Leto LXVI Naročnina mesečno 29 Din, Jta inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi uL6/W Poštnina plačana v gotovinL V Ljubljani, v petek, dne 1. aprila 1938 Stev. 75 a Telefoni nredništva in »prave: 404)1, 40-08, 40-03, 4004, 40-05 — Izhaja vsak dan zjutraj raze« ponedeljka ia dneva po praznika Cena 1.50 Din Cek. račun: Ljubljana št 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 IJ prava: Kopitarjeva ulica štev. 6. Volitve v Bolgariji Volitve v bolgarski parlament so /daj končane. 1 rajale so ves mesec marec zaporedno vsako nedeljo v eni izmed peterih volivnih pokrajin, ki jih je določil volivni zakon z dne 21. oktobra 1937. Odigrale so se v popolnem miru in redu, tako da je zdaj načiu postopuih volitev, proti kateremu so tolikanj govorili in ga resno odsvetovali, dobil svoje polno opravičilo iij je bolgarski narod volil svoje poslance v razbremenjenem političnem ozračju, kot ga ni doživel več od 1. 1934 dalje. Novo bolgarsko sobranje, ki se bo zbralo že meseca aprila k prvemu /usedanju, pa ima v marsičem tirug obraz, kot so ga imeli njegovi predhodniki. Volivni zakon Kjuseivanove vlade je uvedel bistvene spremembe. 1 ako bo imelo novo sobrajije samo 160 poslancev in ne več 300 kakor prej. kjuseivauov je toprediuetui člen volivnega zakona utemeljil s tem, da demokracijo ubija gostobesednost ljudskih zastopnikov, — ugotovitev, ki velja za vse demokracije, a najbolj še za slovanske. Manj ljudi v parlamentu bo manj govorilo, a morda več naredilo. Številnoglavu in brbljava narodna predstavništva so ljudske koristi vedno slabše zastopala kot manj številnejša, ki pa so bila zato bolj skrbno izbrana. V tem oziru torej ima novo bolgarsko sobranje mnogo bolj prikupen obraz, kot so jih imela prejšnja. Druga posebnost Kjuseivauovega parlamenta ki je izšel iz marčnih volitev, pa je ta, da je brez političnih strank. Volivni zakon je politične opredelitve prepovedal. Tudi vlada sama si je prepovedala ustanovitev kakšne lastne vse-državne stranke, za katero bi ji ne bilo težko najti zadostnega števila pristašev. Na voliščih so nastopali samo kandidati, ki niso predstavljali nobene politične stranke in niso govorili narodu v imenu nobene politične ideologije. Vsak Bolgar, ki je izpolnil gotove, od zakona točno predpisane pogoje starosti, sodnijske ne-omadeževanosti in davčne neobremenjenosti, je smel nastopiti kot volivni kandidat, si je smel tudi sam organizirati volivno propagando, za katero je moral sam poiskati potrebnega denarnega kritja. Le državnim in samoupruvnlm nameščencem in vsakomur, kdor iz državne blagajne sprejema redne denarne nagrade za aktivno službo, ter vsem nekdanjim vodjem razpuščenih političnih strank — kar je brez dvoma najbolj nemoralna stran volivnega zakona — kandidiranje ni bilo dovoljeno. Kjusei-vanova vlada je z določbo volivnega zakona hotela doseči dvoje: prvič, da se oni, ki jih država redi, ne mešajo v politiko ter tudi ne zapadejo skušnjavi, da bi svoj vpliv, ki ga jim daje državna služba, izrabljali ali celo zlorabljali za podpiranje gotovih političnih tokov, drugič pa to, da parlament enkrat temeljito prezrači, da se znebi bivših političnih vodij in podvodij ter dobi na razpolago čisto novo skupščino, ki ne prihaja k zasedanju z zvezanimi rokami in ki bo že zaradi svoje parlamentarne neizkušenosti vladnemu delu bolj naklonjena, odnosno bo manj k temu nagnjena, da vladi nagaja in njeno delo ovira. Volitve so, v kolikor je sploh mogoče že zdaj izreči oceno, pokazale, da so se vsaj nekatere novotarije volivnega zakona obnesle. Modro je bilo postopno izvajanje volitev. Molj]' "" " "'........ dro je bilo zmanjšanje poslaniških mest, toda o izločitvi političnih strank so mnenja deljena, če je bila novotarija na mestu. Obstojala je namreč upravičena bojazen, da se bodo ob pomanjkanju zrelega političnega vodstva pririnili v ospredje kandidati vsestranskega in mnogovrstnega slovesa. Pričakovali so na primer, da bodo prevladovali in končno nadvladali kandidati, ki bodo s pomočjo svojega socialnega položaja ali celo z zlorabljanjem svojega bogastva pritisnili na volivca, da jim bo moral prinesti svoj volivni listek, a ne bodo imeli nad seboj nobenega nadzorstva, ki ga v drugih okoliščinah jamčijo politične stranke same. Koliko naj bo vreden parlament, so dejali stari, preizkušeni, zdaj ob stran potisnjeni politiki, ki bo izšel iz tako kaotičnega izražanja ljudske volje in ki ga bodo sestavljali ljudje, ki so prišli do vseh vetrov ter se posadili na poslanska mesta brez ozira na kakšno moralno ali nmstveno kvalifikacijo, spretno izkoriščajoč razne politične krivulje osebnih vplivov na volivca, in to v državi, ki je še bolj mlada in kjer je demokratična miselnost še precej neustaljena! Njihova svarila niso bila prazna! Že priprave na volitve so jim dale prav. Za majhno število poslanskih mest se je javilo daleč nad 1000 kandidatov, tako da je prišlo za vsak poslanski volivni okraj povprečno skoraj 10 kandidatov. Notranje ministrstvo je spričo te nepričakovane poplave kandidatov izračunalo, da jih je okrog 25% takšnih, ki imajo osebni krajevni vpliv, 60% veleposestnikov, veletrgovcev. veleonrtnikov in tovarnarjev^ ki po svojem socialnem in gmotnem položaju obvladajo visoke številke volivcev, ki so krušno od njih odvisni. Le 15% jih je bilo takšnih, ki so bili politično strogo opredeljeni ter so vabili volivce izključno le s političnimi programi. Volitve, o katerih nimamo pravega pojma, kako so potekale, so pa nekoliko le pokazale, da bolgarski volivec le ni hotel biti suženj raznih zunanjih okoliščin, marveč da je še precej neodvisno izražal svojo voljo in dosti samostojno oddajal svoj glas poslanskim kandidatom Kajti od 160 poslancev se je izjavilo samo 104, da bodo podpirali vladno politiko. To se pravi, da bo Kjuseivanov razpolagal v novem sobranju s 65% večino, knr je pičlo. Vladna opozicija pa Irdi. da tudi ti podatki niso resnični in da dosega število poslancev, ki vlade ne bodo podpirali, 85. torej tudi večino. Šele pri prvem važnejšem glasovanju se bo pokazilo, katera cenitev je pravilna. Izvoljenih je bilo presenetljivo šlevilo starih politikov. Ljudstvo jih ni pozabilo Med njimi je nekdanja kmečka stranka najboljše odrezala, ker se objavlja, da bo v novem sobranju imela 40 poslancev. Socialistični poslanci, ki jih je v starem parlamentu bilo 5, so po lastnih trditvah poskočili na S. medtem k" komunisti zagotavljajo, da so zajedli 10 mandatov. Mnogo je tudi takšnih starih politikov, ki so se izjavili za podpiranje tladc V Parizu spet napeto Odpor proti Pariz, 31. marca. b. Politični položaj v Franciji je postal spet izredno napet in ni izključeno, da bo v odločilnem trenutku, ko bo treba sprejeti končne sklepe glede Španije, Francija spet brez vlade. Poročajo, da je današnja seja vlade bila odgodena na zahtevo vojnega ministra Daladiera, ki zahteva, da vsi radikalni senatorji in poslanci pristanejo na ukrepe francoske vlade, ki jih je predlagal ministrski predsednik Leon Blum. Zaradi tega je potrebuo, da se najprej radikalni senatorji in poslanci sestanejo na skupno sejo in zavzamejo stališče, če je treba pooblastila sprejeti ali odkloniti. Daladier je v tej svoji zahtevi zelo odločen in jasen in zahteva enak sklep. Bržkone se bodo radikalni senatorji in poslanci sestali že nocoj, vsekakor p a najkasneje jutri zjutraj. Od njihovega stališča bo odvisno, če bodo njegovi načrti sprejeti ali bodo propadli. Snoči je vodja opozicije Flnndin govoril v radiu o gospodarskem položaju Francije in zahteval, naj vsi Francozi pogledajo na Nemčijo in Italijo, ki trdovratno delata na zboljšanju splošnega položaja. Skrajen čas je, da tudi Francija pristopi k resnemu delu. Marksist Frossard o propagandnem ministrstvu Minister Frossard je govoril snoči v radiu o delokrogu novega propagandnega ministrstva. Poudaril je, da Francija z ustvanovitvijo tega ministrstva ne želi stopiti v križarsko vojno. Francija dobro ve, da vsi režimi na svetu ne morejo biti enaki. Dolžnost novega propagandnega ministrstva bo, da širi poučne informacije im predlogom o Franciji in da popravlja netočna mnenja in vesti tujine o Franciji. Ministrstvo bo služilo stvarno Franciji ter bo doprineslo do tega, da bodo Francozi razumeli splošen položaj v Franciji. Ni res, da obstojajo med Francozi takšna nesoglasja, kakor se to trdi v tujini. Razlike med Francozi niso velike in vsakdo naj ve, da bodo Francozi v trenutku kakšne nevarnosti vsi kukor eu mož zbrani okrog svoje nacionalne zastave. Tudi Anglija si zeti močnejšega zaveznika Ijondon 31. marca. Razgovori, ki jih je imel Churchill z ministrskim predsednikom Chamber-lainoin in lordom Halitaxom, so imeli za predmet možnost rekonstrukcijo angleške vlado na osnovi nekako narodne unije. Churchill, ki se je vrnil iz Pariza, je povedal svojim prijateljem, da je imel tam razgovore z vsemi vodilnim osebami francoske politike. Od rezultata teh razgovorov je odvisno, ali se bo v Angliji vlada razširila oziroma rekonstruirala, tako da bi predstavljala združitev vseh narodnih sil v izredno važnem momentu evropske zgodovine. Seveda Iti morala istočasno tmli Francija dohiti boljšo vlado, nogo jo vlada Leona Itluma, ki koleba som in tja brez stalno sincrniro in jo popolnoma odvisna od levico oziroma od komunistične stranko. Prijateljstvo mod Francijo in Anglijo bo toni tosnojo, čim bolj krepka ho francoska vlada, ki bi sc opirala na ves narod. Francija rabi po prepričanju angleških vodilnih krogov narodne vlade, ki se ne hi dala potegniti v tako pustolovščino, kakor bi bila intervencija v Španiji, ki je tudi VVinston Churchill kot predstavnik opozicije v konservativni stranki absolut- no noče. ker bi izzvala Italijo, s katero pa se želi Anglija na vsak način sporazumeti. S tem je soglasen tudi Churchill, ker meni, da Ik> na ta način oslabljena os Kim-Berlin in da bo postavljen v srednji Evropi jez proti Hitlerju. Pravijo, da je Churchill sporočil Chamber-lainu, da je padec Bluinove vlade zelo blizu in da je že vse pripravljeno za kabinet nacionalne unije. V tem primeru bi se tudi hrilska vlada preuredila in razširila s predstavniki opozicije, tako da hi Anglija in Francija mogli v svojih od-nošajih do avtoritarnih režimov usmeriti svojo politiko v hitrih in odločnih sklopih, če bi hilo treba, (ločim sta Italija in Nemčija doslej postavljali tapadno demokracije vedno prod nepričakovana dejstva. Težave pa delajo slej ko prej labouristi, ki so popolnoma pod vplivom komunistične interna-cionale v zunanji politiki, in od vlade zahtevajo, da mora brezpogojno garantirati teritorialno varnost Češkoslovaške in braniti rdečo Španijo pred generalom Franconi, ker drugače nočejo prevzeti odgovornosti za vladno politiko. 99 Alpe so neprestopnei€ Rim, 31. marca. TG. Italijanski listi objavljajo čez celo prvo stran govor ministrskega predsednika Mu6solinija v senatu, kjer jc razložil italijansko bojno pripravljenost na suhem, na morju in v zraku (»Slovenec« je ta govor v izvlečkih prmeisel, ni pa objavil nekaterih važnih podatkov — op. ured.). Mussolini je, govoreč o mejah Italije, dejal dobesedno: »V kolikor se tiče suhozemskih meja, so storjeni vsi ukrepi za njihovo varnost. Čeprav je treba nekatere alpske prehode še bolj neprestopno zapreti — naloga, kateri sem posvetil svoje sedanje delo —, so Alpe neprehodne ob vsakem letnem času, ne samo pozimi.« »Pod varstvom te velike trdnjave, ki jo je Bog sam za vedno postavil, živi in se razvija narod, ki je številčno danes na tretjem mestu, ako izvzamemo Rusijo, in ki spada med najbolj enakomerno in enotno sestavljene narodnosti na zemlji. Še letos bo italijanski narod prekoračil 44 milijonov duš. V desetih letih bomo dosegi! 5(1 milijonov prebivalcev.« Rim, 31 marca. o. Italijanski senat je na sinoč-nji izredni seji sprejel zakon, s katerim sta za »maršala italijanskega cesarstva« imenovana kralj in cesar Viktor Emanuel ter predsednik vlade Mussolini. »Maršal cesarstva« je odslej najvišja vojaška čast Y Italiji. Italijanski kralj je sprejel danes zjutraj v avdienco predsednika senata Federzoniia in predsednika narodne skupščine Konstanca Ciana, ki sta mu prinesla čestitke senata in narodne skupščine zaradi imenovanja italijanskega kralja in cesarja za »prvega maršala italijanskega cesarstva«. Italijansko - angleška pogajanja naglo napredujejo London, 31. marca. AA. (Agencija Štefani.) Politični časopis »Britain and Est« objavlja članek, v katerem podčrtava, da se italijansko-angleški razgovori v Rimu razvijajo tako zadovoljivo, da se mora v kratkem pričakovati uspešen zaključek. Zastopniki obeh strani so uvideli, da so gotova nesoglasja, ki so obstojala in ki še obstojajo, malo pomembna in da so le bolj čuvstvene narave, časopis nazadnje pravi, da bo sporazum med Italijo in Veliko Britanijo pomenil ne samo obnovitev zgodovinskega prijateljstva, ampak da bo v veliki meri doprinesel tudi k pomirjenju splošnih evropskih razmer. Vodo iz Vardarja za vojni spomenik v Rovereitu Skoplje, 31. marca. AA. Danes ob 10 dopoldne so na slovesen način v Skoplju pri Dušanovem mostu zajeli vodo iz Vardarja, ki je namenjena za veliki vojni spomenik v Roveretu v Italiji. Tej svečanosti so prisostvovali pomočnik bana Dimitrij Ne-šič, zastopnik načelnika banske uprave armijski general Milan Ječmenič z večjim številom častnikov, zastopnik skopljanske mestne občine dr. Čo-hadžič ter večje število drugih odličnih zastopnikov. Ob mostu je bila uvrščena častna četa pehotnega polka z vojaško godbo na čelu. Cerkveni obred jc v rimskokatoliškem obredu opravil višji vojaški duhovnik Mratc Sailo, ki je zajel Vardarjevo vodo s četrtlitrsko krasno posodo ter jo izročil italijanskemu konzulu. Ob tej priliki je imel Sailo tudi lep domoljubni govor, v katerem je podčrtaval pomen spominskega zvona v Roveretu, za katerega je dalo topovski material 14 držav, med katerimi jc tudi Jugo«'avija. Italijanski konzul Mario Batai je nato spregovoril v našem jeziku ter je v svojem govoru podčrtal italijansko-jugoslovansko prijateljstvo. Med drugim je dejal: Zvišen spomin, ki nas je združil, ne bo nikdar dovolil, da se Italija in Jugoslavija znajdeta v dveh sovražnih taborih. Za poslanikom Mariom Bataiem je govoril še predstavnik skopljanske občine Čohadžič, nakar je godba zaigrala italijansko in našo državno himno. podrli nasipe in jezove na Cinci da bi v poplavi uničili Francovo vojsko in prebivalstvo Vojno poveljstvo generala Franca javlja, da bo v teku današnjega dne zasedena Lerida, glavno mesto enako imenovane katalonske province. — Mesto šteje 40 tisoč prebivalcev. Toda vojno poročilo tudi javlja, da je toliko stanovalcev Lerida imel a, kajti rdeče vojaško poveljstvo jih je prisililo, da so istočasno z odhodom rdečih čet tudi prebivalci izpraznili mesto. Drug pomemben dogodek je umetno povzročena poplava v dolini reke Cince, ki ima namen zadržati nadaljnje prodiranje Francovih čet in jim obenem povzročiti čim več škode. Pod Pireneji. v bližini mesta Barbastra, je bilo veliko umetno jezero za elektrifikacijo velikega dela zapadne Katalonije. Zatvornice tega jezera so rdeči pred umikom odprli, narasla reka je odnesla nekaj zasilnih pontonskih mostov, po katerih je del Fran-cove vojske že prekoračil reko Cinco, ki je v tem času zelo narasla in je široka nad 200 metrov. Od pomembnejših krajev, ki so jih narodne čete na levem bregu reke Cince zasedle, je omenjtve vredno mesto Monzon, ki je tudi škofijski sedež. Saragosa, 31. marca. A A. (Štefani) V teku današnjega dne bo zavzeta Lerida. Prednje čete ge- Napovedi nove romunske vlade Bukarešta, 31. marca. AA. (Kador) Vlada je snoči objavila izjavo na ves romunski narod. V izjavi se omenja, da je prejšnja vlada izvršila precejšno spremembo glede reševanja važnih državnih vprašanj, posebno s tem, da je izdelala noro ustavo, ki je bila s velikim navdušenjem sprejeta pri vseh Romunih. Novi kabinet naj bi začel s tvornim delom. V ta namen je bil sestavljen enoten in delaven kabinet, v katerega so bile poklicane tudi mlajše sile. Nova vlada bo predvsem poskušala preosnovati državno upravo po načelu varčnosti in bo imela pred očmi posebno skrb, da v državne službe spravi zanesljive ljudi. Izvedla in bo šele bodočnost pokazala, če bodo ostali zvesti dani obljubi, ali če jih morda le ne bo potegnila stara politična opredelitev nazaj v njihovo strankino ideološko območje V mnogo-četn bo torej vlada odvisna od njihovega obnašanja. Mesec marec je bil za Bolgarijo usodnega pomena. Dal ji je politično ogrodje, ki bo odločalo o notranjem in zunanjem življenju držaje. A ne samo Bolgarija, tudi vse njene sosede zrejo na uspeh sedanjega poskusa Kjuseivanovc vlade, ko si je nadela nov politični obraz. bo boljšo krajevno in osrednjo upravo, večjo odgovornost pa bodo dobili šefi javnih oddelkov v finančnem ministrstvu in bo ukinjen tudi vsak političen vpliv. Vlada bo začela tudi na gospodarskem polju z načrtnim delom. Ustanovljeni bodo stalni gospodarski sveti, v katere bodo za člane prišli najboljši gospodarski strokovnjaki. Ta svet bo izdelal delovni program za dobo več let. Kar se tiče posameznih vladnih ukrepov, bo vlada skrbela posebno za to da dvigne ugled romunske vojske, da povzdigne romunsko gospodarstvo z zboljšanjem prometa in da tudi na socialnem polju pokaže svojo delavnost Največjo pažnjo bo vlada posvetila kmetom, prav tako pa tudi delavcem vseh strok. Romunska zunanja politika bo še nadalje šla za tem, da se ohrani dosedanje prijateljstvo z nekaterimi državami in da se okrepi mir. Ta politika bo osnovana na podlagi tradicionalnih zvez in prijateljstev Zunanja politika se bo ravnala po direktivah vladarja samega. Vlada jr dalje tudi izjavila v tem proglasu, da ho pobijala vse zakulisno rovarjenje nekaterih političnih skupin in da bo posebno skrb posvetila romunskim delavcem. Ko je vlada prevzela odgovornost pred kraljem. je sklenila z vso odločnostjo delali za blagostanje domovine in za zadovoljstvo vsega romunskega naroda. nerala Jagua so prispele snoči pred samo mesto Lerido, ki ga je rdeča vojska zapustila. Rdeči so prisilili prebivalstvo, da je izpraznilo mesto in se umaknilo iz njega z vojsko vred. Da bi ustavili prodiranje nacionalistov v smeri proti Leridi, so rdeči včeraj zjutraj odprli zapornice na bližnjem jezeru pri vasi Barazona poleg Barbastra in spustili ogromne količine vode, ki se je razlila po vsem bližnjem ozemlju, zaradi česar je tudi reka Cinca močno narasla. V eni uri in po! je narasla za 2 metra. Velika voda je odnesla železni most. Nekaj nacionalističnih čet je reko že prekoračilo. Nacionalistične čete, ki so prekoračile reko Cinco, preden so bile odprte zapornice, so nadaljevale s prodiranjem proti Leridi. Vasi Barazona in Olde-na, ki stojita v neposredni bližini omenjenih vodnih zapornic, sta bih po poplavi popolnoma uničeni. Ob tej priliki je. večji del prebivalstva teli vasi, ki ni moglo zbežali obenem z rdečo vojsko, potonil. Lerida obkoljena Rdeča vojska beži v Francijo Perpignan. 31. marca. c. Francove čete so obkolile Lerido. Vsa rdeča divizija se je umaknila iz notranjosti Katalonije in mnogo vojakov je že zbežalo v južno Francijo. Obmejni stražniki in francoski orožniki so dosedaj razorožili 2100 teh ubežnikov. Na francoskem ozemlju je zdaj 6000 vojakov tc vladne španske divizije. Hudi boji južno od Ebra V pretekli noči je divjala huda bitka južno od reke Ebre med Aquaviva in Castelate. Rdeči so zbrali vse razpoložljivo topništvo in letalstvo, ter hoteli v obupnem poizkusu zaustaviti čete generala Franca, ki se na tem mestu bore sredi divjega gorovja. Navzlic temu pa 6e je posrečilo generalu Arandi zavzeti vas Mon-royo, ki leži okrog 40 km južno od Alcaniza, na glavni cesti, ki vodi v Valencijo. Dalje je general Aranda zavzel mesto Mada na cesti Caspe-Candesa. Na estra-madurskem bojišču v južni Španiji pa 60 rdeče čete izvršile ponoči več hudih napadov, da bi olajšale težak položaj svojih čet v Aragoniji in Kataloniji. Ti napadi so se na raznih krajih posrečili. Saragosa, 31. marca. b. Na vzhodu od Caspe so nacionalisti prešli davi v veliko oienz.vo, v kateri so republikance potisnili daleč nazaj. Prodor znaša danes dopoldne 20 do 25 km. Nacionalistične čete so prodrle dročje pokrajine Taragona ter so oddaljene le še od morja. Ofenziva se nadaljuje. v pod 30 km Dunajska vremenska napoved: Počasnejše spreminjanje vremena V alpskem svetu bolj oblačno. Zagrebška vremenska napoved; Oblačno. Ji V K Stev. 75. Uspeh italianskega tefatstva Rim 81. marca. AA. (Štefani) Znana italijanska letalca Mario Stopani in Cofredo Gorini sta postavila nov svetovni rekord za vodna letala. Letalec Stopani je v družbi Gorinija na vodnem letalu »Zapata«, ki ima tri motorje znamke Fiat, postavil ta novi svetovni rekord na progi 1000 in 2000 km. Vodno letalo je imelo 2500 k« tovora v prvem polletu, nato pa je letelo brez tovora. Letalca sta letela na progi Santa Marina-Monte Ca-va. Na progi 2000 km je vodno letalo doseglo hitrost 400 km na uro, na progi 1000 km pa hitrost 403 km na uro. Dosedanji svetovni rekord v hitrostnem poletu vodnega letala so imeli Nemci. Nemško letalo »Heinkl« je doseglo hitrost 320 kin ozir. 331 km na uro in sicer na 2000 in 1000 km dolgi progi. Vodno letalo >Zapata< z motorji znamke »Fiat« je bilo konstruirano v Italiji in narejeno iz italijanskega materiala. Pravijo, da bo p»o tem rekordnem poletu zdaj zgrajenih Se nekaj takšnih ietai, ki bodo nameujeni za preko-oceanske polete. Volilve v Egipta Kairo 31. inarca. b. Danes se je pričela v gornjem Egiptu volilna propaganda za parlamentarne volitve, ki bodo ta teden. Volitve v spodnjem Egiptu bodo prihodnji teden. Vlada bo storila potrebne ukrepe, da volitve potečejo v redu in sta vojaštvo in policija pripravljena. Tekom včerajšnjega dne je bilo aretiranih 70 vodi-diteljev gorečih srajc. vojaške organizacije vaf-distične stranke, katerim očitajo, da so pripravljali nerede ob volitvah. Hentein raste Praga, 31. marca. AA. Štefani: List >Die Zeit< piše, da se število Henteinovib vpisanih pristašev zelo množi. Število novih pristašev je v okrožju Eger naraslo na t40.iMX), dočim jili je lansko leto pristopilo samo 55.000. Boji za petrolej v Mehiki Wasbington, 31. marca. AA. (Štefani.) Zunanji minister Hull je izjavil, da se bodo odnošaji med USA in Mehiko poostrili, če mehikanska vlada ne bo pokazala dovolj razumevanja za zaščito ameriških državljanov, ki so lastniki petrolejskih vrelcev v Mehiki. Hull je izjavil, da znaša vrednost ameriških terjatev okoli 200 milijonov dolarjev. Valifov&ko glasilo napoveduje nove zunanjepolitične smeri Rim, 31. marca. Diplomatični sotrudnik vatikanskega glasila »Osservatore Romano« beleži več dejstev in glasov s polja mednarodne politike, iz katerih se jasno razberejo perspektive nove mednarodne politike, ki je po njegovem mnenju na potu. Najprej omenja članek pariškega »Jourat, ki pravi: »če vidimo, kako Sovjetska Rusija v sedanjem trenutku razvija v Franciji ogromno propagando in troši velikanske vsote v ta namen ter s pomočjo plačanih poslancev francoskega parlamenta zahteva od vlade aktivno pomoč za rdečo Španijo, ki tone, 6i moramo to razlagati samo tako, ker se sovjetski režim dobro zaveda, kako silno bi padel njegov ugled, če bi se vojska v Španiji končala s polomom rdečih. Treba bo Stalina prisiliti ne samo na kolena, ampak naravnost z obrazom na tla, da bo prisiljen priznati poraz, v katerem bo izgubil Evropo. To pa bo imelo brez dvorna svoje posledice tudi v Rusiji sami, kjer so voditelji stranke razprti med seboj po sovraštvu, denuncija-cijah in zločinih. Zarja Francovih zmag v Španiji oznanja luč miru, ki se počasi razgrinja nad evropskim nebom. Ko je Negrin bival v Parizu:, kjer so komunisti stali za njim kakor zid, da bi od vlade izsilili podporo rdečim v Španiji, je Blumu ponudil Katalonijo kot francoski proteklorat z lastno narodno avtonomijo, te francoske čete zasedejo Katalonijo. — Taka politika pomeni igrati se z ognjem. Treba se je zahvaliti pogumu Anglije, da se je Negrin vrnil v Barcelono rebus infeetis. Mi naj bi v Kataloniji opravili nalogo, ki smo jo opravili v Maroku, s to razliko, da se nam je Maroko prostovoljno vdal, medtem ko bi bila Katalonija, zadnje zatočišče anarhistov in boljševikov v Evropi, dvignila proti nam svoje orožje, kakor hitro bi Francija dobila nacionalno vlado, kar Be bo gotovo zgodilo.« V zvezi s tem omenja diplomatični urednik »Osservatora« govor angleškega ministrskega predsednika Chamberlaina pri nadomestnih volitvah v \Vest-Fulhamu 20. t. m., v katerem je dejal, dn ima oboroževanje Anglije samo ta namen, da služi miru, ki si ga britska vlada z vso odločnostjo prizadeva ohraniti, zakaj ta mir je v veliki meri odvisen od moči Velike Britanije. Čeprav Chamber-lain še vedno veruje, da bi bilo mogoče Zvezo narodov okrepiti, ta zveza v sedanjem momentu nima moči, da bi mir garantirala. »Za/o« — tako je dejal — »je treba iskati mirnega sporazuma tudi s avtoritarnimi državami, čeprav mogoče kdo ne ljubi njihovih vladavin, ker le tako lahko tudi pospeiimo gospodarsko in socialno izboljšanje sveta, namesto da kopičimo municijo ta vojno.« Treba je tudi upoštevati mnenje francoskih krogov, ki so v »Journal des Debatu« izjavili, da je mogoče zasigurati mir samo v sporazumu med Anglijo, Francijo in Italijo. Temu sporazumu stojita na potu sumu framasonska in komunistična internacionala, ki sta zgolj marijoneti v rokah moskovske diktature. Tej igri je treba napraviti konec, ker ima namen, da zaneti splošni požar v Evropi. „ , . Sploh se zdi, da se spričo intrig Moskve, katerim se pridružuje tudi akcija Lloyda Georga, ki je v Parizu v imenu liberalno-laburistične opozicije snoval neki pomoini podonavsko-balkanski blok kot zaveznika pakta med Parizom ♦» Moskvo — račun, ki so ga najbrž delali brez krčmarja — zbirajo sile, ki si prizadevajo, da to igro onemogočijo V prvi vrsti so to konservativci v Angliji, čijib glasim je >0bf>erver<. Ta list meni v enem svojih zadnjih uvoduikov, da bi načrt angleške opozicije samo nemško nevarnost nadomestil z rusko, ki je za Anglijo večje zlo nego nemški fašizem, ker ji stoji napoti tudi v Aziji. >0bsarver< meni, uaj se Velika Britanija sploh ne vmešuje v srednjeevropske zadeve, ker tam nima nobenih interesov. »Osservatore« omenja tudi mnenje »Frankfurter Zeitung«, ki je znana po svoji zmernosti in uvidevnosti. Ta list meui o sedanjem mednarodnem položaju, da je treba špansko vprašanje sedaj gledati predvsem s stališča pogajanj med Italijo in Britanijo. Od teh pogajanj je v prvi vrsti odvisna usoda Španije in svetovnega miru sploh. Če se bosta Italija in Anglija pogodili, s čimer je treba danes računati skoraj kakor z gotovim dejstvom, potem bo treba ves mednarodni položaj sploh preurediti in ustanoviti neko vzporednost med osjo London-Pariz in Rim-Berlin, kar pa ima za predpostavko, da se Francija reši vpliva Sovjetske Rusije. Iz vsega tega se razvldijo gotove smernice mednarodne politike, kakor bi se utegnilo izoblikovati iz sedanjega položaja. Preganjalna sla komunizma Novi upravni ukrepi v Avstriji Danaj 31. marca. TG. »United Press« poroča, da bo zakon, s katerim je bivša avstrijska vlada vrnila Habsburžanom njihovo nekdanjo premoženje, razveljavljen in da bo to premoženje izročeno pomožnemu skladu za bivše stare bojevnike. »United Press« poroča, da je bivši kancler Schusehnigg v svojem stanovanju, kjer se sme svobodno gibati, svobodno sprejemati obiske in svobodno citati časopise, domače kakor tuje. Tudi general Hiilgerth je svoboden in so vse vesti o njegovi aretaciji lažnive. O bivšem avstrijskem voinem ministru Dunaj 31. marca. A A. Havas: Bivši zvezni kancler Vaugoin, ki je bil aretiran na italijanski meji, je v Avstriji organiziral bivšo avstrijsko armado, po zlomu zavarovalne družbe Fenix pa je moral dati ostavko na položaj predsednika upravnega sveta avstrijskih železnic. Zaprli so tudi Schofferja, ravnatelja, in Kregnerja, glavnega tajnika vodstva zveznih železnic. Schlag, načelnik tiskovnega urada pri vodstvu železnic, je napravil samomor zaradi živčnega razkroja. Nemški tiskovni urad poroča o aretaciji Vaugoina sledeče: Preiskava v primerih korupcije je dala toliko dokazilnega gradiva proti bivšemu avstrijskemu vojnemu ministru Karlu Vaugoinu na Dunaju, da je državno tožilstvo izdalo nalog, po katerem naj se ta bivSi vojni minister zapre. Vaugoina so na Dunaju zaprli. V svojstvu predsednika avstrijskih zveznih železnic je bila svojčas dvignjena obtožba proti Vaugoinu, češ da si je na nedovoljen način prisvajal tuje premoženje in na ta način osebno zelo obogatel. Avstrijska legi a prekoračila staro meto Dunaj, 31. marca. b. Davi je prekoračila pri Solnogradu bivšo avstrijsko mejo avstrijska legija, o kateri se je svoječasno zelo mnogo govorilo. Legija šteje okrog 30.000 discipliniranih mož in je vsa motorizirana. Oddelek 8000 mož je prišel dopoldne v Solnograd ter ga je prebivalstvo svečano sprejelo. V 6oboto bo ta oddelek prispel na Dunaj, kjer mu pripravljajo izredno svečan sprejem. Člani legije bodo vršili odslej svojo službo izključno na bivšem avstrijskem področju. Dunaj 31. marca. AA. Havas: Uradno zanikajo vesti o samomoru bivšega spodnjeavstrijskega deželnega glavarja in voditelja katoliških kmetov Reiterja. Celovec 31. marca. AA. DNB: Maršal G5ring jo snoči govoril o gospodarskem razvoju Nemčije. Dr. Freud hoče v Ameriko Washington 31. marca. AA. Havas: Mnogo zdravnikov je posredovalo v zunanjem ministrstvu, da bi se dunajski zdravnik dr. Freud preselil v Združene države Severne Amerike. Zunanje ministrstvo jim je obljubilo, da bo vse storilo, da se njihova želja izpolni. Novoporočencem posebna posojila Dunaj 31. marca. A A. (DNB) O priliki velikih manifestacij je snoči govoril državni tajnik v finančnem ministrstvu Heinhardt o programu vlade nemškega rajha ter vprašanju razširjenja populacijske politike Avstrije. Po tem zakonu bodo 1. aprila tudi v Avstriji dana posebna posojila za novoporočence. Prav tako 6topajo v veljavo tudi vse odredbe zakona, ki določa gotove družinske jx>dpore za primer, da se članstvo družine poveča. Nesreča v Franklurtu Frankfurt 31. marca. AA. Štefani: Snoči se je v Frankfurtu zgodila velika nesreča. Stebri velikega hangarja za zepeline so se porušili in pokopali pod seboj mnogo delavcev. Mrtvili je 6, težko ranjenih pa 7 delavcev. Odloki proti Židom Berlin 81. marca. A A. Objavljen je zakon o nekdanjih odnošajib med židovskimi verskimi skupinami. Ti odnošaji se določajo na osnovi niirnberških zakonov. Zaradi končnoveljavne ureditve in prilagoditve novim razmeram. Posebno se določa za tiste židovske verske skupine, ki so dozdaj v gotovih deželah uživale pravico javnopravnih korporacij, kar se ne sklada s jx>lo-žajem Židov v tretjem rajbu, od zdaj naprej zgu-be ta značaj na vsem ozemlju velike Nemčije. Židovske verske skupine se bodo morale od zdaj naprej protokolirati v registrih zasebnopravnih združenj in bodo uživale samo pravice, kakršne imajo vsa registrirana zasebna društva. Dunaj, 31. marea. b. Po tridnevnem obisku se je danes odpeljal z Dunaj nemški propagandni minister Gobbels. Odpeljal se je z letalom v Bratislavo, kjer bo nocoj govoril na tamkajšnjem političnem zborovanju. Varšava, 31. marca. Globok vtis je napravila v Moskvi novica, da je znani ruski polarni raziskovalec, profesor Šmit, pri Stalinu spet padel v nemilost in da so ga posadili v ječo. . Najvišji svet URSS je namreč te dni pretresal zadevo Šmita, ki so ga obtožili velikih nerednosti, ki vladajo v upravi polarnih morskih potov. Šmit pride pred preiskovalnega sodnika, pred katerim se bo moral zagovarjati zaradi nepaznosti. Dolžijo ga namreč, da je kriv treh pomorskih nesreč blizu Arhangelska, kjer so se potopili trije parniki in je utonilo 218 oseb. Razen tega ga dolžijo, da je kriv nesreče velikega zrakoplova, ki ga je poslal na pomoč Papaninovi ekspediciji in ki je strmoglavil na zemljo blizu Murmanska, pri čemer je našlo smrt 13 oseb, med njimi sam poveljnik Godo-vančev. Obenem je GPU napravila natančno preiskavo v osrednji upravi severnih morskih potov v Arhangel-sku in aretirala tudi Šmitovega namestnika, profesorja Štefana Učakova. Sliši se tudi, da je spet oživela skrivnostna proti-boljševiška radijska postaja v Rusiji. Transmisija je na kratkih valovih od 25 do 30 m in ee oglaša ob polnoči ter ob treh zjutraj. Napovedovalec pričenja poročila z besedami: •Govori ilegaloa antikomunistična radijska postaja na ruskem ozemlju.« Poroča o borbi, ki se vrši proti Stalinu za osvoboditev Rusije od terorja. Postaja oddaja tudi apel na vojake in pomorščake rdeče vojske, naj maščujejo Tuhačevskega. Znane so zanimive podrobnosti, zakaj je Stalin dal v zadnjem procesu obsoditi znanega svetovnega strokovnjaka za zdravljenje srčnih bolezni prof. Pletnjova, ki je bil obtožen, da je pomagal zastrupiti Maksima Gorkega in njegovega sina. Ta obtožba je bila popolnoma izmišljena. Pletnjov, ki se je že pred leti zameril študentom, ker je imel neljubo afero z neko študentko, je lani na nekem banketu, kateremu so prisostvovali francoski medicinci, v pijanosti svojim francoskim kolegom, ki so izrazili občudovanje zaradi njegovega instituta in drugih naprav, dejal, da je vse to humbug in da »niti psu svojega kolege ne privoiči, da bi živel pod sovjetskim režimom«. Ker je bil Pletnjov obenem prijatelj z nekaterimi opozlcionalci, ga je Stalin spravil na zatožno klop kot morilca. Domači odmevi Oba Mlakarja na poti v Monahovo Belgrad, M. marca, m Z današnjim popoldanskim brzovlakom sta odpotovala v Zagreb slovenska umetnika Pia in 1'ino Mlakar, ki sta. kakor je »Slovenec« že poročal, v belgrajski operi z velikim uspehom uprizorila svoj balet: Vrag nn vasi«. Od belgrajskega občinstva sta se poslovila snoči s tretjo predstavo, ki sta jo podala zopet v popolnoma razprodani operi. Kakor že prej, ju je občinstvo tudi pri snočnji jiredstavi nagradilo z burnim odobravanjem. Belgrajski Slovenci so snoči podarili umetniškemu paru krasen slovenski šopek. Po predstavi v Zagrebu bo umetniški par Mlakarjev nastopil tudi v Ljubljani. Iz Ljubljane pa bosta odpotovula v Miinclion. kjer jima je poverjena priprava Beethovnovega »Promoteja« za veliki nemški glasbeni festival. Za pripravo tepi bn-leta se je potegovalo nad 50 nemških najboljših plesnih umetnikov. Vodstvo glasbenega festivala se je pn odločilo za Mlakarja in jima poverilo to častno nalogo. V času bivanja v Belgradu sta sprejela oba umetnika v avdienci tudi notranji minister dr. Korošec in minister dr M. Krek Nov ban Belgrad 31. marca. m. S kraljevim ukazom jo • , ■ ,---- JAnn...l.n K«i,A„1nA Srolinl.iv postavljen ZH Dana IIVUI""^ ---------- Rajič, dosedanji namestnik bana dunavske banovine. Polovična voznina za kulturni teden v Celju Belgrad 31. marca. ni. Generalna direkcija državnih železnic je dovolila polovično vožnjo za vse udeležence Kutlumega tedna v Celju. Odlok je izdan pod št. GD br. 31593 7, dne 30. marca 1.1. Dve novi trgovski akademiji Belgrad 31. marca. AA. V imenu Nj. Vel. kralja Petra II. se spremenita z ukazom kr. namestnikov, na predlog ministra za trgovino in industrijo in na podlagi finančnega zakona za 1037-38, mestni trgovski akademiji v Dubrovniku in v Somboru v državni trgovski akademiji. Novi glavni zdravnik Trgovske bolniške blagajne Včeraj je bil občni zbor Trgovske podporne in bolniške blagajne v Ljubljani. Za novega glavnega zdravnika te bolniške blagajne je bil imenovan gosp. dr. Schrott iz Maribora. Nož se huduje na pendrek Včeraj je »Slov. narodi spet po dolgem času pogruntal nekaj pametnega. Sklicuje se na neki odlok iz sedanje Avstrije, po katerem so pendre-ki v bodoče prepovedani, »češ, da so v sramoto nemškemu narodu in da jih njegova čast ne prenese« in pravi, kako pametno je to. Nato sicer v svoji dolgoveznosti, iz katere se pa kljub temu da razbrati vsebina, modruje, kako je pendrek neprimeren za vzgojo naroda. Priznajmo »Slov. narodu«, da je to spoznal, čeprav nekoliko pozno. Šele izkušnja ga je do tega pripeljala. Zalo seveda takrat, ko so še tolpe iz njegovega kroga z , noži, revolverji in koli divjale po deželi in zares jiobijale, ne samo strašile, ni verjel našim svarilom, da so to neprimerna vzgojna sredstva in da vsak tak kader, ki po nožu sega, mora propasti. Če je šele danes, po toliko letih grenkega ojiozi-cionalncga kruha, prišel do te modrosti, je to sicer dokaz počasnega, pa vendar nekega napredka v mišljenju. Doslednost k temu spoznanju pa bo, če bo zadnjim krdelcem iz svojega kroga svetoval, naj odlože nože, ki jih še nosijo za škornji, in naj odlože revolverje, ki jih še nosijo za pa-6om, ker take reči niso primerna vzgojna sredstva. Za njihovo zločinsko preteklost naj jih pa pokara in pozove, da se prijavijo oblastem, da bodo umori in pokolji, ki jih imajo na vesti, kaznovani, da se tako ohrani zaupauje v pravno varstvo. Če pa »Slov. nerod« tega ne bo 6toril, je pa hinavec, ki v sedanji Avstriji hvali, da je bilo izvedeno to in to, sam loma pa ne mara izvesti podobnega, dasi hi lahko. Pa so se le poboljšali V notranjepolitičnih krogih vzbuja veliko pozornost popoln preobrat v JNS. Ta stranka, ki si jo vzdržujejo razni delničarji, ravnatelji in drugi »solidni gospodje«, je vse doslej strupeno nasprotovala sedanji vladi, v zadnji proračunski razpravi pa je že priznala, da je sicer vlada popolnoma dobra, samo nje naj bi še sprejela v svojo sredo, da se bo potem imenovala »koncentracijska«, kar bi bil za JNS seveda velik napredek, za državo pa ne. To je popolnoma nova 1000 ljudi odtrganih od sveta v kraljestvu ledu Kopenhagen, 31. marca. Že pred nekaj tedni je bilo javljeno, da je cela vrsta sovjetskih ribiških ladij in ledolomilcev v obupnem položaju. Te ladje so namreč hotele preteklo jesen iz Arhangelska po tako imenovani severni vodni poti ob sibirski obali priti na daljni Vzhod, v Vladivostok. Sovjetsko časopisje je tudi mnogo pisalo o te] poti in jo slavilo kot nekakšno odkritje, ki so ga šele Sovjeti znali primerno realizirati. V hudem mrazu pa so ladje, ki so šle na to negotovo pot, zamrznile in jih ledena plast zanaša vedno dalje od obale. Posrečilo se je rešiti le nekaj ladij in jih spravili deloma v Arhangelsk, deloma v Murmansk. Vse druge pa so zapisane neizbežnemu poginu. Po norveških informacijah nimajo od ledolomilca »Lidkc-. že od novembra nobenih sporočil. Njegova rtddsi«, nArlalo U ,_,__. t„ J; . t_!_ --M*. ,U «,IW 1C luui UC VC, ladja tiči v ledenem oklepu. »Lidke« je spremljala pet trgovskih ladij s skupno posadko 250 mož. Sovjeti 60 poslali na pomoč tri ledolomilce: »Sodov«, »Sadko« in »Malygin«, ki pa pogrešanih ladij niso dosegli, ampak so še sami obtičali v ledu. Od teh treh ladij imajo poročila, da jih ledovje žene proti severu. Na njih ie 200 mož posadke. Tudi ledolomilec »Lenin« je z dvema trgovskima ladjama vklenjen nekje v Severnem morju. Na njih je 300 mož posadke. Nadalje je zamrznjen ledolomilec »Krasin« s 70 možmi, in potem še dva ledolomilca in neka trgovska ladja, s skupno 150 možmi posadke. V celoti je torej nad tisoč ljudi, med njimi tudi več žen in otrok v nevarnosti, da bodo poginili v severnem ledenem mrazu. Sovjeti hočejo sedaj, ko je končana polarna noč, pohiteti na pomoč ujetnikom z letali, ki naj nesrečnežem prinesejo živila in obleko. Toda upanje je zelo niajhuo, kvr uuuu letala težko našla ladje, a kalčiiuu niso v brezžični zvezi. taktika, Ali ni neki poslanec že streljal na sedanjega predsednika vlade? Ali niso neki poslanci t ropo-tuljcami in bobenčki hodili v skupščino, da so bolj ropotali proti sedanji vladi? Ali neki poslanci ne trosijo neprestano letakov med ljudstvo in ga huj-skajo proti sedanji vladi? In isti krogi sedaj isti vladi predlagajo, naj kar bo, le »koncentrira« naj 6e s tem, da sprejme svoje nasprotnike, ki so zavozili državni voz tudi takrat, kadar so popolnoma eami, čisto nemoteno vladalil Doslej ie nobeni politični skupini opozicionalnoat ni tako hitro in do dna splahnela. »Samouprava« pa pravi;, da teh ljudi še v pevskad*ii-štvo ne bi nihče več sprejel, kaj šele v k»koncentracijsko« vlado, tako so se umazali«, »Sicer -pa gredo v koncentracijsko vlado, kadar se že ustanavlja, taki, ki uživajo narodno zaupanje in ki vsaj nekaj pomenijo. Ti gospodje so na to najbrž pozabili, zato so s tako lahkoto planili v odkrito hrepenenje po neki koncentraciji, k: jo danes samo oni potrebujejo.« Tako »Samouprava«. »Jutro« pa na vse to lepo molči, čeprav se ie njegov direktor g. Kramer v senatu neprikrito ponujal JRZ režimu. Kaj pa tudi hoče, če so se pa razmere pod sedanjo vlado ves čas tako razvijale, da ji nikoli ni bilo treba pasti _in da ne potrebuje nobene okrepitve po propadajoči JNS. Sofcofsho delo Na občnem zboru sokolskih prosvetarjev v eo-kolskem domu Kralja Aleksandra v Belgradu je bil soglasno sprejet predlog dr. Petra Jojiča, da se letošnje leto proglasi za jubilejno leto osvobojenja, jubilejno leto ustanovitve mlade jugoslovanske vojske in da se slavnostno frraznuje obletnica smrti Gavrila Principa. V ta namen naj bi bile v letošnjem letu po vseh sokolskih društvih obvezne »idejne šole«, na katerih se bo članstvo popolnoma seznanilo z idejo jugoslovanstva. Belgrajske vesti Belgrad 31. marca. m. Te dni se mudi v Belgradu celjski župan gospod Alojzij Mihelčič, zaradi potrditve celjskoga mestnega proračuna. V občinskih zadevah je dalje posredoval pri trgovinskem ministru dr. Vrbaniču, pri poštnem ministru čvrkoviču, pravosodnem ministru. Simo-noviču in gradbenem ministru Štoeoviču. Sprejela sta ga tudi oba slovenska ministra dr. Korošec in dr. Krek. Mladenovac, 31. marca m. Danes je prispel v Mladenovac kmetijski minister Stan-kovič z večjim številom poslancev. Tam ga je pozdravilo veliko število pristašev JRZ. V svojem govoru je minister Stankovič poudarjal velike zasluge sedanje vlade za konsolidacijo notranje-političnega stanja v državi in za zboljšanje našega narodnega gospodarstva. Sedanja vlada posveča vso svojo pozornost predvsem kmečkemu stanu ter mu bo tudi v bodoče stala veduo ob strani. V nadaljnjih izvajanjih je omeujal brezplodno delovanje tako zvaue opozicije. Po sestanku v Mladenovcu je minister Stankovič s svojim spremstvom odpotoval v To-polo, kjer je tudi imel sestanek s pristaši JRZ. Belgrad 31. marca. AA. Napredovali so na državni srednji tehnični šoli v Ljubljani za strokovnega učitelja 7. položajne skupine Josip Štirn, na državni trgovski akademiji v Zagrebu za. prof. 4. skupine Antun Kajapič, na državni srednji tehnični šoli kralja Aleksandra I. Zedinitelja v Sarajevu, za prof. 4. položajne skupine Vera Sepe-lev, na državni trgovski akademiji v Banjaluki pa za prof. 6. polož. skupine Rudolf Stubnijer. Zagreb, 31. marca. b. Včeraj je prišel v Zagreb minister za socialno politiko in narodno zdravje Dragiša Cvetkovič, ki je imel daljšo konferenco glede ustanovitve pokojninskega fonjla za zavarovanje privatnih nameščencev v Zagrebu. Osebn« vesli Belgrad 31. marca. p. Za upravnika Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine je imenovan g. dr. Mlljutin Petrovič, dosedaj ravnatelj urada za kontrolo izvoza živine. Belgrad 31. marca. m. Upokojeni so: Olga GavriloviČ, Magda Viudisch in Ivan Remiaš na pošti Ljubljana I. in Franc Doler na pošti Celje. Prestavljen jo Maks Slanovnik, profesor II. realne gimnazije v Ljubljani, na Žensko realno gimnazijo v Ljubljani. 'AAm prati se pravi: perilo zaupati dobremu Scliichtovemu terpentinovem mi lu. S Schichtov im terpentinovim milom negovano perilo nikoli ne porumeni in ostane dolgo časa kot novo. SCHICHT0V0 TERPENTIN0V0 MILO pere bleščeče belo! Prišla je pomlad v deželo Ljubljana, konec marca. Pesnik Simon Gregorčič je dal gornji naslov neki svoji pesmi Naš rod ga vzklika za njim sedaj, ko letos doživljamo eno najlepših pomladi. Pesem, ki jo čujemo v radia in ki jo naša dekleta ponavljajo, pravi: »Sonce sije pa svetlo, ceste bele so takok Pomlad je v deželi in zagrizeni konservativci ter črnogledi že morajo odlagati svoje suknje. Vajeni so bih zime in seveda se jim je težko privaditi pomladi. Povedali smo že, da so nas izdali mučeniki. Na dan štiridesetih mučenikov je bilo lepo vreme in upali smo, da bo vseh štirideset dni tudi. Toda v noči od sobote na nedeljo je strašilo, ker je vmes prišel stari židovski prerok Herschel, ki je točno izračunal, da bo mrzlo, dež in sneg. Toda Štirideset mučenikov je zmagalo nad Herschlom in za snežno nočjo je zopet nastopilo lepo in toplo vreme. Mučeniki so se torej sijajno obnesli. Pomlad v Ljubljani, na Kranjskem in če ne zamerite, tudi na Štajerskem, ima letos srečo. Lani je pomlad prišla prehitro in zato je njena sovražnica slana hitro pobrala njene prve otroke, to je prve popke, cvetje in nežne rastline. Letos pa je bil najboljši zaveznik prihajajoče pomladi — nočni pomladanski mraz. Ta je preprečil, da rastlinice r.iso prezgodaj vzklile, ker bi jih sicer pomorila slana. Tudi zadnji sneg ni bil prav nič napačen. Padel je sicer točno na isti dan kakor lani, toda lani je bila na ta dan Velika noč, ki je pa letos poznt je. Ta sneg je res pravi gnoj ubogega kmeta. Zemlja je bila izsušena, sneg pa je prinesel v zemljo dovolj moče. Na srečo je takoj izginil, toda za njim je pričelo vse brsteti. Krasno je •zacvetel vrtni žafran, ki ga v Ljubljani poznamo tri vrste: belega, rumenega in vijoličastega. Oglejte si ga v Tivolskem parku in boste opazovali te lepe pomladanske čudeže! Po predmestjih seveda te dni pridno okopa-vajo, >štihajo« zemljo in kurijo dračje ter plevel. Po vsej okolici Ljubljane žare kresovi, ki so znanilci pomladi. Tudi v Ljubljani so zakrknjeni samci, ki pre-žive večino svojih prostih ur v kavarni ali v gostilni, pa jih je sedaj toplo pomladansko sonce le izvabilo. Pariška moda in francoska olikanost sta že lani in letos prepovedali cvetlice v gumbnicah. Pa so se naši ljubljanski samci uprli tej modi brez poezije in so prihajali na trg kupovat cvetke, ki so se ua mah pocenile, in so ponosno z rožicami na prsih odšli v Tivoli. Resnica je taka, da so se v Tivolskem parku že poženili vsi ščinkavci in siničice, veverice pa prav sedaj tekmujejo, katera bo lepša. Pamčki in samice se na vso moč snažijo in si skušajo pridobiti ljubezen svojega druga. Kosov je letos bolj malo. V ptičjo državo v Tivolskem parku so se seveda pritekle tudi ujede. Toda siničice, taščice, penice in ščinkavci, ki že vneto pojejo, imajo dosti prijateljev. Nekateri med temi so celo oboroženi in tako sta morala lep skobec in lepa siva sova spoznati, kaj se. pravi pred očmi ljubljanskih meščanov moriti male ptiče pevce Oba sta bila na mestu ustreljena Ljubljano je počasti! tudi poseben specialist, ki je priromal nekod od Žirov. Mlad fant je obdarjen z nenavadnim instinktom. Približno kar ugane, kje se klati sovražnik nasadov, sadnih dreves, rož in okrasnega drevja — namreč voluhar. Fant je nastavil dosti pasti in seveda se je ujelo vanje mnogo teh voluharjev, to je miši, ki so približno tako velike kakor podgane, le v životu so bolj kratke. Sem in tja se v te pasti ujame tudi kašen krt, kar p£. za Tivoli ni nič napačnega, ker krt tudi neusmiljeno ven g»ec. V ponedeljek so Ljubljančani opazili prve lastovke. Žal, se niso ustavile v Ljubljani, temveč so letele čez mesto. Škorci pa že imajo vsi svoja gnezda in po večini v hišicah, ki so jih jim postavili v Tivoliju njihovi ljubitelji. V Tivoliju so na jesen zasadili narcise, ki sedaj že cvetejo, in tulipane, od katerih prvi pred Trubarjevim spomenikom že poganjajo popke. Sedaj sade azijske trobentice, mačehe, vrtne marjetice in drugo pomladansko cvetje, kakor: flokse, arabis, iberis. ki so vse bele, nizke, skalnate cvetke; japonske češnje, ki imajo zelo polne cvetove, bodo vsak čas pričele cveteti Rumena forzicija je že vsa v cvetju in kmalu bo napolnila naše parke in travnike s svojo zlato barvo. Magnolija tudi že odpira svoje cvetove. Nedeljski sneg pa je bil posebno koristen travi, ker ji je dal dovolj moče. tako da sedaj vrtovi, travniki in pašniki okoli Ljubljane krepko zelenijo. Mladina in vsi tisti, ki čutijo v svojih srcih mladost, drhte in se vesele. Tudi v Ljubljani je pomlad in letošnja je posebno lepa. Napredek mariborskih planincev K občnemu zboru Slov. planinskega društva v Mariboru Maribor, 31. marca. Mariborski planinci so imeli redni letni obč. zbor. Obisk sicer ni bil najboljši, vendar pa ne kaže po njem presojati mariborskega planinstva. Poročila, ki so jih podali na občnem zboru predsednik inž. Šlajmer, tajnik Gajšek in blagajnik Soršak, so pokazala, da se je med Mariborčani zanimanje za planinstvo v ianskem letu nenavadno dvignilo. Predsednik inž. Šlajmer je v svojem poro- Ubijalca inž. Peftlarfa obsojena t Inž. Adoli Peki« V sredo je bila pred sodiščem v Kruševcu razprava zaradi umora rudarskega inženirja Adolfa Peklarja, ki je bil zaposlen pri angleški družbi v Kopaoni-ku. 7. januarja tega leta sta ga, kakor smo že obširno poročali, napadla z noži dva rudarja. Adolf Peklar je na smrtonosnih ranah umrl v belgrajski bolnišnici 12. januarja. Pred sodniki sta stala zaradi tega zločina 30-letni Ivan Novakovič in Velike Barne pri BjelovaTju m 20 letni Jovan Majkič iz Male Ruj-ške v Bosni. . Obadva obtoženca priznata svo| zločin. Oba se ga tudi kesa ta. Ivan Novakovič je razlagal težavno življenje rudarja. V Kopaoniku je imel ko* kvalificiran delavec 45 din na dan, premija pa je znašala od začetka 7 din dnevno, ki jo je pa Peklar znižal na 5 din, dooim je Slovencem dovoljeval isto nagrado. Majkič pa je imel preko svoje mezde 35 din samo 2 din premije. Oba obtoženca — tako izpovedujeta dalje — sta šla k Peklarju v pisarno proti temu protestirat, ta pa jih je poslal k ravnatelju Dixonu. Rudarja pa ni6ta šla, češ da to ne bi pomagalo, in ker sta, kakor pravita, menila, da )e Peklar v tem oziru popolnoma neodvisen. Potem sta pila okoli po Belem brdu, pri čemer se jima je pridružil tudi Slovenec Ivan Brecelj, ki je tudi trdil, da Peklar ne izplačuje pravično premije, čeprav je njegov rojak, ter je psoval inženirja. Priča Brecel) pa to pred sodiščem zanikuje. V tem stanju sta obadva srečala na cesti Peklarja in zazdelo se jima je, kakor sta rekla, da je segel v žep po revolver. Ko sta se mu približala, sita ga po rudarsko pozdravila: »Srečno!«, potem pa se z nožema vrgla nani. Priče so izpovedale, da 6o se premije dajale v višini od 2 do 11 din po kvalifikaciji delavca. Neka — Pri motnjah v prebavi, pri napetosti, vzdihovanju, zgagi, povzročeni po težki zapeki, je zelo primerno vzeti na večer pol kozarca naravne »Franz-Josefove« grenke vode, zjutraj na tešče pa isto množino. Prava »Franz-Joseiova voda se izkazuje vedno kot popolno zanesljivo sredstvo za čiščenje črev. Ogl. reg. S. br. 30474/35. priča je trdila, da je Majkič, preden je stopil k Peklarju v pisarno, Peklarja grdo psoval. Druga priča je dejala, da so rudarji bili nezadovoljni s premijami, ki jih je dajal Peklar po osebni uvidevnosti. Po govoru državnega pravdnika in zagovornikov je sodišče obsodilo Ivana Novakoviča na 18 let robije, Jovana Majkiča pa na 17 let. Državljanske _ _ • _ _ '__r. - L ! 1 _ 1____.... X!ročal njegov urednik dr. Tominšek. Zlati jubilej zvestega službovanja Prokurist tvrdke Schneider & Verov-šek gosp. Peter Jenko obhaja danes zlati jubilej, odkar službuje celih 50 let tako rekoč pri eni in isti hiši. Rodil 6e je 22. februarja 1874 v Lienzu na Tirolskem, kjer je njegov oče bil železničar. Kot šestletni deček 6c je s svojimi starši vrnil v Ljubljano, kjer je bil njegov oče doma. Leta 1888 se je mladi Peter šel učit v železninarsko trgovino Karla Kavška na Dunajski cesti. To je bilo natančnop red 50 leti Leta 1898 pa sta Kavškovo trgovino kupila njegova pomočnika gg. Schneider Josip in Verovšek Jurij. Od tedaj je do danes minilo 40 let in Peter Jenko je ostal pri novih gospodarjih. Svojo službo je prekinil le enkrat, ko je moral k vojakom. L. 1905 se jc jubilant poročil z gospo Minko, hčerko ljubljanskega Iitografa Černcta. Še enkrat je moral zapustiti družino in službo, ko je leta 1914 moral v vojsko. Služboval je v Premyslu, kjer je bil leta 1915 s padcem trdnjave ujet. Leta 1918 pa je pobegnil iz ujetništva ter se vrnil domov. Leta 1932 so mu sedanji šefi dali prokuro in je od tedaj prokurist te tvrdke. G. Peter Jenko je znan po vsem Slovenskem, ker je strokovnjak za poljedelske 6troje. Tukaj ga je spoznala skoraj vsa dežela. Vzgojil je celo vrsto že-Iezninarskega naraščaja, izmed katerega 60 nekateri že samostojni trgovci, drugi pa ugledni pomočniki. Ob takem jubileju je vsekakor dolžnost javnosti, da čestita možu dela in zvestobe, čestita pa tudi lastnikom podjetja, ker tak jubilej ni v čast le nameščencu, marveč tudi gospodarju. In današnja doba potrebuje takih zgledov. pravice pa izgubita oba "za vse življenje. Obsojena občine. Vse pohorske postojanke pa spadajo pM sta tudi, da plačata 20.000 din očetu pokojnega in- | občana vznozju Pohorja.^ Vehk^je JM Umsko ženirja." V obrazložbi pravi sodišče, da" sta umor po- \ leto obisk v kočah. Mariborska koča Prednja« s polnoma premislila. ' 7040 obiskovale, m 3502 nocninami. Veliko leto- Drzen vlom v Ptu'u Pretečeni torek dopoldne okrog devetih je bilo na Vičavi, občina Ptuj, vlomljeno v stanovanje poverjenika finančne kontrole g. Kunca Franja. Vlomilci so odnesli veliko perila, moške obleke, nekaj zlatnine in nekaj denarja. Skupna škoda znaša nad 4000 dinarjev. Vlomilci so morali biti dobro poučeni o domačem hišnem redu, ker so vdrli v stanovanje v času. ko so vedeli, da je g. poverjenik v službi, njegova soproga pa na trgu. Stanovanje je bilo odprto z vitrihom. Nekateri so videli tri ali štiri moške korakati ob tem času proti bližnji hosti, kjer so pozneje našli umazano moško perilo, znak, da so se vlomilci preoblekli. Upamo, da se bo orožništvu posrečilo izslediti tatove. KINO SLOGA Telefon 27-30 Danes nepreklicno zadnjikrat »CHARLIE CHAN V EGIPTU« Tajnosti faraonove grobnice Džemaluddin Čauševič Sarajevo, 30. marca. Smrt upokojenega Reis-ul-Ulema, vrhovnega v o rek eg a [»glavarja muslimanov, je žalostno odjeknila po vsej Bosni in Hercegovini. V vsem evojem življenju je bil tako izrazita osebnost in nezlomljiv značaj, da ee čutimo dolžne, seznaniti z njo tudi naše bralce. Rodil ee je 28. decembra 1870 v majhni bo-senski vasi Arapuši blizu Bosanske Krupe. Prvo izobrazbo je dobil od svojega očeta, nižjo versko šolo pa je obiskoval v Bihaču. Leta 1887 je odšel v Carigrad v gimnaziijo. potem pn na islamsko bogoslovno fakulteto Daru Funun. Ko je to dovršil, ee je vpisal še na pravno fakulteto. Tik po ahsolutoriju je prejel brzojavko, da mu je oče umrl. Po 17 letih bivanja v tujini se je tedaj vrnil nazaj v svojo rojstno Bosno, kjer je 1. 1903 v Sarajevu prevzel mesto učitelja arabskega jezika na taruošnji veliki gimnaziji. Čez dve leti je bil že imenovan za člana muslimanske verske uprave (Ulema medžlis). Leta 1909 je bil postavljen za rednega profesorja šerijatske sodnijske šole v Sarajevu. Radi sporov s takratno avstrijsko oblastjo ee je leta 1912 temu mestu odpovedal. Naslednje^ leto ee je dotedanji verski poglavar muslimanov Šarac odpovedal 6voji časti in hod-žinska kurija jo avetrijski oblasti med tremi kandidati predlagala tudi čauševiča in sicer kot prvega. Po mnogih zapletljajih in obotavljanju e 6traui avstrijske oblasti je bil slednjič le potrjen in v začetku leta 1914 slovesno ustoličen za Reis-ul-Ulema Bosne in Hercegovine. Kmalu po njegovem ustoličenju je izbruhnila svetovna vojna, ki je do temeljev zamajala konservativno običaje in starodavne socialne odnošaje med muslimani. Tedaj jn čauševič vsemu muslimanskemu življu priporočal, naj ee sprijazni z novimi življenjskimi oblikami. Muslimanskim ženam je svetoval, da opuste >feredžo« (zagrinjalo čez obraz) in naj gredo v tovarne. S tem svojim nastopom si je med konservativnimi muslimani nakopal veliko na- sprotnikov, toda to ga ni motilo v prepričanju, da mora tudi življenje muslimanov postati sodobnejše. Vse do leta 1929 je ostal vrhovni poglavar muslimanov za Bosno in Hercegovino. Tedaj pa je takratni Živkovičev režim predpisal novo ustavo islamske verske zajednice in čauševič naj bi postal verski poglavar muslimanov za vso Jugoslavijo. Ker pa so mnoga določila te ustave okrnje-vala versko avtonomijo muslimanov, ee je čauševič od začetka veliko trudil za izpremembo te ustave, ko pa se mu ni posrečilo, je zahteval od takratnega pravosodnega ministra dr. Srekiča, naj ga upokoji. Nosilcem takratnega režima Zivkovi-Ču Srskiču in banu drinske banovine Velji Po-poviču nikakor ni šlo v račun, da bi čauševič kot upokojeni Reis-ul-Ulema prešel v krog opozicio-nalcev. Šele 11. aprila leta 1930 je bil na ponovno zahtevo upokojen, ob tem pa mu je režim napravil še to krivico, da mu je skoraj za polovico zmanjšal pripadajočo pokojnino. Ko ee je čauševič iz Carigrada vrni! v Bosno, je takoj opazil, kako v lastno škodo so muslimani kulturno zaostali. Ker so do tedaj bosensko-her-cegovski muslimani pisali izključno v arabski pisavi, je on izdelal neko novo abecedo, sestavljeno iz arabske abecede in latinice. V tej pisavi je prvi začel izdajati muslimanske verske knjige v hrvatskem jeziku za muslimane, večinoma prevode. Izdal pa je tudi več izvirnih del v hrvatskem jeziku. Najnovejše njegovo delo pa je »Ktiran časni« (glavna muslimanska verska knjiga), ki ga je lansko leto izdal v svoji založbi v hrvatskem jeziku. To je prvi popolni prevod ■»Kurana« v hrvaščini. Pozneje je opustil svojo prvotno abecedo in ee popolnoma oprijel latinice. Na njegovo pobudo so bile tiskane prve muslimanske knjige in prvi časopisi v hrvatskem jeziku. Deloval pa je tudi pri mnogih časopisih in revijah, zlasti pri leposlovnem časopisu »Beharc, sam pa je izdajal in urejeval verske liste >Tarik«, »Muallim«, »Miebab« in mnoge druge. Deloval je tudi na prosvetnem poliu. Spada med ustanovitelje največjega muslimanskega kul- turnega društva »Gajret«, ki se je v novejšem času izpremenilo v srbško-muslimaneko društvo. __ Po vojni pa je z mlajšim muslimanskim izobražen-stvom ustanovil kulturno društvo »Narodna uzda-nicac. Vee6kozi jo užival neomejeno zaupanje v vseh muslimanskih krogih. Po evojem trdnem in nezlomljivem značaju in nikdar počivajoči delavnosti pa je bil priljubljen tudi med drugoverci, zlasti v Sarajevu, Rahmetli Reis-ul-Ulema hadži Džemaludin čauševič (tak je bil njegov polni naslov) je za svojih živih dni izrazil željo, da bi bil pokopan na pokopališču Hambina Carina. Islamske versko oblasti pa žele, da bi bil pokopan na dvorišču Re-gove džamije v Sarajevu, kjer so pokopani najuglednejši muslimani. Rahmetli Reis-ul-Ulema zapušča ženo in sinova Halida, slušatelja filozofije, in Kemala, dijaka v gimnaziji, in hčere Šefiko hanumo, poročeno Mešinovič, Halido, Nadžijo in Šido. Kakšen ugled jc rajnki užival v Bosni in Hercegovini, je pokazal njegov veličastni pogreb. Udeležila se ga je množica nad 10 tisoč muslimanov iz Sarajeva in vse Bosne, pa tudi veliko pripadnikov drugih ver, zlasti katoličanov, do katerih je bil rajnki reis-ul-ulema zmeraj v dobrih odnošajih. Močno so bile zastopane tudi javno oblasti, tako prometni minister Mehmed Spaho, ministrskega predsednika je zastopal podban drinske banovine g. Krečkovič, pogreba so se udeležili tudi bivši ministri: dr. Branko Kaludjerčič, dr. Avdo Hasanbegovič, senatorja: Hrasnica in Hadži-hasanovič, sarajevski župan, zastopniki vojske, poslanci, člani vakufskega zbora, dolga vrsta kulturnih in dobrodelnih društev, zlasti močno je bilo zastopano hrvatsko kulturno društvo »Napredak«. Sprevod je šel izpred državne bolnišnice po glavnih sarajevski ulicah do Begove džamije, kjer je bilo truplo z vsemi častmi islamskega obreda pokopano med veljaki muslimanov. Družina je ob hudem udarcu prejela številne brzojavne in pismeno izraze sožalja iz Jugoslavije, pa tudi iz inozemstva. Med drugimi je sožalje izrazil »udi vrh-bosanski nadškof dr. Ivan šarič. Drobne novice Položnice prilagamo današnji številki »Slovenca« za vse p. n. naročnike, da z njo poravnajo naročnino od 1. aprila 1938 dalje, predvsem pa, da nam nakažejo morebitne zaostanke. Vljudno prosimo vse naše cenjene naročnike, da se položnic čim prej poslužijo. da ne bo ovir pri dostavljanju lista, ter da si z rednim plačilom zagotove pravico do »Sloven-čeve« smrtno-nczgodne podpore. — Številka čekovnega računa za -.Slovenca« je 10.650. S »Slovenčevo« položnico lahko poravnajo naročnino tudi p. n. naročniki »Ponedeljskega Slovcnca«, vendar pa je zato potrebno, da na vrhu položnice to posebej označijo. Cene dnevniku Slovenec" tuzemstvo: mesečno ..... din 25.— letno.....din 300.— inozemstvo: mesečno ..... din 40.— letno.....din 480,— Tuciak Julins, Die Lituigie als Quelle »stlicher Frommigkeit, 148 str., vez, 34 din. — Dom likovne umetnosti v Zagrebu. Konec letošnje jeseni bo v Zagrebu odprt dom likovne umetnosti, ki bo stal na Trgu kralja Petra. Sedaj so že pričeli preurejevati park na tem trgu. Doni likovne umetnosti bi zglajen po zamisli mojstra Ivana Meštroviča Banska uprava savske banovine in zagrebška mestna občina sta dali za ta dom podporo vsaka po pol milijona dinarjev, Hrvatje pa pričakujejo podporo tudi od drugih ustanov. Upajmo, da bomo istočasno kakor Hrvatje dobili tudi Slovenci podoben dom v Ljubljani. — Brezposelnost v Jugoslaviji. Meseca februarja je iskalo po podatkih osrednje Borze dela v Belgradu zaposlitev pri vseh javnih borzah dela v Jugoslaviji 35.000 moških in 708-1 ženskih delavcev. drugimi brezposelnimi, ki so bili ugotovljeni že meseca januarja, bi bilo v Jugoslaviji sedaj 87.650 oseb obojega spola brezposelnih, po odbitku tistih, ki so dobili meseca februarja delo. pa je v državi ostalo brezposelnih 35.647 moških in 6798 žensk. Dne 1. marca je bilo na vseh javnih borzah prijavljenih kot brezposelnih 36.645 moških in 6699 žensk, skupno 43.344 delavcev, kar bi predstavljalo končno stanje brezposelnosti v državi. Meseca februarja je dobilo podporo 33.063 oseb v skupnem znesku 4,966.000 din. Danes ob 16., 19.15 in 21'15 uri Najgrandioznejši visokoalpinski film KINO Louis Trenker Klic Matterhoma UNION Po romanu: „Der Karapf nms Matterborn" Telefon 23-21 Koledar Petek, 1. aprila: Hugo, škof; Venancij, škof, muč. Sobota, 2. aprila: Frančišek 1'avlanski; Leopold G. Novi grobovi + V Avberu pri T o maju je 29. marca v visoki starosti 88 let mirno v Gospodu zaspala gospa Vincencija Sček roj. Kante, mati tamkajšnjega župnika g. Virgila Ščeka. Naj ji sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje! ■f" Na Vrhpolju pri Kamniku jo včeraj za vedno zatisnil svoje oči gospod Franc Trobevšek, posestnik in losni trgovec. Pokopali ga bodo v soboto ob 5 popoldne na farnem pokopališču v Nev-ljah. Naj v miru počival Žalujočim naše iskreno sožalje I Osebne vesti = Nov specialist psihiatrije. Dr. Miroslav Hribar, zdravnik v bolnišnici za duševne bolezni v Ljubljani, je pretekli teden napravil izpit za specialista psihiatrije. Iskreno čestitamo! r= Na teknit, .i fakulteti zagrebške univerze je bil diplomiran za strojnega inženirja g. Zor Stane iz Šiške; diplomski izpit za arhitekta-inženirja pa jc z odliko napravil g. Bernard Znuderl. Čestitamo! Odvetnik dr. Gustav Rosina se ie s svoio odvetniško pisarno preselil v hišo gospe Levakove v Brežicah štev. 7 poleg gostilne Kern (hotela Adamus( — Tujskoprometni tečaj v Sv. Lovrencu na Pohorju. V izvedbi tamošnjega tujskoprometnega društva ter na pobudo in v sodelovanju s tujsko-prometno zvezo »Putnik« v Mariboru priredi kraljevska banska uprava enodnevni tujskoprometni tečaj, ki bo v četrtek, dne 7. aprila, v dvorani hotela ■»Jelen* v Sv Lovrencu na Pohorju. V okvirju tečaja bodo naši priznani strokovnjaki predavali o pomenu in potrebah tujskega prometa, o tujskoprometni propagandi, o higieni v tujskoprometnih krajih, o polepšanju tujskoprometnih krajev, o postrežbi gostu ter o drugih važnih vprašanjih tujskega prometa v sodobni obliki. Predavanja bodo dopoldne od 8 do 12.30 in popoldne od 14. do 18., tako da zgubijo udeleženci iz drugih krajev dravske doline le en dan za udeležbo na tečaju. Tečaj je brezplačen ter je udeležba vsem interesentom prosta. Ker bo tujskoprometni tečaj v Sv. Lovrencu na Pohorju edina sličua prireditev v tem predelu, opozarjamo predvsem interesente iz vse dravske doline, da io ugodno priložnost izrabijo ter da se seznanijo z vsemi aktualnimi vprašanji sodobnega tujskega prometa, ki mu pri-pnda iz leta v leto važnejša vloga v našem gospodarskem življenju. — V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine od 30. t. in. je objavljen »Pravilnik« o banovinskein proračunu dravske banovine za leto 1908/39«, dalje »Pravilnik o proračunu izrednih izdatkov in dohodkov »Bednost-nega sklada dravske banovine za lelo 1038/39« in »Razglas o proračunu mestne občine mariborske za lelo 1938/39 z naredbo, določbami o mestnih dokladah, pristojbinah in davščinah in pravilnikom o pobiranju takse za bivanje tujcev v mestni občini«. — Prepovedan tisk. Službene novine št. 68 objavljajo, da je drž. pravdništvo v Zagrebu prepovedalo prodajati in razširjati št. 11 lista »Trgo-vački vesnikr in letak »Nakon zabrane«, ki je bil tiskan v tiskarni »Merkantiler v Zagrebu. — Za izlet v Belgrad k nogometni tekmi Jugoslavija—Poljska z odhodom iz Ljubljane 27. aprila ob 20 sprejemajo prijave vse biljetarne »Putnika« v Ljubljani do sobote ob 18, v Kranju in na Jesenicah do 12 istega dne. Za vstopnice je preskrbljeno. — Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani priporoča sledeče novosti: Bnngha Adalbert, \Velt. das e\vige Reich im Kampf der Zeit. str. 202, vez. 05 din. — Burger Tiberius, Der Heiland der Wolt" I. del, Vom Auftreten des Taufers bis zum Ab-8chluss der Bergpredigt, str. 341, nevez. 58 din. — Ehrcnborg Ferdinand, Franz von Sales als Vorbild und Lehrer, 256 str., ^ez 58 din. — Frank Fr. Dr.. Die Erneuerung der \Virtschaft. 114 str., nevez. 25 din. — Onrrigoti l.nprangc, Der Sinn fUr das I Geheimnis und das Hcll-Dunkel de38 Gledališče Drama. Petek, 1 aprila: Zaprto. — Sobota, 2. aprila: Veronika Desenlška. Gostuje Bogomila NučiS iz Zagreba. Izven. Znižane cene. — Nedelja, 3. aprila: Firma. Izven. Znižane cene. Opera. Petek, 1. aprila: Rigoletto. Proslava 25-letnice umetniškega udejstvovanja profesorja Osipa Šesta. Izven. — Sobota, 2. aprila: Grofica Marica. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol. — Nedelja, 3. aprila: Hoffmannove pripovedke. Izv. Znižane cene. — Ponedeljek, 4. aprila: Vrag na vasi. Izven. Prireditve in zabave Skladatelj Blaž Arnii je rojen v Lučah v Savinjski dolini. Najprvo je dovršil v Ljubljani or-glarsko šolo, nato pa ljubljanski konservatorij. Po dovršenem konservatoriju je nadaljeval študije na Dunaju ter jih tam tudi dovršil pred kakimi 8 leti. Nato je bil dalj časa na študijskem potovanju po slovanskem svetu. Vrnil se je v Ljubljano poln novih zamisli, ki ga vodijo od uspeha do uspeha. Skladateljsko je izredno plodovit, znan pa je tudi kot izvajalec velikih orgelskih koncertov. V ponedeljek bo izvajal Ljubljanski kvartet njegov godalni kvartet op 16 in po zatrdilu kvartetovcev, ki poznajo to delo od prvega do zadnjega tona, bo imel ta kvartet absoluten uspeh. Poleg Arniča izvajajo člani Ljubljanskega kvarteta še Brahmsov godalni kvartet in Cesar Franckov klavirski kvintet, pri katerem sodeluje gdč. Zora Zarnikova, ki je znana kot ena najodličnejših naših koncertnih pianistk. Opozarjamo na koncert Ljubljanskega kvarteta v ponedeljek, 4. t. m., v veliki filharmo-nični dvorani. Podrobni spored in vstopnice so na razpolago v kniigarni Glasbene Matice. Frančiškanska prosveta M. O. v Ljubljani ponovi v nedeljo, 3. aprila, točno ob 8 zvečer Jurčičevega »Desetega brata«. Ta priljubljena ljudska igra je pri premieri in prvi reprizi sijajno uspela in ker je bila hiša obakrat popolnoma razprodana, se je uprava odločila kljub visokim režijskim stroškom za ponovitev po znižanih cenah. Predprodaja vstopnic po 6, 4, 3 in 2 din v pisarni »Pax et bonum« v Frančiškanski pasaži. Salezijanska prosveta na Kodcljevem uprizori na tiho nedeljo, 3. aprila, ob 19 v banovinski dvorani na Selu prekrasno versko igro s petjem »R e š e -n i k« v petih slikah (po romanu Ben-Hur), ki se dogaja ob času Kristusovem v Jeruzalemu. Predavanja Pedagoško društvo v Ljubljani priredi direvi ob 6 predavanje »Problem vzgajanja ženske mladine«. Predavala bo ga. prof. Černejeva v dvorani mineraloškega instituta na univerzi. Vhod pritličje, levo. Vstop prost. klub ljubiteljev cvetlic ima drevi ob 20. svoj redni mesečni sestanek s predavanjem o vrtnicah v gostilni »Sokol«. Prijatelji kluba iskreno vab ljeni. Vstopnine ni Sestanki Združenje jugoslovanskih glasbenih avtorjev, sekcija za dravsko banovino v Ljubljani, sklicuje sestanek svojih članov za ponedeljek, dne 4. aprila ob 18 v posebno sobo restavracije »Zvezda«. Z ozi-rom na glavno skupščino UJMA, ki bo 6. aprila t. I. v Zagrebu, je udeležba važna. Prof. Osterc, Prelo-vec, Štritof. Združenje jugoslovanskih inženirjev in arhitektov, sekcija Ljubljana, opozarja ponovno na svoj letni občni zbor, ki bo v 6oboto, dne 2. aprila, ob pol 20 v novih društvenih prostorih na Kongresnem trgu 1 -II., levo, in vabi na polnoštevilno udeležbo. Fantovski odsek Ljubljana-mcsto, Drevi ob 8 bo v društveni sobi v Vzajemni zavarovalnici iz-led ni sestanek, katerega se morajo ttdeležiti vsi redni in prehodni /lani. Kino Kino Kodeljevo. Tel. 41-G4 Drevi in jutri ob 20. dva velefilma Lord Nelion. Zgodovinska bitka pri Trnfalgaru, iz katere je vzklil angleški imperi j. ratrola, radio v službi policije. Rorba z gangsterjl Lekarne NoJno službo Imajo lekarne: dr. Piccoli, Tvr-seva o. 6; mr. Hočevar. Celovška 62, mr. Gartus. Modna revija pri Souvanu Modne revije smo Ljubljančani do6lej gledali le v zvočnih tednikih in dvakrat na velesejinski prireditvi. Od ljubljanskih veletrgovcev pa se doslej Se nihče ni opogumil s to brez dvoma najbolj učinkovito in uspešno reklamno sorto. Zato pomeni za ljubljanski elegantni svet modna revija, ki jo te dni prireja ugledna tvrdka Souvan na Mestnem trgu, pravcato sonzacijo. Tvrdka Souvan otvarja zdaj svoj lastni modni salon, v katerem bo izdelovala damske in moške kroje samo po meri. Salon bo vodil g. Ferdinani Sever, ki je eno leto študiral na krojni akademiji in prakti-ciral v nekaterih vodilnih inozemskih salonih. G. Sever je tudi izdelal vse modele, ki .jih predvajajo na modni reviji. Da je ljubljanski elegantni svet dostopen za takšne prireditve, kaže obisk modne revije. Do sobote so že oddani vsi sedeži, ki jih ni malo. Med gledalci prevladujejo seveda dame vseh starosti, pri večernem predvajanju pa ne manjka tudi ljubljanskih gospodov-eleganov. Saj pa je res užitek gledati krasne modele damske in moške mode, ki je to pomlad prekosila vsa pričakovanja. Med damskimi oblačili zbujajo posebno pozornost krasni kostumi, plašči in kompleti, med moško garderobo pa je treba vsekakor omeniti frak in pa zlasti posebnost, ki jo je v Ljubljani redko videti, — plašč k fraku. Vsi modeli so izdelani v blagovih, ki jih ima na zalogi tvrdka Souvan, ter krojeni v diskretni eleganci, ki dokazuje velemesten nivo podjetja. Modeli žanjejo tople aplavze navzočnih, obiskovalci odhajajo nad vse zadovoljni in v mislih krojijo svoje proračune po željah, ki so se jim rodile na modni reviji. Revija se predvaja še danes, v soboto, in ponedeljek ob 5 in pol 9 ter v nedeljo ob 11 dopoldne. ob 4 in pol 9. Tvrdld Souvan in njenemu modnemu salonu je treba k tej res uspeli modni reviji čestitati I * 1 Peli postni govor prevzvišenega knezoškofa bo drevi ob sedmih po križevem potu. Ljubljanski verniki vljudno vabljeni! 1 Ordinacije. Jutri, v 6oboto, zjutraj ob 7 bo v ljubljanski stolnici delil višje rede ljubljanski škof dr. Gregorij Rozman, in sicer: subdiakonat 13 bo-goslovcem in diakonat 28 bogoslovcem, 1 Pojasnilo AA k izjavi akademskih druMev n letaku »združene akademske mladiner. Ker bi po obliki, v kateri so bila navedena akademska društva, med njimi AA, utegnil kdo napačno tolmačiti pomen A A, izjavljamo: .»Akademska akcija za izpopolnitev univerze« je propagandna vse-akndemska organizacija, katere namen je pospeševati Izpopolnitev slovenske univerze. Za AA: Fišer Franc, t č. predsednik. 1 Prol. O. Sest, naš najagilneJSi gledališki človek, ki 6e poleg velikega dela t gledališču udej-stvuje pri najrazličnejših društvih in pomaga s svojimi bogatimi izkušnjami in obsežnim znanjem, proslavi danes 25 letnico svojega umetniškega dela. Popularno opero »Rigoletto« je jubilant z vso skrbjo in ljubeznijo pripravil za svojo slavnostno predstavo v najboljši zasedbi, ki je pri nas sploh mogoča. Prvič poje Gildo na našem odru gdč. Nollijeva in prvič dirigra opero naš najmlajši skladatelj, dirigent g. Zebre. Tenorsko partijo noje g. Gostič, naslovno g. Primožič, basovsko g. Betetto in M. Rus, tako da bo predstava v vseh ozirih na višku. Vstopnice so na razpolago pri operni blagajni. 1 Ljubljanske meščanske šole zapojo v nedeljo dopoldne ob pol enajstih v frančiškanski dvorani kar 28 narodnih in umetnih pesmi, da pokažejo svoj napredek v petju v tekočem šolskem letu. Še prav posebej opozarjamo na prireditev starše in vse prijatelje meščanskošolske mladine, da javno pokažejo zanimanje za napredek svojih otrok. Vstopnice prodajajo vse nastopajoče šole v svojem okolišu, na dan prireditve pa jih dobite pri blagajni. 1 Proslava »Dneva naraščaja Rdečega križa« bo v Ljubljani letos na cvetno nedeljo, 10. aprila, v veliki filharmonični dvorani od pol 11 do 12 dopoldne Obsegala bo akademijo, ki bodo na njej so-delovajli skoraj vse v naraščaju Rdečega križa organizirane ljubljanske šole. Prosvetni odselt sekcije pri dravskem banovinskem odboru društva Rdečega križa je opravil zanjo domala že vse predpriprave. Šolski odbori 6o tudi že večinoma naštudirali najavljene točke zeio pestrega programa. Cenjeno občinstvo že danes opozarjamo na to prireditev. 1 Prireditve v faso XX. Mednarodnega kato-leškega esperantskega kongresa v Ljubljani od 6. do 11. avgusta 1938 pod pokroviteljstvom prevzv. g. knezoškofa ljubljanskega dr. Gregorija Rožmana in častnega odbora pod predsedstvom g. bana dravske banovine dr. Marka Natlačena. Od 6. do 16. avgusta: razstava slovenske umetnosti, 7. avg. mednarodna revija narodnih noš, od 8. do 11. avgusta: mednarodni sejem znamk, od 6—16. avg.: Tujsko prometna razstava, koncert slovenske narodne pesmi (čas še ni določen), razne akademije, konference itd. Vsi, ki bi bili pripravljeni sodelovati pri priroditvah, naj se pismeno priglase in obrazlože svoje želje na naslov: Tajniku Krajevnega odbora za XX. medn. kat. esperantski kongres, Ljubljana, Reslova 29. 1 Lepo in dobre moške obleke lastnega izdelka priporoča po zelo zmernih cenah A. Kun c, Ljubljana, Gosposka ul. 7. 1 Ivan Cargo, znani naš slikar, govori in vodi drevi ob 6. na razstavi Galanda, Maleš, Mušič v Jakopičevem paviljonu o temi: Kako gledamo umetniške razstave. 1 Vse nekdanje gimnazijske tovariie in lova-ritice umrlega Bojana Pavliga vabimo, da se zbero ob pol 4. pred njegovim domom Resljeva 24. — Bivši sošolci. I Ščuke in sardelice, izredna cena 10 din za kg, prodaja danes Ogrinc, »Riba«, Dobrepolie Akademija. V nedeljo, dne 3. aprila bo naš marljivi fantovski odsek pokazal javnosti ead svojega neumornega prizadevanja in zimskega truda na akademiji, združeni s telovadilo vseh pododsekov. Prireditev bo po nauku ob 15 v Prosvetnem domu na Vidmu. Zaključek sv. misijona. Preteklo nedeljo so Je končal v naši župniji sv. misljon, ki je trajal deset dni. Ves ta čas jc bilo po vsej dobrepoljski dolini silno živahno vrvenje nažega revnega ljudstva, ki je marljivo hodilo poslušat razne verske govore. Za zaključek «v. misijona Je bila v nedeljo popoldne nad t km dolga procesija z Najsvetejšim, e sedmimi gg. duhovniki z g. dekanom Skubicem na čelu, banderi podružnic in godbo tukajšnjega glasbenega društva. Take veliko In dolgo procesije no vidimo niti za praznik sv. Rešnjega Telesa. Nova eosta. V ponedeljek, dne 28. t. m. so pričeli z nadaljevalnimi deli nove občinske ce«te v vasi Ponikva, ki bo vodila v Veliko LaSče. Za to cesto je dala poleg naše občino tudi banovina znatno podporo I DANihLLE DARRIEUX: ZLATO NA ULICI KINO MATICA Maribor m Postna pobožnost za mariborsko meščanstvo drevi ob pol 8 v stolni cerkvi z običajnim sporedom: petje Križevega pola; ob tričetrt na 8 cerkveni govor; zakramentalni blagoslov; konec četrt čez 8. m Krščanska ionska zveza ima v nedeljo, dne 3. aprila ob 6 zjutraj v stolni in mestni župni cerkvi svojo velikonočno cerkveno pobožnost — sv. mašo s skupnim sv. obhajilom. Sv. mašo daruje prevzvišeni knezoškof dr. Ivan Tomažič. Popoldne ob 5 bo sv. blagoslov z darovanjem. Vjud-no vabimo vse članice, da se pobožnosti udeleže v prav velikem številu in z društvenimi znaki Odbor. m Katoliška mladina uprizori v nedeljo, dno 3. t. m. ob 8 zvečer zanimivo igro v 4 dejanjih j-Ne pričaj po krivem«. Uprizoritev bo združena z deklamacijo in bo kot običajno v društvenih prostorih v Cvetlični ulici 28. m Razstavo celokupne slovenske sodobne likovne umetnosti namerava prirediti Umetniški klub v Mariboru meseca maja. Razstava bi se vršila v vseh prostorih Uniona. Ker denarna sred-stva še niso zagotovljena, je razstava odvisna od tozadevne akcije pri banski upravi v Ljubljani. Klub pa opozarja že sedaj vse slovenske umetnike, da bodo povabljeni, čim bodo finančni pogoji rešeni. m Velik požar na Dravskem polju. V noči od srede na četrtek je divjal v šikolah na Dravskem polju požar, ki je uničil trem posestnikom vse imetje. Požar je nastal okrog pol 11 zvečer. Ker so bila poslopja s slamo krita, se je ogenj bliskovito širil. Trije najbližji sosedje-posestniki Franc Meter, Matevž Lah in Miha Pernet so pogoreli. Plameni so jim uničili hiše in gospodarske stavbe, v svinjakih je zgorelo tudi več svinj, ki jJb niso mogli več rešiti. Ogenj je bil viden po vsem Dravskem poljn in tudi v Mariboru, ker so Jo ognjeni sij odražal visoko na nebu. Na pomoč so prihiteli najprej gasilci iz Sikol, potem pa še iz Ptuja. Tudi Studenčani so hoteli na potno«, pa so se vrnili, ko so videli, da je požar predaleC. Po-žarnikom se je posrečilo požar omejiti ter preprečiti večjo katastrofo. Skoda, ki jo Je ogenj povzročil, cenijo na 120.000 din. m Mario Šimenc gostuje v Mariboru. V torek, dne 5. aprila bo v gledališču uprizoritev opere >Trubadur«. Gostoval bo v tenorski partiji naš znani pevec Mario Šimenc. m Mariborski grad, ki je sedaj že ves obdan z oklepom lesenega ogrodja in po katerem kar mrgoli delavcev, ki čistijo z zidovja stari omet, Je v središču zanimanja. Večina Mariborčanov ima v sebi neko posebno žilico, da hodi rada »nadzirat« nove stavbe, ki se v mestu zidajo. Vsi ti »nadzorniki« se sedaj zlasti v opoldanskih urah zbirajo okrog gradu, strokovnjaško ogledujejo zidarje, pogumnejši si upajo tudi na dvorišče in najbolj korajzni tudi po stopnicah v prvo nadstropje, kjer po navadi srečajo neumornega prof. Baša, ki jih ljubeznivo popelje po restavriranih dvoranah ter ;ira tolmači položaj bodočega muzeja. Notranjost gradu res zasluži vso pozornost. Ogromne dvorane se menjavajo z intimnimi manjšimi prostori in romantičnimi kotički, na stropih vzbuja občudovanje krasna štukatura, ki se vsa bela blešči iz temneje barvanega ozadja. Pravo podobo pa bodo dobili ti prostori šele, ko bo položen po tleh bleščeč parket. Parketarska dela bodo v kratkem razpisana. Mladina beži od doma. Zopet sta prijavljena policiji dva mlada begunca, ki sta zapustila starše in dom ter izginila v svet. Sta to 13-letni dijak meščanske šole Franc Kacjan iz Pobrežja ter 14-letni dijak meščanske šole Franc Marko, tudi iz Pobrežja. Gledališče Petek, 1. aprila: Zaprto. Sobota, 2. prila ob 20: »Nečake Red C. Nedelja, 3. aprila ob 15: »Gašper in Huda-mora«. Globoko znižane cene. Zadnjič.. — Ob 20: »Pod to goro zeleno«. Znižane cene. Krani Predstojništvo mestne polieije v Kranju ustanovljeno. Minister notranjih zadev g. dr. Korošec jo izdal dne 10. marca t. I. odredbo, da je ustanovljeno v Kranja predstojni-štvo mestne policije. V področje predstojništva spada teritorij občine Kranj in StražiSča. Novoustanovljeno predstojništvo mestne policije bo prevzelo poslovanje 15. aprila 19S8. Novo pokopališče v Kranjn. V sredo 30. marca je bila v občinski posvetovalnici v Kranju konkurenčna in gradbena obravnava za kritjo stroškov projektiranega novega pokopališča, ki bo v izmeri 21.000 m3 na hujanski strani ob stari cesti proti Šenčurju. Načrt za novo pokopališče je izdelal g. prof. inž. Vurnik. Skupno znašajo aprokeimaiivni stroški po tem načrtu približno 365.979 din. Glede kritja stroškov se je ugotovilo, da pride kot edini konkurenčni obvezanec v po-štev župna občina Kranj, in sicer samo tisti del, ki bo pokopališče rabil. Občinski odbor kot predstavnik župne občine je soglasno priznal svojo konkurenčno obvezo, obenem pa tudi soglasno izjavil nujno potrebo novega pokopališča. Odbor je v načelu sprejel načrt g. prof. inz. Vurnika, glede podrobnosti v izvedbi načrta pa bo odločal za to izvoljeni gradbeni odbor, v katerega so izvoljeni gg.: dekan Matija škerbec, župan Karel Češenj, Fock Maks, Berjak Franc in dr. inž. Hočevar Fra-njo. Z gradnjo novega pokopališča se lx> pričelo ze letoe. Kamnih Finžgarjev pasijon se uprizori v nedeljo, dne 3. aprua, drugič. Prva predstava je bila pred polno dvorano. Ker vlada veliko zanimanje za pa«jon, »i vstopnice še pravočasno oskrbite v trgovini go«p. K. Albrehta na Glavnem trgu. Opozarjamo, da se bo predstava začela točno ob pol 4, dočim 6e je zaradi nepričakovanih teikoč zadnjo nedeljo močno zakasnila. Tudiodmori bodo kar moči skrajšani. Igralci se opozarjajo, da je obvezna vaja za pasijon drevi ob pol 8. Jesenice Lfubljanska drama gostuje dne 1. aprila v Kre-koveni domu na Jesenicah z izredno uspelo veseloigro »Rdeče rože«, ki se z največjim uspehom igra že nad dva meseca v Ljubljani, Celju, Vrhniki, Irbovljah, Šoštanju, Ptuju itd. Kritike so v vseh časopisih nadvse ugodne. Hrastnik V nedeljo, dne 3. aprila ob 4 bo v Logarjevi dvorani materinska proslava z bogatim s-iorcdora Pridite! 1 1 Pokojninsko zavarovanje v v namescencev Prijavljenih že 32.343 izven Slovenije in Dalmacije Kot znano, je bilo dne 19, novembra 1937 objavljeno razširjenje pokojninskega zavarovanja nameščencev, ki je bilo doslej v veljavi samo v Slove-' niji in Dalmaciji, na vso državo. S 1, decembrom 1937 so morali poelodajalci prijaviti svoje nameščence, zavarovanje samo kakor tuai plačilo prispevkov pa je začelo teči dne 1. januarja 1938. Z uredbo, objavljeno dne 26. marca, so bili ustanovljeni 3 pokojninski zavodi, ki bodo poleg ljubljanskega zavoda nosilci zavarovanja: Belgrad, Sarajevo in Zagreb. S tem je pričakovati, da bodo ti zavodi začeli ' izvajati sami delo na pokojninskem zavarovanju nameščencev, dočim je doslej vse te posle vodil Pokojninski zavod v Ljubljani, kateremu je prišlo dela čez glavo. Zavod je moral od 1. decembra 1937 dalje sprejemati vse prijave in izstavljati tudi že prve odloke o zavarovanju. Nadalje je zavod že začel pobirati prispevke poslodajalcev in poelojemalcev. Po prvotnih računih je bilo pričakovati, da bo izven dosedanjega delovnega področja, torej Slovenije in Dalmacije, uživalo blagodati pokojninskega zavarovanja okoli 44.000 nameščencev po statistiki Osrednjega urada za zavarovanje delavcev. V Sloveniji in Dalmaciji je bilo doslej vseh obveznih zavarovancev po statistiki Pokojninskega zavoda v Ljubljani za 1936 11.416. Po dosedanjih podatkih je bilo prijavljenih v obvezno zavarovanje izven Slovenije 31.443 nameščencev. Če dodamo temu še 900 zavarovancev, ki so bili že prej neobvezno zavarovani pri zavodu v Ljubljani, znaša 6kupno število prijav 32.343. To pomeni, da je do sedaj prijavljenih že 74% ali tri četrtine vseh zavarovanju podvrženih nameščencev. Nadalje je delo pri Pokojninskem zavodu v Ljubljani že tako napredovalo, da je bilo izdanih za nove zavarovance kakor tudi za dosedanje zavarovance v neobveznem oddelku 14.792 zavarovalnih odlokov, torej približno 33% zavarovanju podvrženih nameščencev. Po področjih posameznih okrožnih uradov je bilo doslej prijavljenih nameščencev: 1. Pokojninski zavod v Belgradu: Okrožni urad nameščencev Belgrad 7364 Niš 900 Skoplje 921 Novi Sad 1666 Petrovgrad v 1086 Sombor 813 Subotlea 1440 Skupno je bilo prijavljenih 14.190 nameščencev ter )• bilo zanje izdanih že 6128 zavarovalnih odlokov. 2. Sarajevo: Okrožni urad Sarajevo Banjaluka Tuzla Dubrovnik nameščencev 1441 5% 470 472 Skupno je bilo prijavljenih 2929 nameščencev, zavarovalnih odlokov pa je bilo izdanih 1425. 3. Zagreb: Okrožni urad nameščencev Zagreb 7942 Karlovac 454 Sušak 560 Osijek 2837 Prijav je bilo za zagrebški Pokojninski zavod 11.793, izdanih pa 3808 odlokov. Če računamo, da delo še ni končano in da se bo povečalo približno število zavarovancev pri novih zavodih še približno za eno četrtino, tedaj imamo računati naslednje število zavarovancev pri posameznih zavodih: Belgrad 17,700 zavarovancev Sarajevo 3.700 » Zagreb 14.500 Ljubljana 11.500 » Razen dela na prijavah razširjenega zavarovanja izvršuje zavod tudi prijave tistih zavarovancev, ki so se prijavili neobvezno za 1, december 1937, da bi si tako pridobili pravice do dokupa let. Takih prijav je bilo do konca marca 2481, za te prijave so bili tudi že izdani odloki. Na premijah je bilo doslej po prijavljencih vplačano (i od delodajalcev i od delojemalcev) do konca marca 8.228.493 din. Od te vsote odpade na področje belgrajskega pokojninskega zavoda 3.199.964 din, na področje sarajevskega zavoda 747.788 din na področje zagrebškega zavoda 3.280.741 din. Iz tega sledi, da je bilo relativno najboljše plačilo na področju bodočega zavoda v Zagrebu. Seveda 60 dosedanja plačila še razmeroma majhna, kar kaže primerjava s podatki za ljubljanski zavod, ki so nam na razpolago za 1936. Tedaj je znašal predpis za 11,416 zavarovancev 28.3 milij. din ali v treb mesecih, da dobimo možnost primerjave: nekaj nad 7 milij. din. Iz te primerjave se vidi, da prispevki dotekajo zelo počasi, kar je pa tudi razumljivo, saj bo zahtevala dokončna uvedba pokojninskega zavarovanja nameščencev v vaej državi še mnogo truda in časa. Vojne ladje gradimo doma V sredo je bila spuščena v morje naša nova tor-pedovka »Zagreb«, ki ima tonaže 1200 ton in lahko razvije hitrost 38 morskih milj na uro (morska milja je 1852 m). Ob- tej priliki je koristno, da podčrtamo veliki napredek našega ladjedelstva v zadnjih letih. Po vojni v naših pristaniščih nismo imeli večjih ladjedelnic, r«jien manjših delavnic za popravila. Izmed teh delavnic pa je omeniti pretvoritev dveh v delniški družbi, pri Katerih je začel sodelovati tudi inozemski kapital. V Splitu je obstojala tvrdka Matijevič & Com., katero je leta 1923 prevzela delniška družba »Marjan« pomorsko industrijsko in tehnično podjetje. Leta 1929 pa je novoustanovljena družba Yarrow, jadranska ladjedelnica prevzela družbo »Brodogradilište Kraljeviča«. Družba v Kraljeviči je bila ustanovitev 6vetovnoznane angleške tvrdke Yarrow and Company Ltd. iz Glas-gowa. Družbo Marjan pa je leta 1931 prevzela tudi svetovnoznana francoska tvrdka: Societe anonyme des Ateliers et Chantiers de la Loire v Parizu, ki ima velike ladjedelnice v Nantesu. Leta 1936 je prišlo tudi do fuzije obeh družb v novo firmo pod naslovom: »Jadranska brodogradilišta«, Split, in je podjetje predvsem povečalo svoj obrat v Splitu. Glavnica podjetja znaša 8 milijonov, bilančna vsota 1936 80 milijonov, čisti dobiček 1,04 milij. din vse za 1936. S pomočjo inozemskega kapitala se je delovanje Jadranskih ladjedelnic zelo povečalo. Split dela večje ladje, dočim izdeluje Kraljeviča predvsem jahte, torej manjše ladje. V obeh krajih so tudi velike reparaturne delavnice. Leta 1937 so delavnice popravile 277 ladij, v dokih je bilo 247. Število delavstva je naraslo že nad 1000, od tega je manjši del v Kraljeviči. Izplačane mezde delavstvu so dosegle 1937 122 milij. din. Investicije so se v letu 1937 povečale od 29.9 na 47.3 milij. dinarjev. Leta 1937 je ladjedelnica izdelovala: 2 potniško-to-vorna parnika Jadranske plovbe, ki sta bila že iz- puščena v morje (Šumadija in Sarajevo), vsak po 500 brutoregistrskih ton, nadalje 2 jahti v Kraljeviči (ena v dolžini 28 metrov, druga 23 metrov). Končana pa je tudi že gradnja prve v delu se nahajajoče torpedovke »Zagreb« s 1210 tonami, dočim se dela za drugo tor-pedovko, ki bo nosila ime »Ljubljana« z isto nosilnostjo, približujejo koncu. Tudi bodo gradila še posebno ladjo za finančno stražo. Nova torpedovka je istega tipa kot nedavno v morje spuščeni »Belgrad«. Strojne naprave so dobavljene od angleške tvrdke Yarrow. Z novimi tremi torpedovkami, ki so bile dane v delo oktobra 1935, se znatno poveča moč naše vojne mornarice. Naša vojna mornarica je imela do sedaj poleg križarke »Dalmacije« samo modernega torped-nega rušilca »Dubrovnik«, zgrajen 1931, 1880 ton, hitrost 37 milj na uro. Imeli pa smo še 8 starejših avstrijskih torpedovk s tonažo 262-266 ton in hitrostjo 28 milj. Nadalje imamo še 4 podmornice in še nekaj večjih enot. Zgraditev nove torpedovke v lastnih ladjedelnicah kaže, kako velik je napredek naše ladjedelske industrije v zadnjih letih, ko nam more dobavljati za državno obrambo take važne objekte. Pričakovati je, da se bomo še bolj osamosvojili in da bomo dobili tudi zmožno lastno strojno industrijo, ki bo predstavljala višek lastne, domače industrijske delavnosti, kar si vsi želimo. Novosadska električna družba v Novem Sadu izkazuje za lansko leto povečanje glavnice od 22 na 30, bilančne vsote od 96.2 na 96.5, brutto donosa od 23.16 na 26.74 milj., tako da je čisti dobiček narastel od 2.83 na 4.77 milj. din. Tramvaj, ki je tudi v lasti družbe, izkazuje povečanje dohodkov od 3.6 na 4.30 in izdatkov od 2.24 na 4.0, tako da znaša čisti dobiček 0.27 milj. dinarjev za tramvaj. Drava, d. d. za proizvodnjo vžigalic v Osjeku. Glavnica 11.23, bilančna vsota 34.6 (33.76), Cisti dobiček 2.92 (2.91) milj. din brez prenosa. Devizno-valutni predpisi v Avstriji Važno za potnihe in mejaše Dunaj. Z odlokom finančnega ministra so bili na novo določeni najvišji zneski, katero sutejo vzeti s seboj [>otniki v potniškem in obmejnem prometu iz dežele Avstrije. I. Potniški promet is Avstrije. A) V inozemstvo: domačih avstrijskih oz. rajhovskih (plačilnih sredstev izključno drobiž — Scheidemiinzeu) do zneska 20 šilingov ali 13.83 marke in poleg tega inozemska plačilna sredstva vseh vrst (razen zlatnikov) do protivrednosti 30 šilingov ali 20 mark, vendar samo enkrat v koledarskem mesecu. B) V izvenavstrijski del rajha: za taka potovanja ue obstojajo nobene devizno-pravne omejitve. Možno je torej nesti s seboj katerikoli znesek domačih ali inozemskih plačilnih sredstev vsake vrste. II. Potniški promet v deželo Avstrijo. A) Iz inozemstva: domačih plačilnih sredstev izključno drobiža šilingove ali markovne valute do 45 ži-šingov ali 30 mark v teku 1 koledarskega meseca. Vnos inozemskih plačilnih sredstev ni omejen. B) Iz neavstrijskega dela rajha: domača plačilna sredstva: bankovce ali drobiž do zneska 430 šilingov ali 800 mark v teku 1 koled. meseca. Vnos inozemskih plačilnih sredstev je neomejen, v kolikor je njih izvoz v Avstrijo po veljavnih deviznih predpisih za izveuavstrijski del rajha dovoljen. III. Prebivalstvo obmejnih krajev. Iz dežele Avstrije v inozemstvo: izključno drobiž (šilingi ali marke) do zneska 10 šilingov ali 6.C7 marke pri vsakem prekoračenju meje. Iz dežele Avstrije v ostale dele rajha: tu ni nobenih omejitev. Iz inozemstva v deželo Avstrijo: izključno drobiž (šilingi ali marke) do zneska 10 Sil., odn. 6.67 marke pri vsakem prestopu meje. Iz izvenavstrijskega dela rajha v deželo Avstrijo: bankovci ali drobiž v šilingih ali markah do zneska 20 šilingov ali 20 mark pri vsakem prestopu meje. Navedeni zneski veljajo za vse osebe brez razlike starosti. Dosedanja omejitev na osebe, starejše kot 14 let, odpade. Naredba svari posebej še pred leni, da bi kilo te dovoljene zneske izkoriščal za to, da bi prenašal v obrokih večje zneske iz Avstrije. Plenarna seja zbornice TOl Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljaui ima plenarno sejo zborničnega sveta v četrtek, dne 7. aprila 1938 ob 9. zjutraj v sejni dvorani zbornice z naslednjim dnevnim redom: 1) Naznanila predsednika. 2) Poslovno poročilo o delovanju zbornice. 8) Računski zaključek zbornice za leto 1937 in poročilo pregledovalcev zborničnih računov. 4) Izjava zbornice k načrtu izpre-memb in dopolnitev obrtnega zakona. 5) Poročilo finančnega odbora o predlogu obrtnega odseka glede razširitve avtonomije odsekov. 6) Predlog predsednika gostinskega odseka glede izpopolnitve zborničnega predsedništva. 7) Predlogi odsekov in zborničnih svetnikov. * Avtentično tolmačenje uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov. — Pravosodni minister je izdal naslednje avtentično tolmačenje uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov z dne 26. septembra 1936: Odst. 4 81. 3 uredbe: Kot terjatve, ki izvirajo iz kazenskega dela po odst. 4, 81. 3 uredbe se smatrajo terjatve, nastale ob priliki kazenskega dejanja, ugotovljenega s kazensko obsodbo. Odst. 2 čl. 8 uredbe: S predpisi uredbe ni izmenjana solidarna obveznost glavnih dolžnikov in porokov, v kolikor je obstojala po prejšnji dolžniški listini. Cl. 42 uredbe: V predmetih iz čl. 42 razsoja sodišče po izvenpravdnem postopku v smislu predpisa čl. 54 uredbe. Razpis Občina K r i ž e v e i, okraj Ljutomer razpisuje pragmatično mesto obč. tajnika-pripravnika Pogoji: osem razredov srednje ali njej enake strokovne šole z zaključnim izpitom, oziroma dekret o spregledani kvalifikaciji. Kavcija 5000 din. Praksa v občinski upravni službi najmanj 1 leto kakor tudi dokaz o opravljenem vojaškem tečaju pri vojnem okrožju za vodstvo vojaških poslov. Prednost imajo prosilci, ki so odlično ocenjeni. Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7 in 8 uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti do 1. maja 1938 pri podpisani občini. Uprava občine Križevci, dne 30, marca 1938. Organizacija uospodarskcfla pouka na visokih šolah i/lavnih veroukih držav. Zbornik znanstvenih razprav pravne fakultete prinaša na uvodnem mestu razpravo rednega univ profesorja dr. Aleksandra Bilimoviča pod naslovom: Organizacija ekonomskega pouka na visokih šolah evropskih držav. Razprava je izšla tudi v posebnem odtisu. G. dr. BiUmovi8 prinaša podatke o tej temi na podlagi tozadevne ankete znane revije: Revue d'economie politique. Pisec obravnava organizacijo pouka v Franciji, Angliji, Nemčiji, Italiji, Belgiji in Avstriji. V zaključnem poglavju riše stanje v naši državi ter prinaša tudi navodila za organizacijo ekonomskega pouka na pravnih fakultetah v Jugoslaviji. Borza Dne 31, marca. 1938 Oenai V zasebnem kliringu je ostal angleški lunt nc-izpremenjen: v Ljubljani na 238 denar, v Zagrebu in Belgradu na 237.20—238.80. Avstrijski šiling je nadalje v zasebnem kliringu popustil v Ljubjlani na 8.70—8.80, v Zagrebu na 8.525—8 625, v Belgradu na 8.6285- 8.7285. Grški boni so beležili v Zagrebu 28.525—29.225, v Belgradu 28 65—29.35. NemJki čeki so ostali neizpremenjeni na 14.40 do 14.525, za sredo avgusta 14.25—14.45. Devizni promet je znašal v Zagrebu 1.593.078 dinarjev, v Belgradu 3.664.000 din. V efektih izkazuje Belgrad prometa 2.245.000 din. Ljubljana — tečaji s primom: Amsterdam 100 h. gold..... 2407.66—2422 26 Berlin 100 mark...... 1743.52—1757.40 Bruselj.......... 734.35— 739.41 Curih 100 frankov ..... 996.45-1003.52 London 1 funt.......215.54— 217.60 Newyork 100 dolarjev .... 4312.25—4348.56 Pariz 10 frankov...... 132.02— 133 46 Praga 100 kron....... 151.69— 152.79 Trst 100 lir........ 227.75— 230.83 Curih. Belgrad 10.—, Pariz 13.37, London 21.65875, Ncwyork 436, Bruselj 73.70, Milan 22.93, Amsterdam 241.50, Berlin 175.05, Dunaj 52, Siork-hobn 111.70, Oslo 108.85, Kopenliagen 96.70, Praga 15.225, Varšava 82.20. Budimpešta 86.25, Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, Helsingfors 9.575, Buenos-Aires 108. Vrednostni oanirii Ljubljana: 7% inv. pos. 99—101, agrarji 61—63, voj. škoda pcompt 4800482, begi. obv. 94—95, dalm. agrarji 92—93.50, 8% Blerovo posojilo 96.50—97.50, 7% Blerovo posojilo 91—93, 7% posojilo Državne hip. banke 100—101; delnice: Narodna banka 7.300—7.400, Trboveljska 210—220. Zagreb. Državni papirji: 7% inv. pos. 99.50 do 101, agrarji 61.50—62.50, voj. škoda promptna 480-481 (480), begi. obv. 93-94.50 (94.50), dalm. agrji 91.50—93, \% sev. agrarji 61 denar, 8':,'» Blerovo posojilo 96 do 97, 7% Blerovo posojilo 91.50—92 (91), 7% pos. Drž. hip. banke 99.50 do 101, 7 stab. pos. ffe denar. Delnice: Nar. banka 7.300 den., Pri v. agr. banka 220 den., Trbov. 210 do 215, Gutmann 65 bl„ Osj. sladk. tov. 110—135, Dubrovačka 395—405, Jadran, plovba 370—405. Belgrad. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 100 bi. (100), vojna škoda promptna 477—478 (479, 477.50), april 478 bi. (477), begluške obveznice 93,75—94 (94.25), dalmat. agrarji 92.75— 93.50, 4% sev. agrarji 62—62.50, 8% Blerovo posojilo 95.75—97, 7% Blerovo posojilo 91.25—91.50, 7% posojilo Drž. hip. banke 100 bi., 7% stab. posojilo 99 bi. (99.50); delnice: Narodna banka 7 300 bl„ Priv. agrarna banka 223—222 (222). Žitni trg Novi Sad. Koruza b?., srem. 100 mi ban 97—98. Otrobi bč., srem., ban. 92-99 Tendenca stalna. Promet velik. Živina Živinski sejem v Celin dne 2(>. marcu. Na 6ejom je bilo pripeljanih 31 svinj in 60 prašičev. Prodanih je bilo 20 svinj in 30 prašičev. Ker je bil živinski sejem tudi v sosedni občini Teharje, se je na sejem prigugala le ena krava. Cona prašičev je bila 7—8 din za en kg žive teže. Živinski sejem v Loinbergu v okraju Šmarje pri Jelšah dne 28. marca. Voli I. vrste 5—5.40 din, voli II. vrste 4—4.25 din, voli 111. vrsto 3 do 3.50 din, telice I. vrste 4.50—5 din, tolice II. vrste 4—4.2o din, telice lil. vrste 8—8.50 din. krave I. vrste 3.50—4 din, krave II. vrste 3—3.50 din, krave III. vrsto 2—2.50 din, teleta I. vrste 5-6 din, teleta II. vrste 4-6 din za en kg žive teže. Svinjski sejem v Ptuju: Sejem živahen. Cene so narasle. Prignano: 151 svinj in 81 prascev. Prodano: 70 komadov. Prasci od 6 do 12 tednov stari 60 do 100 din. PrSutarji 7 do 7.50 din. Debele svinje 8 do 8.50 din. Plemenske svinje 6.25 do 7 din. Kulturni obzornik Ob pelindvajsetletnici O. Šesta Višji režiser Narodnega gledališča v Ljubljani g. O. šest praznuje danes petindvajsetletni«) svojega dela. Njegova gledališka ljubezen je sicer že mnogo starejša, sega tja v 1. 1908, ko je začel s svojimi dijaškimi tovariši prirejati predstave; s to svojo mladostno ljubeznijo je zvezal tudi svoje življenje, odločil se je za gledališki poklic in odšel na dunajsko Ottovo šolo. V februarju 1913 je začel nastopati v predvojnem slovenskem gledališču in z njim tudi gostoval po mnogih krajih Slovenije. Vojna ga je zanesla v Rusijo, kjer je njegova izrazita gledališka narava našla svoj nov svet. Ko se je v juniju 1919 vrnil na domači oder, jo prinesel s seboj zares tudi novo gledališče. Tako se je napredek slovenskga gledališča po vojni živo zvezal z delom režiser j« O. Šesta, česar noben zgodovinar naže umetnosti ne bo mogol pozabiti. Jubilej g. O. Šesta je praznik dela. Ko sem pregledoval zapisnik predstav, v katerih jo nastopal kot igravec in zlasti kot režiser, se mi je v velikih obrisih odprlo zadnjih devetnajst let naše drame in opero z 190 njegovimi režijami od »I)ne-vov našega življenja« iz 1. 1919 do »Rigoletta«, ki ga uprizore te dni. O. Šest je prinesel v naše, tedaj še ne jasno usmerjeno gledališče važno umetniško posebnost: mladostni nemir. Vnljka želja po uspehih je najprej iskala učinkov v odbranem sporedu in močno teatraličnein izrazu. Skoraj se je zdelo, da režiser izbira spored na korist same igre, toda če se spomnimo na uprizoritev Majce-nove »Kasije^:, WiIdove »Salome«, kratkih Mae-terlinckovih enodejank pa tudi Cankarjevih dram, posebno »Pohujšanja«, spoznamo, da je v takratnem režiserju O. šestu živel poleg teatralike tudi poseben čut za najtišjo umetnost, celo za tisto, ki v svojem pravem izrazu tenko zaboli. Ta smer je ostala pač v svojih mladostnih začetkih, zakaj režiserju se je zahotelo po vidnejših in močnejših uspehih. Obrnil se je na 6ever in na zapad, v velika mesta, kjer so gledališča pravkar iskala novega izraza v bleščečih prizoriščih in izvirnih igralskih domislicah. Klasiczem je umrl, moč zgrajene lepe besede in podobe se je morala umakniti čim bolj presenetljivemu izrazu in čim bolj novemu pojmovanja posameznih delov in celote. Nič več nt igral sam igravec v okviru resnič-noetnega odra, zdaj je igralo tudi prizorišče, nič manj kot igravec, Gledališče se je obrnilo v skrajno izraznost, v ekspresionizem. Tak je prišel k nam Shakespeare, najprej s »Hamletom«, ki pomeni prvi večji uspeh našega povojnega gledališča. Mislim, da je bilo od »Komedije zmešnjav« 1. 1921 preko »Hamleta« do »Julija Cezarja« vsega skupaj enajst takih Shakespeareovib uprizoritev; iMjsebcj naj ee spomnimo na »Beneškega trgovca«, »Sen kresne noči«, »Othella«, »Kar hočete«, »Zimsko pravi H co« in »Vihar«. Morda je bila v tedanji zamisli komedija skladnejša ko tragedija, po učinku pa so bile te prve predstave zgledi za gledališče, kakršno je v večjih tujih krajih; obzorje se je ob njih širilo, z njim so rasle tudi nove zahteve. Zlvo se oh tej priložnosti spomnimo groznega ekspresionizma v »VojČku«, »Gobseku« ali silne fraginentarnosti v »Dantonovi smrti«. Marsikatera teh prireditev je spominjala na Rain-hardtove zglede, v njih pa je bila velika volja za novo gledališč. Te Šestove uprizoritvo In njihovi lavni igravci žive v spominu kot izredni dogod-i, z njimi se je naše gledališče s trdno voljo in rpanjčniiiii u»pobi dvignilo iinH višino pokrajinskega odra in zares začelo kazati svoje veliko mero. Tako smo v Šestovi režiji dobili tudi :>Cy-rana«, »Fausta« in »Slehernikac, same izredne naloge, ki so se v svoji obsežnosti sicer večkrat morale stiskati v nesorazmeren okvir, toda v njih je govorila trdna volja po mogočnosti. Z njimi je tudi dozorela misel o predstavah pod milim nebom; tu se je izkazal O. Seat kot trdovraten tekmec podobnih prireditev drugod in dosegel poseben uspeh s »Slehernikom« pred uršulinsko cerkvijo; pa tudi uprizoritev »Sna kresne noči«, »Edipa« in drugih Iger na letnem gledališču v Tivoliju so bili dogodki, ki so terjali mnogo iznajdljivosti, okretnoeti in odločnosti, posebej pa še poguma. Te obsežne naloge in vidni uspehi so dajali našemu gledališču poseben ritem. Zato je g. O. šest že kmalu začel pomagati tudi v operi, posebno kadar je bilo treba naglega in vidnega '.ispoha. Tu je bil zlasti krstni boter menda vsaki izvirni operi od nekdanjega '»Gorenjskega slav-čka«, »Gospoavetskega sna«, »Komposteliskib romarjev« itd. Kajpada je bilo med temi skoro 200 režijami, ki so zahtevale vsaj viden uspeh tudi marsikaj zunanjega, naglega; mnogokrat ni bilo časa, da bi dozorelo In ee utrdila, toda spoštovanja pred tolikim delom, kakor ga je opravil naš jubilant v gledališču in tudi zunaj njega, ne more nihče odreči. Zato mu želimo še obilo uspehov In vrednega zadoščenja. F .K, Cerkveni Glasbenik V poslednji številki tega, danes našega edinega glasbenega lista, ki ga urejuje msg. Stanko Premrl, stoji na uvodnem mestu nadaljevanje In zaključek Zgodovine kat. cerkvene glasbe, ki jo opisuje dr. Anton D o l i n a r. — K anketi o problemu današnje cerkvene glasbe je napisal kratek donesek p. F. Ačko in je v njem prav dobro pomeril proti jedru, ko trdi, da mora imeti prava cerkvena skladba no le popolno, temveč tudi v slogu tipično cerkveno obliko, postavljeuo na trdno arhitektonsko podstavo. — Razpravo o Gallusu-Idrijčanu končuje J. Zazula, a mu zani- mivo obetajo protidokaze o Gallusu-Ribničanu, -• Fran Ferjančič nadaljuje opis »prvega blagajnika Cecilijinega društva« — Žige Bohinca; Emil Horchreiter pa v pismih spomine na p. Hugolina Sattnerja. — Mikaven popis samostana Solemes na Francoskem, kjer benediktinci posebno vzorno goje gregori.janeko petje, priobčuje bivši izseljenski duhovnik v Franciji, Ferd. Kolednik. — O ljubljanski orglarski šoii v letih 1877—1937 piše in se bavi zlasti z absolventi to šole nisgr. Stanko Premrl. Med alieolventi srečamo prav značilna In v glasbenem svetu že poznana imena (Arnič, Drinota itd.). — Dr. Kimovec se spušča v pojasnitev orgelskih zvočnih posebnosti, kot so burdoni, pokriti registri in kvintiranje; Srečko Koporc nadaljuje razpravljanje o novi glasbeni gradnji. — Ob koncil so organistovske zadeve, konrertua poročila, dopisi, oglasnik in razne vesti. Glasbena priloga vsebuje pet cerkvenih spevov. Vlado Lempl priobčuje »Očitanja« za bariton z orgelsko spremljavo in za zbor. Skladba se giblje v molovi funkciji in je romantičnega značaja, sloneč« na znanem značaju kompozitome tehnike. — V vrsto cerkvenih skladateljev stopa tudi Z. Prelovec. Njegova »Mati žalostim« ima za pod-stavo poznnno skladateljevo zborsko tehniko; vendar je v skladbi očiten naslon na domačo cerkveno glasbeno smer, kot jo je utrl predvsem Stanko Premrl. — »Cuj me, Gospod« J. šterbenen je tudi postna pesem za mešano štiriglasje in ima tudi romantično osnovo, a formalno nekak dn capo. — Dr. Kimovec je v svoji priobčeni skladbi za mešan zbor in orgle zelo mikavno združil Koralni značaj (največ recitativ) in preprosto, a kleno bnrmonsko zgradbo, da je dobil ta spev — »Videl sem vodo« — lep cerkven značaj. — Ant. Jobst pa se je v svoji »Velikonočni« za mešani, odnosno Izmenjaj« moški zbor, prav krepko naslonil na strukturo velikonočne pesmi, kot se je razvila pri na« že od Ribarja sem; v obliki in ritmu je pesem skoraj kopija že na široko poznanega velikonočnega zbora, dobila pa je novo meiodiko in ;>a novo harmonično podetavo, ki ji v skupnosti dajeta nov obraz. V. U. Junaki Ledenega morja in njihova usoda Ves svet jo bil pod vtisom poročil iz Moskve, ki je dun na dan poročala, kaj je sovjetska znanost dosegla, ko je odprla prehode skozi severno Ledeno morje iz Evrope v Azijo in Ameriko. Profesor Schmid je ree sloveč raziskovalec polarnih krajev, zato je on tudi vodil vso upravo, ki je imela nalogo organizirati morsko plovbo skozi polarno morje v srednjo Sibirijo in iz nje. Profesorja Schmida so slavili vsi rdeči agent je. Kakor pa sedaj poročajo iz Moskve, je na zadnji seji sveta ljudskih komisarjev bila izrečena ostra sodba•o delovanju te uprave potem, ko je poročilo podal sam profesor Schmid. Na podlagi tega poročila je svet ljudskih komisarjev sklenil izjavo, da delovanje polarne prometne uprave ni zadovoljivo, kar nikakor ni slučaj, če upoštevamo, kakšne razmere vladajo v vodstvu te uprave«. Tako se dobesedno glasi prvi del izjave. Nato pa nadaljuje: »Znana so nam dejstva, ki se ne dajo odpustiti, ker je sedaj skoraj polovica transportnih ladij iu so skoraj vsi ledolomilci uprave zamrznjeni ter morajo prezimovati sredi ledovja, kar je nevarno, da jih ledovje ne uniči. Slaba organizacija, zanikarnost ter pretirana samozavest odgovornih voditeljev so ustvarile ozračje, v katerem se lahko razvijajo zločinski protisovjetski sabotaž-ni akti.« Končno pa svet ljud-kih komisarjev do dne 15. aprila zahteva novo izčrpno poročilo uprave o svojem delovanju leta 1037, obenem pa delovni načrt za leto 1938 Dalje zahteva, da se morajo medtem iz uprave izločiti vsi dvomljivi elementi. Zaradi te izjave sveta l judskih komisarjev je prišel v težaven položaj profesor Oton Schmid sani. ki je bil postal sloveč junak, ko se mu je pred nekaj leti posrečilo rešiti posadko ledolomilca »Če-ljuskina«. Vendar Schmida samega še niso spodili, pač pa njegovega podpredsednika Tan«ona, medtem ko so drugega podpredsednika Berfavinova že zaprli Za podpredsednika so imenovali Papanina. Človekov boj z naravo Pomorska pot skozi severno Ledeno morje je najtežavnejše poglavje človeškega boja zoper naravne elemente. Že dolga stoletja so se ljudje trudili, da bi našli in zmogli pomorsko pot iz Atlantskega morja sknzi severno Ledeno morje do Tihega oceana. In že dolga stoletja na tej strašni poti izginjajo ladje, požira jih ledovje in z njimi človeška življenja. Že v 17. stoletju je Rusija začela preiskavati severno obalo Rusije in Sibirije, kje in kako bi bilo mogoče s suhega ali po rekah priti v Ledeno morje ter tamkaj začeti kak promet. Preiskavah so več tisoč kilometrov dolgo oh;il študirali morske struje, ledene in meteorološke razmere. Tako so zbrali mnogo dragocenega gradiva. Našli so, da je vse polarno morje vzhodno od Nove Zemlje polno plovečega ledovja, ki sega do suhe zemlje. Kjer pa so morske ožine, tamkaj ffce ledovje nagromadi, da skozi te ožine ni mogoč noben prehod več. Take morske ožine so ob sever-. ni obali tri. Šele leta 1878 se je neki ekspediciji pod vodstvom Norvežana Nordenskjolda posrečilo, da je s svojo ladjo priplula z Norveške po Ledenem morju do Beringovega preliva, ki loči Azijo od Amerike. Vendar je tudi takrat ladja morala enkrat prezimiti, ker v enem zaletu te poti ni zmogla. Zaledenelih morskih ožin ni inogla premagati tako naglo, da bi ji ne bilo treba prezimiti. Ladja je zamrznila v morski ožini ter je svoje popotovanje mogla nadaljevati šele drugo leto. Šele leta 1932 se je profesorju Schmidu posrečilo, da je vse tri morske ožine premagal v enem poletju. Da pa se mu je takrat to posrečilo, je v glavnem zasluga nenavadnih iu ugodnih podnebnih in pomorskih razmer. Te morske ožine je namreč mogoče premagati samo takrat, kadar morski tokovi privedejo seboj na sever dovolj tople vode z juga. ki potem raz-ženo ledovje v ožinah. Od Atlantskega morja ob obrežju teče od juga toplejši morski tok, ki pa svojo gorkoto silo počasi razširja. Če je morje pri Norveški topleje, začutijo tisto toploto v onih polarnih krajih šele čez tri ali štiri leta. Ce je kako leto v Atlantskem morju bila nadpovprečna gor-kota, jo v polarnih krajih začutijo šele čez več let. In tista srečna leta je mogoč prehod skozi morske ožine v enem poletju. In v tistih srečnih letih se je profesorju Schmidu posrečilo, da je prvič v enem poletju zmogel severnovzhodni prehod skozi Ledeno morje. Tudi leta 1937 je spočetka kazalo, da pojde gladko. Gorki morski tok je docela oprostil ledovja najtežji prehod na najbolj severnem koncu Sibirije ob rtu Čeljuskin. In karavana petih ladij je srečno prišla skozi ožine na vzhod. Meseca julija pa so začeli divjati veliki viharji, ki so na-groniadili led ob vsej severni obali Sibirije. Tako se je potem zgodilo, da nikakor ui mogla več nazaj ekspedicija, ki jo je vodil ledolomilec »Litke«, in da je zamrznilo še dvoje drugih skupin, ki so plule na vzhod. Več ledolomilcev je odplulo na pomoč trem skupinam, da bi jih rešili iz ledovja. Ekspedicija ledolomilca »Krasina« se je srečno rešila sama iz ledu, medtem ko so druge bile zajete v ledu in so morale prezimiti. Še sedaj so v ledu. »Litke-jevot ekspedicijo ]c skušal reševati ledolomilec »Jermak«, vendar ni mogel predreti ledovja. Le kakšno polovico posadke je rešil in vzel seboj, medtem ko so drugi morali ostati na ledolomilcu in tamkaj prezimiti. Naravne sile so torej še vedno hujše kakor človeška sila. In sovjetski velmožje mislijo, da se dajo z dekreti tudi naravne sile ukloniti, kako' se dajo ukloniti ljudje. torpednih bombnikov angleške 42. zračne jate se pripravlja, da sprejme vsak svoj torpedo. Slika z angleških zračnih in pomorskih vaj v Rokavskem prelivu. Največja svetovna razstava vseh časov Drugo leto bo Amerika obhajala 150 letnico, ko je bil za predsednika Združenih držav izvoljen Jurij Washington, in bo za to slovesno priliko v New-Yorku priredila največjo svetovno razstavo, kar jih je doslej svet videl. Razstava naj bo, kakor vele Američani, dokument današnjega sveta. Udeležbo na razstavi je obljubilo že 64 držav. Zunanje države bodo svoje stvari razstavljale v posebnem oddelku svetovne razstave, ki bo imenovan »Dvor narodov«. Američani že sedaj nezaslišano na široko obdelujejo ves svet in ga pripravljajo za svojo razstavo. ki bo taka, da enake ni bilo na svetu. Razstavišče je na otoku »Long Island«. Tamkaj ima newyorška mestna občina kakšnih 500 hektarov sveta, kamor so smetarji vozili in odlagali new-vorške smeti ter odpadke. Na tem smetišču 500 hektarjev bo torej stala največja svetovna razstava vseh časov. Ves ta prostor bo seveda treba pripraviti, kar bo veljalo 150 milijonov dolarjev. Preračunali pa so, da bo promet te svetovne razstave znašal kakšnih 10 milijard dolarjev in da bo razstavo prišlo gledat kakšnih 50 milijonov ljudi. Pravo razsta- Št. 93. Odkupnina »Psi, lopovil« je rjovel Front de Boeuf na stražarje. »Koga pa ste mi privedli?« »To ti pa jaz lahko povem,« je dejal de Bra-cy, ki je pravkar prišel. : To je Cedricov norec, ki se je tako junaško z Judom boril!« »Oba dam obesiti!« je divjal Front de Boeuf. -Kje pa jo Sas? Stražarji so preplašeni jecljali, češ, če tale ni Cedric, ne vedo, kje bi bil, ker v gradu ni nikogar drugega. -■Tisoč hudičev naj vas pobere!« je rjovel Front de Boeuf. »Tedaj je bil umazani menih tisto saško prase. In jaz osel sem ga sam izpustil iz gradu! Oh, jaz osel! Ampak le počakaj. Athelsta-ne, ti mi poplačaš to svinjarijo! Tisoč mark mi boš odštel! Poleg lega pa boš poskrbel, da me bodo nehali oblegati. Tako odkupnino zahtevam! »Bom plačal. Tudi vse drugo bom skušal urediti, kolikor se bo dalo,« je rekel Athelstane. .. '»No, to Jo dobro,« je zagodel vitez. »Vendnr vedi, Athelstane, da ta dogovor velja le za tebe samega, da pa se prav nič ne tiče ne Juda, ne njegove hčere, ne Rovene in ne norca Vambat »Z Judom lahko napravite, kar se vam zdi. Norec pa je danes svoje življenje zastavil, da je rcsji svojega gospoda, in Rovena je moja zaročena nevesta. Itajši se dam od štirih konj raztrgati kakor pa da bi ta dve pusti! na cedilu.« višče bo dva kilometra široko ter pet in pol kilo metra dolgo. Urejeno bo vse tako primerno, da bo vsak dan laliko brez gneče in težav prišlo na razstavo po 800.000 ljudi. Na Long Island bodo vozile ljudi tri podzemeljske železnice, dalje bo v prometu tjakaj več tisoč avtobusov ter nekaj stotin parnikov, ki bodo vsako uro lahko prepeljali na Long Island 45.000 ljudi. Na koncu prej imenovanega »dvora narodov« bo stala kot zaključek »palača vlade«, ki bo veljala 3 milijone dolarjev. V razstavišču bodo zgradili 300 poslopij in palač, ki pa bodo tako narejene, da bodo vse skupaj imele nekak enoten značaj. Zunanji znak te velikanske razstave bosta dve velikanski zgradbi: »perisfera« in »trilon«. Perisfera bo velikanska krogla, ki bo imela 70 metrov v premeru. Nosilo jo bo osem velikih stebrov. Ti stebri pa bodo tako narejeni, da se bo zdelo, kakor bi iz njih brizgala voda v zrak. Zato se bo tudi velikanska krogla zdela, kakor bi v zraku plavala. Trilon pa bo 230 metrov visoka piramida, ki bo nekako podobna 50 nadstropij visokemu nebotičniku. Vsebinsko bo razstava takole razdeljena: socialna skrb, javna dela, prehrana, oblekaj higiena, industrija, umetnost, šola, izdelovanje in poraba. »Šele oni teden sem vam dal prosto, da ste šli na pogreb svoje taščo. Še malo prej je vaš najmlajši sinček imel ošpice. Zakaj pa sedaj zopet hočete dopust?« »Oženil bi se radie Nevyorški borzijanski kralj pred sodniki. Bivši predsednik newyorško borze in družabnik bogate Morganove banke Waitnay se mora pred sodniki zagovarjati zaradi poloma svoje banke. V Batbaslru umorjenih 47 duhovnikov s škofom na čelu V ponedeljek so navarske čete generala Franca pod poveljstvom generala Solgada zavzele važno železniško križišče In sedež rdeče komande Bar-bastro. Poročevalci poročajo, da nikjer drugod na aragonski fronti rdeči pred svojim umikom niso tako divjali kakor tukaj. Boljševiki so tukaj pomorili nad 500 ljudi, med njimi škofa in 47 duhovnikov. Poleg teh so umorili še mestnega župana ter svojce številnih nacionalnih mož, katere so poprej vtaknili v vojaško suknjo ter jih poslali na najbolj nevarna mesta na fronto. Rdeči so zažgali ali razstrelili mnogo poslopij, med njimi katedralo. Med razvalinami razdejanih hiš so našli mnogo zogljenelih trupel. Iz škofije pa so pokradli, preden so ušli, največje dragocenosti, ki so bili tamkaj shranjene. Takale pomladanska moda se je kazala letos v francoskem Auteuilu. Pel milijonov v mavčevi obvezi Iz Bratislave poročajo listi, da je neki tamkajšnji šofer dobil naročilo, naj se pelje na Dunaj, kjer bi v neki tamkajšnji bolnišnici dobil bolnika, katerega naj pripelje V Bratislavo. Šofer je res takoj odpeljal na Dunaj pred tisto bolnišnico, kjer je stopil v avto češkoslovaški tovarnar. Mož je imel roko v zapestju v mavčevi obvezi. Ko je avto pripeljal do meje, ga je seveda ustavila nemška obmejna finančna straža. Finančni stražnik je pregledal vsega moža v avtomobilu, vendar ni nič našel. Ker pa se mu je vse ponašanje zdelo sumljivo ali pa je bil morda že na kaj takega opozorjen, se je začel zanimati tudi za mavčevo obvezo na roki. Tovarnar je sicer trdil, da ga roka boli in prosil, naj se je ne dotika, finančni organ pa se za to ni zmenil, marveč je naglo prerezal obvezo, iz katere se je usulo za 600.000 šilingov bankovcev, kar v našem, denarju znaša skoraj pet milijonov dinarjev. Sedaj je bila roka zdrava, tovarnarja pa so takoj aretirali. Koza doji dva mlada prašička. Celje c Fantovski odsek ho priredil s sodelovu-njpm Dekliškega krožka v nedeljo ob 4 popoldne v veliki dvorani Ljudske posojilnice 1. telovadno akademijo s pestrim sporedom. Občinstvo opozarjamo, da si zaradi velikega navala preskrbi vstopnice v predprodaji v Slomškovi tiskovni zadrugi. Vabljeni! KINO DOM »ZGODBA NEKE DUŠE« Čudežno življenje in smrt sv. Terezije deteta Jezusa. — Samo t., 2. in 3. aprila ob % 3 in Y\ 5, 'A 7 ter Vt 9. Predprodaja vstopnic vsak ilan od 10 dalje. c Pojasnilo javnosti. Namesto nekaterih odpadlih prosvetnih večerov (pisatelj F. S. Finžgar in vaeučil. prof. dr. Ivan Fabijan sta obljubljene govore odpovedala) je nameravalo Katoliško prosvetno društvo v Celju prirediti predavanja o bistvu katoliške askeze in jih ponazoriti z življenjem 6vete Male Terezike v filmskih slikah. V ta namen je bil pri zagrebški filmski družbi »Star« najet film in zanj že tudi plačana visoka akon-tacija. Preden pa je bil film za Celje na razpolago, je šla družba v konkurz in družba »City-film«, ki je prevzela obveznosti razpuščene družbe, je film prodala v Celju podjetju, ki naše društvo z njim nima nikake zveze. To sporočamo javnosti, da se ne bo kdo čudil, zakaj ne izvedemo začrtanega programa prosvetnih predavanj, O nereelnem postopanju filmskih družb pa bo razsodilo sodišče. — Za ZKPD: predsednik P. Kovačič. c Kino Union. Danes najsijajnejša komedija Plavolasi strah« (Das blonde Gespenst). <• Na cvetni leden bo prodajala Državna zaščita dece in mladine na stojnicah na Glavnem trgu in pred opatijsko cerkvijo oljke. Na gmotni uspeli te akcije polaga Zaščita veliko va/nost, ker je čisti dobiček namenjen izključno za lo, da obleče in obuje uboge šolarje za zimo. Zato prosi, da bi občinstvo kupovalo oljke na določenih stojnicah. c Kino Metropol. Danes nepreklicno zadnjikrat operetni šlager »Rose Maric«. c Celjski Počitniški dom za mladino pod Tovstom. 1/. kuratorija nam poročajo, da je akcija za zgradbo v polnem teku. Konec aprila bo stavba popolnoma gotova in opremljena. Dotlej bo postavljena tudi že lesena zgradba za ohednico in še spalnica / 20 posteljami, tako da bo Počitniški dom z majem mladini že na razpolago. Največ zaslug za tako pospešeno clo-vršitev počitniškega doma gre predsedniku Cinkarne g Tod. Lazarevjču. ki je s svojo inciatjv-nostjo iu dejansko podporo omogočil nadaljevanje započetega dela, za kar mu gre vsa zahvala Kuratorij je razposlal nad 500 prošenj za podporo s priloženimi položnicami. Posamezniki so se že odzvali z lepimi zneski in so lako dokazali, da imajo čut socialne dolžnosti. Kuratorij se jim za nakazane prispevke najlepše zahvaljuje. Do ostalih, ki položnic še niso izpolnili, se obrača kuratorij ponovno s prošnjo, da po možnosti čimprej nakažejo svoje prispevke. Dvakrat selni učit. abi-turionti — 12 Po naših logih in gajih (plošče) — 12.45 Poročila — 1.1 Napovedi — 13.20 Muzikalne potegavščino (Radijski orkester) — 14 Napovedi — 18 Ženska ura: Gospodinja in služkinja (ga. Ivanka Velikonja) — 18.20 Vesele in razigrane (plošče) — 18.40 Franco- ščina (g. dr. Stanko I.ebon) — 1!) Napovedi, poročila — 10.80 Nae. ura — 10.60 Deset minut za planinec (g. Pavel Kunnver) — 20 Tu imaš aprilsko laž — Dobro glej ji na roge! Ce te zbode, sc zasnioj in še drugim jo povej! — Zvočne slike in godba iz današnjih iu davnih dni. Vmes reportaže in druga blamaže. Odgovorni urednik je zaenkrat Ivan Pivk — 22 Napovedi, poročila - 2.30 Angleške plošče. Drugi programi i Petek, 1. aprila: Belgrad: 20 Narod, pesmi, 20.30 Kvartet, 21.40 Tamburloe, 22.20 Plošče - Zagreb: 20 Pestra oddaja, 22.20 Ples. glasba — Budimpešta: 20.50 Zabav | rogram. 22.45 Ork. koncert, 24.05 Cigan, orkester — Htm-Bari: 21 Waguorjevu opera (Siegfrled/ — Prana: 10.:m Zabav, večer — Sofija: 10.30 Film. glasba, 20 Narod, glasba. 20.30 Mandolinski kvartet, 21.15 Vokal. koncert, 22 Trio, 22.45 Straussovi valčki. 23.15 Lahka in plesna glasba — Nemike postaje: Različni /.abavni programi. Hugo Wast; 11 Zlato večnega Juda Potem je starec nadaljeval: »Neskončno laže je polastiti se zlata kakor pa polovice vsega bogastva. Kajti zlata na svetu ni več kakor za deset tisoč milijonov, drugega premoženja pa je za devetdeset tisoč milijonov. Toda, če bi vladarji in ljudstva nehala verovati v zlato, bi ne bilo dovolj, če se ga polastimo. Zato morajo naš nauk o denarstvu poučevati na vseučiliščih, da bodo ljudje verovali v zlato, iu naši bančniki morajo kopičiti zaloge zlnta v svojih blagajnah. Ce bo tako, bomo kot pravi Zaliar, prej kakor v sedemdesetih letih osvojili svet brez vojska in brez orožja.« Med zastori se jo v sobo že plazila noč in salon se je temnil. Stari je vstal. Na vratih se je obrnil, šlel nekaj na prste in dejal še enkrat: »Pomnil Štiri strasti: ena je stremljenje, ena pohlep, ena zamera, ena sovraštvo ., Mladi Zaharija se jo v mislih izpraševal, če Je njegova duša res judovska, zakaj edino, kar ga jo ta trenutek prevzemalo, jo bila ljubezen do Tamare Kohenove. Ne stari Zahariji), ne njegova žena nista o lom nič vedela. Kohenovi so svojo mreže skrivali, ita bi fanta laže ujeli. Toda oče Zaharija je sovražil spomine na paraguajsko vojsko. Mlada Tamara pa je bil pravo utelešenje nesramne vdove, ki mu je nekdaj povedala zgodbo o Ruti in mu potem pljunila v obraz Ko je izvedel, da hodi sin z njo, pa je pograbila silovita jeza. da mu je zagrozil, da ga ho preklel do petega rodu in, kar je bilo še hujšo, da bo pometal v morje vso evojo imetje, do sin ne bo podedoval po nJem nili bolita. In dolgo tedne nista ne on, ne mati izpregovorila s fantom besede, ne ga pogledala. Kako se ne bi človek jezil, če je pa ta ljubezen prekrižala načrt, ki ga je slari Zaharija gojil že dolgo. Kljub temu, da so Blumeuovi bili na skrivaj ponosni, da so Judje, so vendar želeli oženiti sina s krščanskim dekletom, da bi tako dobili vstop v visoko mestno družbo. Ta družba jih je sicer trpela in jih je skoraj oboževala zaradi njihovih milijonov, toda v njenih poklonili je bilo lahko zaslutiti slaho skriti prezir: Judje! Volika zmaga za njegovo ljudstvo bi bila, če bi Zaharija Blumen oženil sina s krščanskim bogataškim dekletom, tudi čo bi ga moral dati zato krstiti. Rluinenova sta imela izbrano Marto Adali-dovo, mlajšo hčerko tistega Adalida, čigar premoženje je prod davnimi loti kupil v Kahalu in si ga jo zdaj držal v krempljih z neiz|>odbitnimi hipotekami. Staremu Adalidu jo bilo pogodu in prav, da bi dal svojo hčerko edinemu dediču svojega glavnega upnika. Ta pa bi se lahko odrekel milijonom Marte Kohenove. saj je sloves Marto Adalidovo blestel po vsoj Argentini. Šest mesecev je trajala bitka, šest dolgih mesecev. mod katerimi bi bil mladi Zaharija skoraj naredil to ali ono neumnost: šlo mu jo po glavi, da bi na skrivaj poročil s Tamaro, da bi pobegnil v Evropo, da bi si pognal kroglo v glavo. A ni naredil ničosar od tega trojega. In nazadnje je sporočil očetu, dn ga vso skupaj nič ne briga. Odrekel so je Tamari In z njo dediščini po Kohenovih. Hal so je krstiti in malo za tem ga je buenosal reški nadškof zvezal z Marto Adalidovo., Dolgo so !judjo še pomnili hloJSčavi ples, ki so ga tisti večer priredili Adalidovi. Zaharija Blumen, ognjeviti, navdušeni tast. je užival dvojno zmagoslavje: Prvo je bilo v tem, da je stopil v sorodstvo s tako odlično hišo, drugo pa, ko je na damah, pokritih s pristnimi biseri in z najdražjim nakitom opazoval, kako rase v argentinskih ljudeh razuzdana ljubezen do razkošja. Kahalova politika je bila v tem, da je v kristjanih netil nečimrnost in napuh in jih tako silil, da so se spuščali v noro špekulacije. To je bilo brezno, ki je požiralo največja imetja. Toda na plesu v Adalidovih salonih se ni nihče menil za nevesto. Kraljica prireditve je bila Tamara Kohonova, ki je vlekla nase vse poglede in nasičevala vso radovednost z graciozno, maščevalno nebrižnostjo. Zakaj so ji oči tako čudno gorele in zakaj jo bil njen smeh tako nenavaden in nesramen? To vse je bilo po načrtih sinagoge. Mauricio Kohen je sklical Kahal in Beth din ter v vpričo vseh judovskih brad obtožil roša Zaharija Blumena in njegovega sina, da sta odpadnika, ker sta se spreobrnila k zasovraženi veri v Križanega. Povedal je pod tajnostjo, ki vežo vse obrede pri obeh sodiščih, da je njegova lepa Tamara postala žrtev grdega izdajstva. »Vi bratje iz Ruenos Airosa. veste, da je poroka Juda s krščanskim dekletom v božjih očeh nekaj ničvrednega in poniževalnega, zakaj to je zveza plemenitega bitja z neplemenitim, kakor zveza s svinjo ali z oslico. Talmud nam pripoveduje, kaj se je zgodilo velikemu rabinu Benu Siru, velikemu prijatelju Nabubodonozorjoveinu za babilonsko sužnosli. Kraji ga je hotel poplačati in mu jo ponudil roko svoje hčere. Rabin pa mu je ponosno odgovoril: »Kralj, vedi, da sem človek, ne živali« Zato Zo-har prepoveduje Judom, da bi se ženili s krščanskimi ženskami, ki so. kakor pravi Jeremija, razbiti vodnjaki, ki ue drže vode, Judinje pa so studeneci živih voda. In rabin Jof.se pravi v taistem Zoharju, da je to eden izmed treh grehov. po katerih se človek oddalji od Svetega, blagoslovljeno bodi njegovo ime. Raztrgal bom svoj oblačila in prosil, da odvzamete Zahariju Blumenu časti roša in razglasite nad njim in nad njegovim sinom izobčenje po heremu in da ju izženete iz sinagoge vse do dne Antikristovoga, ko bo Sveti, blagoslovljeno njegovo ime. prijel zemljo kakor ogle plašča in I>o z njo stresel brezbožnike, kakor streseš prah z oblačila.« šemošev govor je na zbor globoko učinkoval. Blumen je vstal, da bi se mu postavi' po robu s spretnostjo in prevejanostjo, vredno rabina. »Bratje v Izraelu! To, kar je blebetal ta človek, je najbolj podla spletka na svetu. In kar sva storila midva, sin, ko se je dal krstiti, da bi se poročil s krščanskim dekletom, jaz pa, ko sem to dovolil, to nam vendar predpisuje naš Zakon.« »Bogokletetvo!« »Poslušajte. Veste, da judovstva ni moči uničiti, da je docela neminljivo kakor barva kože. Kajti judovstvo ni vera brez določenega naroda, edinega in prvega, ki ga je dal iz rok Večni, blagoslovljeno njegovo ime. Zakaj Judje no pošiljajo po svetu misijonarjev kakor gojimi? Ker vemo, da se noben spreobrnjenec ne ho spremenil v Juda. Prav tako pa vemo, da je po svolu na milijone Judov, ki so na videz odpadli od svoje vere, pa so vendar tako čisti in zvesti Judje kakor najmodrejši rabin. Spomnite se našega Mai-monidesa, ki je postal mohaniedauec!« »Rogokletstvo žo v drugo!« »Poslušajte potrpežljivo! Tako no pravim jaz, marveč Knjiga, ki je tisočkrat sveta. Potegnil je iz žepa nekaj napisanega in prebral predpis iz Taliuuda: »Človek mora biti zvit iz strahu božjega.« Na mrmranje, ki je sledilo tem besedam, je prebral še doslavek iz rabina Bona Ašerja: j.Iudu jc dovoljeno va rfiti iiiflltkOVoiCC S i lini, da jih prepriča, da jc poslal kristjan. Hupujte srečke v glavni holehturi državne razredne loterije »Vrelec sreče« Alojzii PlaninSek Ljubljana, Beethovnova iil. 14. Telefon 35-10 Strogo solidno poslovanje! 20% popusta na vse moško perilo, pletenine in trikotažo, nudi F. I. G O RI CA R, Ljubljana : Sv. Petra cesta '29 in 30 Oglas licitacije Okrožni urad za zavarovanj« delavcev v Banja Luki razpisuje pismeno ofertalno licitacijo za nabavo zaprtega osebnega avtomobila (kombiniran zdravniški voz) za svojo uporabo pri ambulanti v Banja Luki. Licitacija bo v sredo, dne 20. aprila 1938 ob 11 dopoldne v prostorih urada v Banja Luki, ponudbe se pa morajo poslati najkasneje do istega dne do 11 dopoldne v vložili zapisnik urada — soba št. 32 — v zaprti kuverti in zapečatene, z označbo »Ponudba na številko 0804-1938 za nabavo avtomobila«. Ponudbi, katera mora biti kolkovana po odredbi T, številka 25 zakona o taksah, se morajo priložiti prospekti s točnim opisom avtomobila in izjava, da so ponudniku znani splošni pogoji licitacije, kateri so na razpolago v uradu brezplačno. Ponudniki morajo pred licitacijo položiti pri uradni blagajni kavcijo, katera znaša 5 odstotkov za naše, in deset odstotkov za inozemske državljane od največje preračunane vsote za dobavo avtomobila, iz česa se naj kavcija sestoji, je razvidno iz splošnih pogojev licitacije. Licitacija je perleklna po sprejemu po samoupravnem organu. Iz pisarno Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Banja Luki. dne 29. marca 1938, št. 0804-1938. Razprodaja ročnih del pri II. Leitgcb, LfuDIfana traja samo še do konca meseca aprila Pohitite! — Istotam se razproda trgo vinska oprava. MALI OGLASI V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1*—; tenl* tovanjsld oglasi Din 2-—. Najmanjši tnesek za mali oglas Din 10-—. Mali oglasi se plačujejo tako) pri naročila — Pri oglasih reklamnega enačaja se računa enokolonska. 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2'5Q. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. KOLESA najnovejši letošnji modeli v največji izberi že od Din 550*— naprej. Nova trgovina LJubljana - TvrSeva cesta 36 (nasproti Gospodarske zveze) Službodobe Krojaškega pomočnika za velike kose - sprejmem. A Jarc, semenišče LJubljana ' (b) Mlinarskega pomočnika veščega valjčnega mlina in trgovske mel.1avei takoj sprejmem. Ljubljana-Vič 26 (b) CZEEZ3 Hranilne knjižice vrednostne papirje, delnice, 3% obveznice vnovčujem po najvišji ceni tako) v gotovini. Kupoprodaja nepremičnin Kupujte srečke državne razredne loterije v moji kolekturi »Vrelec sreče«. AL. PLAN8NŠEK LJUBLJANA Beethovnova ulica 14, Opremljena soba sončna in mirna pri cerkvi sv. Jožefa se odda Cena zmerna - naslov v upravi »Slovenca št 4970 OKLIC! Delničarjem »Gostilničarske pivovarne d. <1. Laško«! Ker imajo neki temni elementi interes na tem, da spravijo našo pivovarno, ki bo še to pomlad v obratu, v roke naših gospodarskih in narodnih sovražnikov, razširjajo razne neresnične vesti, katerih namen je prozoren! Sodnijsko bomo zasledovali avtorje teh časopisnih oglasov, s katerimi nam hočejo škodovati na ugledu in kreditu, in prosimo vse naše prijatelje in vso našo gospodarsko narodno javnost, da nam v tem pomaga. Naša pivovarna bo do maja t. 1. popolnoma strojno opremljena in prične tedaj z varenjem slovitega in dobrega laškega piva. Gostilničarska pivovarna d. d. Laško Pouk Strojepisni pouk Večerni tečaj - vpisovanje in pričetek pouka 4. aprila ob pol 7 zvečer Chrlstofov učni zavod — Domobranska 15 (u) I Pohištvo i Kuhinjsko pohištvo kauč s foteli in perzijske preproge ter drugo zaradi selitve ugodno prodam Ogled Palača »Du-nav« vrata 22/11 - Vhod Beethovnova 14 (1) Državne srečke novodošle - prodaja menjalnica Reicher & Turk lepe - poccni naprodaj. Zrinjskega ulica 17 (1) Moško kolo dobro ohranjeno prodam. V Zanoškar - Ljubljana, Tržaška cesta 17 (1) Srajce - kravate nogavice, spodnje hlače dobite še vedno najcene-I. Tomšič - Sv Petra cesta 38 (1) Dolomitni pesek za posipanje dvorišč in vrtov ter tenis in balin prostorov, pesek v raznih barvah sejan po želji za napravo ometov -nadalje kamen za beton itd. vam dobavi najsolid-neje K Vodnik, Podutik št 25, Ljubljana VII. Naročila sprejema in daje informacije tudi »Jeklo« Stari trg 11 — tel. 28-45 KOLESA (Kolesa) s prostim tekom in zavoro, moška, ženska in dirkalna kompletna din 750 šivalne stroje c Ver i t as i in Viktorija; žensko, rokodelsko, z okroglim čolni T-k oni, Siva naprej in nazaj, krpa, Sti ka in veze z gornjim naslovom, kabinet din 1750.— pisalne stroje »Merkur« in «Ura nijii . masivno portabel v elegantnem kovčegu s 811-88 črkami cirilica ali latinica, cena din 1500.— radio aparate «Nordmarn« Griit-&or-Magično oko- 6-cevni elegantni za vso valovne dolžine, cena din 2.500.— do 3.800.—. Okasion, kupljene na licitaciji propadlih zalog Philips«, 'Tele-fnnkon , niaupnukt« in .Standard«, do 4 ovni din l.noo,—; R cevni dinarjev 1.500.-. Lahko tudi na odplačevanje. Naplačilo din 100.— se mora poslati skupno z naročilom. Mesečno odpla čevanje din 100.—. Za pred mote, kateri Vas zanimajo, zahtevajte posebno ilu striran oenlk in priložite din 1— v znamkah. — Vse blago je izdelek slavnih nemških tvornic. kupljeno in plačano s klirln gom. v zameno za nnac Jugoslovanske proizvode, zalo je tako poeoni. Iščemo zastopnike, potnike in posredovalce. Kapital In ohrt ni list — protokolaei.ia ni potrebnn, zaslužek doher. ..MERKUR-- ZAVOD neofrail. PaSli-eva 2. PoStnl predal >M. Tel. 58-021. Pačim pošt hrnn. IJencrad St. 57.S82 Namočeno polenovko dobite pri J. Buzzolini -Lingarjeva ulica (1) Voluharje preženeš uspešno z Zelio pasto. Tuba z navodilom 15.50 din '/. kg doza 76 din — Sever & Komp,( Ljubljana. (1) NajboljSl irboveljsRi premog brez prahti koks, suha drve I. Pogačnik Bahorttavi 5 f »lofon 20-5! I Vodno turbino in dinamo - istosmerni tok - in elektromotor 2 do 4 KS kupim. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Elektrarna« št 4303 Hiša - naprodaj več: Društvena ulica 16 LJubljana-Moste (p) Gostilna - naprodaj v najem ali na račun — zmožni osebi. Kubič_ Va-raždin (p) IŠČEJO: Iščem trisobno kabinetom ali 4 sobno stanovanje - s kopalnico in prltiklinami za junij blizu ali v centru. Marine - Ilirska 17 (c) ODDAJO: Enosobno stanovanje sončno, na Mirju oddani eni osebi s 1. majem — Verstov.škova ulica 7 (č) Dvosobno stanovanje lil pritiklino. oddam za mesec maj - Vprašati pri hišnici v Vošnjakovi ulici 4 od 11—pol 1 Enosobno stanovanje komfortno v centru mesta, oddam s 1. majem mirni stranki - Naslov v upravi »Slovenca« pod št 4973 (č) strelo l da„es te« xtx J a _ Vsled preureditve lokalov dajemo na 10-50% vse blago popusta K. Soss Mestni trg 18 Vzajemna posojilnica r. s. z o. z. f Lfabljani, Pliklošiteva cesto 7 nudi za vse vloge popolno varnost in obrestuje nove vloge po 4 % do 5% po dogovoru. Nove vloge in stare vloge izpod 5.000 Din se na zahtevo vsak čas v celoti izplačajo. Nedvignjene stare vloge izpod 5.000 Din se bodo smatrale s 1. majem 1938 za nove vloge. Vsotemna posojilnica dale kratkoročna posojila POHIŠTVO! Ob prenovitvi tvrdke nam je danes mogoče po izredno nizkih cenah nuditi najnovejše modele spalnic, jedilnic, kaučev, madracev, preprog itd. Obrnite se zaupljivo na nas in prepričajte se sami o nizkih cenah in solidni izdelavi. Dobite pa tudi vse na obroke! E. ZELEHKA tovarna pohištva, tapetništvo in vse stanovanjske opreme MARSDOR, Ulica 10. okt. 5 Zahtevajte povsod nas list! POZOR! Pri zavarovancih vseh zavarovalnic se pojavlja nek goljuf, ki se predstavlja kot kontrolor Zveze zavarovalnic. Vse zavarovance opozarjamo, da mu ne nasedejo ter jih prosimo, da goljufa takoj izroče orožnikom ali ga vsaj orožniitvu ovadijo. V Ljubljani, dne 30. marca 1938. ZVEZA ZAVAROVALNIC DRAVSKE BANOVINE V LJUBLJANI + VSEMOGOČNI JE POKLICAL K SEBI NAŠEGA OČETA, GOSPODA FRANCA TROBEVSEK POSESTNIKA IN LESNEGA TRGOVCA K VEČNEMU POČITKU GA BOMO SPREMILI V SOBOTO, DNE 2. APRILA OR PETIH POPOLDNE NA DOMAČE POKOPALIŠČE V NE V,1 LE. VRHPOLJE, DNE 31. MARCA 1938. ŽALUJOČA RODBINA v. ■■ Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Čet Izdajatelj: Ivan Rakovee Urednik: Viktor CenžiJ prati se pravi: perilo zaupati dobremu ScMcMoVemu terpentinovem milu. S Scliichtovim terpentinovim milom negovano perilo ni koli ne porumeni in ostane dolgo časa kot novo. SCHICHT0V0 TERPENTIN0V0 MILO pere bleščeče belo! Prišla je pomlad v deželo Ljubljana, konec marca. Pesnik Simon Gregorčič je dal gornji naslov neki svoji pesmi. Naš rod ga vzklika za njim sedaj, ko letos doživljamo eno najlepših pomladi. Pesem, ki jo čujemo v radia in ki jo naša dekleta ponavljajo, pravi: »Sonce sije pa svetlo, ceste bele so takok Pomlad je v deželi in zagrizeni konservativci ter Črnogledi že morajo odlagati svoje suknje. Vajeni so bili zime in seveda se jim je težko privaditi pomladi. Povedali smo že, da so nas izdali mučeniki. Na dan štiridesetih mučenikov je bilo lepo vreme in upali smo, da bo vseh štirideset dni tudi. Toda v noči od sobote na nedeljo je strašilo, ker je vmes prišel stari židovski prerok Herschel, ki je točno izračunal, da bo mrzlo, dež in sneg. Toda štirideset mučenikov je zmagalo nad Herschlom in za snežno nočjo je zopet nastopilo lepo in toplo vreme. Mučeniki so se torej sijajno obnesli. Pomlad v Ljubljani, na Kranjskem in če ne zamerite, tudi na Štajerskem, ima letos srečo. Lani je pomlad prišla prehitro in zato je njena sovražnica slana hitro pobrala njene prve otroke, to je prve popke, cvetje in nežne rastline. Letos pa je bil najboljši zaveznik prihajajoče pomladi — nočni pomladanski mraz. Ta je preprečil, da rastlinice niso prezgodaj vzklile, ker bi jih sicer pomorila slana. Tudi zadnji sneg ni bil prav nič napačen. Padel je sicer točno na isti dan kakor lani, toda lani je bila na ta dan Velika noč, ki je pa letos pozneje. Ta sneg je res pravi gnoj ubogega kmeta. Zemlja je bila izsušena, sneg pa je prinesel v zemljo dovolj moče. Na srečo je takoj izginil,' toda za njim je pričelo vse brsteti. Krasno je zacvetel vrtni žafran, ki ga v Ljubljani poznamo tri vrste: belega, rumenega in vijoličastega. Oglejte si ga v Tivolskem parku in boste opazovali te lepe pomladanske čudeže! Po predmestjih seveda te dni pridno okopa-vajo, »štihajo« zemljo in kurijo dračje ter plevel. Po vsej okolici Ljubljane žare kresovi, ki so znanilci pomladi. Tudi v Ljubljani so zakrknjeni samci, ki pre-žive večino svojih prostih ur v kavarni ali v gostilni, pa jih je sedaj toplo pomladansko sonce le izvabilo. Pariška moda in francoska olikanost sta že lani in letos prepovedali cvetlice v gumbnicah. Pa so se naši ljubljanski samci uprli tej modi brez poezije in so prihajali na trg kupovat cvet,ke, ki so se na mah pocenile, in so ponosno z rožicami na prsih odšli v Tivoli. Resnica je taka, da so se v Tivolskem parku že poženili vsi ščinkavci in siničice, veverice pa prav sedaj tekmujejo, katera bo lepša. Samčki in samice se na vso moč snažijo in si skušajo pridobiti ljubezen svojega druga. Kosov je letos bolj malo. V ptičjo državo v Tivolskem parku so se seveda pritekle tudi ujede Toda siničice, taščice, penice in ščinkavci, ki že vneto pojejo, imajo dosti prijateljev. Nekateri med temi so celo oboroženi in tako sta morala lep skobec in lepa siva sova spoznati, kaj se pravi pred očmi ljubljanskih meščanov moriti male ptiče pevce Oba sta bila na mestu ustreljena Ljubljano je počastil tudi poseben specialist, ki je priromal nekod od Žirov. Mlad fant je obdarjen z nenavadnim instinktom. Približno kar ugane, kje se klati sovražnik nasadov, sadnih dreves, rož in okrasnega drevja — namreč voluhar. Fant je nastavil dosti pasti in seveda se je ujelo vanje mnogo teh voluharjev, to je miši, ki so približno tako velike kakor podgane, le v životu so bolj kratke. Sem in tja se v te pasti ujame tudi kašen krt, kar pa za Tivoli ni nič napačnega, ker krt tudi neusmiljeno lazriva nasade v parku. R .cMjeTšhl ,j imn:o umlhw umlhwy umlhwy mu Po mestu sedaj razvažajo sadna drevesa. Na trgu so polni šotori s pomladanskim cvetjem. Pri trimostju so cele grmade gozdnega cvetja, to je planinskih zvončkov, encijana, teloha in drugega cvetja, ki pa bo vsak čas prenehalo. Na Špici čaka kopalce, oziroma tiste, ki se bodo vsak čas pričeli sončiti, lepo presenečenje. Tam se ureja namreč prava promenada ter že sade drevje in grmovje. V Ilirski ulici sade drevje in kakor smo pred dnevi povedali, preurejajo tudi park pred sodnijo. Zelenjadarji sade vse vrste solat, motovileč in regrat pa sta že na mizah meščanov. Regratu pravijo v ribniškem okraju »vigred« in odtod najbrž izvira druga beseda za pomlad, ker je regrat tisti travniški plevel, toda za želodec zelo koristen, ki po snegu prvi »ven g'e«r. V ponedeljek so Ljubljančani opazili prve lastovke. Žal, se niso ustavile v Ljubljani, temveč so letele čez mesto. Škorci pa že imajo vsi svoja gnezda in po večini v hišicah, ki so jih jim postavili v Tivoliju njihovi ljubitelji. V Tivoliju so na jesen zasadili narcise, ki sedaj že cvetejo, in tulipane, od katerih prvi pred Trubarjevim spomenikom že poganjajo popke. Sedaj sade azijske trobpnlice, mačehe, vrtne marjetice in drugo pomladansko cvetje, kakor: flokse. arabis, iberis, ki so vse bele, nizke, skalnate cvetke; japonske češnje, ki imajo zelo polne cvetove, bodo vsak čas pričele cveteti Rumena forzicija je že vsa v cvetju in kmalu bo napolnila naše parke in travnike s svojo zlato barvo. Magnolija tudi že odpira svoje cvetove. Nedeljski sneg pa je bil posebno koristen travi, ker ji je dal dovolj moče, tako da sedaj vrtovi, travniki in pašniki okoli Ljubljane krepko zelenijo. Mladina in vsi tisti, ki čutijo v svojih srcih mladost, drhte in se vesele. Tudi v Ljubljani je pomlad in letošnja je posebno lepa. Napredek mariborskih planincev K občnemu zboru Slov. planinskega društva v Mariboru Maribor, 31. marca. Mariborski planinci so imeli redni letni obč. zbor. Obisk sicer ni bil najboljši, vendar pa ne kaže po njem presojati mariborskega planinstva. Poročila, ki so jih podali na občnem zboru predsednik inž. Šlajmer, tajnik Gajšek in blagajnik Soršak, so pokazala, da se je med Mariborčani zanimanje za planinstvo v lanskem letu nenavadno dvignilo. Predsednik inž. Šlajmer je v svojem poro- Ubijalca inž• Peklarja obsojena t Inž. Adolf Peklar V sredo je bila pred sodiščem v Kruševcu razprava zaradi umora rudarskega inženirja Adolfa Peklarja, ki je bil zaposlen pri angleški družbi v Kopaoni-ku. 7. januarja tega leta sta ga, kakor smo že obširno poročali, napadla z noži dva rudarja. Adolf Peklar je na smrtonosnih ranah umrl v belgrajsiki bolnišnici 12. januarja. Pred sodniki sta stala zaradi tega zločina 30-letni Ivan Novakovič in Velike Barne pri Bjelovarju in 20 letni Jovan Majkič iz Male Ruj-ške v Bosni. Obadva obtoženca priznala svoj zločin. Oba se ga tudi kesata. Ivan Novakovič je razlagal težavno življenje rudarja. V Kopaoniku je imel kot kvalificiran delavec 45 din na dan, premija pa je znašala od začetka 7 din dnevno, ki jo je pa Peklar znižal na 5 din, dočdm je Slovencem dovoljeval isto nagrado. Majkič pa je imel preko 6Voje mezde 35 din samo 2 din premije. Oba obtoženca — tako izpovedujeta dalje — sta šla k Peklarju v pisarno proti temu protestirat, ta pa jih je poslal k ravnatelju Dixonu. Rudarja pa nista šla, češ da to ne bi pomagalo, in ker sta, kakor pravita, menila, da je Peklar v tem oziru popolnoma neodvisen. Potem sta pila okoli po Belem brdu, pri čemer se jima ic pridružil tudi Slovenec Ivan Brecelj, ki je tudi trdil, da Peklar ne izplačuje pravično premije, čeprav je njegov rojak, ter je psoval inženirja. Priča Brecelj pa to pred sodiščem zanikuje. V tem stanju sta obadva srečala na cesti Peklarja in zazdelo se jima je, kakor sta rekla, da je segel v žep po revolver. Ko sta se mu približala, sta ga po rudarsko pozdravila: »Srečno!«, potem pa sc z nožema vrgla nanj. Priče so izpovedale, da so se premije dajale v višini od 2 do 11 din po kvalifikaciji delavca. Neka — Pri motnjah v prebavi, pri napetost!, vzdihovanja, zgagi, povzročeni po težki zapeki, je zelo primerno vzeti na večer pol kozarca naravne »Franz-Joselove« grenke vode, zjutraj na tešče pa isto množino. Prava »Franz-Josefova voda se izkazuje vedno kot popolno zanesljivo sredstvo za čiščenje črev. Ogl. reg. S. br. 30474/35. priča je trdila, da je Majkič, preden je stopil k Peklarju v pisarno, Peklarja grdo psoval. Druga priča je dejala, da so rudarji bili nezadovoljni s premijami, ki jih je dajal Peklar po osebni uvidevnosti. Po govoru državnega pravdnika in zagovornikov je sodišče obsodilo Ivana Novakoviča na 18 let robije, Jovana Majkiča pa na 17 let. Državljanske pravice pa izgubita oba za vse življenje. Obsojena sta tudi, da plačata 20.000 din očetu pokojnega inženirja. V obrazložbi pravi sodišče, da sta umor popolnoma premislila. čilu orisal splošni položaj našega planinstva, omenjal je včlanjenje v mednarodni uniji, delo slovenske asociacije, govoril je o naši planinski zakonodaji, potem pa se je bavil z domačimi planinskimi zadevami. Mariborsko društvo je v gmotnih težavah. Pripravlja se gradnja kapelice pri Mariborski koči, za katero je zbranih že din 33.000. Svet za kapelico je odstopila gospa Robi-čeva brezplačno. Gradnja se bo letos začela ter bo kapelica v surovem stanju dovršena. Zelo zanimivo je bilo poročilo tajnika Gajška. Društvo ima 2 častna, 16 ustanovnih, 915 rednih članov ter 447 članov mladinskega odseka. Razveseljivo se je dvignil mladinski odsek, ki je napredoval za 302 nova člana. Planinstvo so zadele nove odredbe železniškega ministrstva, ker nova tarifa ukinja nekatere dosedanje ugodnosti. Tako je sedaj vezana ugodnost polovične vožnje na 10 dnevno bivanje, poprej je veljalo 7 dnevno. Ugodnost pa velja tudi samo za obiskovalce, ki pridejo iz oddaljenosti najmanj 200 km. Razen tega je neprijetno, da ne more potrditi več bivanja oskrbnik koče, ampak županstvo pristojne občine. Vse pohorske postojanke pa spadajo pod občine na vznožju Pohorja. Velik je bil lansko leto obisk v kočah. Mariborska koča prednjači s 7040 obiskovalci in 3502 nočninami. Veliko leto- viščarjev je bilo lani iz Madjarske in Avstrije. Nova cesta na Pohorje je na obisk Mariborske koče zelo ugodno vplivala. Pri koči se je zgradila garaža in uredil prostor za parkiranje avtomobilov. — Koča na Klopnem vrhu je zabeležila nazadovanje obiskovalcev. Je to splošen pojav na Srednjem Pohorju, ker se tok obiskovalcev vse bolj usmerja v zapadne predele. Od 2477 obiskovalcev v predlanskem letu jih beleži koča lani samo 1850. — Najzapadnejša postojanka — Sen-jorjev dom — se zelo lepo razvija. Število obiskovalcev se je dvignilo na 3288, prenočnin pa na 2272. Zlasti v zimskem času je bila postojanka vedno popolnoma zasedena. Razvija pa se tudi obisk v poletnem času ter postaja Senjorjev dom že izrazita letoviščarska točka. Dvignil se je obisk z uvedbo stalne avtobusne zveze s kolodvora v Ribnico. — Zadnja — najmanjša društvena postojanka Sv. Pankracij na Kozjaku beleži lep napredek. Obisk se je dvignil na 1090 oseb. Poleg koče so zgradili pokrito verando. — Izmed odsekov je najbolj živahno deloval alpinistični pod vodstvom Mirka Lorgerja. Odsek se je ustanovil 30. avgusta lanskega leta, pa je priredil med tem časom 8 poučnih izletov v dolino Lobnice, kjer so se člani vadili v začetnih vajah plezalne tehnike. Priredil je tri izlete na Senjorjev dom, organiziral reševalno službo v zimskem času, priredil je klubsko tekmo v slalomu ter v Mariboru tri javna in 8 internih predavanj. Mar-kacijski odsek pod vodstvom g. Hribarja je opravil vrsto novih markacij. Blagajnik Soršak je obrazložil gmotne težave društva; o novem proračunu je poročal dr. Rojko. O Planinskem Vestniku je obširno poročal njegov urednik dr. Tominšek. Zlati jubilej zvestega službovanja Prokurist tvrdke Schncider & Verov-šek gosp. Peter Jenko obhaja danes zlati ju-■ ^mm^sm bilej, odkar službuje JHI iSlil W celih 50 let tako rekoč ™ tPt pri eni in isti hiši. Ro- dil 6e je 22. februarja 1874 v Lienzu na Tirolskem, kjer je njegov oče bil železničar. Kot šestletni deček sc je s svojimi starši vrnil v Ljubljano, kjer je bil njegov oče doma. Leta 1888 se je mladi Peter šel učit v železninarsko trgovino Karla Kavška na Dunajski cesti. To je bilo natančnop red 50 leti. Leta 1898 pa sta Kavškovo trgovino kupila njegova pomočnika gg. Schneider Josip in Verovšek Jurij. Od tedaj je do danes minilo 40 let in Peter Jenko je ostal pri novih gospodarjih. Svojo službo je prekinil le enkrat, ko je moral k vojakom. L. 1905 se je jubilant poročil i gospo Minko, hčerko ljubljanskega litografa Černeta. Še enkrat je moral zapustiti družino in službo, ko je leta 1914 moral v vojsko. Služboval je v Pfemyslu, kjer je bil leta 1915 s padcem trdnjave ujet. Leta 1918 pa je pobegnil iz ujetništva ter se vrnil domov. Leta 1932 so mu sedanji šefi dali prokuro in je od tedaj prokurist te tvrdke. G. Peter Jenko je znan po vsem Slovenskem, ker je strokovnjak za poljedelske stroje. Tukaj ga je spoznala skoraj vsa dežela. Vzgojil je celo vrsto že-lezninarekega naraščaja, izmed katerega 60 nekateri že samostojni trgovci, drugi pa ugledni pomočniki. Ob takem jubileju je vsekakor dolžnost javnosti, da čestita možu dela in zvestobe, čestita pa tudi lastnikom podjetja, ker tak jubilej ni v čast lc nameščencu, marveč tudi gospodarju. In današnja doba potrebuje takih zgledov. Drzen vlom v Ptu'u Pretečeni torek dopoldne okrog devetih je bilo na Vičavi, občina Ptuj, vlomljeno v stanovanje poverjenika finančne kontrole g. Kunca Franja. Vlomilci so odnesli veliko perila, moške obleke, nekaj zlatnine in nekaj denarja. Skupna škoda znaša nad 4000 dinarjev. Vlomilci so morali biti dobro poučeni o domačem hišnem redu, ker so vdrli v stanovanje v času. ko so vedeli, da je g. poverjenik v službi, njegova soproga pa na trgu. Stanovanje je bilo odprto z vitrihom. Nekateri so videli tri ali štiri moške korakati ob tem času proti bližnji hosti, kjer so pozneje našli umazano moško perilo, znak, da so se vlomilci preoblekli. Upamo, da se bo orožništvu posrečilo izslediti tatove. KINO SLOGA Telefon 27-30 Danes nepreklicno zadnjikrat »CHARLIE CHAN V EGIPTU« Tajnosti faraonove grobnic« Džemaluddin Čauševič Sarajevo, 30. marca. Smrt upokojenega Reis-ul-LIlema, vrhovnega verskega poglavarja muslimanov, je žalostno odjeknila po vsej Bosni in Hercegovini. V vsem svojem življenju je bil tako izrazita osebnost in nezlomljiv značaj, da se čutimo dolžne, seznaniti z njo tudi naše bralce. Rodil se je 28. decembra 1870 v majhni bo-senski vasi Arapuši blizu Bosanske Krupe. Prvo izobrazbo je dobil od svojega očeta, nižjo versko šolo pa je obiskoval v Biliaču. Leta 1887 je odšel v Carigrad v gimnazijo, potem pa na islamsko bogoslovno fakulteto Daru Funun. Ko je to dovršil, 6e je vpisal še na pravno fakulteto. Tik po absolutoriju je prejel brzojavko, da mu je oče umrl. Po 17 letih bivanja v tujini se je tedaj vrnil nazaj v svojo rojstno Bosno, kjer je I. 1903 v Sarajevu prevzel mesto učitelja arabskega jezika na tamošnji veliki gimnaziji, čez dve leti je bil že imenovan za člana muslimanske verske uprave (Ulema medžlis). Leta 1909 je bil postavljen za rednega profesorja šerijatske šodnijske šole v Sarajevu. Radi sporov s takratno avstrijsko oblastjo se je leta 1912 temu mestu odpovedal. Naslednje leto se je dotedanji verski poglavar muslimanov šarac odpovedal svoji časti in hod-žinska kuri.ja je avstrijski oblasti med tremi kandidati predlagala tudi čauševiča in sicer kot prvega. Po mnogih zapletljajih in obotavljanju s strani avstrijske oblasti je bil slednjič, le potrjen in v začetku leta 1914 slovesno ustoličen za Reis-ul-Ulema Bosne in Hercegovine. Kmalu po njegovem ustoličenju je izbruhnila svetovna vojna, ki je do temeljev zamajala konservativne običaje in starodavne socialne odnošaje med muslimani. Tedaj in čauševič vsemu muslimanskemu življu priporočal, naj se sprijazni z novimi življenjskimi oblikami. Muslimanskim ženam je svetoval, da op ust e »feredžo< (zagrinjaio čez obraz) in naj gredo v tovarne. S tem svojim nastopom si je med konservativnimi muslimani nakopal veliko na- sprotnikov, toda to ga ni motilo v prepričanju, da mora tudi življenje muslimanov postati sodobnejše. Vse do leta 1929 je ostal vrhovni poglavar muslimanov za Bosno in Hercegovino. Tedaj pa je takratni Živkovičev režim predpisal novo ustavo islamske verske zajednice in čauševič naj bi postal verski poglavar muslimanov za vso Jugoslavijo. Ker pa so mnoga določila te ustave okrnje-vala vensko avtonomijo muslimanov, se je čauševič od začetka veliko trudil za izpremembo te ustave, ko pa se mu ni posrečilo, je zahteval od takratnega pravosodnega ministra dr. Srekiča, naj fa upokoji. Nosilcem takratnega režima Zivkovi-u, Srskiču in banu drinske banovine Velji Po-poviču nikakor ni šlo v račun, da bi čauševič kot upokojeni Reis-ul-Ulema prešel v krog opozicio-nalcev. šele 11. aprila leta 1930 je bil na ponovno zahtevo upokojen, ob tem pa mu je režim napravil še to krivico, da mu je skoraj za polovico zmanjšal pripadajočo pokojnino. Ko se je čauševič iz Carigrada vrnil v Bosno, je takoj opazil, kako v lastno škodo so muslimani kulturno zaostali. Ker so do tedaj bosensko-her-cegovski muslimani pisali izključno v arabski pisavi, je on izdelal neko novo abecedo, sestavljeno iz arabske abecede in latinice. V tej pisavi je prvi začel izdajati muslimanske vereke knjige v hrvatskem jeziku za muslimane, večinoma prevode. Izdal pa je tudi več izvirnih del v hrvatskem jeziku. Najnovejše njegovo delo pa je »Ku-ran časni« (glavna muslimanska verska knjiga), ki ga je Ionsko leto izdal v svoji založbi v hrvatskem jeziku. To je prvi popolni prevod »Kurana« v hrvaščini. Pozneje je opustil svojo prvotno abecedo in fte popolnoma oprijel latinice. Na njegovo pobudo so bile tiskane prve muslimanske knjige in prvi časopisi v hrvatskem jeziku. Deloval pa je tudi pri mnogih časopisih in revijah, zlasti pri leposlovnem časopisu »Behar«, sam pa je izdajal in urejeval verske liste »Tarikc, »Muallim«, »Miebahc in mnoge druge. Deloval je tudi na prosvetnem polju. Spada med ustanovitelje največjega muslimanskega kul- turnega društva »Gajret«, ki se je v novejšem času izpremenilo v erhsko-muslimansko društvo. Po vojni pa je z mlajšim muslimanskim izobražen-stvom ustanovil kulturno društvo »Narodna uzda-nicac. Vseskozi je užival neomejeno zaupanje v vseh muslimanskih krogih. Po svojem trdnem i.n nezlomljivem značaju in nikdar počivajoči delav. nosti pa je bil priljubljen tudi med drugoverci, zlasti v Sarajevu. Rahmetli Reis-ul-Ulema hadži Džemaludin čauševič (tak je bil njegov polni naslov) je za svojih živih dni izrazil željo, da bi bil pokopan na pokopališču Hambina Carina. Islamske versko oblasti pa žele, da bi bil pokopan na dvorišču Be-gove džamije v Sarajevu, kjer so pokopani najuglednejši muslimani. Rahmetli Reis-ul-Ulema zapušča ženo in sinova Halida, slušatelja filozofije, in Kemala, dijaka v gimnaziji, in hčere Šefiko lianumo, poročeno Mcšinovič, Halido, Nadžijo in Si do. Kakšen ugled je rajnki užival v Bosni in Hercegovini, je pokazal njegov veličastni pogreb. Udeležila se ga je množica nad 10 tisoč muslimanov iz Sarajeva in vse Bosne, pa tudi veliko pripadnikov drugih ver, zlasti katoličanov, do katerih je bil rajnki reis-ul-ulema zmeraj v dobrih odnošajih. Močno so bile zastopane tudi javno oblasti, tako prometni minister Mehmed Spaho, ministrskega predsednika je zastopal podban drinske banovine g. Krečkovič. pogreba so se udeležili tudi bivši ministri: dr. Branko Kaludjerčič, dr. Avdo Hasanbegovii, senatorja: Hrasnica in Hadži-hasanovič, sarajevski župan, zastopniki vojske, poslanci, člani vakufskega zbora, dolga vrsta kulturnih in dobrodelnih društev, zlasti močno je bilo zastopano hrvatsko kulturno društvo »Napredak<. Sprevod je šel izpred državne bolnišnice po glavnih sarajevski ulicah do Begove džamije, kjer je bilo truplo z vsemi častmi islamskega obreda pokopano med veljaki muslimanov. Družina je ob hudem udarcu prejela številne brzojavne in pismene izraze sožaija iz Jugoslavije, pa tudi iz inozemstva. Med drugimi je sožaija izrazil tudi vrh-bosanski nadškof dr. Ivan Šarič. Drobne novice Položnice prilagamo današnji številki /Slovenca« za vse p. n. naročnike, da z njo poravnajo naročnino od 1. aprila 1938 dalje, predvsem pa. da nam nakažejo morebitne zaostanke. Vljudno prosimo vse naše cenjene naročnike, 4a se položnic čim prej poslužijo, da ne bo ovir pri dostavljanju lista, ter da si z rednim plačilom zagotove pravico do >Sloven-čeve« smrtno-nezgodne podpore. — Številka čekovnega računa za »Slovenca« je 10.650. S »Slovenčevo« položnico lahko poravnajo naročnino tudi p. n. naročniki »Ponedeljskega Slovenca«, vendar pa )e zato potrebno, da na vrhu položnice to posebej označijo. Cene dnevniku „Slovenec" tuzemstvo: mesečno.....din 25.— letno.....din 300.— inozemstvo: mesečno ..... din 40.— letno.....din 480,— Tuciak Julius. Die Liturgie als Quelle ostlicher FrOmmigkeit, 148 str., vez. 34 din. — Dom likovne umetnosti v Zagrebu. Konec letošnje jeseni bo v Zagrebu odprt dom likovne umetnosti, ki bo stal na Trgu kralja Petra. Sedaj so že pričeli preurejevati park na tem Irgu. Dom likovne umetnosti bc zgrajen po zamisli mojstra Ivana Meštroviča Banska uprava savske banovine in zagrebška mestna občina sta dali za ta dom podporo vsaka po pol milijona dinarjev. Hrvatje pa pričakujejo podporo tudi od drugih ustanov. Upajmo, da bomo istočasno kakor Hrvatje dobili tudi Slovenci podoben dom v Ljubljani, — Brezposelnost v Jugoslaviji. Meseca februarja je iskalo po podatkih osrednje Borze dela v Bel gradu zaposlitev pri vseh javnih borzah dela v Jugoslaviji 35.000 moških in 7084 ženskih delavcev. Z drugimi brezposelnimi, ki so bili ugotovljeni že meseca januarja, bi bilo v Jugoslaviji sedaj 87.650 oseb obojpga spola brezposelnih, po odbitku tistih, ki so dobili meseca februarja delo. pa je v državi ostalo brezposelnih 35.647 moških in 6798 žensk. Dne 1. marca je bilo na vseh javnih borzah prijavljenih kot brezposelnih 36.645 moških in 6699 žpnsk, skupno 43.344 delavcev, kar bi predstavljalo končno stanje brezposelnosti v državi. Meseca februarja je dobilo podporo 33.063 oseb v skupnem znesku 4,966.000 din. Danes ob 16., 19.15 in 21*1) uri Najgrandioznejši visokoalpinski film Louis itenkei Klic Matterhorna 5 h iMo SI LVUIS licilncl po romanu: „Der Kampf ums Matterhorn" Telefon 22-21 1 Koledar Petek, 1. aprila: Hugo, škof; Venancij, škof, niuč. Sobota, 2. aprila: Frančišek Pavlanski; Leopold G. Novi grobovi ■j- V Avberu pri Tumaju je 29. marca v visoki starosti 88 let mirno v Gospodu zaspala gospa Vincencija liček roj. Kante, mati tamkajšnjega župnika g. Virgila Ščeka. Naj ji sveti večna luč! Žalujočim naše iskren" sožalje! -f- Na Vrhpolju pri Kamniku je včeraj za vedno zatisnil svojo oči gospod Franc Trobevšek, posestnik in lesni trgovec. Pokopali ga bodo v soboto ob 5 popoldne na farnem pokopališču v Nev-Ijab. Naj v miru počival Žalujočim naše iskreno sožalje! Osebne vesti — Nov specialist psihiatrije. Dr. Miroslav Hribar, zdravnik v bolnišnici za duševne bolezni v Ljubljani, je pretekli teden napravil izpit za specialista psihiatrije. Iskreno čestitamo! — Na tehnični fakulteti zagrebške univerze je bil diplomiran za strojnega inženirja g, Zor Stane iz Šiške; diplomski izpit za arhitekta-inženirja pa jc z odliko napravil g. Bernard Znuderl. Čestitamo! Odvetnik dr. Gustav Rosina se le s svoio odvetniško pisarno preselil v hišo gospe Levakove v Brežicah štev. 7 poleg gostilne Kern (hotela Adamusl — Tujskoprometni leča j v Sv. Lovrencu na Pohorju. V izvedbi tamošnjega tujskoprometnega društva ter na pobudo in v sodelovanju s tujsko-pi-ometno zvezo ^Putnik« v Mariboru priredi kraljevska banska uprava enodnevni tujskoprometni tečaj, ki bo v četrtek, dne 7 aprila, v dvorani hotela »Jelen v Sv LovrTrgo-vački vesnik«: in leta!; .Nakon zabranet, ki je bil tiskan v tiskarni -Merkantilo v Zagrebu. — Za izlet v Belgrad k nogometni tekmi Jugoslavija—Poljska z odhodom iz Ljubljane 27. aprila ob 20 sprejemajo prijave vse bUjetarne Putnika« v Ljubljani do sobote ob 18, v Kranju in na Jesenicah do 12 istega dne. Za vstopnice je preskrbljeno — Jugoilovan-ilca knjigarn« v Ljubljani priporoča sledeče novosti: Ranghn Adalberl, VVelt, das pwige Reich Im Kampf der Znit, str. 202. vez. 65 din. — Burger Tiberim. Der Helland der Welt, I. dol, Vom Auftreten d .-s Tiiuters bis /.um Ab-srhluss der Bergpredigl, sir 341, nevez. 58 din. Ehrenborg Ferdinand, Franz von S:ilos als VorbiM und Lehroi, 256 sti.. vez 58 din. - Frank Fr. Dr., Die Erneuerung der \Virtschatt. 114 str., nevez. 25 din. — Garrigon-Lagrunrie, Der Sinn f ti v din Geheimnis und das Hell-Dunkel les Geisto.s, Natur und Cbernntur, 310 4r., vez 9! din. — Grrslrr Villanova Thorras, Kurze Blbllsche Realkonkoi--danz, 611 str., vez. 82 din. — llnrselare ran Ve-nan/ius Von der Betrnchtung zur Beschauung un-ler dem Sohulze Marlens. 237 str, vez. 10 din. — Schneider Frirdrich. Delne Kinder und Pu. Sieb zic erliutcrte F .tile falscher und rlehliger Kinder-erziehung fllr die Iland der Elteru und Krzieher. str vez 16 din. -- Sertillanges .4. D., Das Wunder der Kirche, Die Ewlgkeit In der Zeit, ''31 str, vez. 51 din. — Soniergeid ranim, v.hri-«tus lebt in mir. BetiarhUingen fiir Freunde der Lituraie und Opforseelen. 132 str., vez 58 din. — Tožba »Tate« proli zagrebškemu županu odbita. Podjetje »Tata« je vložilo proti zagrebškemu županu dr Tecdoru Pejčiču tožbo za znesek 191.000 din, ker pri vprašanju dodelitve koncesije baje ni pravilno postopal. Zagrebško sodišče je sedaj to tožbo odbilo, in sicer že s stališča, da je dr. Pejčič postopal po svoji vesti in da zakon ne določa posebih odredb tudi v dokazanih primerih subjektivne krivde. — Pri zaprtju motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef grenčice«. Ljubljana V petek, dne 1 aprila 1938 Gledališče Drama. Petek, 1 aprila: Zaprto. — Sobola, 2. aprila: Veronika Deseniška. Gostuje Bogomila Nučič iz Zagreba Izven. Znižane cene. — Nedelja, 3. aprila. Firma. Izven. Znižane cene. Opeia. Petek, 1. aprila: Rigoletto. Proslava 25-letnice umetniškega udejstvovanja profesorja Osipa Šesla. Izven. — Sobota, 2. aprila: Grofica Marica. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol. — Nedelja, 3. aprila: Hoffmannove pripovedke. Izv. Znižane cene. -— Ponedeljek, 4. aprila: Vrag na vasi. Izven Prireditve in zabave Skladatelj Blaž Arnii je rojen v Lučah v Savinjski dolini Naj pivo je dovršil v Ljubljani or-glarsko šolo, nato pa ljubljanski konservatorij. Po dovršenem konservatoriju je nadaljeval študije na Dunaju ter jih tam tudi dovršil pred kakimi 8 leti. Nato je bil dalj časa na študijskem potovanju po slovanskem svetu Vrnil se je v Ljubljano poln novih zamisli, ki ga vodijo od uspeha do uspeha. Skladateljsko je izredno plodovit, znan pa je tudi kot izvajalec velikih orgelskih koncertov. V ponedeljek bo izvajal Ljubljanski kvartet njegov godalni kvartet op 16 in po zatrdilu kvartetovcev. ki poznajo to delo od prvega do zadnjega tona, bo imel ta kvartet absoluten uspeh. Poleg Arniča izvajajo člani Ljubljanskega kvarteta še Brahmsov godalni kvartet in Ceiar Franckov klavirski kvintet, pri katerem sodeluje gdč. Zora Zarnikova, ki je znana kot ena najodličnejših naših koncertnih pianistk. Opozarjamo na koncert Ljubljanskega kvarteta v ponedeljek, 4. t. m., v veliki filharmo-ničnt dvorani Podrobni spored in vstopnice so ua razpolago v knjigarni Glasbene Matice. Frančiškanska prosveta M. O. v Ljubljani ponovi v nedeljo, 3. aprila, točno ob 8 zvečer Jurčičevega »Desetega brata«. Ta priljubljena ljudska igra je pri premieri in prvi reprizi sijajno uspela in ker je bila hiša obakrat popolnoma razprodana, se je uprava odločila kljub visokim režijskim stroškom za ponovitev po znižanih cenah. Predprodaja vstopnic po 6, 4, 3 in 2 din v pisarni »Pax et bonum« v Frančiškanski pasaži. Salezijanska prosveta na Kodeljevem uprizori na tiho n-edeljo, 3. aprila, ob 19 v banovinski dvorani na Selu prekrasno versko igro s petjem >R e š e -n i k« v petih slikah [po romanu Bcn-Hur), ki se dogaja ob času Kristusovem v Jeruzalemu. Predavanja Pedagoško društvo v Ljubljani priredi drevi ob 6 predavanje »Problem vzgajanja ženske mladine«. Predavala bo ga. prof Čcmejeva v dvorani mineraloškega instituta na univerzi. Vhod pritličje, levo. Vstop prost. Klub ljubiteljev cvetlic ima drevi ob 20. svoj redni mesečni sestanek s predavanjem o vrtnicah v gostilni -»Sokol« Prijatelji kluba iskreno vab Ijeni, Vstopnine ni Sestanki Združenje Jugoslovanskih glasbenih avtorjev, sekcita za dravsko banovino v Ljubljani, sklicuje sestanek svojih članov za ponedeljek, dne 4 aprila ob 18 v posebno sobo restavracije »Zvezda« Z o/.i-rom na glavno skupščino UJMA. ki bo 6. aprila t. 1 v Zagrebu, je udeležba važna. Prof, Osterc, Prelo-vec. Stritof. Združenje jugoslovanskih inženirjev in arhitektov, sekcija Ljubljana, opozarja ponovno na 6voj letni občni zbor, ki bo v soboto, dne 2. aprila, ob pol 20 v novih društvenih prostorih na Kongresnem trgu 1-11., levo. in vabi na polnošlevilno udeležbo. Fantovski odsek Ljtlbljana-mesfo. Drevi ob 8 bo v društveni sobi v Vzajemni zavarovalnici Izredni sestanek, katerega se morajo udeležiti vsi redni in prehodni i^nni. Kino Kino Kndeljevo. Tel il-64 Drevi in jutri ob 20. dva velelilma Lord Vehon. Zgodovinska bitka l>rl Trafnlgnru. iz kntpre je vzklil angleški imperi j Pntrola. radio v službi policije. Borba z gangsterji Lekarne Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoll. Tyr-ševa c. 6; mr. Hočevar, Celovška 62, mr. Gartus, Moste. Zaloška <\ Modna revija pri Souvanu Modne revije smo Ljubljančani doslej gledali le v zvočnih tednikih in dvakrat na velesejmski prireditvi. Od ljubljanskih veletrgovcev pa se doslej še nihče ni opogumil s to brez dvetna najbolj učinkovito in uspešno reklamno sorto. Zato pomeni za ljubljanski elegantni svet modna revija. ki jo te dni prireja ugledna tvrdka Souvan na Mestnem trgu, pravcato senzacijo. Tvrdka Souvan otvarja zdaj svoj lastni modni salon, v katerem bo izdelovala damske in moške kroje samo po meri. Salon bo vodil g. Ferdinani Sever, ki je eno leto študira) na krojni akademiji in prakti-ciral v nekaterih vodilnih inozemskih salonih. G. Sever je tudi izdelal vse modele, ki jih predvajajo na modni reviji. Da je ljubljanski elegantni svet dostopen za takšne prireditve, kaže obisk^ modne revije. Do sobote so že oddani vsi sedeži, ki jih ni malo. Med gledalci prevladujejo seveda dame vseh starosti, pri večernem predvajanju pa ne manjka tudi ljubljanskih gospodov-eleganov. Saj pa Je res užitek gledali krasne modele damske in moške mode, ki je to pomlad prekosila vsa pričakovanja. Med damskimi oblačili zbujajo posebno pozornost krasni kostumi, plašči in kompleti, med moško garderobo pa je treba vsekakor omeniti frak in pa zlasti posebnost, ki jo je v Ljubljani redko videli, — plašč k fraku. Vsi modeli so izdelani v blagovih, ki jih ima na zalogi tvrdka Souvan, ter krojeni v diskretni eleganci, ki dokazuje velemesten nivo podjetja. Modeli žanjejo tople aplavze navzočnih. obiskovalci odhajajo nad vse zadovoljni in v mislih krojijo svoje proračune po željah, ki so se jim rodile na modni reviji. Revija se predvaja še dane«, v soboto, in ponedeljek ob 5 in pol 9 ter v nedeljo ob 11 dopoldne, ob 4 in pol 9. Tvrdki Souvan in njenemu modnemu salonu je treba k tej ree uspeli modni reviji čestitati 1 * 1 Peti postni govor prevzvišenega knezoškofa bo drevi ob sedmih po križevem potu. Ljubljanski verniki vliudno vabljeni! 1 Ordinacije. Jutri, v soboto, zjutraj ob 7 bo v ljubljanski stolnici delil višje rede ljubljanski škof dr. Gregorij Rozman, in sicer: subdiakonat 13 bo-goslovcem in diakonat 28 bogoslovcem, 1 Pojasnilo AA k izjavi akademskih društev o letalen »združene akademske mladine«.. Ker bi po obliki, v kateri so bila navedena akademska društva, med njimi AA, utegnil kdo napačno tolmačiti pomen AA, izjavljimo: »Akademska akcija za izpopolnitev univerze« je propagandna vse-akademska organizacija, katere namen je pospe-( Sevati izpopolnitev slovenske univerze. Za AA: Fišer Franc, t č predsednik 1 ProJ, O. Šest, naš najagilnejš! gledališki človek, ki se poleg velikega dela * gledališču udej-stvuje pri najraziičnejših društvih in pomaga s svojimi bogatimi izkušniami in obsežnim znanjem, proslavi danes 25 letnico svojega umetniškega dela. Popularno opero »Rigoletto« je jubilant z vso skrbjo in ljubeznijo pripravil za svojo slavnostno predstavo v najboljši zasedbi, ki je pri nas sploh mogoča. Prvič poje Gildo na našem odru gdč. Nollijeva in prvič dirigra opero naš najmlajši skladatelj, dirigent g. Žebre. Tenorsko partijo poje g. Gostič, na- DANitLLE DARRIEUX: ZLATO NA ULICI KINO MATICA I slovno g. Primožič, basovsko g. Betetto in M. Rus, tako da bo predstava v vseh ozirih na višku. Vstopnice so na razpolago pri operni blagajni. 1 Ljubljanske meščanske šole zapojo v nedeljo dopoldne ob pol enajstih v frančiškanski dvorani kar 28 narodnih in umetnih pesmi, da pokažejo svoj napredek v petju v tekočem šolskem letu. Še prav posebej opozarjamo na prireditev starše in vse prijatelje meščanskošolske mladine, da javno pokažejo zanimanje za napredek svojih otrok. Vstopnice prodajajo vse nastopajoče šole v svojem okolišu, na dan prir^iitve pa jih dobite pri blagajni. 1 Proslava »Dneva naraščaja Rdečega križa« bo v Ljubljani letos na cvetno nedeljo, 10. aprila, v veliki filharmonični dvorani od pol 11 do 12 dopoldne Obsegala bo akademijo, ki bodo na njej sodelovali skoraj vse v naraščaju Rdečega križa organizirane Ijublianske šole. Prosvetni odsek sekcije pri dravskem banovinskem odboru društva Rdečega križa je opravil zanjo domala že vse predpriprave. Šolski odbori so tudi že večinoma naštudirali najavljene točke zelo pestrega programa. Cenjeno občinstvo že danes opozarjamo na to prireditev. 1 Prireditve v času XX. Mednarodnega kato-leškega esperantskega kongresa v Ljubljani od 6. do 11. avgusta 1938 pod pokroviteljstvom prevzv. g. knezoškofa ljubljanskega dr. Gregorija Rožniana in častnega odbora pod predsedstvom g. bana dravske banovine dr. Marka Natlačena. Od 6. do 16. avgusta: razstava slovenske umetnosti, 7. avg. mednarodna revija narodnih noš, od 8. do 11. avgusta: mednarodni sejem znamk, od 6.—16. avg.: Tujsko prometna razstava, koncert slovenske narodne pesmi (čas še ni določen), razne akademije, konference itd. Vsi, ki bi bili pripravljeni sodelovati pri prireditvah, naj se pismeno priglase in obrazlože svoje želje na naslov: Tajniku Krajevnega odbora za XX. medn. kat. esperantski kongres, Ljubljana, Reslova 29. 1 Lepe in dobre moške obleke lastnega izdelka priporoča po zelo zmernih cenah A. Kune, Ljubljana, Gosposka ul. 7. 1 Ivan Čargo, znani naš slikar, govori in vodi drevi ob 6. na razstavi Galanda, Maleš, Mušič v Jakopičevem paviljonu o temi: Kako gledamo umetniške razstave. 1 Vse nekdanje gimnazijske lovariie in lova-rišice umrlega Bojana Pavliča vabimo, da se zbero ob pol 4. pred njegovim domom Resljeva 24. — Bivši sošolci. 1 Ščuke in sardelice, izredna cena 10 din za kg, prodaja danes Ogrinc, »Riba«. Kamnih Finžgarjev pasijon se uprizori v nedeljo, dne 3. aprila, drugič. Prva predstava je bila pred polno dvorano. Ker vlada veliko zanimanje za pasijon, si vstopnice še pravočasno oskrbite v trgovini gosp. K. Albrehta na Glavnem trgu. Opozarjamo, da se bo predstava začela točno ob pol 4, dočim se je zaradi nepričakovanih težkoč zadnjo nedeljo močno zakasnila. Tudiodmori bodo kar moči skrajšani. Igralci se opozarjajo, da je obvezna vaja za pasijon drevi ob pol 8. Dr. Stojadinovič v Splitu Split, 31. marca AA. Nocoj so se predsednik vlade dr. Stojadinovič s svojo gospo, vojni minister general Ljubomir Marič, finančni minister Letica minister brez listnice dr. Niko No-vakovič in minister za telesno vzgojo naroda dr. Vjekoslav Miletič udeležili večerje, ki jo je priredila garni/.ija pomorskega oporišča v Divuljah. V spremstvu predsednika vlade je bil njegov kabinetni šef dr. Dragan Protič. Predsednik vlade dr. Stojadinovič si je danes dopoldne ogledal v družbi ministra brez listnice dr. Novakoviča Jadransko ladjedelnico in ladje, ki jih tam grade in popravljajo. Tako si je ogledal novi parnik jadranske plovidbe jšumadijo« in finančne patruljne ladje 5>Kra-ljica Marija«, »Princesa Ulga« in parnik sOple-nac«. Danes dopoldne sta si ministra general Marič in Letica ogledala šibenik in Lozovac ter tumkajšnjo tovarno, nato sta se vrnila v Split. Dr. Stojadinovič je danes ob 12.50 sprejel deputacijo splitskih gospodarstvenikov, ki sta jih vodila bivši ban dr. Tartaglia in predsednik zbornice za TOl v Splitu Muli šerič. Dr. Stojadinovič je zastopnike primorskega gospodarstva zelo prisrčno sprejel in se i. njimi mudil dalj časa v razgovoru, zanimajoč se za vsa gospodarska vprašanja. Pri tej priliki je predsednik zbornice za TOl g. Šerič izročil predsedniku vlade obširno vlogo. V Španiji Saragosn, 31. marca. AA. (llavas) Splošno ofenzivo nacionalističnih čet označuje včeraj občutno napredovanje na vseh črtah od severa do juga. Severnovzhodno od Huesce so čete generala Solchanga prodrle ti oreke Essere, severno od aragonskega prekopa, in se združile s četami generala Moscarda. Se prej so čete generala Moscarda zavzele Monzon in stoje pred Bincfarom (20 km vzhodno od reke Cince), važnim prometnim vozlom med Huesco in Lerido. Armada generala jague je prodrla včeraj popoldne do Leride in vzdržuje zvezo s kolonami generala Garcieva, ki so prodrle v pokrajino Taragono, vzhodno od Caspeja. Pri Alcanizn stoje čete legionarjev. Prodrle so bile do same ceste Alcaniz—Valencija, oddaljene kakih 20 km od Alcaniza. čete generala Hrande stoje nekoliko južneje, in siccr ob isti cesti Alcaniz—Valencija in na Sierri de san Marcos v pokrajini Castellon. Zaradi dosedanjega uspeha nacionalističnih čet potika fronta skoraj v ravni črti južno od Teruela do Leride nato pa spet v ravni črti od Leride do Jacc. Najbolje se uspeh generala Franca vidi v tem. da je 9 marca potekala fronta takole: Jata— iluesca—Saragosa—Carinella— C.alamoca—Tcruel. V treh lednih so čete generala Franca dalje prodrle in prehodile daljšo pot, kakor jim je treba s sedanje fronte do morja. Kapital iz Španije hiti na varno Rim, 31. marca. AA. (Štefani) Po vesteh iz Perpignana se iz rdeče Španije hitro umika industrija in velika trgovska podjetja. Demontirane so že vse tekstilne tovarne in deli teh tovarn so že v Južni Franciji. Tovarne v bližini francoske meje se pripravljajo na odhod v južno Francijo. Kronski svet v Romuniji Razpust političnih društev Bukarešta, 31. marca. AA (Rador) Snoči je izšel kraljevski dekret o ustanovitvi kronskega sveta, člane kronskega sveta bo kralj imenoval s posebnim odlokom iz vrst nekdanjih veledo-stojanstvenikov države, cerkve, vojske itd. število članov kronskega sveta ni omejena Kronski svet se bo sestaja! pod predsedstvom kralju Karela, kadar se bo zdelo vladarju potrebno, da sliši mnenje kronskega sveta o izredno važnih vprašanjih, člani kronskega sveta bodo lahko opravljali in prevzemali izredna poslanstva začasnega značaja. Imeli bodo čin ministra brez porlfelja. Doslej so imenovane tele osebe za člane kronskega sveta: patriarh Miron Crislea, maršal Averefccu, maršal Prejan, general Vaitojanu, Vajda Vojevod, Mironescu, Jorga, Angelescu, Tatarescu, Argetojanu, general Ernest Bali. Izredni kraljevski dekret, ki so ga podpisali predsednik vlade Miron Christca, notranji, pravosodni in vojni minister, odreja, da se vsa društva, skupine in stranke, ustanovljene za propagiranje političnih idej, razpuste in se ne smejo na novo ustanoviti. V bodoče ne bo smela delovati nobena politična organizacija pod nobenim pogojeni, razen v primerih, ki bodo navedeni v posebnem zakonu, ki izide pozneje. Nov pravilnik o trošarinah Belgrad, 31. marca. AA. Na podlagi določb finančnega zakona za leto 1938/39 in na podlagi čl. 75 zakona o državni trošarini je finančni minister predpisal pravilnik o spremembah in dopolnilih v pravilniku za izvrševanje zakona o državni trošarini. Uredba med drugim predvideva, da določbe glede prodajanja sladkorja brez trošarine, ki veljajo za bivšo Hrvatsko in Slavonijo, od sedaj naprej veljajo tudi za ozemlje bivše Srbije in Črne gore. V zvezi z vpeljavo trošarine na nafto so izvršene nekatere spremembe, in »iccr v čl. 111 pravilnika za izvrševanje zakona o državni troSarini. Po teh spremembah se za naito, ki ni namenjena za predelovanje v tovarnah v mineralna olja, plača 40 din državne trošarine od 100 kg. Nafta, surova, črna in neočiščena, ki jo dobivamo v državi in se uporablja za nadaljnjo predelavo po tovarnah za destilacijo mineralnega olja, oziroma v zato pooblaščenih obrtniških delavnicah, ne zapade državni trošarini, Nasprotno, če se uporablja za druge namene, bo trošarino treba plačati, kakor je zgoraj rečeno, ali pa po kvalifikaciji blaga. Kaj se smatra za surovo nafto, o tem bo odločilo finančno ministrstvo. Za dokaz, da se bo turova nafta uporabila za nadaljnjo predelavo v tovarnah za destilacijo mineralnega olja, bodo uvozniki morali pri uvozu predložiti carinskim oblastem overovljen prepis potrdila pristojne industrijske zbornice in odobrenjc davčnega oddelka v finančnem ministrstvu. Vsak uvoznik, ki hoče dobiti to odobrenje, mora narediti prošnjo na davčni oddelek finančnega ministrstva ter prošnji priložiti potrebne dokumente. V prošnji je treba navesti tudi količine surove nafte, ki jo želi uvoziti naenkrat zaradi predelave. Navesti je tudi treba, kdaj bo uvozil to nafto ter tudi povedati, preko katere carinarnice bo izvršen ta uvoz. Na podlagi prošnje in uverenja bo davčni oddelek finančnega ministrstva uvozniku izdal odobrenje. En izvod tega odobrenja dobi uvoznik sam, drugega pa carinarnica, preko katere bo uvoz izvršen, tretji izvod pa bo dostavljen oddelku finančne kontrole oziroma stalnemu kontrolnemu organu' finančne kontrole, ki je pristojen, da nadzoruje tovarno za destilacijo mineralnega olja, oziroma prutojen, da nadzoruje obrtno delavnico za predelovanje mineralnega olja. Plen ceVshe polidh Celje, 31. marca. V neki celjski trgovini so opazili, da izginja špecerija, kar so sporočili celjski policiji. Policija je osumila nemškega državljana, 32 let starega brezposelnega mehanika Jovana S. in njegovo 18-letno priležnico Anico F„ ki živita v Celju že dve leti bcez rednega zaslužka. Pvi hišni preiskavi je policija naSla omot novih dežnikov, krasen pisalni etroj v vrednosti 4000 dinarjev, in neverjetno množino man|ših reči, sesaljk, risalnega orodja, srebrnega namiznega pribora, prekajenaga mesa, kon-serv, čokolade itd. Omot dežnikov še nI bil odvit. Policijski agentje so ugotovili, da ie bil ta omot z 20 novimi dežniki ukraden januarja meseca iz železniškega skladišča na celjskem kolodvoru. Aretirani Jovan S. je vse vztrajno zanikaval ter je le pod težo dokazov končno priznal. Pri zasliševanju je zatrjeval, da je pisalni stroj prinesel iz Avstrije, kjer mu ga je poklonil njegov prijatelj. Izdala pa ga je tovarniška številka stroja, ki je bila zasledovana že v policijskem dnevniku, ter označba tvrdke Teodor Korn iz Ljubljane, Jovan je priznal, da je ukradel stroj v Ljubljani. Tudi dragoceni srebrni namizni pribor je zagovarjal kot svojo last, ki )o je prinesel iz Avstrije. Izdali pa so ga monogrami tvrdke Slamič iz Ljubljane. Ta namizni pribor je ukradel, ko je bil začasno zaposlen pri upravljanju hladilnika pri tvrdki Slamič v Ljubljani. Risalno orodje je ukradel nekemu celjskemu delodajaleu. V skladišču tvrdke Rakusch, v bivšem mestnem mlinu, je ukradel dragocen mikroskop v vrednosti približno 15.000 din. Mikroskop je policija vzela ter ga bo vrnila lastniku. Preiskava bo dognala, odkod izhajajo še drugi ukradeni predmeti. Hrani Predstojuištvo mestne policije v Kranju ustanovljeno. Minister notranjih zadev g. dr. Korošec je izdal dne 10. marca t. 1. odredbo, da je ustanovljeno v Kranju predstojuištvo mestno policije. V področje predstojništva spada teritorij občine Kranj in Stražišža. Novoustanovljeno predstojuištvo mestne policije bo prevzelo poslovanje 15. aprila 1988. Novo pokopališče v Kranju. V sredo 30. marca je bila v občinski posvetovalnici v Kranju konkurenčna in gradbena obravnava za kritje stroškov projektiranega novega pokopališča, ki bo v izmeri 21.000 ma na hujanski strani ob stari cesti proti Šenčurju. Načrt za novo pokopališče je izdelal g. prof. inž. Vurnik. Skupno znašajo aprokslmatlvnl stroški po tem načrtu približno 865.979 din. Glede kritja stroškov se je ugotovilo, da pride kot edini konkurenčni obvezanec v po-stev župna ohčina Kranj, in sicer samo tisti del, ki bo pokopališče rabil. Občinski odbor kol predstavnik župne občine je soglasno priznal svojo konkurenčno obvezo, obenem pa tudi soglasno izjavil nujno potrebo novega pokopališča. Odbor je v načelu sprejel načrt g. prof. inž. Vurnika, glede podrobnosti v izvedbi načrta pa bo odločal za lo izvoljeni gradbeni odbor, v katerega so izvoljeni «g.: dekan Malija Škerbec, župan Karel Češenj, Fock Maks, Berjak Franc in dr. inž. Hočevar Fra-njo. Z gradnjo novega pokopališča se bo pričelo že letos. Jesenice Ljubljanska drama gostuje dne 1 aprila v Kre-k«|fjn domu na Jesenicah % izredno uspelo veeelo- iRdeče rože«, ki se z največjim uspehom igra žf ittad dva meseca v Ljubljani, Celju, Vrhniki, Trbovljah, Šoštanju, Ptuju itd. Kritike so v V6eh časopisih nadvse ugodne., Hrastnik V nedeljo, dne 3. aprila ob 4 bo v Logarjevi dvorani materinska proslava z bogatim sporedom. Pridite! IPlItl Dobrepotie Akademija. V nedeljo, dne 3. aprila bo naš marljivi fantovski odsek pokazal javnosti sad svojega neumornega prizadevanja in zimskega truda na akademiji, združeni s telovadbo vseh pododsekov. Prireditev bo po nauku ob 15 v Prosvetnem domu na Vidmu. Zaključek sv. misljona. Preteklo nedeljo se je končal v naši župniji sv. niisijon, ki je trajal deset dni. Ves ta čas je bilo po vsej dobrepoljski dolini silno živahno vrvenje našega revnega ljudstva, ki je marljivo hodilo poslušat razne versko govore. Ža zaključek sv, misljona je bila v nedeljo popoldne nad 1 km dolga procesija z Najsvetejšim, s sedmimi gg. duhovniki z g. dekanom Skubicem na čelu, banderi podružnic in godbo tukajšnjega glasbenega društva. Take velike in dolge procesije pe vidimo niti za praznik sv. Rešnjega Telesa. Nova cesta. V ponedeljek, dne 28 t. m. so pričeli z nadaljevalnimi deli nove občinske ceste v vasi Ponikva, ki bo vodila v Velike Lašče. Za to cesto je dala poleg naše občine tudi banovina znatno podporo. Hašk (Zagreb) zopet v Ljubljani Vodstvu SK Ljubljane se je posrečilo pridobiti za nedeljo, 3. aprila, zagrebške akademike, ki bodo odigrali prijateljsko tekmo s pomlajenim moštvom našegu ligaša. llašk bo prispel v Ljubljano kompleten z izjemo dveh igralcev, ki sta angažirana po zveznem knpetanu za tekmo s Poljsko. Čeprav ge ne bo poznala odsotnost dveh igralcev, zlasti ne Gajem, ki je sploh že preigran in ni v pravi formi za sedaj, vendar bodo imeli domači tem težje stališče proti gostu, ki bo nastopil z najboljšim desnim krilom Zagreba Medaričem. Ta bo delal gotovo težkofie naši obrambi in zanimivo bo gledati tega igralca, za katerega se je svoj čas vršil boj med zagrebškimi purgarji in akademiki. Tekma se bo odigrala na igrišču Ljubljane. Pričetek in podrobnosti bomo še priobčili. Reka (Vič) s Viktorija (Zagreb) Za nedeljo, 3. aorila 1988 je povabil agilni klub Reka znano zagrebško moštvo SK Viktorije na prijateljsko srečanje. Teluua obeta biti zanimiva in to tembolj, ker tudi Reka razpolaga trenutno z dobro enajstorico, ki se bo potrudda, da doseže čim lepii rezultat. SK Viktorija spada v elito zagrebških klubov. Kaj je novega v športnem svetu Olimpijske igre leta 1044 v Grd ji? Grški minister za vzgojo je izjavil, da je možno, da so vrše olimpijske igre leta 1944 v Grčiji. Grčija, tako je nadaljeval minister, ima pravico potegovati se za izvedbo olimpijskih iger leta 1944 in je zadevo prijavila olimpijskemu odboru ter se bavi točaspo s pripravami za zgradbo novega stadipna. Hoja na 10 km v olimpjiskem programu. Mednarodni olimpijski odbor je o priliki svojega zasedanja v Kairu med drugim tudi sklenil, da se prevzame v olimpijski program še hoja na 10 km. Ta panoga bo že na programu olimpijskih iger v Tokiu. Poleg tega pa ostane še nadalje na programu hoja na 50 km. Srce ustanovitelja modernih olimpijskih iger barona Piere de Coubertina so položili v Olimpiji, na klasičnih tleh, kjer so se vršile olimpijske igre starih Grkov. Navzoč je bil grški prestolonaslednik Pavle in več članov mednarodnega olimpijskega odbora z grofom Balllet-Latourjem na čelu. Svetovno smučarsko prvenstvo leta 1940 bo v Osjo. Predsedstvo mednarodne smučarske zveze je sklenilo, da bodo FISine svetovne tekme leta 1940 v Oslo. Značilen je ta nenadni sklep, kajti še pred par tedni o priliki FISinega kongresa v Helsinkih niso smatrali zadevo za nujno. Med tem časom se je stanje precej spremenilo in ne ravno v prid FISe. Mednarodni olimpijski odbor je namreč pred krat-kim zboroval v Kairu in napravil več raznih »kle-pov glede vprašanja smučarskih učiteljev. Poleg tega pa je izmed treh kandidatov za prireditelja svetovnih tekem leta 1940 izpadla sedaj Avstrija, tako da je bilo izbirati samo med Japonsko in Norveško. Še preden pa so se mogli vsi narodi izjaviti, je predsedstvo FISe odločilo stvar v prid Norveške. Brata Ruud zopet y domovini. Po daljšem gostovanju v Ameriki sta se brata Sigmund in Birger Ruud vrnila te dni v Oslo. Pravita pa, da 6ta zelo trudna, ker sta neprestano skakala v Ameriki. Nemški telovadci nastopajo točasno po raznih mestih Avstrije in dosezajo zelo velike uspehe s svojimi vrhunskimi vajami na orodju. Nastopata dve vrsti istočasno, v katerih so najboljši olimpijci enakomerno porazdeljeni. Tri nove svetovne rekorde pri enem mitingu je dosegel ameriški lahkoatlct Tolmtch, in sicer v teku čez zapreke na 50 yardov (6.2 sek.), na 60 yar-dov (7,6 sek.) in na 65 m (7.8 sek.). Ti rekordi so bili doseženi v zaprtem prostoru in se kot taki tudi registrirajo. Jugoslovanska in italijanska nogometna reprezentanca se bosta pomerili 22. maja v Italiji. Rc- vanžna tekma bo prihodnje leto pri nas. • Leta 1924. ]e v Chicagu boksal izborni Billman proti slabemu nasprotniku. Stave so bile 3 : 1 za Bill-mana. Tik pred borbo pa je vstopil v Billmanovo garderobo Caponijev brat, ki je zahteval od boksarja, da se mora že pred četrto rundo znajti dokončno na tleh, če ne, bo po tekmi po njem. Billman se jc upiral, Caponejev brat pa ga je skozi suknjič dregnil z revolverjem in dejal, da je Al Capone stavil 30.000 dolarjev na njegovega nasprotnika. Ko je Billman stopil v ring, je zagledal v prvih dveh vrstah samega Al Ca-potieja, obdanega od telesnih stražnikov. Al Capone mu je pomembno namignil. Kaj je Billmanu preostalo drugega kot pustiti, da ga nasprotnik potolče. In stvar je šla silo težko od rok, ker je bil nasprotnik izredno slab. Končno je Billman le obležal. »Zmagal« je njegov slabotni nasprotnik, Al Capone pa je tisti večer »pobasal« v žep točno 90,000 dolarjev! Drlavna razredno loterijo Ker je spremenjeni loterijski načrt tudi v preteklem 35. kolu s svojo interesantno izmenjavo našel veliko odobravanje pri kupcih srečk, ker so bile skoro vse srečke, ki so jih prejeli pooblaščeni prodajalci in njihovi podproda-jalci, razprodane, je državna razredna loterija isti načrt pustila tudi za nastopajoče 36. kolo srečk. Srečke 1. razreda 36 kola so gotove ter izročene v prodajo dne 15 marca 1.1. v 100.000 celih srečkah z žrebanjem: I. razred 13. in 14. aprila 1938, II. „ 10. „ 11. maja 1938, III. „ 9. „ 10, junija 1938, IV. „ 7. „ 8. julija 1938, V. „ od 11. do vključno 22. avgusta v Beogradu in od 26. avgusta do vključno 7. septembra 1.1. v Skoplju. Cena srečkam za vsak razred je sledeča: cela Din 200-—, polovica Din 100-— in četrtinka Din 50-— Skupna vrednost dobitkov znaša Din 04,991.000-- V tem kolu je 8 premij in sicer: Din 2,000.000'—, 1,000.000'—; 3 po 500.000—5 1 za 400'000'—j in 2 po 300.000*—. Poleg teh premij je veliko število dobitkov po Din 200,000'—, 100.000'—, 80.000'—, 60.000 —, 50.000'—, 40.000'—, 35.000 —, 30.000—, 25.000'—, 20,000'—, 15.000'-, 12.000'—, 10.000'— itd. V najsrečnejšem slučaju lahko dobite skupno s premijo in dobitkom v V. razredu na eno srečko Din 3,200.000*— Za izplačilo dobitkov jamči država kraljevine Jugoslavije. Srečke se labko dobijo pri pooblaščenih prodajalcih in njihovih podprodajalcih srečk, ki se nahajajo skoraj v vseh večjih krajih. Podrobna pojasnila o loterijskem načrtu in splošnem pravilniku dobite na zahtevo brezplačno pri vseh pooblaščenih prodajalcih srečk, Z nakuDom srečk državne razredne loterije vsak posameznik poleg osebne koristi, ki io more imeti, obenem pcmada narodnemu blagostanju, obrtništvu, industriji in invalidom, ker se čisti dobiček od prodaje srečk sorazmerno razdeli v omeniene namene. Če želite, da se Vam bo v vsakem oziru dobro in solidno postreglo, tedaj kupite srečke Državne klasne loterije pri glavni pooblaščeni kolekturi naročite SV. VE. ŽSKIC i IVKOVIČ, Beograd Kralja Aleksandra ulica br. 98 - Teleton 23-1-19 Čekovni račun pri Poštni hranilnici št. 60.025 Vse dobitke izplačujemo takoj. • Najstrožja tajnost. • Navadne poštnine ne zaračunavamo. ZSK Hermes. Redna seja centralnega odbora bo danes ob pol 8 zvečer v palači »Grafika . Sli tMarst. Danes ob 19 članski sestanek junlor-skega moštva zaradi nedeljske tekmo. Na »ostanek naj prineso vso opremo, razon čevljev. -- Načelnik. STK Moste. Urovi ob 20. uri sestanek. Radio Programi Radio Liublianat Petek. i. aprila, 11 Šolska ura: Veliki dogodek — slušna igra v 3 slikali. Izvajajo hrea|>»solni učit. abi-turioutl — 12 Po uašlb logi h in gajib (plošče) - 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Muzikalne potegavščino (Kadilski orkester) — 14 Napovedi — IS Ženska ura: Gospodinja in služkinja (ga. lvauka Velikonja) — 18.20 Vesele in razigrane (plošče) — 18.40 franco- ščina (g. dr. Stanko Lcben) — 19 Napovedi, poročila — 111.3" Nae, ura — 19.50 Deset minut zn planinec (g. Pavel Kunavor) — 2(1 Tu imaš aprilsko laž — Lloliro glej Ji na roge! £e te zbode, se zasmol in So drugim jo povej! — Zvočno slike in godba iz današnjih iu davnih dni. Vmes reportažo In drug" bla.naže, Odgovorni urednik ji zaenkrat Ivan t* i v k — 22 Napovedi, poročila - 2.30 Angleške plošče. Drugi programi* Petek, i. aprila: Belgrad: 30 Narod, pesmi, 20.30 Kvartet, 21.40 Taiiiburioe, 22.20 PloSči' - Zagreb: 211 Pestru oddaja. '22.2') Ples. elasbn — Budimpešta: 20.50 Zabav i rogram. 22.45 Ork. koncert, 24.05 »Jigan. orko-ster — Itim-Barl: 21 \Vagner.|eva opera rSiegfried — Praga: 19.30 Zabav, večer — Sofija: 19.30 Film. glas. ha, 20 Narod, glasba 20.30 Mandolinski kvartet. 21.15 Vokal. koncert. 22 Trio, 22.4f. Stnitissovi valčki, 23.15 Lnbkn in plesna glasba — Nemške postaje: Različni zabavni programi. 11 Hugo Wast: Zlato večnega Juda Potem je starec nadaljeval: »Neskončno laže je polastiti se zlata kakor pa polovice vsega bogastva. Kajti zlata na svetu ni več kakor za deset tisoč milijonov, drugega pre-i j a pa je za devetdeset tisoč milijonov. Toda, če m vladarji in ljudstva nehala verovati v zlato, bi ne bilo dovolj, če se ga polastimo. Zato morajo naš nauk o denarstvu poučevali na vseučiliščih, da bodo ljudje verovali v zlato, in naši bančniki morajo kopičiti zaloge zlata v svojih blagajnah. Če bo tako, bomo kot pravi Zahar. prej kakor v sedemdesetih letih osvojili svet brez vojska in brez orožja.« Med zastori se je v sobo že plazila noč in salon se je temnil. Stari je vstal. Na vratih se je obrnil, štel nekaj na prste in dejal še enkrat: »Pomnit Štiri strasti: ena je stremljenje, ona pohlep, ena zamera, ena sovraštvo... Mladi Zaharija se |e v mislih Izpraševal, če je njegova duša res judovska, zakaj edino, kar ga je ta trenutek prevzemalo, je bila ljubezen do Tamare Kohenove. Ne stari Zaharija, ne njegova žena nista o lom nič vedela. Kohenovi so svoje mrežo skrivali, tla bi fanta laže ujeli. Toda oče Zaharija je sovražil spomine na paraguajsko vojsko. Mlada Tamara pa je bil pravo utelešenje nesramne vriove, ki mu je nekdaj povedala zgodbo o Ruti in mu potem pljunila t obrnz Ko je izvedel, da hodi slu z njo, ga je pograbila silovita jeza, dn mu je zagrozil, da ga bo preklel do petega rodu tu, kar Je bilo Se hujše, tla bo pometal v morja vse svojo imetje, da sin ne bo podedoval po njem niti beliča In dolgo tedne nista ne on, ne mati izpregovorila s fantom besede, ne ga pogledala Kako se ne bi človek jezil, če je pa ta ljubezen prekrižala načrt, ki ga je stari Zaharija gcjll že dolgo. Kljub temu, da so Blumenovi bili na skrivaj ponosni, da so Judje, so vendar želeli oženiti sina s krščanskim dekletom, da bi tako dobili vstop v visoko mestno družbo. Ta družba jih je sicer ti pela in jih je skoraj oboževala zaradi njihovih milijonov, toda v njenih poklonili je bilo lahko zaslutiti shibo skriti prezir: Judje! Velika zmaga za njegovo ljudstvo bi bila, če bi Znhari.ta BI umen oženil sina s krščanskim bogataškim dekletom, tudi če bi ga moral dati zato krstiti. Blumenova sta imela Izbrano Marto Adali-dovo, mlajšo hčerko tistega Adalida, čigar premo-i ženje je pred davnimi lell kupil v Kahalu in si l ga je zdaj držal v krempljih z neizpodbitnimi j hipotekami. Staremu Adalidu je bilo pogodu in prav, da I bi dal -vojo hčerko edinemu dediču svojega glav-j nega upnika. Ta pa bi se lahko odrekel milijonom I Marte Kohenove. saj je sloves Marte Adalidovo j blestel po vsej Argentini. Šest mesecev je trajala bitka, šest dolgih mesecev. med katerimi bi bil mladi Zaharija skoraj ' naredil to ali ono neumnost: šlo mu je po glavi, da bi na skrivaj poročil s Tamaro, da bi pobegnil i v Evropo, da bi si pognal kroglo v glavo. A ni naredil ničesar od tega trojega In nazadnje je sporočil očetu, da ga vse skupaj nič ne briga. Odrekel se je Tamari in z njo dediščini po Kohenovih. Dal se je krstiti ln malo' za tem ga je buenosaircški nadškof zvezal z Marto Adalidovo. Dolgo so ljudje še pomnili bleščavi ples, ki so ga tisti večer priredili Adalidovi. Zaharija Blumen, ognjeviti, navdušeni tast. je užival dvojno zmagoslavje: Prvo je bilo v tem, da je stopil v sorodstvo s tako odlično hišo. drugo pa, ko je na damah, pokritih s pristnimi biseri in z najdražjim nakitom opazoval, kako rase v argentinskih ljudeh razuzdana ljubezen do razkošja. Knhalova politika je bila v tem, da je v kristjanih netil nečimrnost in napuh in jih tako silil, da so se spuščali v nore špekulacije. To je bilo brezno, ki je požiralo največja imetja. Toda na plesu v Adalidovih salonih se ni nihče menil za nevesto. Kraljica prireditve je bila Tamara Kohenova, ki je vlekla nase vse poglede in nasičevala vso radovednost z graciozno, maščevalno nebrižnostjo. Zakaj so ji oči tako čudno gorele in zakaj je bil njen smeh tako nenavaden in nesramen? To vse jo bilo po načrtih sinagoge. Mauricio Kohen je sklical Kahal in Beth din ter v vpričo vseh judovskih brad obtožil roša Zaharija Blumena in njegovega sina. da sta odpadnika, ker sta se spreobrnila k zasovraženl veri v Križnnega. Povedal je pod tajnostjo, ki veže vse obrede pri obeh sodiščih, da je njegova lopa Tamara postala žrtev grdega izdajstva. »Vi bratje Iz Buenos Airesa, veste, da je poroka Juda s krščanskim dekletom v božjih očeh nekaj ničvrednega in poniževnlnega, zakaj to je zveza plemenitega bitja z neplemenitim, kakor zveza s svinjo ali z oslico. Talmud nam pripoveduje, kaj se je zgodilo velikemu rabinu Benu Siru. velikemu prijatelju Nabuhodonozorjevemu zn babilonske sužnosti. Kraji ga je hotel poplačali ln mu je ponudil roko svojo hčere. Rabin pa mu je ponosno odgovoril: »Kralj, vedi, da sem človek, ne žival!« Zato Zo-har prepovodtijo Judom, da bi se ženili s krščanskimi ženskami, ki so, kakor pravi Jeremija, razbiti vodnjaki, ki ne drže vode. Judinje pa so studeneci živih voda. In rabin .losse pravi v taistem Zoharju, da je to eden izmed treh grehov, [io katerih se človek oddalji od Svetega, blagoslovljeno hodi njegovo ime. Raztrgal bom svoj oblačila in prosil, da odvzamete Zahariju Blumenu časti roša.iu razglasite nad njim iu nad njegovim sinom izobčenje po hereniu In da ju izženete iz sinagoge vse do dne Antikristovega, ko bo Sveti, blagoslovljeno njegovo ime, prijel zemljo kakor ogle plašča in bo z nje stresel brezbožnike, kakor streseš prah z oblačila.« šemošev govor je na zbor globoko učinkoval. Blumen jo vstal, da bi se mu postavi' po robu s spretnostjo in prevejanostjo, vredno rabina. »Bratje v Izraelu! To, kar je blebetal ta človek, je najbolj podla spletka na svetu. In kar sva storila midva, sin, ko se je dal krstiti, da hi se poročil s krščanskim dekletom, jaz pa. ko sem to dovolil, to nam vendar predpisuje naš Zakon. »Bogokletstvo!« »Poslušajte. Veste, da judovstva ni moči uničiti, da je docela neminljivo kakor barva kože. Kajti judovstvo ni vera brez določenega naroda, edinega in prvega, ki ga je dal iz rok Večni, blagoslovljeno njegovo ime. Zakaj Judje ne pošiljajo ]X) svetu misijonarjev kakor gojimi? Ker vemo, da se noben spreobrnjenec no bo spremenil v Juda. Prav tako pa vemo. da je po svetu na milijone Judov, ki so na videz odpadli od svoje vere, pa so vendar tako čisti in zvesli Judje kakor najmodrejši rabin Spomnile se našega Mai-inonidesa, ki je postni mohamedaneck »Bogokletstvo že v drugo!« Poslušajte potrpežljivo! Tako ne pravim jaz, marveč Knjiga, ki je tisočkrat svela. Potegnil je iz žepa nekaj napisanega in prebral predpis iz Talmuda: ^Človek mora biti zvit iz strahu božjega.« Na mrmranje, ki je sledilo tem besedam, io prebral šc dostavek iz rabina Bena ASerja: Judu ie dovoljeno varati malikovnlce s tem, da jih prepriča, da je poslal kristjan. Kupujte srečke v glavni kolekturi državne razredne loterije »Vrelec sreče« Alojzij PianinSek Ljubljana, Beethovnova ul. 14. Telefon 35-10 Strogo solidno poslovanje! 20% popusta na vse moško perilo, pletenine in trikotažo, nudi F. I. G O RI CA >3, Ljubljana Sv. Petra cesta 20 in 30 Oglas licitacije Okrožni urad za zavarovanje dclavcev v Banja Luki razpisuje pismeno ofertalno licitacijo za nabavo zaprtega osebnega avtomobila (kombiniran zdravniški voz) za svojo uporabo pri ambulanti v Banja Luki. Licitacija bo v sredo, dne 20. aprila 1938 ob 11 dopoldne v prostorih urada v Banja Luki, ponudbe se pa morajo poslati najkasneje do istega dne do 11 dopoldne v vložni zapisnik urada — soba št. 32 — v zaprti kuverti in zapečatene, z označbo »Ponudba na številko 6804-1938 za nabavo avtomobila«. Ponudbi, katera mora biti kolkovana po odredbi T, številka 25 zakona o taksah, se morajo priložiti prospekti s točnim opisom avtomobila in izjava, da so ponudniku znani splošni pogoji licitacije, kateri so na razpolago v uradu brezplačno. Ponudniki morajo pred licitacijo položiti pri uradni blagajni kavcijo, katera znaša 5 odstotkov za naše. in deset odstotkov za inozemske državljane od največje proračunane vsote za dobavo avtomobila. Iz česa se naj kavcija sestoji, je razvidno iz splošnih pogojev licitacije. Licitacija je perfektna po sprejemu po samoupravnem organu. Iz pisarne Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Banja Luki, dne 29. marca 1938, št. «804-1938; Razprodala ročnih del pri N. Leitgeb, Ljubljana traja samo še do konca meseca aprila Pohitite! — Istotam se razproda trgo vinska oprava. MALI OGLASI V malib oglasih velja vsaka beseda Dio 1-—; ženi-tovanjskl oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10-—. Mali oglasi se plačujejo tako) pri naročila — Pri oglasih reklamnega enačaja se računa enokolonska. 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malib oglasov treba priložiti znamko. iluzbodobe Krojaškega pomočnika za veliko kose - sprejmem. A Jarc semenišče Ljubljana (b) Mlinarskega pomočnika veščega valjčnega mlina In trgovske meljave, takoj sprejmem. Ljubljana-Vič 26 (b) iisns Hranilne knjižice vrednostne papirje, delnice, 3% obveznice vnovčujem po najvišji ceni takoj v gotovini. Kupoprodaja nepremičnin Kupujte srečko državne razredne loterije v moji kolekturl »Vrelec sreče«. AL. PLANINŠEK LJUBLJANA Beethovnova ulica 14, Opremljena soba sončna In mirna, pri cerkvi sv. Jožefa so odda Cena zmerna - naslov v upravi »Slovenca št 4975 OKLIC! Delničarjem »Gostilničarske pivovarne d. d. Laško«! Ker imajo neki temni elementi interes na tem, da spravijo našo pivovarno, ki bo še to pomlad v obratu, v roke naših gospodarskih in narodnih sovražnikov, razširjajo razne neresnične vesti, katerih namen je prozoren! Sodnijsko bomo zasledovali avtorje teli časopisnih oglasov, s katerimi nam hočejo škodovati na ugledu in kreditu, in prosimo vse naše prijatelje in vso našo gospodarsko narodno javnost, da nam v tem pomaga. Naša pivovarna bo do maja t. 1. popolnoma strojno opremljena in prične tedaj z varenjem slovitega in dobrega laškega piva. Gostilničarska pivovarna d. d. Laško VSEMOGOČNI STVARNIK JE DNE 29. MARCA, POKLICAL V NEBEŠKI RAJ NAŠO 88. LETNO DRAGO MATER VINKO ŠČEK ROJ. KANTE V AVBERU PRI TOMA JU, DNE 30. MARCA 1938 V1RGIL ŠČEK, DUHOVNIK ZA VSO ZLAHTO iBfflZSI Strojepisni pouk Večerni tečaj - vpisovanje in pričetek pouka 4. aprila ob pol 7 zvečer Christofov učni zavod — Domobranska 15 (u) liB Kuhinjsko pohištvo kauč s foteli in perzijske preproge ter drugo zaradi selitve ugodno prodam Ogled Palača »Du-nav« vrata 22/11 - Vhod Beethovnova 14 (1) Državne srečke novodošle - prodaja menjalnica Reicher & Turk Magnolije lepe - poceni naprodaj. Zrinjskega ulica 17 (1) Moško kolo dobro ohranjeno prodam. V Zanoškar - Ljubljana, Tržaška cesta 17 (1) Srajce - kravate nogavice, spodnje hlače dobite še vedno najcene-I. Tomšič - Sv Petra cesta 38 (1) Dolomitni pesek za posipanje dvorišč in vrtov ter tenis in balin prostorov pesek v raznih barvah sejan po želji za napravo ometov -nadalje kamen za beton itd. vam dobavi najsolid-neje K Vodnik, Podutik št 25, Ljubljana VII. Naročila sprejema In daje informacije tudi »Jeklo« Stari trg 11 — tel. 28-45 KOLESA (Kolesa) s prostim tekom in zavoro, moška, ženska in dirkalna kompletna din 750 šivaine stroje »Veritas« iu Viktorija j ženske, rokodelske, z okroglim ioluiVnm, Siva naprej in nazaj, krpa, Stika in veze z gornjim naslovom, kabinet din 1750.— pisalne stroje »Merkur« in »Tiranija , masivne portabel v elegantnem kovčegu s 8(1-88 črkami cirilica ali latinica, cena din 1500.— radio aparate «Nordmarn« Griit-zor-Magično oko« ti-cevni, elegantni za vse valovne dolžine, cena din 2.500.—