila le - teh. Predsednik IS Alfred Božič na C Skladu namreč ni dobil zagotovil, da bo denar vrnjen, obstajala pa je možnost odkupa Glinovih stanovanj po ugodni ceni. Burna razprava, v kateri ni manjkalo nasprotujočih si mnenj, je razultirala glasovanje o treh sklepih: 1. sprejme se podrobna informacija o stanju v podjetju, 2. obsodi se izvajanje bivšega direktorja Janeza Živka na aprilskem zasedanju skuščine in 3. IS se daje pobuda za odkup stanovanj. Družbenopolitični zbor in zbor krajevnih skupnosti sta z osebnim izjavljanjem vsakega delegata sprejela 1. in 2. sklep, tretjega pa zavrnila. Zbor združenega dela je glasoval kot celota, prva dva sklepa potrdil, za tretjega pa že ni bil več sklepčen. Skupščina tako sploh ni obravnavala predlogov Statuta in Poslovnika SO Mozirje, saj je za sprejetje le-teh potrebna dvotretjinska večina. Je pa skupščina sprejela odlok o začasnem financiranju javne porabe v občini Mozirje v letu 1993 do 31. marca, po katerem je trimesečna poraba omejena s 25% razporejenih odhodkov proračuna občine Mozirje za leto 1992. Sledila je obravnava Odloka o lokacijskem načrtu ureditve Savinje od skalnega praga med Delejevim jezom do vtoka Rečice in izlivnega odseka Drete. Pri tej točki je skupščina poleg sprejema le - te sprejela sklep, da na zasedanje, na katerem bo govora o delu podjetja NIVO Celje, povabi njegove predstavnike in predstavnike Ministrstva za varstvo okolja in urejanje prostora. Zelo pestra razprava se je v nadaljevanju razvnela, ko so poslanci govorili o višini nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Le - to so izglasovali na zasedanju 25. septembra lani, šlo pa je za kar 2.124% povečanje. V mesecu decembru so občani že začeli prejemati položnice za plačilo nadomestila, znani pa so tudi že zneski plačila za nekatera podjetja (npr. Smreka 1.500.000 SIT, itd.). V razpravi je prevladalo mnenje, da naj Izvršni svet ne glede na pravnomočnost že izdanih odločb odlok še enkrat obravnava in pripravi nov predlog odloka oziroma sklepa o vrednosti točke za določitev nadomestila. Ker je bila skupščina v tem času že nesklepčna, je njen predsednik, Andrej Presečnik, predlagal prekinitev zasedanja. Predlog je bil (seveda) sprejet. KF Seja IS SO Mozirje: REN OMINACI JA OBČINSKEGA PRORAČUNA Motili smo se, ko smo v prejšnji številki Savinjskih novic zapisali, da se je Izvršni svet sestal zadnjič v letu 1992. IS se je namreč sestal še enkrat, 28. decembra. Bistvena točka dnevnega reda je bila renominacija občinskega proračuna za 20.742.000 SIT, od katerih bo 7.500.000 SIT namenjenih za investicije, 5.400.000 SIT za otroško varstvo in socialno skrbstvo, 1.300.000 za krajevne skupnosti, 2.000.000 za računalniško opremo upravnih organov in sodnika za prekrške, itd. IS je na seji podal soglasje k statutoma zdravstvenega in zobozdravstvenega zavoda občine Mozirje. Izvršni svet je obravnaval tudi problematiko v zvezi z zazidalnim načrtom v Nazarjah. V januarju 1992 je bil izdelan osnutek zazidalnega načrta Zagradišče, na osnovi katerega so bila pridobljena vsa soglasja, vključno z mnenjem KS Nazarje, ki se je načeloma strinjala, predlagala je le opustitev petih objektov tik ob pokopališču. Z upoštevanjem pripomb je bil popravljen osnutek zazidalnega načrta, ki je bil v javni razpravi od 6. novembra do 6. decembra 1992. V tem času je zbor krajanov KS Nazarje sprejel sklep, da se zazidalni načrt zavrne. Poleg tega je zemljiška skupnost na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano posredovala vlogo za prekategorizacijo tega zemljišča. Izvršni svet ugotavlja, da v KS Nazarje ni nobene druge primerne lokacije za individualno gradnjo. KF Ustanovni zbor DRUŠTVA PODEŽELSKE MLADINE ZGORNJE S A VINJSKE DOLINE V mesecu novembru je bil v Šmihelu nad Mozirjem na pobudo Kmetijske svetovalne službe ustanovni zbor Društva podeželske mladine Zgornje Savinjske doline. Udeležilo se ga je okrog 100 mladih iz vseh krajev Zgornje Savinjske doline in Zadrečke doline. Po številnem obisku lahko sodimo, da si mladi želijo neko organizirano medsebojno povezavo. Do pred kratkim so to vlogo izvrševali "Aktivi mladih zadružnikov" in Mladinska organizacija. Mladinska organizacija je prenehala delovati, delo "Aktivov mladih zadružnikov" pa je žal zadnji čas tudi bolj šepalo. Z ustanovitvijo Društva podeželske mladine Zgornje Savinjske doline upamo, da se bo aktivnost mladih povečala. Namen ustanovitve društva je: - da povezuje mlade na podeželju in vse tiste, ki čutijo pripadnost ali povezanost z njimi, - oživi tradicionalne vrednote, ki temeljijo na spoštovanju družine, doma in narave, - seznanja o nujnosti skladnega razvoja podeželja z okolju prijazno kmetijsko dejavnostjo ter pridelavo zdrave hrane, - sodeluje pri oživljanju starih običajev, - sodeluje pri prenosu znanja iz kmetijskih šol in drugih institucij na podeželje do ljudi. Na ustanovnem zboru je bil predstavljen tudi program društva. Glavne naloge društva so: - organiziranje seminarjev s področja kmetijstva, varstva narave, gospodinjstva in zakonodaje, - organiziranje raznih tečajev, - organiziranje izletov in ekskurzij ter družabnih srečanj. Po predstavitvi programa društva so mladi izrazili željo, da naj bi v začetku dali povdarek na družabnih srečanjih in izletih, kasneje pa bi se aktivnosti razširile tudi na druga področja. Beseda je dala besedo in Edi Jurjevec je takoj predlagal, da bi bilo letošnje leto srečanje podeželske mladine v Športnem centru Prodnik. Na ustanovnem zboru je bilo izvoljeno predsedstvo in upravni odbor društva. Upravni odbor sestavljajo predstavniki mladine iz celotne Zgornje Savinjske in Zadrečke doline. Ti pa naj bi kasneje ustanovili krajevne odbore Društva podeželske mladine Zgornje Savinjske doline. Zbora so se udeležili tudi gostje. Najprej je zbor pozdravil g. Andrej Presečnik, župan občine Mozirje in hkrati predstavnik M - ZKZ Mozirje, prof. dr. Franc Zagožen, predsednik SKZ pri S1A, g. Veljko Žvipelj, ga. Cvetka Goličnik, predsednica Zveze slovenske podeželske mladine in ga. Majda Loncnar, kmetijsko gospodinjska svetovalka z Bleda, ki je s sabo pripeljala skupino mladih z Gorenjske. Po uradnem delu se je pričel družabni večer, katerega so popestrili citraš Franci Roban in harmonikaš Aleš Klemenšek ter mladi "čarodej" iz Šmihela nad Mozirjem Urban Acman, ki je s svojimi spretnostmi navdušil občinstvo. Menimo, da je začetek dokaj obetaven in da je med našo podeželsko mladino zavel nov veter. Milena Rihter, ing.kmet. o o EPSI Nazarje razpisuje natečaj za izdelavo spominkov in borzo idej za spominkarsko ponudbo v Zgornji Savinjski dolini Namen natečaja: Z natečajem in borzo idej želimo pridobiti čim več izdelkov in predmetov naše dediščine in sodobne ustvarjalnosti, ki bi lahko služili pri načrtovanju spominkarske ponudbe Zgornje Savinjske doline in Logarske dolina. Kaj vse pride v poštev: Predvsem ne razni "poskusi" spominkov ampak izdelki in predmeti, s katerimi danes živimo ali pa so del našega zgodovinskega spomina. Šele strokovnjaki bodo na osnovi analize in študija posameznim izdelkom ali le vašim predlogom in idejam, dodali vse tisto, kar jih bo usmerilo v njihov spominkarski značaj. Zato imate zares široko področje možnosti, od domače obrti, kulinaričnih izdelkov, domačih žganj in zeliščnih napitkov, od izdelkov domače industrije in obrti, lokalnega mojstrstva in rokodelstva pa tudi predmetov, ki nam ležijo v družinskih arhivih ali zapuščini na podstrešjih... Sprejeli, ocenili in nagradili bomo tudi posamezne ideje, ki jih za to področje predlagate v pisni obliki, s pomočjo risbe, fotografije ali načrta... Pa morda še kaj, kajti vsega tudi ne nameravamo že v naprej zapisati, saj pričakujemo predvsem vaše predloge, ideje, rešitve, izdelke, prototipe itd. Natečaj traja od 25.decembra do februarja 1993. Zadnji rok za oddajo izdelkov in idej je petek 26.februar 1993. Vse izdelke in predloge idej pošljite po pošti ali osebno prinesite na naslov: EPSI d.o.o. 63 331 Nazarje, Savinjska c.4 Prispele izdelke in predloge idej bo ocenila strokovna komisija pod vodstvom dr.Janeza Bogataja (Mlaj - Institut za raziskave in promocijo kulturne dediščine Slovenije, Univerza v Ljubljani Filozofska fakulteta-oddelek za etnologijo). Rezultati natečaja bodo objavljeni v Savinjskih novicah in na javni prireditvi. Najboljšim izdelkom in predlogom idej bomo podelili tri denarne nagrade in sicer: 1. nagrada: 10 000,00 SIT 2. nagrada: 5 000,00 SIT 3. nagrada: 3 000,00 SIT Trizem po meri človeka V Zgornji Savinjski dolini pomeni tudi žlahtnejšo ponußo Vsega, kar znajo njeni prebivalci narediti in ponuditi. Zato sodelujte V natečaju. upodobitve Zgornje Savinjske doline H O VO KNJIGA, V KATERI BODO NATISNJENE STARE RAZGLEDNICE VNETIH ZBIRATELJEV Knjiga, ki vas bo s sliko in besedo popeljala v polpreteklo podobo krajev v Zgornji Savinjski dolini. i - format: 24 x 30 cm 11 I - trda vezava ,q I -150 črnobelih fotografij, litografij, podob... I - štev.strani: 100 - KNJIGA IZIDE JUNIJA 1993 NAROČILNICA Nepreklicno naročam knjigo Stare upodobitve Zgornje Savinjske doline po prednaročniški ceni: (ustrezno podčrtaj). Plačila se bodo vršila s položnicami. - 2 700,00 SIT (1 obrok) - 3 000,00 SIT (3 obroki) ime:................................... priimek:............................... naslov:................................ št.os.izkaznice:. datum:............ podpis: Naročilnico pošljite na naslov: EPSI d.o.o. Nazarje Savinjska c.4 1# padla vlada aH Uk®#«« Oh te poplave...ni jih konec ... smo še pred meseci vzdihovali Savinjčani in strmeli v nebo. Bolj verni so kaj zamrmrali v siv nebesni svod,4kakšen politični veljak pa je rezko zaklel nad usodo. Ko je človek nemočen, se pač zateče k svoji vzgoji. Po izgradnji mostov in brvi so si krajani od Luč do Letuša nekako oddahnili. Povezani so bili s šolo, cerkvijo, s sorodniki, polji in gozdovi. Življenje je mirno steklo ... dokler ni spet vlivalo. Takrat se je pokazalo, da je porečje Savinje in Drete s pritoki ena sama rana. Se dolgo ne bo zaceljena, zaraščena in urejena, kot je bila pred katastrofo. Pa vendarle lahko človek razume, da se v kratkem času ni dalo storiti niti vsega niti bistveno več kot se je. Pa res lahko razume? Ce se zadnje čase v skupščini prerekajo okrog denarja, ki je bil pa ga ni, ki bi ga naj dobil GLIN ali pač ne, si ne more kaj, da ne bi spet pregledal struge Drete in Savinje, ki raztrgani čakata na razcvet turizma in novo, spomladansko deževje. "Gregornov", pardon, Graščinski jez v Spodnji Rečici je velika nevarnost za celotno porečje, saj omogoča veliko povečanje hitrosti vodnega toka zaradi padca višinske razlike. Razdejana gmajna nad Grušovljami in Spodnjo Rečico ... zdi se, da bo Savinja pobegnila izpod brvi med Trnovcem in Renekom. Še bolj pa se zdi, da bo moral pasti kar Trnovec, da bi strokovna ekipa (komisija) razumela potrebe in prioriteto obnavljanja vodnih objektov ter uravnavanje vodne struge. čim manj čustveno želim opomniti, da bi dve do tri domačije sredi Trnovca lahko odpljusknila že naslednja, kapitalnejša povodenj. Na sliki je videti, da je tok Savinje, ki je bil usmerjen pred letom, dvema, še sto metrov bolj v levo, zdaj "napada" pravokotno obrežje iz čistega gramoza. In na tem bregu stojijo novi hiši Delejevih in Krančičevih. Upajmo, da bosta vedno in da je tole pisanje le preveč pesimistično. A je doživeto v povodnji, ki je pustošila pred dobrima dvema letoma. Takrat celo križi in kletvice niso zalegli. Zima je čas za počitek. A tudi za trezne in hitre načrte. Seveda le za trezne, sposobne in odločne ljudi. Jih imamo? Tekst in foto: Jože Miklavc Bomo zaščitili domačije na Trnovcu ? BOŽIČNO - NOVOLETNI nastop učencev glasbene šole Kot je to že tradicija, so se nazarskemu občinstvu pred iztekom koledarskega leta spet predstavili učenci Glasbene šole Nazarje - oddelka pri Delavski univerzi Mozirje. Tudi tokrat so učenci polno dvorano Delavskega doma naravnost navdušili. V programu letošnjega koncerta so se predstavili vsi instrumenti, ki jih poučujejo v Nazarjah. Tokrat se je prvič oglasila tudi violina, saj so v šolskem letu 92/93 začeli s poukom godal. Zelo se je izpopolnil oddelek tolkal, na katerega so še posebej ponosni, saj so kar redki v Sloveniji. Letošnjega koncerta žal ni zaključil mladinski pihalni orkester. Razlog je preprost: v tako kratkem času od začetka šolskega leta pa do sedaj zaradi objektivnih okoliščin (nekateri člani orkestra so študenti, ki pridejo domov samo ob koncu tedna) niso uspeli dovolj izpiliti novih točk. Vsekakor pa pričakujemo njihov nastop ob zaključku meseca kulture, ko se bo glasbena šola predstavila z novim samostojnim koncertom. Pedagogi glasbene šole z zadovoljstvom ugotavljajo, da s številom koncertov v Delavskem domu v Nazarjah raste tudi kvaliteta oziroma vzgojenost občinstva, kar je za nastopajoče pomemben dejavnik. Nastop pred široko publiko namreč ni prva stopnička, saj učenci prej nastopajo na internih nastopih v okviru šole. Glasbeno šolo in nastop učencev so si ob tej priložnosti ogledali tudi prof. Maks Vester, predstavnik Ministrstva za šolstvo in šport, mag. Ivan Marin, ravnatelj Glasbene šole Velenje, in prof. Majda Urank, predstojnik Zavoda za šolstvo iz Celja. Vsi se strinjajo, da ima šola odlične pogoje za delo in svoj razvoj tako v strokovnem kot organizacijskem smislu. Tekst: KF , Foto: Ciril Sem V Delavskem domu so prvič zazveneli zvoki violin O O Novoletni koncert GODBE NA PIHALA Nazarsko kulturno občinstvo je pred iztekom minulega leta s svojim nastopom, ki je bil v nedeljo, 27. decembra, razveselila tudi Delavska godba občine Mozirje. Pred ne ravno polno dvorano (razlog gre iskati predvsem v neinfomiranosti krajanov) so godbeniki pod vodstvom neutrudnega dirigenta Francija Goljufa navdušili z razgibanim programom in kvalitetnim muziciranjem. Med drugim so zaigrali tudi skladbi, s katerima je godba sodelovala na tekmovanju pihalnih orkestrov Slovenije v III. težavnostni stopnji in dosegla zlato odličje. Z doseženim uspehom so si pridobili pravico do nastopa na tekmovanju v višjem kakovostnem razredu godb Slovenije. Novoletni koncert so popestrili tudi učenci pddelka za tolkala Glasbene šole pri Delavski univerzi Mozirje. Prijetno enoinpolurno druženje z godbeniki so obiskovalci koncerta nagradili z dolgim, prisrčnim aplavzom in z željo po čimprejšnjem ponovnem snidenju. Priložnost za to bo gotovo že v mesecu kulture. Tekst: KF, foto: C. Sem Veseli večer ali trenutki brez skrbi Kako čudno se kristali namen človekove potrebe po sprostitvi in trenutkih, redkih sicer pa vendar, ali pa prav zato, kot jo sprejemajo in hvaležno občudujejo ljudje izven krajev velikih in zvenečih imen. Da je temu tako, so dokazali člani prosvetnega društva iz Nove Štifte s programom petja, glasbe in humorja, s katerim so predstavili svojo dejavnost. Takole, pa brez zamere bi si upal trditi, da so bili gledalci, kljub prirojeni skromnosti, zadovoljni bolj ob gledanju in poslušanju domačih izvajalcev, kot ob visoko naučeni umetnosti. Pa še cenejša je. Dejstvo je, da življenje majhnih krajev zgolj po velikosti izražena povezanost medsebojne odvisnosti veliko bolj dobronamerno in večplastno. Ni pravilo, občutek majhnosti in nepotrebnosti se prevečkrat pojavlja kot zavora na poti do človeških src, ne samo na domačem pragu, ampak in predvsem izven obsega domače dvorane. Zanesenost in veselje mladih in manj mladih ustvarjalcev so garancija za kulturno življenje kraja. Zavedati se velja, da samo vzpodbuda in pohvalna beseda, za kaj več smo tako ali tako preveč vase zazreti, ni nikoli odveč. Navsezadnje polna dvorana kulturnega doma ni slučajnost prej pravilo. Je že tako, kultura kot taka ima iste zakonitosti v ljubljanskem Cankarjevem domu in Novi Štifti, Šmihelu, ali kjerkoli drugje. Njen namen je slej kot prej razvedriti in sprostiti ljudi. Če hočete tudi razsvetljevati. In to je kulturnikom iz Nove Štifte uspelo. Skratka pot, namen in način njihovega dela, naj jim bo vzpodbuda na poti vse prej kot hvaležnega seveda v presežniku kulturnega snovanja. Ravno v majhnosti je vsa veličina. Edi Mavrič Zdravila v Bosno V okviru občinskega odbora Rdečega križa Mozirje že od septembra 1992 dalje teče humanitarna akcija zbiranja zdravil, v kateri poleg 00 RK sodelujejo še zdravstveni domovi v občini, lekarna Mozirje, cerkvena karitativna organizacija in podmladek RK na osnovni šoli v Gornjem Gradu. Bistvo akcije je v tem, da se zberejo zdravila, ki jih ljudje ne potebujejo, ni pa jim še potekel rok uporabe (izvzete so tekočine). V akcijo se občasno vključujejo tudi posamezni občani. Do sedaj so odpremili že dve pošiljki, ki sta na srečo prispeli na pravi naslov. Poslani sta bili na področje Gračanice, od koder je doma kar precej delavcev, zaposlenih v naši občini. Potrebe na tem območju so ogromne, saj je bila Gračanica raketirana. Iz tega razloga se akcija nadaljuje. ČŠ&'&Mt Rdeižas/ UlcxLyt .///«? .taga^ccL '‘cize 3czn: ■U PC. 'C'rh / •z ' fcz rso& z&itt Jb'čihći'ćZ-_ - . „rfirfp, pa z>czm JC cvc-rh pLibieiK?- iaeu'ßjb^4 S v&tC '/i'khc 'črne ovco &&&&&. (cof gczs, Je -hoc- s$c z' ßemvz' lo-V v-t/th i^^uaz&Jtrc , zraexme Se&'&ejJadfo ■Km diMđl "po£ai//tt. l9$ Aazr/xt6 UtQ£ ^Trcu. CĆjS&žrrac* t j&St '13-ŽtZĆe T23& izd Su z/erjž rTpceutd/aaStŽ' 2aApgp p&SSr^š'7Ć lem -cLoA'be r&ogc 32. cz ct&o pe P ’jezici, vam z' rza Qitf&na o&? £&&& $3zp 'poždsLav oel a&iccfa (jlakMiior z' ’ioaae ge.4cm ha usbjc/i kuz vaten hu 173/3-013773 '■li’ Občinski odbor RK poziva vse občane, da vsa zdravila, ki jih imajo v domačih lekarnah, pa jih ne potrebujejo in so še uporabna (razen tekočin), dostavijo na sedež RK, v krajevne ambulante ali cerkveni karitativni organizaciji. Poslana bodo v bosanski pekel, kjer je trpljenje ljudi neizmerno, saj jih poleg pomanjkanja osnovnih življenskih dobrin muči še hud mraz, da o vojaškem nasilju niti ne govorimo. Pričujoče pismo je dovolj zgovoren dokaz hvaležnosti prejemnikov zdravil: "Spoštovani prijatelji! Dobil sem tudi drugo pošiljko zdravil, ki ste mi jo poslali 22.10. 1992, in se vam ob tej priložnosti v svojem imenu in v imenu prebivalcev najlepše zahvaljujem. Pri nas je situacija, kot sami veste, še vedno ista, imamo toliko, kot nam pošljejo drugi. Vi ste za nas veliko storili, to imamo v spominu in cenimo. Če imate možnosti, nam pošljite, kolikor še lahko, če pa ne, hvala za vse, kar ste poslali do sedaj. Lep pozdrav od prebivalcev Malešiča in mene osebno z željami za vaše uspešno humano delo! Primarij, dr. Abdulah Klokič Specialist splošne medicine" KF 110 let telovadnega društva v Mozirju ,V decembru so se na priložnostni prireditvi skromno spomnili visokega jubileja in s tem tradicije telovadne dejavnosti v tem kraju. Po marčni revoluciji v letu 1848, so se po tedanji Avstriji porajala razna narodna gibanja, ki so tako ali drugače zajela tudi Slovence. Tako pestra nacionalna država, kot je bila Habsburška monarhija, je bila na takšna dogajanja občutljiva, zato so se pojavljale z nemške strani zelo napadalne skupine, združene v raznih društvih, ki na zunaj niso kazala svoje prave barve oziroma namena. To so bila pevska, telovadna in ne nazadnje planinska društva. Z vsemi temi so imeli še kako opraviti naši predniki, predvsem na Štajerskem, ki so ga tujci že smatrali svojim. V takšnih razmerah so narodni buditelji opozarjali slovensko ljudstvo na nevarnost potujčevanja in pomagali ustanavljati slovenska društva kot Čitalnice, Društvo sv. Cirila in Metoda, Slovensko planinsko društvo, Sokolsko društvo in seveda slovenska pevska društva. Južni sokol je pričel delovati v Ljubljani po vzoru češkega Sokola. Mozirje je bil trden slovenski in narodno zaveden trg na Štajerskem in je kaj hitro sledil vzoru Ljubljane in že leta 1882 so 8. septembra sklicali ustanovni občni zbor društva Savinjski sokol, ki je tako pričel delovati kot prvo tovrstno društvo na tedanjem slovenskem Štajerskem. Vanj so se vključevali najuglednejši slovenski rodoljubi od blizu in daleč, tako je Prireditve ob 110-letniciso se udeležili stari in mladi Mozirje spet enkrat zablestelo kot pokončen slovenski' kraj, kjer potujčevalci niso imeli kaj iskati. Savinjski sokol je v svojem delovanju doživljal vzpone in padce, vendar pa se je ohranil kot društvo naprednih ljudi vse do druge svetovne vojne. Tedaj je okupator nasilno zatrl vsa slovenska društvena delovanja, v prvi vrsti pa sokolska. Mozirski sokoli so sprva telovadili po skednjih, šele leta 1932, ko so praznovali svojo petdesetletnico na zelo odmeven način, lastnem domu bliže in po zaslugi prizadevnih članov, med njimi gotovo najbolj Jože Trogar, so uspeli leta 1934 odpreti nov telovadni dom, sedanji Dom Partizana. Med drugo vojno je dom hudo propadel, pa so ga po koncu te vojne spet in še celo razširili. Sokolska društva se niso več pod tem imenom, ampak postala TVD Partizan. V mozirskem primeru lahko s letnem telovadnem in društvenem moremo mimo neminljivih zaslug predvojnih sokolskih bratov in sester, ki so z vso vnemo delovali v korist slovenske kulture, posebno pa telovadbe in športa. Tekst: A. Videčnik, Foto: C.Sem ponosom govorimo o 110 delovanju in ob tem ne V četrtek, 24.12.92 ob 17. uri smo imeli v plesnem studiu v Nazarjih tekmovanje v družabnih plesih. Tekmovali so učenci od 1.-4. razreda. Plesalci so pokazali vse svoje plesno znanje in spretnosti. Tekmovali so v sambi, mambi, jive-u, twist-u, rock’n’rollu, disko korakih. Komisija je bila zelo pozorna na pravilnost korakov, ritem in držo. Najbolje se je izkazala Omladič Alja iz Nazarij, drugi je bil Irmančnik Luka iz Nazarj in tretji Mavrič-Santak Leon iz Nazarij. Vsem plesalcem želimo še naprej veliko uspeha. Mentor plesne dejavnosti pri PD "Jelka" Nazarje Grudnik Romana. Akcija "Brezhibno vozilo je varno vozilo" Pred pričetkom letošnje zime je Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SPV) v sodelovanju s policijo organiziral akcijo "Brezhibno vozilo je varno vozilo". Pravzaprav je bil to v letu 1992 drugi del omenjene akcije, prvi je bil izveden v spomladanskem času. Gre za, kot je že znano, preventivno akcijo, v kateri voznike opozarjajo na ugotovljene nepravilnosti brez sankcioniranja. V jesenski akciji so ustavili 72 vozil in ugotovili naslednje napake: 10 vozil je imelo gume s premalo globokim profilom, 16 vozil je imelo okvaro na svetlobnih telesih, eno vozilo je imelo napako na zavornem mehanizmu, pet vozil je imelo nepopolno obvezno opremo (rezervne žarnice, varnostni trikotnik, komplet prve pomoči). 20 voznikov v pregledanih vozilih je bilo nepripetih z varnostnim pasom. Ustavljenim vozilom so v soglasju z voznikom izvršili nastavitev luči. Splošna ugotovitev po končani akciji je, da so avtomobili starejšega letnika slabše pripravljeni, prav tako pa so vozila v spodnjem delu doline v povprečju bolje vzdrževana. Vzporedno z že omenjeno akcijo je potekala akcija "Traktor v prometu". Tokrat so ustavili tri traktorje, od katerih je imel eden napake na svetlobnih telesih, kar je sicer zelo pogosta napaka te vrste vozil. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu opozarja voznike, da k zimski opremi vozil pravočasno dodajo verige, kar jim bo pomagalo, da se v težkih pogojih za vožnjo izognejo nepotrebnim zastojem. KF Otvoritev preurejenega studia Studio M v Mozirju je od sobote, 26. decembra bogatejši za preurejen, solidno opremljen studio v Domu TVD Partizan. Slovesnosti oh tej priložnosti sta poleg drugih gostov prisotvovala tudi predsednik IS SO Mozirje Alfred Božič in predsednik KS Mozirje Rade Rakun, ki je studio tudi otvoril. Program, v katerem so sodelovali mešani pevski zbor iz Mozirja, pevska skupina S i naj, plesna skupina Black Ladies in učenci OS Mozirje, je povezoval "televizijec" Tone Smolnikar. Prireditev se je po uradnem delu nadaljevala v obliki družabnega srečanj a do poznih uric. Zdravica predsednika upravnega odbora STUDIA M, Rudija Hramca (desno) Tekst: KF, Foto: C. Sem Lovci LD Mozirje, so se v nedeljo, 20. decembra zbrali na skupnem lovu na Golleh. Lova se je udeležilo 35 lovcev, izmed katerih je en sam strel sprožil Marko Dolšak iz Mozirja, ki je uplenil 3 do 4 leta starega divjega prašiča, težkega slabih 100 kg. Lepa trofeja. Tekst: KF, Foto: C. Sem Bralci Strgarjevih zapisov so že lahko ugotavljali, da nekatere izraze ne znamo prav pojasniti oziroma jih prevesti v sedaj razumljivo izrazje. Temu je krivo na eni strani narečje, v katerem je Strgar pisal, na drugi pa tudi popačenje tujih izrazov ali bolje njih prilagajanje slovenskim besedam. To slednje je v marsičem zagonetnejše, saj se tako izkrivljene besede kaj lahko pojmujejo povsem drugače, kot bi naj v resnici pomenile. Naj navedemo le nekaj zelo opaznih primerov! Strgar večkrat ponavlja besedo "bajnrauh", to v slovenščini ne najde tolmačenja. Je pa glede na smisel stavka in uporabe besede kaj lahko nemški "Weihrauch", kar bi pomenilo kadilo in to verjetno Strgar tudi meni, ko piše bajnrauh. Podobno navaja v nekaterih zdravilskih nasvetih "vajnštajn", kar je nedvomno v nemščini vinski kamen, ki se je zaradi sestavin veliko uporabljal v ljudski medicini. Gre pa tudi za razne bolezenske pojave, ki so opisani povsem nerazumljivo, tako naprimer "flus", ki jo pisec uporablja v zvezi s kakšnim delom telesa, denimo, "flus v glavi" in podobno. Marsikaj bi bilo razumljiveje, če bi dosledno pri neznanih besedah pravilno tolmačili njih pomen. Zato prosimo bralce za pomoč! Morda so vendarle še znani izrazi, ki jih bomo v nadaljevanju navedli. Pomagajte nam spoznati njih pomen in sporočite vse, kar bi lahko pripomoglo k pravilnemu tolmačenju zapisanih besed, ki so za zdaj še neznanke. Kaj torej pomeni: vrid (žauba za vrid), aglštajn, ziteršpan, ejdovca, prungrez, zenofletar, plajbajs, krajva žajfa, silberglet, fanekel, alepolej, terskov olup, agorika, tomarinden, midartole, kobebe, rumeno bilje, kera (bolezen), stalo (a) nik, konfengl, fajhtikost, košinber, ternavčni zaft, devinova trava, perinov koren, vizanta, guldenreben, venperlin, efeln, gvavta, rujavi akštajn, kubeben. Hvaležni bomo, če nam pomagate pojasniti, kaj je "pruntna žena", "flus v glavi", "enik od koles". Za vsako pomoč bomo hvaležni. Zapisi so nastali tu v dolini, torej ni izključno, da bi se še izrazi kje ohranili. Morda najde kdo izmed bralcev kakšno staro knjigo o domačem zdravilstvu, ki bi nam lahko pomagala iz zagat? Seveda gre le za možnost kopiranja, potem bi se posojeno takoj vrnilo. Vseh nas je naloga, poskrbeti za lastno kulturno preteklost, sicer bo ta tonila v pozabo in škoda bo velika. Treba je čutiti ponos ob modrosti naših prednikov in jim zato ohraniti dostojen spomin. Hvala v naprej za pomoč in nasvete! A. Videčnik Ob petdeseti obletnici tragedije Pohorskega bataljona Čas, ki briše rane, briše tudi spomin na Pohorski bataljon. Pietetno čustvo in dolg do zgodovine, ki se je godila na naših tleh, me obvezuje, da osvežim ta spomin. Na tisti planoti blizu Treh žebljev na Pohorju, kjer je 8. januarja 1943 padel Pohorski bataljon, ni več videti sledov poslednje borbe. Nihče ni tukaj pokopan, samo zemlja je prepojena s krvjo borcev Pohorskega bataljona. In zato so ostali za vedno del slovenske zemlje. Zbrani iz vseh koncev Slovenije jih je v neenakem boju združeno devetinšestdeset omahnilo v smrt. Končane so bile sanje in želje po svobodi. Ni pa bilo končano njihovo poslanstvo. Se mrtvi so s svojo veličino lomili vpliv okupatorja. Pet domačij v Zgornji Savinjski dolini pa je ostalo brez svojih sinov: Franc Breznik iz Tmavč, star 21 let, Anton Kramer iz Rečice, star 29 let, Slavko Mlinar iz Šentjanža star, 23 let, Franc Natlačen iz Radmirja, star 20 let in Franc Štiglic iz Radmirja, star 34 let. Za njimi je ostala rana, ki za nekatere ne bo nikoli zaceljena. Edini preživeli Franc Kunaver iz Ljubljane, star 29 let, ranjen v obe roki je bil kot talec ustreljen 30.6.1943 pri Ljubnem ob Savinji. Bili so in za vedno ostali del bataljona, ki mu v narodno osvobodilnem boju pripada častno mesto. Vera Poličnik Da je bilo Mozirje v času narodnostnega boja na čelu tedanjih trgov na Spodnještajerskem, je na dlani. V nekaterih primerih pa je celo daleč odstopalo od drugih krajev, v času po marčni revoluciji leta 1848. Leto ,v katerega smo pravkar vstopili, prinaša kar dvoje pomembnih jubilejev. Spomladi leta 1783 so na trški občini Mozirje sklenili ustanoviti, skladno z veljavnim zakonom, redno in javno šolo. To je nedvomno prelomnica v prosvetlevanju ljudstva! Vrata v razne šole so bila odprta dotedaj le za premožne in v glavnem, tujerodne družine, naši ljudje pa so ostajali v veliki meri neuki in tako voljno orodje v rokah tujcev, ki so obvladovali obrt in industrijo na naših tleh. Seveda je ob tem treba omeniti župnijske šole, ki so delovale največkrat ob nedeljah in so učile le najosnovnejše. Obvezno šolstvo se je le postopno uvajalo, saj so pogosto prav starši nasprotovali pohajanju otrok v šolo, češ, da tako tratijo čas, ki bi ga pri delu doma bolje izkoristili. S prihodom stalnih učiteljev so se stvari izboljševale in utrjevale. V Mozirju je bil prvi redni učitelj Franc Hofbauer, sicer koroški rojak, vendar pa pozneje zelo ugleden tržan mozirski in znani zapisovalec raznih dogodkov v trgu. Dne 26. avgusta 1893 so se na pobudo Frana Kocbeka v Mozirju zbrali narodni možje in ustanovili Savinjsko podružnico Slovenskega planinskega društva. Bil je skrajni čas, saj so našim planinam že stregli po prvobitnosti (slovenstvu) tujci. Ti so bili povezani v nemški Alpenverein v Celju in so z veliko vnemo pohajali po naših planinah in označevali razne poti z nemškimi imeni in gradili koče, ki so prav tako nosile tuje ime. Če prebiramo Kocbekove spomine, ali njegove sestavke iz tistega časa, hitro ugotovimo, kako hud boj se je vnel za slovenske planine. Slovenski planinski organizaciji so se tedaj pridružili domala vsi ugledni slovenski rodoljubi in z veliko zanesenosti izpodrinjali tuje planince iz naših gora. Združevala jih je ljubezen do naših planin in domovine, kot poudarja Kocbek. Zanimivo je, da je tiste čase veliko pripomogel k širjenju slovesa naših naravnih lepot prav avstrijski znanstvenik Joh. Frischauf, ki je pisal v nemške časopise in vedno znova poudarjal pomembnost ohranjanja slovenskih imen za planine in gore, to pa je pomenilo prav nasprotno od tega, kar so želeli njegovi sonarodnjaki in zato je doživljal hude neprijetnosti in končno je moral predčasno v pokoj. Verjetno bo letos prilika, da vsaj malo podoživimo spomin na oba jubileja, saj sta vsak po svoje zelo pomembna mejnika v našem narodnostnem razvoju. A. Videčnik o Srečanje pri PODSTENSKU Lovro Goličnik se je razveselil pozornosti, ki sta mu jo izkazala predstavnika ZKZ Mozirje in Šmihela. Z leve Anton Acman, Lovro Goličnik in inž. Lojze Plaznik (foto A. Videčnik) O devetdesetletnici Lovra Goiičnika smo že pisali, tokrat pa naj opišemo skromno srečanje v hiši slavljenca ob priliki predaje tiskanih izvodov njegovega zapisa Moj šmihelski svet. Lovro Goličnik je skozi desetletja zapisoval dogodke in razne posebnosti domačega kraja. Njegove rokopise je nato uredil kot tipkopis, Anton Acman. Številne slike sta zbrala tako Goličnik kot Acman. ZKZ Mozirje pa je prevzela skrb za založništvo te zanimive vaške kronike. Podobnega primera v dolini ne poznamo in prav zato je pri Podstenšku v Šmihelu sledila skromna slovesnost, ko sta predstavnika kraja in ZKZ Mozirje predala knjige Lovru Goličniku. Hkrati pa se mu zahvalila za dolgoletno, skrbno zbiranje gradiva, ki bo v tej obliki pomemben vir za preučevanje preteklosti Šmihela in njegovih vaščanov. Kot je povedal Anton Acman, bodo Lovrovo knjigo predstavili javnosti v mesecu kulture v Šmihelu. Tedaj se obeta prijeten kulturni dogodek v tej hribovski vasici. Težko bi ponovili misli,.ki jih je izrekel ob tem dogodku pisec kronike. Poudaril je hvaležnost ZKZ Mozirje za razumevanje, saj bi sicer brošura nikoli ne zagledala luči sveta. Pripovedoval je marsikaj iz svojega, včasih kar težkega življenja in izrazil svoj poglavitni namen, da bi vsebina zapisa bila spodbuda mlajšim rodovom Slovencev, saj bi tako dosegla smoter in bi njegovo delo bilo resnično poplačano. V skrbi za svoj narod, je Lovro Goličnik namenil prav njemu svoje delo! V prijetnem pogovoru so gostje prebili nekaj prijetnih uric v toplem domu, ki ga je Lovro Goličnik prepustil mladim, da mu je sedaj še toplejši. A V Starost - dokazana modrost - mladost, žarek prihodnosti Mladost s svojo igrivo, včasih nepremišljeno a nikakor ne hudega željno iskrivostjo nosi v svoji nepokvarjenosti poosebljenost manjkajočih življenjskih grenkob in izkušenj, katere človek pridobi oziroma mu jih vtisne kot neizbrisen pečat. Tragikomedija življenja. Vse mogoče in nemogoče poti usod se na večer življenja zlijejo v eno samo misel, v bodrilno moč optimizma, ki se kot magnet širi in razblinja črne misli, kadar te prevladajo voljo človeka. In prav Tončka Pahor, Kovačeva mama iz Gornjega Grada, ki je decembra dopolnila devetdeset let življenja, prav lepo pove, vsa čvrsta in nasmejana kot mladenka, da ni večjega veselja in lepše pesmi, kot je smeh njenih vnukov, predvsem pa pravnukov. Pa tudi krajše žalostinke v obliki otroškega joka lepo popestrijo njen vsakdan. Sicer pa pravi Kovačeva mama, da je življenje nikoli ni jemalo v zaščito. Rodila se je v družini, kjer je bilo osem otrok. Ker se je oče dvakrat poročil, so bili otroci polbratje ih polsestre. Oče je bil zaposlen na žagi in je s težavo preživljal vedno lačna usta, zato je morala Tončka z devetimi leti s trebuhom za kruhom. Pa ne da bi ji bilo težko, samo po mami in domačih ji je bilo dolgčas. In v šolo bi rada hodila, a kaj bi s šolo v tistih časih. Kljub vsemu ponosna pove, daje hodila v šolo dve leti in sicer v Šokatu. Življenje je res zapletena stvar. Poigrava se s človekom neusmiljeno in pušča svoje sledove tam, kjer je duša najbolj ranljiva. Komaj sedemnajstletni je Kovačevi mami umrla mati. Breme gospodinjstva in vse ostalo se je vsej bridkosti navkljub sesulo na njena ramena. Ko se je oče drugič oženil, je prišla k hiši nova gospodinja. Tončka pa spet culo pod pazduho in zopet iskat službo. In tako se ji je godilo vsa leta med obema vojnama. Služila je zdaj pri enem pa spet pri drugem kmetu. Vso krutost 2. svetovne vojne je preživela na kmetiji Spodnji Bezovšek v Lenartu. Domače so Nemci izselili, zato je kmetijo in vse ostalo vodila Kovačeva mama, vse do vrnitve gospodinje in njenih otrok. Na žalost se gospodar ni vrnil pod rodni krov. "Težko življenje smo živeli tista leta. K hiši so prišli enkrat Nemci drugič partizani. Nihče ni vprašal, ali lahko damo ali ne, vsi so hoteli jesti. Nekoč so partizani meni nič, tebi nič odpeljali dve kravi in zaklali največjega prašiča. Vsi so bili enaki, izjeme tu ni bilo, čeprav se danes stvari prikazujejo na različne načine." Zadnji stavek pove prav odločno. Marsikaj iz tistih časov, slabo kot dobro je šlo v pozabo. Ko obuja spomine na stare šege in običaje, se mi porodi občutek, da je še vedno pripravljena sodelovati pri nedolžni nagajivosti, a kaj, ko so leta opravila svoje. Pa ne, da ne bi zmogla, samo časov, ki so odšli, ne bo nazaj. "Marsikaj je danes drugače in marsikaj narobe. Včasih neveste, če ni odšla v drugo faro za svojim možem, domači fantje niso šrangali. Danes že šrangajo nevesto, če se preseli samo čez cesto." To in še marsikaj, kar je dajalo smisel in utrip nekega časa, danes ne velja več. Kdo ve, mogoče se še kdaj ozremo za nepovrnjenim. Sicer pa Kovačevo mamo še vedno zanima vse, kar se godi po svetu in okoli nje. Vsak dan prebere časopis in gleda televizijo. Za politike pravi, da so kot otroci, veliko govorijo in se prepirajo, naredijo pa bolj malo. Če bi se manj prepirali in bolje gospodarili, bi bilo za vse bolje, pribije kot s kladivom. Ampak zase pravi, da ji ne manjka prav ničesar. Sicer je res, da ji včasih ponagaja zdravje, predvsem pod noge ni več tista, kot je bila, ampak kaj bi venomer tarnali in nergali. Da bi le slabše ne bilo. Posebna čast jo je doletela ob priliki posaditve lipe v čast samostojnosti Slovenije. Kot najstarejša krajanka je skupaj z najstarejšim krajanom simbolično posadila drevo. Kljub dvomu lipa raste in živi v čast domovini. Kovačeva mama pa je prav tako kot lipa in vse slovenske matere simbol dobrote in spoštovanja. Še dolgo naj bdi nad smehom in jokom svojih pravnukov. Tekst in foto Edi Mavrič Pavla TROGAR -sedemdeset let Če za koga, potem lahko za slavljenko rečemo, da je zraščena s "svojim" rodnim krajem, Mozirjem. Že od malih nog dalje je, po vzoru svojega očeta Jožeta, delovala v vrstah mozirskega Sokola, kjer je kmalu dokazala voditeljske sposobnosti in se za vse življenje zapisala telesni kulturi. Neumorno je vzgajala rodove mladih v telovadbi v šoli, pa tudi zunaj nje, v društveni dejavnosti. Ne bi mogli govoriti o kakšnem pomembnem športnem ali telovadnem dogodku, da bi ne bilo med organizatorji Pavle Trogar. Njena življenjska pot je bila posebno trda v času izgnanstva, ki ga je delila s številnimi zavednimi Slovenci. Ko pa se je po koncu druge svetovne vojne spet vrnila v domači kraj, je bilo delo njenega očeta, telovadni dom Sokola, domala opustošeno in v razsulu. Z žarom mladega človeka, polna ljubezni do športa in domačega kraja, je postala med najbolj prizadevnimi krajani pri obnovi in kasnejši dozidavi doma. In še danes ostaja prav ta dom njena nenehna skrb. Pa ne le v športu, tudi sicer je naša slavljenka vsestransko dejavna, ko gre za rodni kraj. Vključevala se je v delo turističnega društva, sodelovala v krajevni skupnosti in še bi lahko naštevali kje vse je delala in še deluje. Še vedno je med vidnimi telesno-kultumimi delavci Mozirja. Za svoje delo je prejela visoka priznanja tako na ravni kraja, kot republike. Človek, ki tako vsestransko dela, je marsikdaj deležen nasprotovanja in nerazumevanja, saj vsem ljudem ustreči, se pa res ne da. Pavla Trogar je to želela vedno in povsod, zato je spoštovana in upoštevana. Vsi, ki kolikortoliko poznamo njeno delo, ji ob življenskem jubileju želimo še dosti trdnega zdravja in volje do dela v krogu, kjer bo našla svoje zadovoljstvo. Pavla Trogar Novoletna anketa Minilo je še eno leto, 1992. od pričetka sodobnega štetja let in že 92. v tem stoletju. Leto, v katerem smo Slovenci zaživeli v mednarodno priznani Sloveniji in leto, v katerem se je najprej na Hrvaškem, kasneje pa na Bosansko - Hercegovskem ozemlju dogajal največji masaker po drugi svetovni vojni. Pred očmi svetovne javnosti. Ključno so na razvoj svetovnih dogodkov vplivale različne volitve in referendumi po vsem svetu. V spominu so nam ostale tudi olimpijske igre, predvsem letne, na katerih so blejski veslači dosegli kar dve medalji. Skratka - leto 1992 je bilo leto, polno dogodkov, zapletov in razpletov, uspehov in neuspehov. Zato je tudi minilo hitro, hitreje, kot s(m)o mnogi pričakovali. Sedaj smo v letu 1993, v letu, za katerega so lahko kakršnekoli napovedi zelo nehvaležne. Negotovost je vidna povsod. Vsi si seveda želimo miru in zdravja ter kolikotoliko spodobnih življenskih razmer. Vendar pa so to le splošne želje in hotenja in prav zato sem se odločil, da bom nekaj Ljubencev povprašal po njihovih osebnih lanskoletnih vtisih in letošnjih obetih. Zastavil sem jim dve vprašanji: - Je bilo preteklo leto za vas uspešno? - Kaj bo po vašem mnenju prineslo leto 1993? A. Videčnik Odgovarjali so mi takole: KRISTINA RETKO, 27 - Leto je bilo srednje uspešno. - Želim si, da bi bilo manj govoričenja in bi se več naredilo. ERNA KOLENC, 54 - Leto ni bilo uspešno. - Upanje imam, da bo boljše, lahko pa bo še slabše. JURE GRUDNIK, 14 - Leto je bilo uspešno zaradi tega, ker sem dosegel skoraj vse cilje. - Upam, da bo leto prineslo uspeh. ŠINKOVEC JOŽICA, 27 - Leto je bilo uspešno, vendar naporno. - Prineslo bo manjšo inflacijo. MARIJA PODPEČAN, 31 - Ob vseh spremembah, ki smo jih doživeli, je bilo še kar uspešno. - Upam, da bo boljše, kot je bilo letos. IVANA LESJAK, 66 - Leto je bilo delno uspešno. - Upam, da bo vsaj tako dobro, kot leto 1992, želim si pa, da bi bilo še boljše. MARICA ŽVEGLIČ, 28 - Da, v večini primerov sem dosegla, kar sem želela oziroma za kar sem si prizadevala. - Glede na delo, ki ga nameravam opraviti, bom v letu 1993 gotovo dosegla take rezultate, kot jih pričakujem. BRANKO RUPNIK, 51 - Leto je bilo delno uspešno. - Bistvene spremembe ne bo! BLAŽ PODLESNIK, 15 - Leto je bilo uspešno. - Mislim, da bo še boljše. ŠTEFAN MATJAŽ, 34 - Da, menim, da morda zelo uspešno, saj sem dosegel vse cilje ter realiziral vse, kar sem imel v planu, še celo več. - Bo zelo negotovo leto. V privatnem življenju si želim, da bi dosegel vse zastavljene cilje in uresničil programe. Želim si, da bi bilo vsaj tako dobro, kot je bilo 1992. leta. V družbenem in političnem življenju nas čaka negotovost, veliko brezposelnih ter nestabilna vlada. Želim si miru in zdravja. Takšni so torej bili odgovori desetih anketirancev, če posplošim, preteklo leto je bilo za nje kar uspešno, glede obetov za leto, v katerega smo pred kratkim vstopili, pa menim, da jih večina stoji na dokaj realnih tleh. Upajo sicer, da bo boljše, zavedajo pa se, da takšnih pomembnih in odločujočih sprememb v tako kratkem času ni mogoče doseči. Sicer pa - če bi bil človek vedež, ne bi bil revež. David Majcen Spet smo bili zaskrbljeni V Zgornji Savinjski dolini, med Lučami in Solčavo, je na Miklavževo močno narastla reka Savinja. Ljudje še niso pozabili poplave izpred dveh let, zato so se zaskrbljeno spraševali, kaj se bo zgodilo. Kmalu so se pokazale posledice. Podrl seje most, ki veže Luče in Solčavo. Sprva smo se šolarji tega razveselili, ker smo mislili, da nam ne bo treba v šolo. A ko smo videli, kako zaskrbljeni so naši starši, smo se zavedli, kaj to pomeni. Ta most je bil edina naša vez s svetom. V ponedeljek smo, kljub podrtemu mostu, odšli v šolo čez zasilno brv. Tam smo izvedeli, da bo zaradi naše varnosti do nadaljnjega potekal zasilno pouk v OS Solčava. Bili smo veseli, ker nas na to šolo vežejo lepi spomini. Vendar pa je ta šola majhna. Običajno sta tu L in 2. razred. Naša učilnica je tako postal hodnik. Pouk imamo skupaj s 5., 6. in 8. razredom. Poučujeta nas dve učiteljici 3-4 ure. Že po nekaj dneh si vsi želimo, da bi bil most čimprej popravljen, da bi imeli pouk skupaj z ostalimi sošolci, kjer so vsi učni pripomočki, kjer je naša telovadnica. Želimo si, da ne bi bili odrezani od sveta, kajti dovoz hrane je skoraj onemogočen. Čez most nosijo hrano v koših, kartonastih škatlah in raznih vrečah. Tudi pot v službo je otežena; primanjkovati je začelo goriva. Že cel teden obiskujemo šolo v Solčavi. Mislim, da bi lahko popravilo mostu potekalo hitreje, a kaj ko se na hribovske vasi rado pozabi. Učenke 7. razreda iz Solčave: Urška, Tadeja, Nada, Albina Spoštovani gospod urednik in bralci Savinjskih novic Med odmorom smo se v šoli s prijatelji domenili, da bomo popoldan odšli v Pahtin nabirat kostanj. Na poti smo odkrili črno odlagališče. Nedaleč od ceste, v grmovju, smo videli tri avtomobile, odpadni štedilnik, čisto zarjavelo skrinjo, polno plastičnih vrečk in konzerve. Ves čas, ko smo nabirali kostanj, smo tuhtali, kako bi očistili našo bližnjo okolico in našo prelepo dolino. Zaključili smo, da bomo v šoli predlagali, da naslednji športni dan namenimo čiščenju naše okolice. Ali bi bila to rešitev? Ljudje bi naravo spet zasvinjali. Upamo, da bodo uvedli visoke kazni za nedovoljeno odlaganje smeti. Naša lepa Savinjska dolina je vedno bolj onesnažena. Gozdovi odmirajo zaradi strupenih odpadkov, ki jih ljudje odlagajo po gozdovih in gmajnah.Tovame spuščajo v zrak strupene pline. Ob deževnih obdobjih narastla voda odnaša razno nesnago iz divjih odlagališč in jo pušča na grmovju ob potokih in rekah. Sošolec Gorazd, ki je intervjuval direktorja Komunale, je izvedel, da so že naročeni zabojniki za sortiranje odpadkov. Upamo, da bodo potem... P.S. Učenci bi radi postavili še tri vprašanja: 1. Kako si predstavljate turistično dolino s črnimi odlagališči? 2. Zakaj se v naši občini nihče ne pobriga za sortiranje odpadkov? 3. Zakaj nihče noče zaslužiti z recikliranjem odpadkov? V upanju, da bodo Novice odslej bolj ekološko obarvane vam učenci želimo veliko uspeha. ■mm. 20.12.92 sta se okrog 17. ure v bifeju v Lučah sprla in stepla Branka K. (22) in Mihael Prek (21), oba iz Luč. Odnesla sta jo brez poškodb, kljub vsemu pa so jima napovedali obisk pri sodniku za prekrške. * 23.12.92 je ob 22.30 uri vozil osebni avto iz smeri Gornjega Grada proti Sp. Krašam Andrej R. (16) iz Bočne. Ko je pripeljal v Spodnje Kraše, je zaradi neprimerne hitrosti in neizkušenosti zapeljal s ceste in trčil v leseno ograjo. Pri tem je dobil tako hude telesne poškodbe, da jim je podlegel na kraju nezgode. * 24.12.92 je med 16.00 in 16.40 uro Janez Ž. (26) iz Rovta pod Menino doma fizično napadel brata Igorja (29) in njegovo ženo Antonijo (27). Pri tem jima je prizadejal lahke telesne poškodbe, zato so zoper njega napisali predlog sodniku za prekrške. 24.12.92 je ob 22.20 uri Franc G. (45) iz Vologa vozil osebni avto iz smeri Črnivca proti Radmirju. Izven naselja Tirosek je zaradi vožnje pod vplivom alkohola zapeljal desno s cestišča na travnik in trčil v drevo. Vozilo se je pri tem vnelo in v celoti zgorelo, vozniku, ki se je lahko telesno poškodoval, in sopotniku se je k sreči uspelo pravočasno rešiti. Zoper Franca G. so posredovali predlog za sodniku za prekrške. 26.12.92 je ob 17.45 uri vozil osebni avto iz smeri Gornjega Grada proti Radmirju Ivan R. (29) iz Florjana pri Gornjem Gradu. Ko je v Radmirju pripeljal po klancu navzdol, je v levi nepregledni ovinek zapeljal po sredini cestišča. V tem trenutku je iz nasprotne smeri prišel po cesti pešec Frančišek Detmar (56) iz Radmirja. Ivan R. je kljub zaviranju trčil v pešca, ki je pri tem dobil tako hude telesne poškodbe, da je na mestu nesreče umrl. Zoper voznika so podali ovadbo na temeljno javno tožilstvo. * 26.12.92 je med 20.00 in 20.30 uro neznani storilec iz osebnega avtomobila, ki je bil parkiran na parkirnem prostoru v Žekovcu, odtujil barvni TV sprejemnik, kamero, fotoaparat, kovček z oblačili in 4.000 DEM ter krzneni plašč. Lastnik Franc P. (46) iz Slovenskih Konjic, ki začasno dela v Nemčiji, je tako oškodovan za približno 8.000 DEM. Storilca še niso izsledili. 4.1.93 je doma v Lučah med 23.00 in 23.20 ter med 01.00 in 01.15 uro razgrajal in razbijal inventar Marko V. (26). Ob prihodu policistov se je pomiril, kljub temu pa so zoper njega posredovali predlog sodniku za prekrške. '* 4.1.93 je Stanislav K. (39) iz Okonine iz denarnice, ki je bila v predalu točine mize v gostišču Turist v Mozirju vzel 9.000 SIT. Kmalu po tem je bil izsleden v Nizki, denar mu je bil zasežen. Zoper njega sledi kazenska ovadba na temeljno javno tožilstvo. S^=jQ=^is^g=gred20^miJg^21 Vključitev v akcijo varčevanja Komite občinske konference ZKS in predsedstvo občinskega sindikalnega sveta sta na svoji skupni seji v decembru obravnavala problematiko varčevanja v naših organizacijah združenega dela in v okviru naše družbeno-politične skupnosti. Akcija varčevanja mora potekati v dveh smereh. Najprej je potebno zmanjšati neracionalno potrošnjo. V marsikateri delovni organizaciji se trošijo velika sredstva za reprezentanco, reklamo ali celo nakupe daril. Ta sredstva se trošijo celo v takih primerih, ko delovne organizacije ne stojijo najboljše glede na svoj gospodarski položaj. Vsekak*or moramo iz te kritike izvzeti stroške za toplo malico, regres za letni oddih, terenski dodatek pa tudi darila zaslužnim delavcem, zlasti tistim, ki odhajajo v pokoj. Ne bi se mogli strinjati tudi s tistim, ki bi želeli zadrževati OD izpod produktivnosti dela. In drugo, da se znotraj TOZD in v njihovem delovanju preanalizirajo vzroki za neracionalno poslovanje. Sprejeti je potrebno programe, ki naj te slabosti odpravijo. S N so pisale pred 10-timi leti: Delo sindikalnih organizacij Dandanes padajo očitki, da sindikat izgublja svojo vlogo, ki jo je imel in to je kdaj tudi res. Neaktivno delovanje osnovih organizacij, kjer sindikata ni čutiti, čeprav so problemi, pred katerimi sindikalne organizacije ne bi smele zamižati. Gospodarska in politična situacija ter sedanji trenutek pa narekuje, da bo moral in mora nekdo v OZD nekaj premakniti, kajti socialni položaj delavca, predvsem tistega z najnižjimi osebnimi dohodki se iz dneva v dan slabša. če spremljamo napovedi za prihodnost povsod samo "zategovanje pasov”, nekdo bo to "zategovanje" občutil bolj, nekdo seveda manj, a najbolj ga bodo občutili seveda tisti z najnižjimi prejemki. Je tu še druga plat. Govorimo o notranjih rezervah, ki so še povsod, ponekod jih je še zelo veliko, če naštejemo sedaj naloge, ki nas čakajo pa se vprašamo, kje pa so sedaj sindikalne organizacije in sindikalni aktivisti: - slaba delovna disciplina v veliko primerih tudi izven OZD, slabo nagrajevanje po vloženem delu, gre predvsem za nestimulativnost nagrajevanja, slab odnos do delovnih sredstev in predmetov dela, neizpolnjevanje začrtanih programov, neodgovornost do sredstev in predmetov dela, neodgovornost, toleriranje neodgovornosti pri neizpolnjenih nalogah, oportunizem, ki se vse preveč razrašča, pa še bi lahko naštevali. 8.1.93 je 14.30 uri Valentin P. (38) iz Ljubije z osebnim avtomobilom zapeljal z dvorišča avtokleparske delavnice v Novih Tratah v Mozirju na lokalno cesto, po kateri je v tem trenutku pripeljala voznica osebnega avtomobila Ana N. (24) iz Belih vod. Prišlo je do trčenja, v katerem je sopotnica v vozilu Ane N. Mateja R. (21) iz Lok dobila lahke telesne poškodbe. Zoper voznika in voznico bodo posredovali predlog sodniku za prekrške. * V noči z 8. na 9.1.93 je neznani storilec iz kapele v Trnavčah ukradel kip Marije. Storilca še niso izsledili, pa tudi realna vrednost kipa še ni znana. 9.1.93 je ob 15.30 uri doma v Lučah razgrajal in grozil družini Dušan M. (26). Ob prihodu policije je s početjem prenehal, zoper njega so že napisali predlog sodniku za prekrške. * V 23. številki Savinjskih novic smo poročali o katastrofalnem požaru na gospodarskem poslopju Antona T. v Krnici. Komisija UNZ si je kraj požara ogledala, na njeno strokovno ugotovtev definitivnega vzroka požara pa še čakamo. isma bralcev Lokalna samouprava v Savinjski dolini Volitve so za nami in seštevanje glasov levih in desnih strank se nadaljuje z vprašanjem "Kakšna bo nova vlada?". Koliko predvolilnih obljub bo uresničenih itd.? Teze o lokalni samoupravi z osnutkom zakona so bile objavljene 6.10. 1992 v Skupščinskem poročevalcu Republike Slovenije. Iz predloženega gradiva pa še vedno ne vemo kaj to konkretno pomeni za zgornje savinjske kraje - bodoče občine. Vendar namere kažejo, da bo formiranje novih občin v končni fazi odvisno od referenduma, ki ga bodo izglasovali sami krajani. Zanimivo je to, da gornje savinjski trgi (krajevne skupnosti) komaj ali tudi ne dosegajo optimalnega števila prebivalcev za formiranje občine. Toda kot vemo je število prebivalcev le ena okvirna postavka, ki Q O bo odločala kje bodo nove občine. Za oblikovanje občin so pomembni tudi geografski, zgodovinski, socialni in ekonomski kriteriji. Za kraje Mozirje, Nazarje, Rečico, Ljubno, Luče in Gornji Grad (Solčavo) ne sme biti nobene dileme, da morajo biti to samostojne občine. Čeprav so tudi med krajani pomisleki, ali bo nova občina sposobna samofinanciranje, pa moramo povedati, da je Zgornja Savinjska dolina alpska dolina, ki se bo s svojo tipičnostjo ohranila v gospodarskem in turističnem smislu le, če se bodo državljani sami, preko svojih županov in upravnih teles, zavzeli za svoje kraje oz. bodoče občine. Dosedanji policentrični razvoj je nekatere savinjske kraje povsem distanciral od razvoja in napredka kar pomeni osamitev tudi za celotno dolino. Primer Ukinitev popolne osnovne šole v Rečici pomeni konkretno za kraj izolacijo, čeprav v Rečici in v njeni bližini rastejo nova naselja. Povečuje pa se tudi število prebivalcev. Z veliko težavo so pred leti krajani komaj obdržali pošto ipd.. Država Slovenija bo morala krajem, ki imajo željo in potrebo pridobiti status občine, pomagati s finančno pomočjo kot tudi organizacijskimi navodili. To pa pomeni delno vračanje samoprispevkov in davkov davkoplačevalcev nazaj v kraje od koder so le ti bili odvedeni. Želja občine Mozirje, da bi tudi po novem ohranila status qvo in ostala takšna kot je bila, ne pride v poštev, saj je dosedanji trend razvoja krajev uničil iniciativo krajanov večjih krajevnih skupnosti. Ne gre pozabiti, da so dosedanje aktivnosti pri organizaciji FLOSARSKEGA BALA, VAŠKE OLIMPIJADE, ČEBELARSKEGA ter OVČARSKEGA PRAZNIKA in drugih prireditev prepuščeni lastni iznajdljivosti in zanesenjaštvu. Predlagam vodstvom krajevnih skupnosti in krajanom, da v okviru krajevnih skupnosti začnejo razpravljati o pogojih za oblikovanje novih občin in zastavijo projekt, ki bo podlaga za prevzem odgovornih nalog in funkcij. Za konec želim izraziti svoje zadovoljstvo nad rezultatom volitev, ki so bili objavljeni v Savinjskih novicah, kjer sem med kandidati za državni svet na našem področju občine Mozirje prejel največ glasov. Glede na skupni rezultat obeh občin Velenje in Mozirje pa je bilo število glasov za izvolitev kljub temu premalo. V tem pogledu se čutim zavezanega, da po svojih močeh še naprej pomagam Savinjčanom pri rezreševanju razvojnih ciljev in formiranju lokalne samouprave. Marko Jeraj, Velenje Tudi to se dogaja v Mozirju V mozirski občini je sprva bilo nekaj gojiteljev ptic pevk in papig, vendar smo bili v raznih društvih v drugih občinah, zato smo se dogovorili, da ustanovimo svoje društvo. Leta 6.2.1977 smo tako ustanovili društvo KALIN. V začetku je bilo precej članov in podpornih članov. Društvo je dobro delovalo, prirejali smo razna tekmovanja s pticami vseh vrst, prirejali razstave, imeli smo v Partizanu v Mozirju razstavo, kakšne ni bilo ne prej ne pozneje v Mozirju s sodelovanjem Skornšek Jožeta, vrtnarja, s katerim smo prišli po dolgih letih v spor zaradi njegovih interesov v Gaju. Društvo ima številna priznanja, odlikovanja, pokale, medalje iz republiških, državnih in drugih tekmovanj. V zadnjih letih smo v društvo pridobili tudi nekaj članov iz Velenja in okolice, kateri so sedaj glavni gojitelji sobnih ptic pevk v društvu. To seveda ne odgovarja nekaterim v KS na vrhu. Glavni spor je med društvom in Skomškom, Rakunom in še nekaj krajani. Leta 1979 je prišla pobuda, da bi društvo imelo svoj prostor nekje v Mozirju. Taka je bila ideja pokojnega Ljuba Benetka in Skomšek Jožeta in društva KALIN, da postavimo svoj lastni dom v Gaju. Skomšek nam je določil lokacijo in izgradnja seje pričela. Dom smo zgradili udarniško člani društva in še nekateri nečlani, veliko so nam pomagale firme, ki smo jih prosili za pomoč, največ je dalo Gorenje iz Velenja. Dom je bil kmalu postavljen in usposobljen za odprtje. Zraven smo postavili nekaj preletovalnic za ptice, v katerih smo imeli v poletnih dneh ptice, vendar nam je nekdo pošipal žico tako, da nam je pobegnilo precej ptic, katere so člani dali zastonj v preletovalnice. Spori med Jožetom in člani se je stopnjeval, začel je delovati proti nam, čeprav je on določil lokacijo doma. Prišla je nesrečna poplava, ki je poplavila tudi Gaj in naš dom. Člani društva se niso mogli udeležiti čiščenja takrat, ko si je umislil Skomšek, zato smo počistili pozneje dom in okoli njega. Poplava nam je naredila veliko škodo, tako da bi rabili veliko denarja za vsa popravila, čeprav smo imeli zavarovan dom, denarja pa od nikoder. Pričele so se govorice od Skomška in nekaterih na vrhu KS, da društvo ne obstaja več. Dovolili so mozirskim pustom, da so nam na silo vdrli v dom in ga nam tudi po srbsko okupirali. Društvo je vse to prijavilo na policijo, ki je šla na kraj vloma, nakar jim je Skomšek dejal, da nimajo kaj iskat z avtom v Gaju. Naslednje dni je predsednik KS Rakun Rade izjavil pomočniku policije, da je ta objekt postavila KS in so ga nam dali v uporabo, kar je velika laž. Policija je umaknila prijavo, sedaj bomo mi vse to napisali tudi Bavčarju in mu razložili ta problem. Poskusili smo prek civilne tožbe, pa so nam svetovali, da bi se lepo pomenili s predstavniki KS. Gospod Resnik je večkrat telefonsko klical Rakuna, ta se je zmeraj izmikal pogovorom in sestanko. Če bi imeli čisto vest, bi prišli, tako se pa bojijo. Društvo bo še malo počakalo, potem bomo vložili tožbo mimo policije. Naši člani bi sedaj morali na razna tekmovanja in razstave pa jim je onemogočeno v naš objekt v katerem imamo kletke in drugi inventar. Ne vemo zakaj jim gre na živce samo naš objekt, ko pa imajo še kmečko hišo in preužitkarsko, katere je postavila KS, naš dom smo pa sami mi. Kdor ima kakšno vprašanje, ali ne verjame v vse to, se lahko zglasi v društvu in bo dobil vse informacije o okupiranem domu. Lep pozdrav "KALIN" PS: Rakun - Skomšek - Božič in še nekateri v KS, soočite se z nami, če imate čisto vest in korajžo. GOSTEČNIK SREČO, MOZIRJE Svet zavoda Zgornjesavinskega zdravstvenega doma Mozirje Razpi suje delovno mesto direktorja zavoda: Kandidati za to mesto morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - imeti mora visokošolsko izobrazbo in najmanj 5 let delovnih izkušenj, - če poslovodna funkcija in funkcija vodenja strokovnega dela zavoda nista ločeni, mora imeti direktor visoko strokovno izobrazbo ustrezne zdravstvene smeri, - če sta poslovodna funkcija in funkcija strokovnega vodenja ločeni, vodi strokovno delo zavoda strokovni vodja, ki mora imeti visoko izobrazbo ustrezne zdravstvene smeri in najmanj pet let delovnih izkušenj. Rok za prijavo je 8 dni po objavi. Kandidati naj v zaprti ovojnici, označeno za razpis direktorja, pošljejo ponudbo na naslov Zgornjesavinski zdravstveni dom Mozirje, Savinjska cesta 6. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, stare mame in sestre ANKE JERAJ iz Dobletine se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za nesebično pomoč, izraz sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Hvaležni smo vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti. Hvala dr. Butu za vso skrb in požrtvovalnost, g. župniku za opravljen cerkveni obred, gasilcem, praporščakom, govornici gospe Marinki in pevcem. Hvala vsem, ki ste jo spoštovali in jo boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči vsi njeni Ljubil si polje, planine in dom, zazvonil tud’ tebi vaški je zvon ZAHVALA Ob tragični izgubi dragega in ljubega sina in brata ROP ANDREJA se zahvaljujemo vsem, ki ste pomagali na kraju nesreče in prižigali sveče. Iskrena hvala obema botroma in vsem sosedom, ki ste skrbeli za pogrebna opravila, gospodu kaplanu za opravljen obred, pogrebcem, sošolcem za poslovilni govor in vsem sorodnikom in znancem, ki ste darovali cvetje, sveče, sv. maše in z nami sočustvovali in ga spremljali na zadnji poti. Želimo, da ga ohranite v lepem spominu. Žalujoči: ati, mami in sestra Ne morem iz zem lje, kot dobra semena, da segli bi znova si v tople dlani, ne morem med nami je krsta lesena in grob je med nami, tišina prsti, le lučka ljubezni naj vedno gori in naj moj vedri nasmeh med vami živi. V SPOMIN 15. januarja, mineva 10 žalostnih let, kar nas je za vedno zapustil naš dragi in nepozabni JOŽE ZAGOŽEN iz Zg. Pobrežij Za vedno boš ostal del našega življenja in spomin nate bo ostal vedno živ. Hvala vsem, ki se kdaj ustavite ob njegovem mnogo preranem grobu, ter se z mislijo in prižgano svečko spomnite nanj. Mama, ata, sestra z družino in stara mama ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljube mame, stare mame in prababice ANE REMIC iz Otoka 28 v Bočni se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so jo pospremili na zadnjo pot ter darovali cvetje in sveče, prav tako pa tudi gasilcem, cerkvenim pevcem, govorniku in gospodu župniku za opravljeni obred. Posebno se zahvaljujemo vsem, ki so v Domu upokojencev na Polzeli v zadnjih dneh naši mami kakor koli pomagali lajšati bolečine. Iskrena hvala vsem, ki ste v dneh žalosti čutili z nami. Žalujoči: Micka .Francelj, Anica, Rezka, Ferdo in Marta z družinami 13.1.1993 mineva 10 let odkar nas je zapustil dobri mož in oče JOŽE VENINŠEK z Rečice ob Savinji Nikoli več ne bo nam dano, da videli bi Tvoj obraz in Tvoj nasmeh; nikoli več ne boš zaklical žene in ne otrok. A dal je Bog, da zdaj si tam kjer ni trpljenja, tuge ni in ne nadlog. Njegovi ZAHVALA Ob smrti drage žene, mame in stare mame MARIJE VERBUČ iz Sp. Rečice 33 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, še posebej Repelskim in Flerjančevim, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem, ki ste nam kakorkoli pomagali, izrazili sožalje, darovali cvetje, vence, sveče in svete maše. Posebej se lepo zahvaljujemo dr. Širkotu za njegov trud in sestri Majdi za nego na domu. Hvala tudi g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Najlepša hvala tudi Rečičkim gasilcem - pogrebcem, organistu, pevcem iz Velenja in govorniku Grudnik Jožetu. Hvala vsem, ki ste jo pospremili v tako velikem številu na njeni prezgodnji zadnji poti. Žalujoči: mož Jože, hčerka Marta in sin Jože z družino O o VODORAVNO: 1. kraj v Zadrečki dolini: 8. kdor se bavi s politiko; 15. specialist za očesne bolezni; 16. novi svet; 17. nemški filozof soutemeljitelj novokantovstva (Herman); 18. vojaška formacija; 20. gospodarica morja v nordij. mit.; 21. škotska rodovna skupnost; 22. ime film. igralca Eastvvooda; 23. desni pritok Save; 24. Saharsko višavje; 25. izrastek na hrbtu konja; 26. cvetni prah; 27. Rudi Šeligo; 28. kavni nadomestek; 29. deli avtomobila; 30. jajčna sladica; 31. eden od prstov; 32. arija z dramatičnim besedilom; 34. trajna zelika; 35. Pino Mlakar; 37. samospev; 38. sodni sluga; 39. francoski smukač (Christophe); 40. poškodba; 41. ime hrvaškega pevca Dediča; 42. mesto v srednji Dalmaciji; 43. Erbij; 44. zvijače; 45. iransko nomadsko pleme; 46. bajeslovna žival v podobi konja; 49. kemijski element (Ru); 51. umetniško ime igralke Ide Kravanje; 52. stara azijska država; NAVPIČNO: 1. igralec na srečo; 2. okolica; 3. delavec v gostinstvu; 4. ime hrvaškega nogometaša Bokšiča; 5. japonski drobiž; 6. Janez Stanovnik; 7. pokrajina v srednji Grčiji; 8. nekdanje poslopje za shranjevanje sena; 9. zunanja plast hiše; 10. zmrznjena voda; 11. Iridij; 12. prebivalec Tirolske; 13. bajeslovni letalec; 14. druga največja država na svetu; 19. slavna igralka, zvezdnica; 22. znamka fiatovih avtomobilov; 23. kemijski element (Se); 25. del vrta; 26. slov. filmski igralec (Radko); 28. vzdevek košar. Dalipagiča; 29. slov. kipar (Boris); 30. alpinistični pripomoček; 31. mesto v Kolumbiji; 32. odličen italij. nogometaš (Franco); 33. največja gora Turčije; 34. žvižg; 35. Rimski učenjak; 36. odrešenik; 38. skrb; 39. načrti; 41. židovsko moško ime; 42. duhovščina; 44. glavni števnik; 45. ime glasbenika Sossa; 47. Makarska; 48. oranje; 50. Uli Stein; OBVESTILO REŠEVALCEM: Rešitev križanke iz 23. št. : Solčava, dren, Mozirje, okomež, Rore, oblaček, Lorenz, Meka, Orion, SO, Aneta, ruta, brest, sel, Tina, Mara, Frenk, vino, Ana, mina, Praha, namig, Ra, jota, Aiani, baron, leto, kriza, raven, J, Imeno, klima, Miloš, Na, Gros, Kraja, seter, mik, lan, sreda, polet, Loki, AK, Špika, polom, Dino, Akola, naris, Lurd, K, natura, peron, voda, pa, Amati, lirik, Loke, kor, Zaka, silos, Bela, bula, Ada, rejon, brat, zaliv, RE, Punat, erar, Rečica, Jukatan, Oman, Karajan, estrada, Luče, glorija. Med prispelimi pravilnimi rešitvami smo izžrebali naslednje dobitnike: 1. nagrada (blago po izbiri v vrednosti 3.500 SIT): Heda Planovšek, Dobletina 22, Nazarje; 2. nagrada (fotomonografija Zgornja Savinjska dolina): Stanko Orosel, Zadrečka 9, Nazarje; 3. nagrada (blago po izbiri v vrednosti 2.500 SIT): Maks Petek, Nazarje; 4. nagrada (Vodnik Zgornja Savinjska dolina): Marija Kobale, Attemsov trg 4, Gornji Grad; 5. nagrada (blago po izbiri v vrednosti 1.500 SIT): Vladka Berločnik, Cankarjeva 1/a, Velenje. 1 .,3. in 5. nagrado prevzamejo nagrajenci osebno v trgovini ZAVOLOVŠEK v Gornjem Gradu, 2. in 4. pa v podjetju EPSI v Nazarjah, čestitamo! Križanko iz 1. številke vložite v kuverto, priložite kupon in jo do ponedeljka, 25.1.1993 pošljite na naslov: EPSI, Savinjska c. 4, Nazarje s pripisom "Nagradna križanka". Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali tri nagrade, ki jih je prispevala trgovina AUTO PLUS iz Mozirja: 1. nagrada: blago po izbiri v vrednosti 3.500 SIT, 2. nagrada: blago po izbiri v vrednosti 2.500 SIT, 3. nagrada: blago po izbiri v vrednosti 1.500 SIT. KUPON ZA brezplačni mali oglas do 10 besed v 2.št. Savinjskih novic ime in priimek: naslov: EPSI rauem ZA TC11ZXM PROPAGANDO IN FOTOGRAFIJO iM. 63 331 NAZARJE Savinjska cesta 4 tel. & hc 063 I 832-363 tel. 063 I 831-957 Pogodbeno zaposlimo komercialista za dela na terenu. Možnost kasnejše redne zaposlitve. Vaše cenjene ponudbe pričakujemo . ' v uredništvu Savinjskih novic do 31 1 1993. OSNOVNA ŠOLA Ljubno ob Savinji razpisuje delovno mesto PEDAGOGA za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pogoj: ustrezna izobrazba pedagoške smeri. Prijave pošljite v desetih dneh po izidu SN na naslov: OSNOVNA ŠOLA Ljubno ob Savinji Cesta v Rastke 10 Ljubno ob Savinji OBVESTILO Mal» oglasi do 10 besed, poslani na kuponu iz zadnje Številke Savinjskih novic, so brezplačni. Vsaka nadaljnja beseda 70,00 SIT. Nemške ovčarje z rodovnikom prodam. (Predniki Komplet 150.000,00 SIT. Tel.: 832-378. WILDSTEIGERLAND). Tel. 841-194. * Ugodno prodam nov synteseyzer Casio CT-650; velike tipke; 5 oktav; 465 odličnih zvokov; 30 spremljav, spomin 8 pesmi, adaptator. Cena 630 DEM. Pečnik Andrej, Radegunda 49, Mozirje. * Redno vzdrževanje najcenejše popravilo. Ne zavrzite kolesa preko zime; naj počaka pomlad pripravljeno. Ponudba rezervnih delov, servisiranje. Kolesarski servis "PROFI" tel. 841-055. * Prodam osebni avto "Zastava 750" modre barve neregistriran v voznem stanju. Tel.: 846-091. * Ugodno prodam zelo ohranjen osebni avto "Zastava 101 LUX" z dodatno opremo. Tel. 831- 222. * Prodam UKW postajo Informacije na tel.: 832-408. * Tovorno prikolico za osebni avto, poceni prodam! Tel.: 885-266. * Ugodno prodam breje koze. Tel.: 885-290. * Takoj vzamemo v najem gostinski ali trgovski lokal v obratovanju na območju 063. Ponudbe dostavite v uredništvo Savinjskih novic. * Prodam komplet sat. anteno. Je nova, z garancijo in zelo kvalitetna. Jo tudi zmontiram. Miro Prašnikar, Sp. Kraše 30, Šmartno ob Dreti. * Novo tračno žago za hlodovino prodam. Tel. 832- 236, popoldan. * Prodam zvočnike 70 W. Tel.: 831-234. * Prodam skoraj novo kotno raztegljivo sedežno garnituro, regal za dnevno sobo, mizico in fotelj. Telico simentalko visoko brejo prodam. Tel.: 841-194. * Ugodno prodam cisterno za gnojevko 2700 litrov. Tel.: 831-273. * Smučarski ženski kombinezon, lepo ohranjen, velikost 14/160, ugodno prodam. Tel. 831-934. * Prodam, prtljažnik za smuči za tip automobila Golf - cena 11.000 SIT. Tel.:845-162. * ETOS PIC d.o.o., Savinjska C.2, 831-042 (nad slaščičarno) Vzpostavljamo stike med kupci in dobavitelji. Prodajamo računalniško opremo ter organiziramo računalniško izobraževanje. Pišemo različne tekste. * ETOS PIC d.o.o., Savinjska c.2, 831-042 (nad slaščičarno) Pripravljamo vam vso dokumentacijo v zvezi z registracijo podjetja in s sestavo statuta podjetja. Nudimo računovodske in knjigovodske storitve. Obračunavamo in odvajamo PD davek iz dobička pravnih oseb. Obrčunavamo vam plače. 10 m3 naravno sušenega kvalitetnega rezanega smrekovega lesa (8 cm), prodam. Tel. 832-135. Popravljam šivalne stroje, servisiram gasilske aparate in plinske naprave. Zagožen, Ljubija 121, tel. 831-109 Prodaja in dostava premoga. Naročila sprejemamo po telefonu 831-567 ali v kemični čistilnici Nazarje 151. Dostavimo - plačate. Kupujem staro pohištvo, denar, razglednice in ostale starine. Pokličite po tel.št. 062/221-650 ali sporočite svoj naslov v uredništvo Savinjskih novic. - Expres foto za dokumente (2 minuti) - Fotokopiranje - Frizerski salon - COM-CUT (računalniški napisi za avtomobile) - Sitotisk - Reprofoto (priprava za tisk) Wvwya BLAGOVNICA MOZIRJE ODDELEK MANUFAKTURA vam nudi od 11. do 30. januarja 1993 posezonsko znižanje cen jesensko - zimske konfekcije do 40%. MORANA POGREBNE STORITVE STEBLOVNIK Verjetno ste že slišali za nas, če pa še niste, vas obveščamo, da vam nudimo vse usluge in vso pogrebno opremo v primeru, ko v vaši družini, pri sosedih, znancih in prijateljih kdo umre. Samo pokličite nas ali pa se osebno oglasite pri nas, mi vam uredimo vse, kar je potrebno. NOVOST, KI VAS BO VERJETNO ZANIMALA, PA JE, DA OD RAČUNA POGREBNIH STROŠKOV TAKOJ ODŠTEJEMO ZNESEK POGREBNINE V TRENUTNI VIŠINI 25.600 SIT. PLAČATE TOREJ SAMO RAZLIKO, ČE NASTANE. Če nas potrebujete, nas lahko pokličete ali obiščete ob vsakem času. Naše telefonske številke so: 721-667, 721-043,721-395. POGREBNE STORITVE STEBLOVNIK, Parižlje 11/c, 63314 BRASLOVČE Celje - skladišče D-Per 7/1993 ZDRAVSTVENA POSTAJA MOZIRJE Dežurna služba je vsak dan od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj. V soboto in nedeljo je ves dan od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek) v zdravstveni postaji Mozirje. Možni so tudi zdravniški nasveti po telefonu 831-421 tudi v času dežurstva. sx9*3Mt9*sx99xx99xx993M«99XX99SX99SX9»xx99XK9*8X99xic9exK9ee VETERINARSKO DEŽURSTVO 11.01. do 17.01. KRALJ CIRIL, dr. vet. med. Ljubno, tel. 841-410 18.01. do 24.01. LEŠNIK MARJAN, dr. vet. med. Mozirje, tel. 831-219 25.01. do 31.01. ZAGOŽEN DRAGO, dr. vet. med. Ljubno, tel. 841-769 VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE, TEL. 831-017,831-418 XX99XX953