101. številka. Ljubljana, četrtek 5. maja. XIV. leto, 18*1. od četiristopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, D kr., ce m dvakrat, m 4 kr., m ho trii Dopisi naj se Esvolđ frankiniti. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v I.juhljai i v Franc Kolmaaovej bili „gledalilka stolha". Oprav ništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacij*-, oziu-nila, t. j., adinii.istrutivne »tvari, je v „Narodnoj tiskarni" v Ko inaiiovcj hifii. Upravni odbor „Narodne tiskarne" v Ljubljani s tužnim srcem oznanja prežalostno vest, da je blagorodni gospod JOSTP JURČIČ, slovenski pisatelj, glavni urednik „Slovenskoga Naroda", ustanovnik in solastnik »Ljubljanskega Zvona", mestni odbornik Ljubljanski" itd. itd., porojen na Muljavi pri Krki 4. marcija 1844. leta, po dolgej in mučne j bolezni, prejemši sv. sakramente za umirajoče, 3. maja ob 9 uri zvečer mirno v Gospodu zaspal. Telo predragega pokojnega bode v 6 eter te k 5. maja ob polusedmih po pol u d ne v Kolmanovej hiši v gledališkej stolbi št. 3 blagoslovljeno in potem k sv. Krištofu prevedeno. Svete zadušne maše služile se bodo v farnej cerkvi oo. frančiškanov. Narod slovenski, kateremu je umrši ves čas svojega življenja sveto služil ter posvetil mu svoje najboljše moči, hrani mu blag in hvaležen spomin! V LJUBLJANI 4. maja 1881. Nasledniki Bogdana Hmelnickega. Po Kostomarovu in dragih spisih napisal J. Srcklasa. (Dalje.) V marcu 1GG9, je bila v mestu Gluhovi zbrana rada in na njej potrjen za atamana levega brega Dnjepra Damjan Mnogogrišni. Ves trud novega atamana, arhiepiskopa Lazarja in starešin za osvobojenje Malorusije od vojvodske uprave je ostal bezuspešen, večidel radi tega, ker je bilo tudi zdaj kakor poprej mej Malorusi mnogo takih, ki so iskali službe za se ter radi tega pisarili v Moskvo protivno onemu, za kar je prosilo malorusko načelništvo; še celo uveravali so, da narod bolj želi voj-vodsko nego kozaško upravo. Prvi izmej takih je bil Semen Adamovi C, nježinski protopop, misleči, kakor se vidi, v vsakem pogledu sle- diti Metodija. Po ugovora, zaključenem v tem času so bili vojvodi odstavljeni samo na nekih mestih. *) Upisanih Kozakov je bilo samo 30000, kateri so se morali v/državati z davki od vseh zemljišč, razen samostanskih in cerkvenih. Razrušenim mestom se je oprostil ves davek na deset let; atamani se imajo v bodoče izbirati na radi in od carja potrjevati, ali se nijso smeli ugovarjati z inostranimi vladari. Takrat so Kozaki na radi tudi spomenuli, da vsi prepiri v Malorusiji izhajajo iz tega, ker se hočejo kmetje samovoljno nazivati Kozakami ter začenjajo nemire, a pravim Kozakom delajo na ta način samo sramoto. Da se ta nered odstrani, zaključeno je ustrojiti posebni kozaški polk od 1000 mož, kateri bode imel paziti na to, kje se pojavlja buna, da se more precej zatrti. Leta polk se je proglasil kompanejskim. *) V Kijevu, Perejaslavju, Nježinju, Černigovu in Ostri. Na ta način rešila je moskovska vlada važno socijalno vprašanje, ki je Malorusijo v/.nemirivalo od samega početka vstanka proti Poljskej, zdaj na videz povišenja isključivo priviligira-nega društva na škodo narodu, ki je želel svoje pravice urediti. Novi p taman levobrežne Ukrajine Mnogogrišni se ni; odlikoval nadarenostjo ter ni j bil priljubljen v narodu, pri tem pa je bil tudi udan pijanstvu, a v tem položaju je činil razno« vrtina bezčinstva. Njegov brat Vasili, imenovan za črnigovskega polkovnika je bil tudi nagel in neobuzdan človek, poznan tudi radi tega, ker je svojo ženo zlostavljal do smrti ter bil r~di tega tudi od cerkve kažnjen. Vlast atamana Damjana se nij prostirala po vseh krajih Ukrajine, katera bi morala biti njemu podvržena. Polki: lrbenski, gadjacki, prilucki so uporno stali za Dorošenka; perejaslavski polk je tudi 2 njimi držal — ali kasneje je polkovnik Dmi- t Josip Jurčič. Kmalu se bode zemlja sklenila nad njim, ki je ravnokar še deloval mej nami, ki nam je ravuokar še razkladal svoje načrte, po katerih je hotel delovati za narod svoj! Ali smrt, poko.ičavka vsega življenja, pokončala je tudi to v duševnem obziru tako razvito življenje, ter s koščeno svojo roko potrla toliko upov, katere smo gojili, in kateri bi se nam izpolnili bili, da nij genijalnega duha slabotno telo poklicalo v prerani grob. V tem trenotku, ko vest o njegovej smrti z vso svojo prvo grozo tišči na nas, otrpneni smo v takej meri, da nemarno moči, pisati mu nekrologa, njemu, ki je bil glavni steber našemu hstu, nam osobno pa blag prijatelj! Dasi smo gledali boj, katerega je slabotna njegova narava poskušala biti proti smrtonosnoj bolezni, ter uže več dnij pričakovali, da bode v nejednakem tem boji nastopila odločilna kriza, vendar nas je smrt njegova pre tresla, kakor da bije ne bili nikdar pričakovali. Sedaj, ko je dokončano vse, sedaj, ko nam bodo z njim v zemljo zakopali obilo duševnih zakladov, sedaj preplula na9 je samo zavest žalosti, katera nas opovira premišljevati, kaj nam je bil in kaj nam bi bil še postal! Prvi vtis o njegovej smrti je tako silovit, da smo nezmožni ubraniti se mu ter zbrati moči svojega duha. Verovati ne moremo, da je res umrl, ali priprave krog nas spominajo na smrt, na pokop! Denes nemarno torej moči, govoriti o njegovih zaslugah za narodno naše razvitje, govoriti o blagem njegovem srci in o gorkem njegovem prijateljstvu, s katerim je ogreval tiste, kojim je bila dala usoda občevati ž njim. Po vBej pravici pa sme žalovati vsa slovenska zemlja, ker mrtev je jeden najboljših i u naj d u h o v i tej ših njenih sinov! Vtorek zvečer proti desetej uri umrl je v ljubljanskem svojem stanovanji Josip Jurčič, redakcijski vodja našega lista. Uže v ponedeljek bilo mu je tako slabo, da se je dal prevideti se sv. zakramenti za umirajoče. Podelil mu jih je prečastiti župnik frančiškanski, o. K. Medic. Vtorek zjutraj mu je nekoliko odleglo, ali zdravniki si nijso napravljali nikacih upov. Zvečer pa je mirno umrl in hitro, kakor ura, kadar obstane. Okolo devete ure poklical je pri polnej zavesti svojo postrežnico ter jej naročil, da naj gre po zdravila v lekarno. „Te bodo zadnje !" je dejal. — Ali Se teh nij potreboval. Ko je postrežnica po kratkem izostanku zopet prišla domov, bil je mrtev. Njegov zdravnik dr. F. Z. bil se je ravno pred katastrofo poslovil. Jurčič je govoril, kakor navadno, nekoliko s slabejim glasom, ali počutil se je boljega. „Sedaj bom malo spal!" je dejal, na kar je dr. F. Z. krog devete ure odšel. Kakih deset minut po tem je bil mrtev ! Ravno poprej je svojemu zdravniku še pravil, kako bi rad živel še nekaj časa, ker upa, da bi sedaj še le pisal najboljše svoje stvari. Ko smo v pričo Deležnika po zapuščenih manuskriptih iskali zadnje oporoke, videlo se je jasno, koliko idej da je umrli vzel s soboj. Nedodelana se je dobila jedna drama, in pa roman Ciril in Metod. Listkov s kratkimi noticami vse mrgoli! Tu pričetek pripovesti, tam prizor za tragedijo, tu zopet scena za huinorističen roman. Srce nam je pokalo, ko smo morali broditi po literaričnem tem grobu! Dobila se je tudi oporoka, v katerej je kot eksekutor imenovan dr. Valentin Zamik. Glavni dedič pa je brat Anton. Dodatek k oporoki dostavlja, da naj se profesorju Levcu izioče vsi spisi in pisma s tem pristavkom, da naj jih z diskrecijo objavi, ali pa pokonča „prav tako, kakor bi svojo zapuščino urejal." Pokop in vsa druga mrtvaška opravila prevzela je firma Doberletova. Mrtvaški oder je obdan z zelenjem in cvetjem. Od vseh slranij prihajale so u/.e rano zjutraj množice, da bi ga „kropile". Ker pa oder še nij bil dokončan, morale so otiti. Smrt se je takoj zvedeli, po celem mestu. Na „Narodnoj tiskarni1' vihta črna zastava. Na deželo pa se je brzojavi to in pričakuje se, da hode veliku zunanja udeležitev pri pogrebu. V teku včerajšnjega dne so se na rake v položili venci s temi napisi: 1. „Ljubljanski Zvon" svojemu UBtanOVniku; 2. „Slovenski Narod" svojemu uredniku; 3. Prijatelji prijatelju; 4. Slovenski državni poslanci vzoru rodoljubja ; 5. Dramatično društvo slovenskemu dramatiku; 6. Čitalnica v Gorici slovenskemu pisatelju; Anton Navratil svojemu prijatelju; 8. Od prijateljev dr. Vodnjaka in dr. Zamika; 9. Upravni odbor „Narodni' tiskarne" svojemu prvemu pisatelju ; 10. Društvo „Edinost" v Trstu prvobo-ritelju in odličnemu slovenskemu pisatelju; 11. Velezaslužnemu pisatelju narodni petošolci, 12. Slovenskemu pesniku dr. A. Mosche. Več vencev je še telegrafično naročenih. traška Rajča, moldavski begunec, pri stopil s svojim polkom k Mnogogrišnemu. Dorošenko se je trudil kolikor je mogel, samo da si vzdrži vso Ukrajino pod svojo oblastjo, pisal neprestano oglase, nagovarjal Maloruse, da prenehajo vsi domači prepisi ter zajedno delajo za propadajočo domovino. Mej tem pa je živel v prijateljskih odnošajih z Moskvo, osvobodil vsled carjeve prošnje velikoruske vjetnike ter vedno občil z Moskvo po poslancih in s Kijev skim vojvodom. Postojana je bila samo ena njegova beseda, pa Še ta v raznih pogledih : smisel njen je bil tale: naj moskovski gosudar vzame vso Ukrajino pod svojo vrkovno oblast, odstrani svoje vojvode ter pusti Kozake na obeh straneh Dnjepra pod zapovedništvom enega atamana; povrh tega pa je Doroienko naravnost se izrazil pred carskimi poslanci, da se bode on v slučaju velike stiske predal sultanu ter pripeljal turške čete ua Poljake. (Daljo prih.) Mestni zbor ljubljanski je imel včeraj pod predsedstvom župana g. Lascbana ob *U na 12. izredno sejo, v katerej je žu-zupan g. Laschan naznanil smrt občinskega svetovalca Josipa Jurčiča; v znamenje sočutja ob britkej izgub) svojega člana so se na poziv gospoda Kupana vsi odborniki vzdignili se svojih sedežev; g. župan je potem povabil navzočne mestne odbornike, naj se obilno udeleže pogreba denes zvečer. Govor slovenskega državnega poslanca barona Godel-Lannoya v seji državnega zbora dne 28. aprila t. 1. o priliki generalne budgetne debate. (Po stenografskem zapisniku.) (Konec.) Zavod davkovskih izterjevalcev je tudi takov, ki je ne samo pri nas, nego splošno ne- priljubljen, a ne samo zato, ker izterjavajo davke, temveč zarad tega, kako da jih izterjavajo in ker se prav za prav še zmitom ne ve, v ka-kej razmeri stoje stroški tega zavoda z resul-tatom njih vspehov. Meni se je jeden slučaj naznanil iz mojega volilnega okraja, v Segar bližini v Žpitaliti so davkovski izterjevalci rodbiui, ki je po toči prišla na nič, zarubili vse premakljivo imenje, prepeljali je nedeljo k jutra njej božjej službi v Konjice pred cerkev in je ondi po slepej ceni prodali; posebnega ta rodbina nij imela in kar je bilo prodano, nij še toliko vrglo, da bi se rubežni stroški poravnali. Znan mi je še drug prigodek a opozoril sem dotično stranko na to, da se ne more z vsemi stvarmi pred državni zbor, ampak se mora nastopiti tudi pot navadnih instanc. Odgovorilo pa se mi je, in žalibog, res je, da rekuriranje veliko stane, vsak pa nema denarja ali vsaj takrat ue, kadar bi ga najnujnejše potreboval. Kmet je na jednej strani neokreten, na drugej pa mu je poslužnost do gospodske uže prirojena. On ne ve kje je meja, katere davkovski izterjevalec ne sme prekoračiti. Impmo posamične navode iz zastarelih dvornih dekretov, ki so zvezani in za kmeta nekako mučiteljstvo. On tedaj ne wei če so izterjevalci svoje instrukcije prekoračili ali ne. Kaj naj kmet počne, če se mu z za-rubljenjem govedi ali kmetijskega orodja uže naprej vzeme možnost, da bi si kaj prislužil? Druzega premakljivega blaga nema a on ima navadno zemljišče in žetev, in da to spravi, lehko bi se dotlej počakalo. V najslabšem slučaji bi potem vlada pridelek lahko prevzela po tržnej ceni. Država potrebuje to žito, oves in drugo za armado ter se je tako postopalo uže v Bosni in tako se je na veliko korist obeh strank prihranil dobiček mešetarjev in liferan-tov. Dobro vem, da tako postopanje ne more veljati za pravilo, vendar je to sredstvo boljše nego da pridejo ljudje na kant, posebno ker se je, dober uspeh uže drugod pokazal. Želeti je, da bi v zatrenje oderuštva, kateremu se z oderuškim zakonom samim ne more do kože, od vlade zahtevali, da osnuje za kmetsko prebivalstvo posojilnice. Take so se ustanovile uže za obrtništvo; v to svrho bi morali deželni zbori pomagati skupaj s kmetskim prebivalstvom. V tem oziru je mnogo predlogov, katere tieba samo krepko podpirati, pa pridemo do cilja. Dalje moral bi jako obžalovati, ako bi se gospodska zbornica, kakor se čuje, ne zmenila toliko za omejeuje prisilnega legalizovauja, kakor se je to zgodilo v tej visokej hiši, ko j a odličen član one (leve) stranke toplo omejenje zagovarjal. To nij bilo negiranje, ki nam je tu nasproti stopilo, nego bila je poštena namera zakon v interesu ljudstva oboljšuti ki dobro ve, da se nekaj mora zgoditi. A nij samo potrebno posilno legalizo-vanje na kmetih olajšati, ampak želeti je, da se tudi prisilno inventiratije odpravi pri kmetskih zapuščinah, ker prouzročuje prav neopravičene stroške, stroške, ki ne gredo niti v državne kase ampak v roke strokovnjakov; interesi nedoraslih bi se lehko na drug ne tako drag način varovali, n. pr. skrbeli bi zanje si-rotinski očetje, sirotinske kase, kakor so bile ob času avstrijske vlade na Ogerskem in tam ter drugod še obstoje. Škoda, da se v tem oziru toliko novcev potrosi in neusmiljeno je, če rodbina, ki je uže itak izgubila svojega hranitelja in ravno zarad tega mora državi plačevati pristojbino, mora še takih stroškov nositi, ki nijso brezpogojno potrebni. Tudi eksekutivne cenitve, ki slede hitro jedna drugej, le^ko bi se odpravile, ker ekse-kucijo samo podraže. Stoterni znesek davka bila bi zadostna podlHga in mera zh dražbeno sod-nijsko prodajo. Pobiranje davka naj bi se načelno zaupalo občinam ali okrajem, kakor je to uže pri več mestnih občinah. Davki naj bi se dali, kakor je bilo po zakonih od leta 1816 in 1818 na Benečanskem v navadi, mestnim občinam v najem. Italijanska viada je ta zakon in načm pridržala in sicer ne samo za vso Italijo in od tedaj nemajo tam nič več davkovkih zaostankov, in to je po zakonu tudi nemogoče. Sploh pa bi se dalo marsikaj doseči z umnim spojenjem delokroga avtonomnih in deželnih uradov, ako bi se lotili dela ne-strastno in z mirno krvjo. Še jedne želje kmetskega prebivalstva imam omenilji vter prosim oproščenja, če bodem govoril osobito o kmetih. Ker pa imamo tu zastopstvo interesov, gotovo je umestno, ako posameznik opozarja na interese vohleev, katere zastopa. Tu mi je omenjati želj prebivalstva po kmetih glede jezikovnega vprašanja. Naš kmet na južnem Štajerskem je jako oskromen v jezikovnem in narodnostnem vprašanji; kar on zahteva zase, to privošči on vsem, samo vsejedno mu ne more hiti, ako se jezik, katerega on govori, zusramuje, kar smo uže doživeli in se žalibog še dandenes dogaja često po časopisih. Jezikovno vprašanje globoko seza v rodbinsko življenje, zajamčena gojitev in svojstvo vsacega narodnega plemena je tako važno in zahteva tudi pri nas umno in resno ravnanje. Jezik, idijom, katerega je vsakdo izmej nas govoril se svojo materjo, v katerem je morebiti na njenej strani molil svojo prvo molitev ali od nje sprsjel zadnji blagoslov, je tudi kmetovalcu tako svet, kakor vsakemu drugemu in jaz menim, da se na južnem Štajerskem ob tej zadevi ne more preiti nič več na dnevni red. To je absolutno nemogoče. Vsaka uvidna in pred vsem vsaka odgovorna vlada bode dobro premislila, kako daleč Be more in sme pri nas iti v jezikovnem vprašanji, da bi se na jednej strani računalo z obstoječim členom 19. drževnih osnovnih postav in da se ne ustavijo na drugej strani funkcije državnega stroja in ne do vedo ad absurdum. A zgoditi se mora nekaj v tem oziru in s cenimi šalami, kakor se brijejo vsak dan po lokalnih časopisih štajerskih, ne more se v srci globoko ranjeno prebivalstvo več pomiriti. (Dobro! na desnej.) Rad priznam, da se je v neposrednej okolici nemških krajev vzredil tak jezik, da si Nemec govoreč ga domišlja, da govori slovenski, a slovenski kmet rabeč ta jezik, da se po meni s6 svojim nemškim sosedom, meni, da govori nemški. Ta sodrga, ki izvira iz obe-stranskega nepoznanja jezika, mora se iztrebiti, ako se hoče tudi našemu kmetu ustvariti podloga za višje izobraženje. To je uzrok, zakaj da si rodoljubi, ki pošteno mislijo se svojimi rojaki, prizadevajo, da bi se vzgoja vršila slovenski, ko germanizovanje naroda nij več mogoče. Poaobno onim je slovenski jezik na veliko korist, ki stanujejo ob Dravi ter svoje pridelke pošiljajo na Srbsko, in onim, ki se izselijo v Bosno in tam iščejo zaslužka. (Dobro!) Naš kmet dobro ve, kdo mu dobro hoče, ter jih pozna, kakor pozna tudi one, ki ga hočejo samo pritiskati ali ošabno gospodovati nad njim. Tega si pa kmet ne dopušča več in od tod prihaja zla volja onih gospodov zoper slovensko prebivalstvo, ker pri nas jim ne gre več politični posel, (Dobro! na desnej.) kajti kmet je dospel do samospoznanja, da se ne more prištevati v „inferijorne pasmine", nego da je ravnopraven državljan, kakor vsakdo drugi. Zdaj prehajam k sklepu ter hočem samo še o toliko omenjanem oboljianji produkcijske moči naroda govoriti. V tem oziru bilo bi že-leti, da bi se vlada oglasila, posebno ker je gospod ministerski predsednik o svojem času v svojem odgovoru na neko interpelacijo naznanil postavnih predlog, katere bi z veseljem pozdravilo kmetsko prebivalstvo, katero jaz zastopam. Jaz upam, da to nijso same meglene podobe, ampak, da se bodo res uresničile. Posebno pa od gospoda kmetijskega ministerstva pričakujejo moji volilci hitrejšo in uplivnejšo pomoč v povzdigo živinoreje in poljskega ter gozdnega gospodarstva. Kajti zakon o komasaciji, ki leži v gospodskej zbornici, zadel bode pri nas gotovo na marsikatere ovire in bi potreboval veliko let, predno da bi pripeljal do zaželjenega cilja. Kmet, ki se peča še po najvišjih planinah s poljedelstvom, kjer nij polja, mora se za gozdarstvo pridobiti ali pa se mora zemlja pogozditi, ljudje pa bi morali iti v ravan. Tu bi )■:/. tako postopanje priporočal, ka-keršno je na južnem Nemškem. Potrebujemo zakon za varstvo ribištva, s katerim bi se dalo z malimi stroški pridobiti veliko dohodkov, jaz namreč ne menim samo ribištva ampak tudi gobjo in ostrižno rejo, ki daje po [drugod velikih svot. Naši postrvni potoki so polni ogljenega prahu in trsak. Da je prepovedano potoke onesnažiti, ne bi se to zgodilo. Želeti je, da se sploh cena soli posebno pa živinske soli zniža, s tem bi postali dohodki veliko večji, ker bi se več porabilo in marsikaterej obrti bilo bi to na korist. Koncem bi se moralo energično pričeti kanaliziranje in napeljevanje vode na suho zemljišče, n. pr. po ptujskem, dravskem in mo-ravskem polji, posebno, ker so v tem oziru uže pozitivni načrti, Če se ne motim, in tako bi se lehko še marsikaj zgodilo, ali pa je uže v delu, a mi tega ne vemo, dasiravno se ljudstvo jako za to zanima (dobro!); a o tem dalje ne govorim ter sklepam s tem, da si pridržujem v špecijalnej debati staviti motivirane predloge in da bodem glasoval na podlagi od-sekovega poročila za prehod v specijalno debato. (Dobro ! na desnej.) Politični razgled« ^'«1 ruii «* «1 <"#.«'I«-. V Ljubljani 4. maja. V £ro*|>oflMli<>j zbornici je včeraj predsednik omenjal s toplimi besedami poroke Nj. visokosti cesarjeviča ter sklenil svoj govor s trikratnim „slava" klicem na cesarja in cesarico ter na mlada zaročenca. V debati o zakonu zoper oderuhe je govoril prvi pravosodni minister dr. Pražak. Princeska Štefanija se je s kraljico belgijsko dne 3. maja odpeljala iz Bruslja na Dunaj. ViltlilJ«* «lr*%*v«*. Turška vlada je odgovorila na skupno noto evropskih vlad od 19. aprila, da sprejem lje od teh predlagano novo grško mejo. Sklenila se bode konvencija. Poslaniki evropski v Carigradu so s tem odgovorom zadovoljni. Francozje bodo zasedene kraje v Tu-niBU toliko časa pridržali, da dobodo resno poroštvo. Tuniski general Ali bej očita Francozom, da ranjencem sovražnikom sekajo glave in da otroke in žene more. V Dubllnu je bil v zapor dejan vodja kmetske irske zveze, poslanec Ddlon. Dopisi. Iz Tržiča 29. aprila. [Izv. dop.j V dodatek k dopisu iz Tržiča od 22. t. m. v 95. štev. vašega cenjenega lista, blagovolite sledeče pojasnilo objaviti. Volilna agitacija nemškutar-ske stranke bila je jako huda, akoravno se narodnjaki za volitev čisto nič brigali nijso. (Kar je pač obžalovanja vredno.) V tiskarni kljuba „okrogle mizeu tiskali so liste, na kojih so imeli svoje bogove namalane, in katere so potem, ne le svojim pripadnikom, ampak tudi drugim poštenjakom vrivali, ter jih tudi mnogim po sili vrinili. Ker so se ti gospodje bali, da ne bi bili pri volitvi propali, pulili so dan volitve poštenjakom, kateri so na listkih tudi imena svojih volilcev imeli zaznamovana, iz rok, ter jim dajali svoj fabrikat, in tako so nekateri morali voliti, brez da bi bili sami vedeli, koga naj. Volilo se je večina z listki, akoravno je predsednik volilne komisije natanko in razločno povedal, da se sme samo uatmeno voliti; tedaj je volitev pač uže iz tega uzroka neposUvna. — Tudi si je neki gospod napravil pooblastilo „ialzitikat" g, ¥. M., ter si drznil z njo voliti tujca P. V prihodnjem občinskem odboru sedela bode, z malo izjemo, sama znana klika, katera bode svoje sklepe pri „okroglej mizi" sklepala, ter jih pozneje dala v občinske zapisnike beležiti. — Veseli se torej blaženi Tržič nad svojimi prihodnjimi glavarji, kajti sedaj ti izhaja solnce svobode in blagostanja, katero pa ti bode prej zašlo, predno da bof,e zopet nova volitev razpisana. Žalibog, da Slovenci, kojih se je tu 1(597 vpisalo, nijso mogli svojih poštenjakov spraviti v občinski odbor. Imate li v resnici toliko strahu, da niti 100 Nemcem nijste mogli jezika zmešati?! Proti izvolitvi tu bivajočega tujca P. vložila se je po § 11. obč. v. r. pritožba, koja se je uže visokej c. kr. dežel noj vladi, katern bode kot pravicoljubna to nezakonito volitev ovrgla, v razsodbo predložila, (ilasoviti P. pa se še posebno opominja, da naj kot odbornik izstopi. Telegram »Slovenskemu Narodu". Dunaj 4. maja. V špecijalnej bud-getnej debati sta pri točki „naučno miniti sterstvo" govorila poslanca Vošnjak in Tonkli. Cesar je včeraj Kalteiieggerju odvzel deželno glavarstvo Kranjsko. Velečastiti meščanje! Če tudi pri volitvah v mestni odbor 25., 2G In 27. dne onega meseca nijsmo zmagali v vseh treh razredih z narodnimi našimi kandidati, smemo se vendar ponašati s častnim tem vspehom, da meščanstvo glavnega mesta stoji na našej strani. Dosta očitno je namreč bilo, da nasprotna nam stranka, ki voli po komandi konstitucijskega društva, zmogla je v 2. razredu le s svojim velikim zoper sedanjo vladno sistemo obrnenim birokratskim aparatom, ki je segel zopet tako daleč, da je tri c. kr. uradnike vsdil svojim privržencem. Dragi meščanje! Radostno je gledal narodni volilni odbor, kako navdušeni za domačo reč ste vse tri dni vreli na volišče, kazaje svetu, da se popolnem zaveste velike važnosti volilne pravice. Čast in hvala vam zato, in še posebe zahvala tudi onim rodoljubom, ki so z iskrenim svojim sodelovanjem pripomogli k tako živahnej volitvenej udeležbi, katera nam v svakeršnih prihodnjih volitvah zagotovlja sijajno zmago. Slava vsem! V LJubljani 1. maja 1881. Narodni volilni odbor. Domače stvari. — (Volitve v kupčijsko zbornico kranjsko) so razpisane na 17. dan tega meseca. Voliti bode vsega skupaj 14 zastopnikov. Več o tem jutri. — (Imenovanje) C kr. finančno vodstvo za Kranjsko je koncipista c. kr. finančne prokurature v Ljubljani, dr. Josipa Stareta imenovalo adjunktom fiinanftne prokurature. — (Vitez Vesteneck na zatožnej klopi.) Jeden izmej narodnjakov, katere je gospod vitez Vesteneck insultiral v kazin-skej kavarni, vložil je proti insultantu tožbo aavoljo žaljene Časti. Koga bodo pač sedaj delegirali! Dunajska borza 4 maja. (Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih . . 78 gld. 40 Enotni drž. dolg v srebru . . . 79 n """" 96 n 45 . 132 n 75 842 II *""" . 342 117 „ 85 _ „ 32'/, n 53 57 • 45 Čast mi je naznanjati, da od 8. maja Btantijem v Špitalskih ulicah št. 9. Šivalni salon ololeitr za. gospe. Tudi se sprejemajo gospodičine v poduk v Šivanji ter mej saisono hode se podučcvalo alfabetičnn in geometrično risanje krojev; za do sedaj mi izkazano veliko zaupanje se zahvatujem in prosim mi je še dalje ohranili. Za dobro in ceno postrežbo so bede najnatančnejše skrbelo. Spoštovanjem (250-2) Marija Fodkrajšek. rakete in droge razne stvari, ki spadajo v to stroko, priporočajo se prav cono o priliki poroke cesar eviča Rudolfa. — Vnanja naročila naj se pošiljajo poste restante pod naslovom : „Umetalni ogenj, Ljubljana" do 7. not ju. V Ljubljano đollim naročevalcem pove opravni-štvo „Slovenskoga Naroda", kje se dobi umetalni ogenj. (228—2) Cvet zoper trganje, po dr. Maliču, jo odločno nnjboljSn zdravilo r.opor jtrittlii tur rritnatisrm, trffanjr }>(> tuliti, holv-clnr v krlii tor žtrrih, oteklino, otrpnete Mil,- in hltr itil . m il" čubd čo bo mbl, ]>a niii>ilm> ziihvul. Znhteva nuj ho iiimo ,,riWu xoptrr trffitnjr po tir, Mollrtt" z zruvrn ntojr-či*n ziniinrnjrni ; 1 nlcklonii-u /iO kr., pravega prodajo gamo (72—2<) kr. — Prodajalci jo dobe primerilo ceneje. — V zalogi in pravo ima POIIL 4b SI l*vV:V, trgovina se spececerijskim blagom v (245—2) Ljubljani. Novo! Novo! 1 i •■p Izplačilo te dividende se vrši v smislu § 3. pravil oddelkov I. in II. od zavarovalnine, ki se ima plačati v letu 1881 na dosedaj veljavne police, in sicer tako, da se od zapadlih zavarovalnin poleg pobotnice odtegne 10%. Ker se ima ta dividenda od I. januarja 1881 počenši izplačevati, morejo oni p. n. člani, ki so eeloletne zavarovalnine uže plačali, dobiti to dividendo izplačano v gotovini pri centralnoj blagajnici banke ..Slavijo', a onim p. n. članom, ki zavarovalnino poluletno ali četrtletno plačujejo, bode se dividenda vračunila pri prvem plačevanji zavarovalnine. Glavno ravnateljstvo vzajemno zavarovalne banke „Slavije" v Pragi. „SLAVIJA", _ vzajemno zavarovalna banka v Pragi. |f P. n. gg. članom oddelkov L in II. od leta Iftflf* €l<» l*7<*. (Zavarovanje kapitalov in dohodkov na doživetje in smrt) pripada 10 procentna dividenda. Povabilo OBČNEMU ZBORU družbenikov meščanske vojašnice ■v I-ij-o-loljan.!, kateri bodo dne 8. maja 1881 dopolnilno ob 11. url v velikej mestnej dvorani. Einladung* zur ALLGEMEINEH VERSAMMLUNG der Mitglicder der burgerlichen Militiir-Kasorno in I_ia.l"ba,cli, welche am 8. Mai 1881 Vorinittag um 11 Uhr im grossen stiidt. Rathhaiis-Saale abgohalten vverden wird. Vrata razgovorov: 1. Letno sporočilo in sklep računa za 1. 1880, 2. Poročilo preglndovalnega odbora. 3. Volitev novega odbora za pregledovanje računa za 1. 18S1. 4. Volifev čvetero družnikov vodstvu namesto letos vslod sročkanja izstopivšib. 5. Posamezni naBveti. "V O d M t V O meščansko vojašnice v Ljubljani. J. N. Horak, (256) vodja. Programm dor zuni Vortrapfo komniuuden (logcnstundc : 1. Jabrosbericht und Recbnungsabschluas pro 1880. 2. liericbt dos ReviaionsausBcbuasea. 3. Wahl einos neuen Revisiousausscbusses zur Prtlfting der .labresreebniing VOD 1881. 4. \Vabl von vier in dieseni Jabre dureb das Los zum Austritto bestimmten Oirektions-Mitgliedem. ft. Andore alltallige besondere Antriigo. Diroktiou der biirgl. Militar-Kaserno in Laibacb. J. N. Horak, Direktor. Čast imamo javljati, da pričnemo z dnom 2. maja toeiti svoje vležano pivo ter dajemo za zdaj hektoliter po gld. 1H.50 netto kasa od pivovarne, sode franko tja nazaj, gld. is.so hektoliter notto kasa od naše zalogo — gospod F. Schediwy, CSradec, An neustrašne »5 — oode franko Gradec nazaj. Za naročila na ta izvrBtui pridelek prosi ter so ač spoštovanjem priporoča meščanska pivovarna v Plznu, ustanovljena I H I 'i. (Ponatiak se ne plača.) (254—2) izdutelj in urednik Makao Armič. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne". 14