22 Politični pregled. Poslanska zbornica. — Prva seja po praznikih bila je dne 8. t. ni. V zbornici bilo je jako prazno in videti je bilo, da se novemu ministru, ki ima prvič zasesti v zbornici ministerski stol ne pripisuje nobene važnosti. Ko Sinolka otvori sejo, prebere se pismo grofa Taaffeja na predsednika zbornice, v kateri se naznanja imenovanje novega ministra grofa Kuen-burga. Navadno predstavljanje je grof Taaffe popolnoma opustil in to najbrže zato, ker je grof Kuenburg kot poslanec že celi zbornici znan. Sicer na dnevnem redu ni bilo važnih točk. in na vrsti bilo je le več peticij, verifikacij in interpelacij. Grof Kaunic podpiral je peticijo dveh ženskih društev, ki prosita, da bi se ženskam dovolilo študiranje na vseučiliščih. Overila se je volitev posl. Foreggerja, kateri overitvi se je pa posl. dr. Gregorec protivil in je slikal volitev kot nepravilno in je očital dr. Foreggerju prostozidarstvo, in ko so na to še mej drugim Mladočehi interpelovali vlado zaradi dogodkov, ki so z zadnjim Gregrovim govorom v zvezi, se je seja zaključila. 23 V seji dne 12.'t. m. pričela se je razprava o trgovinskih pogodbah, ki bode trajala vec dnij. Kot protjgovorniki vpisanih je 8 Jugoslovanov, 12 Mladočehov, 7 Tirolcev, 5 krčan-sko-socijalnih poslancev 1 nemško-konservativen in 1 nernško-liberalen poslanec. Za vpisanih je pa množina nemških liberalcev in Poljakov, in izmej slovenskih po kancev prof. Suklje. Razpravo pričel je poročevalec dr. Halhvich z vvodnim govorom, na to pa je posl. dr. Klaič utemeljeval predlog manjšine, ki gre na to, da bi se pogodba z Italijo glede vinske carine ne potrdila in da bi se z Italijo pričela nova poganjanja. — Za njim govoril je mladoceški poslanec Kramar odločno proti vsem pogodbam Posl. Peez je pa za pogodbe in pravi, da so političnega značaja, ker se bode po njih trocarska zveza politično in vojaško utrdila. Posl. grof Bonda je proti pogodbi z Italijo glede vinske carine in povdarja posebno škodo za dalmatinsko vinorejo ako se ta sprejme. PosL Suklje govori za vse trgovinske pogodbe in izjavlja v imenu slovenskih poslancev, da vsled tega, ker isti smatrajo trgovinske pogodbe v prvi vrsti za gospodarsko vprašanje, ne bodo skupno glasovali za nje, ampak vsak po svojem prepričanji in po želji svojih volilcev. Odločno pa povdarja, da bi jih pri tem glasovanji vodil kak političen motiv. Dalje povdarja, da Slovenci pritrjujejo sedanjemu sistemu v nanje politike, tudi se ne zoperstavljajo sistemu političnih zvez, toda ne morebiti vsled narodnostnih simpatij, ampak zato, ker so jim te politične zveze porok za nadaljuj mir. Slednjič poslanec za svojo osebo izjavlja, da bo glasoval za vse pogodbe in priporoča to tudi zbornici. Na to seja zaključi. Mladočehi. — V Pragi so Mladočehi imeli več posvetovanj, pri katerih se je pokazalo veliko nasprotje mej ra-dikalci in realisti. Poslednji so se odločno izrekli proti dr. Gtegra govoru. Prvi so pa še dr. Gregru slavo peli in trdili, da je še vse prezmerno govoril. Vašatv je zapretil realistom, da bode on začel po deželi agitacijo proti njim, ako bodo še delali svojo politiko. Ker jih je v češkem klubu mnogo, ki se boje pravo barvo pokazati, ni prišlo do glasovanja. Veliko nasprotje je v klubu jasno, ali radikalni elementi še vedno terorizujejo druge. Realisti se boje agitacije, katero bi zaceli radikalci. Radikalci pa tudi ne upajo z vso odločnostjo nastopiti proti realistom, dobro vedoč, da bi ostali čisto neznatna frakcija, ako se klub razdere. Sami namreč ne vedo, če bi z agitacijami res mogli spodriniti, onemogočiti realiste, kakor so Staročehe. Nobena frakcija prav za prav ne ve, pri čem da je. O nobenem vprašanju se v klubu nič točnega ne dogovore, od tod pa pride, da njih člani razvijajo čestokrat čisto različne nazore o najvažnejših političnih vprašanjih. To nasprotje v klubu pa uničijo ves itak že neznaten vpliv mladočeške stranke. Ž njo ni nobena zveza mogoča, ker vodstvo prav za prav nema nobenega vpliva. S kom se pa kdo tudi hoče dogovarjati. Ko bi se o čem dogovorili z Heroldom, kdo ve, kaj poreče na to Gregr. Iz tega je pač jasno, kako prav so imeli naši poslanci, da niso poslušali tistih, ki so priporočali alijanco z Mladočehi. Vodja kmetske stranke Stastnv pa seeaj močno ruje zoper Mladočehe. Rad bi jih spodrinil. Posnema pa prav metodo dr. Gregra. Kakor dr. Gregr, tako je Stastnv postavil se sedaj tudi na stališče češkega prava, dasi je nedavno še očitno pro-povocioval centralistične nazore. Eeči pa moramo, da je Stastnv v marsičem še bolj prekanjen politik, nego je dr. Gregr, samo, da mu beseda tako gladko ne teče. Sedaj je v svojem glasilu jel dokazovati, da Čehi le v zvezi z veleposestniki morejo doseči češko državno pravo, katero bode dalo podlago za bodoči narodnogospodarski razvoj. Vidi se, da že stvarij preeej dobro presoja, vsaj bolje nego Mladočehi, ki bi brez veleposestnikov radi vse dosegli. Da bi pa veleposestnike pridobil za svojo stranko, dokazuje, da imajo mali in veliki posestniki jednake koristi in je zatorej le pametno, če se zjedinijo v veliko stranko zemljiških posestnikov. Veleposestniki seveda ne bodo hitro zaupali kmetski stranki, ker je Stastnv še nedavno bil za raz- delitev fidejnih komisov. Glasilo kmetske stranke z vso odločnostjo pripoveduje, da naj veliki in mali posestniki vzamejo politiko v svoje roke in nič vec ne puste, da bi zanje politi-kovali drugi stanovi Kmet naj voli kmeta za poslanca, to je njega geslo. Ker so Mladočehi pri poslednjih volitvah zmagali s pomočjo kmetske stranke, je gotovo, da imajo v Stastnvju nevarnega nasprotnika. Kakor je zadnji pot bas on mnogo Mladocehov spravil v zbor, ravno tako tudi pri drugih volitvah on jim utegne zmesti štreno. Zaradi tega je pa čisto naravno, da so Mladočehi vsi nekoli poparjeni, ker se boje, da bodo njih slavi kmalu konec. Mi se za Stastnja ravno tako malo naudu-šujemo, kakor se za Gregra, ker vemo, da je le politični pustolovec, ali priznati pa moramo, da je mož, s katerimi bodo morda stranke še resno računale. Bas v tako zamotanih položajih je čas za politične pustolovce ugoden. Kaj dobrega seveda tudi Češki narod od Stastnvja ne bode imel. Bilinski je prevzel vodstvo državnih železnic po odstopu barona Czedika. Levičarji s tem niso posebno zadovoljni, posebno, ker grof Taaffe jih ni nič vprašal, koga naj imenuje in tudi novi minister o tem ni nič avtentičnega vedel, dokler ni čital imenovanja v uradnem listu. Levica bi še očitneje pokazala svojo nevoljo, ko bi se ne bala, da se zameri Poljakom. To pa levičarski vodje dobro vedo, da brez poljakov njih stranka ne pride do nobene veljave. Rusija. — Ministerski odbor proračunil je stroške za one javne zgradbe, ki se bodo leta 1892. zvršile, na 58 milijonov rubljev, od katerih se bode 24 milijonov porabilo samo za zgradbe novih železnic v Aziji. Primeren znesek porabil se bode tudi za železnice v zapadnih pokrajinah ruskih. — Vojno ministerstvo je odredilo, da se vsi višji častniki poljske narodnosti, ki so bili sedaj nameščeni v vojnem okraju vilenskem premeste v popolnoma ruske okraje. — Vsled prepovedi izvažanja žita in moke, ki se je zadnje dni vvela tudi za Finsko vstavili so vsi mlini v južni Rusiji delo. — Židje se še vedno izseljujejo iz Rusije, in samo iz vilenske gubernije izselilo se je zadnje mesece 24.000 zidov. Nemčija. — Dne 12. t. m. pričel je nemški državni zbor zopet svoje seje in posvetoval se bo naj prve o državnem proračunu. — Proti bivšemu nemškemu poslaniku grofu Lim-burg-Stirumu, velikemu prijatelju Bismarkovemu, ki je spisal več političnih člankov v neki nemški časopis, ki obsojajo sedanjo nemško politiko in so naperjeni posebno proti novim trgovinskim pogodbam, pričela se je disciplinarna preiskava. Nemško državno sodišče in bolgarski knez. — Neki urednik v Goti je bil zatožen zaradi razžaljenja ,,kneza Ferdinanda". Deželno sodišče se je pri svoji obsodbi držalo načela, da princ Ferdinand prištevati nedvomno souverenom in ne več članom vladarske rodovine saksonsko-kobursko-gotske. Državno sodišče je pa to mnenje zavrglo in se izreklo, da se princ Ferdinand vsled Berolinskega dogovora ne more prištevati samostojnim vladarjem, ker ga velevlasti še niso priznale in ga tudi Turčija še ni potrdila, in je odločilo, da ga je vedno še smatrati članom imenovane vladarske rodovine. Francija. — Dne 2. septembra 1892. 1. bo preteklo ravno sto let, odkar je bilo francosko kraljestvo proglašeno za republiko. Ta dan namerava se posebno svečano praznovati. Mej Vatikanom in francosko vlado dogovorila in sklenila se je pretečeni teden neka pogodba, po kateri se francoska vlada zavezuje držati se politike, ki je cerkvi prijazna. Vatikan pa vladi obljubuje, da bo škofom zabranil nadaljno rovanje proti republiki in da bo prepovedal volilni katekizem, ki so ga izdali nekateri škefje. v v Španija. — V južni Španiji vdrla je pretečene dni tolpa oboroženih anarhistov v mesto Kseres in je hotela isto pustošiti. Žandarmerija postavila se je tolpi nasproti in pričel 24 se je boj, v katerega je poseglo tudi koujištvo in tolpo zapodilo. Večina vstašev je vjetih, katere bo sodilo posebno vojno sodišče. Mej bojem je neki anarhist meščanu, ki je ravno iz gledišča stopil, presekal s srpom glavo. Morilca so zaprli. Vstaja je po mnenji vlade strogo anarhistična in je nastala vsled socialističnih podpihavanj. Egipet. — Umrl je podkralj in ob enem vladar egiptovski Tevfik paša. I "mrl je vsled hripe v lepi moški dobi 39 let. Naslednik mu bo 181etni stareji sin Abbas paša, ki je bil takoj poklican z Dunaja, kjer se je šolal in katerega je Turčija že imenovala podkraljem, da se tako izogne vmešavanju druzih velevlasti v to stvar. Afrika. — V Maroku pričela se je v mestu Tanger ob sredozemskem morji vstaja. Oboroženi vstaši ne zahtevajo nič druzega nego, da sultan sedanjega guvernerja odstavi in so se odločno izrekli, takoj orožje položiti, ako se to zgodi. Velevlasti, kakor Francija, Španija in Anglija, ki imajo ondi svoje interese, odposlale so tja vojne ladije, da vstajo opazujejo in če treba svojim podložnikom na pomoč priskočijo. Anglija bi najraje vidila, da bi se Maroko razdelil, tema pa se posebno Španija upira.