Vrhe pii Slovenjgradcu. Tukaj je umrl nagle smrti kmet Repas Franc. Rajni je biri nas mo-čno razsaja. Sv. Martin pod Vurterkom. V soboto dne 3. t. m. se je poslovil od nas tukajšnji upravMelj šole g. Lazar Anton. Polnih devet let nam je vzgaja.1 našo šoisko mladino, za kar se mu zahvaljujemo. Želimo mu na njegovem novem službenem meetu v Razvanju pri.Mariboru mnogo uspeha! Sv. B&rbaia v SIov. goricah. Dne 27. oktobra je zatisnil svoje trudne oči krojač in posestnik Franc Grajfonar i_ Žikarc v 63. letu. Bolehal je že več let na želodcu. Delal je pa nepienehoma. Še v soboto dopoldne je obleko prirezal Preložniku, popoldne 6e obril, popolnoma se preoblekel, češ, da me ni treba drugim preobiačiti, bil spovedan, prejel sv. zakramente, se zahvalil g. župniku za trud, zvečer ob 6. uri pa mirho za_pal v Gospodu. Vsi smo ga radi imeli kot dobrega pevca, ter ga spoštovali, bil je miren in blag mož, skrben oče svojim štirim preskrbljenim o-trokom. Naj v miru počiva! Fram. Na dan Vseh svetnikov je v bolnici V Mariboru umrla 281etna Otilija Jurič iz Gradišč. Le tri leta je živela v srečnem zakonu, pa je vsled hudega prehlajenja dcbila vnetje miožgancske nirene. Prepeljali so jo v bolnico v Maribor, kj&r je po porodu umrla ir zapustila možu nekaj dni starega zdravega sinčka. — V Lokme.rcah je umii dne 8. t. m. 78'etni Jožef Samuh nagle snn-ti. Naj počivata v miru! Zgornja Sv. Kungota. V nedeljo dne 4. nov., se je poslovil pri dopoldanski službi božji tuk. preskrbni dušni pasfr g. Frančišek Magdič od svojih faranov. Njegove poslovilne očetovske besede &o segle župljanom do dna srca in _o izvabile premnogim grenke solze iz oči. Popolflne pa so se poslovili farani in zastopniki vseh tuk. katoliških in verskih organizacij, ki jim je bil g. župnik ustanov:telj, v Kat. domu od svojega duhov.nega očeta. Pri tej priliki je imel g. šolski upravitelj Albin Šprajc v srce 6egajoči poslovilni govor. Gospod župnik! Bog .Vam plačaj stotero za vso veliko in neumorno akrb za naše duše! Bog Vas ohrani še mnogo 'let novim žtipljanom pri Sv. Tomažu, kamor ste odšli! Ptujska gora. V nedeljo dne 4. novembra je nas obiskal g. Franc Kolenc, škofijski tajnik KA in prišel k nam, da nas vpelje v duh KA. V dveh ceikvenih govorih nam je pokazal vzvišenast dela za Kristusovo kraljestvo. Popoldne pa je v navzo-nosti 70 faranov razložil delo KA v župniji in jih navduševal, naj pogumno stopijo na branik z vztrajno požrtvovalnostjo. Kjer vlada evangeliju sovražno mdšljenje, pa naj ga prinaša slabo časopisje ali pa ga širi življenje oddaljeno od božjih zapovedi, tja mora stopitii laiški apostol in obrniti mišljenje ljudi nazaj h Kristusu. Izbral se je župnijski odbor KA. Na delo, da se tudi pri nas uresniči proAnja očenaša: »Pridii k nam tvoje kraljestvo!« Kamenščak pri Ljutomeru. Komaj še je minulo teden dni, odkar smo položili k večuemu počMku dobrega očeta g. Ivana Rajha, posestnika na Kamenščaku, »o nam naši farni zvonovi že v drugič zapeli ter nam naznanjli, da se je preselila za njim v večnost njegova žena, blaga gospodinja ter dobra mamica Ma- rija Rajh, rojena Robmščak, pos&stnica na Kamenščaku. Dosegla je »tai-oet 58 let. Bole^ hala je že dalje časa na srcu, ee prehladila in si šla iskat zdravja v bolnico v M. Soboto. A žalibog, zdravila ji niso pomagala, nastopila je kruta smrt. Pogreb ee je vršil na praznik Všeh svetnikov ob pol 12. uri iz bolnice na tamošnjo pokopališče. Zapušča žalujočega sina Janka. Draga niamica, počivaj mii-no v prekmurski zemlji! Na svidenje nad zvezdami! Veržej. Dne 12. t. m. smo pokopali dobro Kuharjevo mater, kateri vsi mnogo dolgujemo, ker je v svoji globoki verii zelo skrbela za versko življenje v svoji družini in v župniji. Dobri Bog ji bodi obilen plačnik! — V Marijanišču pa so isti dan sprejeli odličnega gosta, vlč. g. A. Koudela, ki je eden vrhovnih predstojnikov &alezijanske družbe in obiskuje salezijanske zavode v naši državi. Ostane tukaj več dni. Hakole. Velika bridkost je zadela ravno za Vse svetnike hišo Mesarič, po domače Lojze-! kovo v Vai-ožu. Od te hiše je namreč šel dne 24. oktobra iskat pomoči k zdravniku zoper bolezen v glavi mladenič Franc Mesarič. G. zdravnik ga je poslal takoj v bolnišnico v MarJbor, kjer je bil operiran na ušesu. Dne 31. oktobra je umrl. Grenka smrt ga je iztrgala popolnoma nepričakovano, če pomislimo, da je rajni do zadnjega dne, ko je šel k zdravniku, delal vse, kar je bilo treba. Ž njim vred pa je utrgana njegovima tetama desna roka, kajti tako pridno, kakor je ta njun nečak pomagal njima gospodariti, pomaga le malokateri svojim staršem. Pogrešali ga bodemo težko tudi sosedi, odnosno mejaši, kajti imel je rajni Franček pridne roke in dobro srce ter je tudi drugim rad pomagal, če je le mogel in emel. Dragi Franček, spavaj mi.rno tam v pobreški zemlji! Večna luč ti naj sveti! Njegovini sorodnikom naše sožalje! Št. Vid pri Grobelnem. Po dolgotrajn1 in mučni bolezni, okrepčana s sv. zakramenti, je preminula dne 30. oktobra v 70. letu svoje starosti gaspa Gobec Marija v Završih. Pogrebnega sprevoda se je udeležilo veliko število ljudi, kljub slabemu vremenu. Rajna si je vedno želela, da bi počivala na prijaznem gričku pri cerkvi Marije dobrega eveta v Završih, kar se je tudi zgodilo. Kakor je bila dobra in blaga mati svojim otrekom, takb je bila dobrosrčria do revežev. Vsir. ki so jo poznali, jo bodo ohranili v najTepšem spominu! Kličemo ti: Mirno spavaj, blaga-duša! Zibika. Tukaj je umrl dne 6. t. m. Založnik Martin, star 70 let. Pokojni je bil vzoren katoliški mož, velik dobrotnik cerkva, napreden kmetovalec, umen vinorejec, skiben oče, poStenjak. Bog mu bodi plaenik! Žalujoči vdovi in vsem otrokom nase sožalje! Ložno blizu Rogatca. Vsem častilcem loženske Matere božje se naznaiija, da bo še ena zahvalna slovesnost pri tej romarski.cerkvi in sicer na tretjo nedeljo v novembru dne 18., če bo lepo vreme. Ako pa bi bilo eden ali dva dni poprej slabo vreme in tudi isti dan sam, tedaj slovesnost izostane. Prevorje. Na praznik Kr:stusa Kralja smo imeli slove3no blagoslovitev naše prenovljene župnijske cerkve sv. Ane. Vso cerkev ,je renoviral slikar in pozlatar Miloš Gerzina iz Kozjega, in sicer v veliko zadovcljnost vseh faranov. Neposredno pred našo cerkvijo je popravil cei-kev v Kozjem. Gerzina je priznan domai- umetnik h\ poceni. Sv. Rupert nad Laškim. Zirna kima, že dvakrat je letos prav zgodaj .n prav resno pokimala. V naših bregih se počuti, nr.mreč zima, tako dobro, tega nas uči skušnjn, da kar ne more od nas. Pa tudi druge težave so -se pii nas udomaeile, da imajo gotovo že domovinsko pravico. Tako se n. pr. naravnost eudimo, da najde v naše ekrite, strte in od velikega sveta tako oddaljene kraje, toliko brezposelnih: kar vrata s: podajajo pri hiši" Sami smo siromaki, da se nas naj Bog usmili, pa menda ravn-o radi tega nas siromaki, pravi in nepravi, tako skrbno obiskujejo. Kaš člcvek inia seveda dobro in usmiljeno srce, zato pa mora tudi menda dnevno poskusiti resnico reka: nehvaležnost je plačilo sveta. Pride na večei k samotnemu kmetu še mlaci brezposelni; ker lepo prosi, dobi večerjo in potem še posteljo Drugo jutro pa se možu fako mudi napiej, da se gos.oljubnemu gospodarju niti zahvaliti ne utegne. Pa ne, brezposelni je izvazil svojo zahvalo v dejanju: odnesel ali po domače: pofulil gospodarju pav najlepših čevljev! Zopet v 'drugo hišo prideta zjutraj dva mloda brezposelna. neznansko sta lačna, zatrjujefa; naj se jih vendar gospodinja usmild! Seveda jili je uslišala, jima dala obilen iopel zajutrek. Ko ta fanta zatrjevala, da bi rada delala, a ju nihče ne najme, ju pošlje gospodinja v drvarnico, naj nažagata in razcepita nekaj drv. Z veliko energijo hitita na delo; čez kake pol ure gre gospodinja za njima pogledat: kakor duhova sta izginila; razžagala sta, reci in beri: dve poleni, po-tem pa eta jo kakor prava potepuha odkurila naprej! Naše ljudstvo po staja po pravici nevoljno nad rastoco četo brez poselnih potepuhov. Naj bi tic.tr, ki so v to poklicani, napravili red! Hrastnik. V naši delavski dolini imamo vsako nedeljo službo božjo v taki cerkvi, kakršne nimajo n-ikjer drugje v Sloveniji. Cerkev je namreč v najemu v gledališki dvorani. Vendar je pa vkljub revščini k\ prepi^oščini naša zasilna ceikev izročena v varstvo Kristusu Kralju. Nova cerkev, za katere pastavitev se že nekaj let trudijo hrastniški delavci, bo rav.no tako posvečena Krietusu Kralju. Seveda zna vsak, da so v današnjih časift delavci preubogi, da bi sami zmogli postaviti Kristusu dostojuo svetisče. To so uvideli dobri Ijudje že v mnogih župnijah in Bogu bodi hvala, že od marsikoga, ki mu je čast Kristusa Kralja pri srcu, smo prejeli milodare za to slovensko svetišče Kristusu Kralju. Ako bo Bog dal svoj blagoslov, dobri ljudje se pa pomagali, pot.m se bo na pomlad začelo graditi.Za gradnjo so nam prav lepo pomagale tri župnije v okolici Maribora, namreč Sveti Martin pi-i Vurbergu, Sv. Jurij v Slov. gor. in Svečiua. Po dobi-ohotn&sti domačih gospodov župnikav je g. Al. Žalar, duhovnik iz Hrastnika, ki mu je poverjena naloga sezidati cerkev Kričitusu Kralju, v cerkvah omenjenil* župnij in v zasebnih obiskih v Svečini razložil župljanom o stiski v delavskih revirjlh, o potrebi cerkve ter apeliral na njihovo blagosrčnost, da naj za zidanje cerkve prispevajo jabolka in sadje za sadjevec, katerega se bo dajalo delavcem, ki bodo biezplačno pomagali pri zidavi cerkve. Omenjene župnij.e m se res izkazale vnete za čast Kristusa Kralja. Nabrali so pri Sv. Martinu pri Vurbergu štiri velike vozove, pri Sv. Juriju v Sl. gor. Iri vozove, v Svečini pa okoli 2000 kg jabolk za sadjevec. Iz prvifo dveh župnij so pripeljali vkljub zelo slabemu vremenu vse io s-adje voziuki v Maribor, i_ Svečine je pa pripeljal jabolka na tovornem avtomobilu brezplačno trgovec g. Arh. Znana osebno«t iz Svečine je pa obljubila poslati na pomlad kar celi polovnjak jabolčnika. Vseh teh dobvotnikov, ki so na tak način podprli akcijo za zidavo nove cerkve Kristusa Kralja. se hrastniški delavci z hvaležnostjo spominjajo. Želijo vsem, naj jim za vse plača Kristus Kralj, ki naj še vzbudi mn_§o plemenitih posnemovalcev! Iz zagrebške torbe. V nedeljo se je poslovil od svojih Zagrebčanov g. Hladnik Janez. Vsekakor novica, ki v to-le zagrebško torbo spada, ker je on bil besedrrik te »torbe«, ki je seznanjala domovino s elovenskimi zadevščinami v Zagreibu. Morda bo kdo radoveden, zakaj in kako? Saj veste, da take stvari samo škof^ je, ki to odrejajo, prav vedo, drug: pa včasih jako zmotao ugibajo. Ta gospod tcrej iz Zagreba odhaja, pa se bo že odkod drugod našim čitateljem oglasil. Zagrebško torbo pa bo nosil odslej g. Jože Gregom, ki je te dni prišel v Zagreb, da »v bo tu na univerzi kaj koi-i,stnega pridabil, pa da bo tudi dušno pastitv s-tvo zagrebških Slovencev vodil, pa tuda takole kako vreto o zagrebških zgodbah Slovencem v »Slovenca«, »Slovenskega gospodarja« in v; Domoljuba« nap;sal. Taka vam je ta stvar. Kra.jnc« je »Krajnc«, ta.ko se reče. Janez gre, pa Jože pride. Tako naj vam bo torej pripoitH čeno, da si vedno lepo agledate to torbo, ki jo bo odslej nosil ne več Janez, ampak Jože. —i V nedeljo smo rekli: Z Bogom! Pa so nekateri' nekaj modrovali, da ne gredo več k Sv. Roku. Pa seveda niso mislili zares. V nedeljo jih bo, tako upamo, zopet vee videti pri Sv. Roku, da bodo tam poadravili novega gospoda: g. Jože-^ fa! — Kdo bi uganil, koga smo ta teden videlif v Zagrebu? Tega pa ne uganete vsi skupaj. To je bil Janez Kalan. Da, gospod svetnik Janez Kalan, oče zagrebških Slovencev! Čudno ga imenujem s takim pridevkom, pa mu le res pri.stoji, ker on je pričel slovensko službo bo-ŽJ jo pvi Sv. Roku. In piav on je prišel gledat, kaj vendar delamo, da takodolgc zopet ne začnemo pri Sv. Roku. Pa je potolažen odšel nazaj v Gradec, kjer pravi, da je še vse drugače »toplo« kot v Zagrebu. Kar nič radi nimajo gori Slovencev in jim ne dajo po slovensko niti' dihati. —.Pa še od tistega žuženberškega razbojnika Štangelja naj vržem nekaj v. torbo. Ona lepa družba, ki je že marsikje p(V skusila šteti tuje denarje, je obupala nad siromašnimi slovenskim blagajnami !n so jo udarili proti jugu. Par poskusov so napravili tudi v Zagrebu. Najbolj uspešno delo so imeli v Vrapčah pri Zagrebu, kjer so odnesli 21 jurčkov. Sedaj bodo pa le eami jnrji ostali, toda pri mrzli pftči! Sicer pa so oni tega že dobro vajeni, ker ne bodo sedeli prvič. V 13 in pol dnevih iz Angleške v Avstialijo iu nazaj sta preletela Angleža Jones iu Woller.