TCPrimorski
* ^^	dnevnik
SOBOTA, 24. OKTOBRA 2015
št. 248 (21.485) leto LXXI.
1,20 €
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - DL. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art 1,
comma 1, NE/TS	9 , , , , ^ ooouu ,
Od jutri zopet sončna ura
3
Danes ponoči bo začela ponovno veljati sončna ura. Ob 3. uri bo treba kazalce pomakniti za uro nazaj.
dežela - Na 5. strani
Pravila za prispevke slovenski manjšini
Sklep deželnega odbora
trst - Na 6. strani
Senator Russo o mestni občini
Naš intervju s parlamentarcem DS
doberdob - Na 16. strani
Da bi jezero ne postalo močvirje...
Čim prej se je treba lotiti košnje trstja
koroška
Stroga kazen za mladega nacista
slovenija - Iz Hrvaške prihaja več beguncev kot jih odhaja v Avstrijo
Razmišljajo o ovirah na meji

LJUBLJANA - Od soboto je v Slovenijo vstopilo že krepko čez 50.000 beguncev, ki postopoma odhajajo proti Avstriji. Še vedno manj beguncev odhaja v Avstrijo kot pa jih prihaja v Slovenijo. Tudi preteklo noč je namreč zaznamovala ustaljena praksa nenapovedanih prehodov s Hrvaške. Slovenske oblasti trdijo, da obvladujejo situacijo, a vseeno pričakujejo evropsko pomoč, tako materialno kot finančno pa tudi pomoč tujih policij. Slovenska vlada je ocenila, da bi za mesečno oskrbo okoli 8000 migrantov na dan za hrano, osebje in material potrebovali nekaj več kot deset milijonov evrov.
Vendar ob tem Cerar v primeru nekooperativnosti sosednjih držav ali EU napoveduje stopnjevanje ukrepov. Čeprav niso pristaši postavljanja ograj, Cerar ne izključuje možnosti postavljanja tehničnih ovir na meji.
Na 3. strani
trst - Stiska
Pribežnike naj bi gostili tudi na domovih
TRST - Tržaški sistem sprejemanja prosilcev za azil je vedno deloval dobro, v zadnjih mesecih pa sta mesto in okolica sprejela toliko ljudi, da sistem poka po šivih - tudi po »zaslugi« mnogih drugih občin v Italiji, ki azilantov ne gostijo. Tržaška občinska uprava namerava v kratkem vprašati občane, ali bi gostili po enega ali dva pribežnika kar na domu, saj so vsa stanovanja in druga središča polna, tem ljudem pa že preti zima.
Na 7. strani
francija - Avtobus trčil v tovornjak
V prometni nesreči je umrlo 43 ljudi
šport - Glasgow
Tea Ugrin uspešno na SP
GLASGOW - Italijanska reprezentanca v gimnastiki, za katero nastopa tudi tržaška Slovenka Tea Ugrin, po prvem dnevu ekipnega mnogoboja na svetovnem prvenstvu v Glasgowu zaseda 3. mesto za reprezentancama Rusije in Velike Britanije, končni vrstni red pa bo znan po današnjih nastopih drugih reprezentanc. Osem najboljših ekip se bo uvrstilo tudi na olimpijske igre 2016 v Riu de Janeiru. Ugrinova je bila v italijanski vrsti med boljšimi.
Na 20. strani
ljubljana - Slovesnost v predsedniški palači
CELOVEC - Kazenski senat Koroške nogometne zveze je v zvezi z neonacističnim incidentom na tekmi proti slovenskim moštvo iz Sel ukrepal in igralca Golovice do nadaljnjega suspendiral. Kazenski senat bo počakal tudi na odločitev državnega tožilstva, preden bo končno odločal v tej zadevi. Kot je znano, so bili nogometaši DSG Sele/Zell na prvenstveni tekmi v Golovici (Wölfnitz) pri Celovu tarča rasističnega in nacističnega zmerjanja - igralec Golovice jih je s Hitlerjevim pozdravom »poslal« v plinsko celico.
Želje in načrti dijakov na obisku na univerzi
Na 7. strani
FJK za center v Bazovici
Na 10. strani
Igor Pahor v očeh njegovih sodelavcev
Na 11. strani
V Gorico prihaja Zmago Jelinčič
Na 16. strani
Jože Šušmelj:
Trst je pogojeval Italijo
Na 17. strani
Primož Kozmus sklenil športno pot
Na 20. strani

Nagrada za vztrajnost
Medalja za zasluge Cossutti in Volpiju Lisjaku
THERMANA VAS RAZVAJA
»F I i UjJ ' 1 ■ A ■ " 1 ^^Ijtiiui JJz&^f—a?* fTC,
C LEt GRATIS
OTROK DO
Hotel Thermana Park Laško****suPerior
do 23. 10. 2015 in od 1. 11. do 18. 12. 2015
3 dni/2 noči za 2 osebi že od 282 €
2. odrasla oseba ima 50 % popusta
Imetniki Zlate kartice Thermana cluba izkoristite dodatnih ¿Z, 15 % popusta/
__ _ ... .. _ v-	Zdraviliška cesta 6, 3270 Laško
THERMANALaSfeO www.thermana.si | 00386 3 423 21 00
2
9771124666007
454
Nedelja, 25. oktobra 2015
AKTUALNO
/
italija - Na kongresu združenja sodnikov ANM
Še vedno napeti odnosi med sodstvom in politiko
Politiki očitajo neučinkovite reforme in oviranje boja proti korupciji
BARI - Vlade se menjujejo, odnosi med sodstvom in politiko v Italiji pa ostajajo še vedno napeti. Konflikt je prišel do izraza tudi na včerajšnjem 32. kongresu združenja sodnikov ANM, ki mu je v Bariju prisostvoval predsednik republike Sergio Matta-rella. Predsednik ANM Rodolfo Sabelli je brez ovinkarjenja obtožil politiko poskusov diskeditiranja sodnikov. Krčenje dopusta in novi predpisi o civilni odgovornosti so po njegovi oceni nepotrebna provokacija, kot tudi načrtovani predpisi za omejevanje prisluhov, s katerimi bi okrnili preiskovalne instrumente za boj proti kriminalu, ki se je močno zasidral v javni upravi in gospodarstvu.
Sabelli je to »vzdušje nestrpnosti proti sodnikom« pripisal poskusu politike, da prikrije lastno inercijo glede potrebnih reform. Na področju civilnih pravic parlament še ni sprejel pre-potrebnih norm glede zakonskih zvez in izbir ob koncu življenja, zato ostaja sodstvo v precepu med novimi zahtevami družbe in zastarelo zakonodajo; reforma kazenskega postopka bi morala biti sistemska, predlagane »izboljšave« pa so preveč omejene in v nekaterih primerih celo negativne; še slabše so nove norme proti korupciji, ki še zdaleč niso ustrezne za uspešen boj proti pojavu, ki se je tako globoko zajedel v italijansko družbeno tkivo;
Predsednik ANM Rodolfo Sabelli
ansa
Sabellija je razočaral tudi zakonski osnutek o zastaranju kazenskih postopkov, ki prinaša malenkostno podaljšanje prizivnih rokov, ne da bi celovito reformiral inštitut zastaranja, ki izničuje velik del prizadevanj sodstva v zatiranju kriminala; ena najhujših odgovornosti politike pa so nevzdržne razmere, v katerih delujejo sodišča, kjer ponekod manjka celo do 70 odstotkov potrebnega tajniškega osebja.
Na kongresu je govoril tudi predsednik dežele Apulija Michele Emiliano (po izvoru tudi sam sodnik), ki se je obrnil neposredno na predsednika Mattarello s pozivom k izrednemu boju proti korupciji in mafiji, tumorjema, ki odžirata javno premoženje in teptata pravice državljanov.
Preiskali tudi tržaški sedež zavodaINPS
RIM - V raznih italijanskih mestih (tudi v Trstu) so včeraj karabinjerji preiskali pokrajinske in področne sedeže pokojninskega zavoda INPS. To so naredili v sklopu preiskave o vrsti kaznivih dejanj, goljufij in nepravilnosti, v kateri so že aretirali več kot 40 podjetnikov ter uslužbencev javnega zavoda in hkrati zarubili nepremičnine v vrednosti 137 milijonov evrov. Sumijo, da so aretiranci ponarejali listine ter dokumente o zaposlovanju z namenom, da bi, seveda nezakonito, prišli do raznoraznih finančnih, davčnih in drugih olajšav. Tožilci so doslej ugotovili, da so si goljufi neupravičeno prilastili okrog 400 milijonov evrov.
gospodarstvo - Minister Padoan
Od privatizacije pošte iztržili 3,4 milijarde evrov
Pooblaščeni upravitelj družbe Poste Italiane Francesco Caio in predsednica Luisa Todini
ansa
RIM - Delna privatizacija italijanske pošte bo v državno blagajno prinesla 3,364 milijarde evrov. Gospodarsko ministrstvo je novico sporočilo po zaključku prve javne prodaje 38,2 odstotka družbe Poste Italiane, na kateri je zanimanje domačih in mednarodnih vlagateljev za več kot trikrat preseglo ponudbo. Ceno za delnico so kljub velikemu povpraševanju določili pri 6,75 evra - natanko na sredini cenovnega razpona, ki je bil postavljen med šest in 7,50 evra. Poštna družba, ki je bila doslej v stoodstotni državni lasti, je torej vredna 8,82 milijarde evrov, ima 142.000 zaposlenih in več kot 13.000 poslovalnic po vsej državi. Prvi mož družbe Francesco Caio je z "zgodovinsko privatizacijo" zadovoljen, saj bo po njegovih besedah prispevala k modernizaciji družbe.
Gospodarski minister Pier Car-
lo Padoan je javno prodajo označil za "največjo privatizacijo v Evropi letos" in »jasen znak zaupanja« v italijansko pošto kot tudi v Italijino »novo pot rasti«. »Kupnina bo zmanjšala javni dolg,« je novinarjem v Rimu še povedal minister Padoan. Vendar pa je to le majhen finančni obliž za izpraznjeno državno blagajno, saj je javni dolg Italije pri 2200 milijardah evrov. Padoan je še povedal, da namerava vlada prodati še več državnega premoženja, vključno z delnicami železniškega prevoznika Ferrovie dello Stato in kontrolorja zračnega prometa Enav.
Na borzi v Milanu bodo z delnicami Poste Italiane predvidoma začeli trgovati v torek. Gre za največjo uvrstitev delnic na italijansko borzo po letu 1999, ko je država prodala delež energetske družbe Enel.
sirija - Pogovori »četverice« na Dunaju
Rusija vztraja, da o usodi Asada odločijo Sirci
DUNAJ - Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je včeraj vztrajal, da morajo o usodi sirskega predsednika Bašarja al Asada odločiti Sirci. Na Dunaju je skupaj z ameriškim kolegom Johnom Kerryjem in vodji diplomacij Savdske Arabije in Turčije iskal poti za rešitev sirskega konflikta, a naj bi strani ostale na nasprotnih bregovih.
Če se bomo osredotočili na menjavo režima, vemo, kako se bo to končalo, je v navezavi na razmere v Iraku in Libiji dejal Lavrov. »O usodi Sirije in sirskega predsednika mora odločiti sirski narod, a ne na bojišču ali prek uporov in prevratov, temveč prek političnega dialoga,« je poudaril. Zavzel se je tudi za to, da v nadaljnjih pogovorih sodeluje še več držav, kot sta Iran in Egipt.
Po pogovorih četverice ministrov je tudi Kerry izrazil upanje, da bo lahko že naslednji teden potekalo novo mednarodno srečanje o konfliktu v Siriji, na katerem pa bi bilo zastopano večje število držav. Cilj novega sestanka bi bil doseči napredek na področju političnega procesa za rešitev krize.
»Naše skupno stališče je, da je treba okrepiti prizadevanja za politični proces v iskanju rešitve,« je še pred začetkom srečanja na novinarski konferenci zatrdil tudi Lavrov. To po njegovih besedah vključuje začetek pogovorov »med predstavniki sirske vlade in celotnega spektra sirske opozicije, tako domače kot zunanje, s podporo zunanjih igralcev«. Lavrov se je srečal tudi z jordanskim kolegom, s katerim sta se dogovorila o usklajevanju svojih vojaških operacij v Siriji.
Na pogovorih udeležene države zastopajo različna stališča glede Sirije. Medtem ko Washington, Rijad in Ankara podpirajo boj proti Asadu, je Moskva njegov najtesnejši zaveznik. Konec septembra je tudi sprožila letalske napade na njegove nasprotnike, ki so naleteli na ostro kritiko ZDA in njenih zaveznic. Tudi po včerajšnjih pogovorih ostajajo stališča med stranmi različna in odnosi zaostreni. Savdski zunanji minister Adel al Džubeir je poudaril, da za Asada v sirski prehodni vladi ni prostora. (STA)
Portugalska še vedno brez vlade
LIZBONA - Portugalski predsednik Anibal Cavaco Silva je mandat za sestavo vlade znova podelil Pedru Passosu Coelhu, potem ko so koalicijska pogajanja med njegovo desnosredinsko koalicijo Naprej Portugalska in opozicijskimi socialisti propadla. Passos Coelho bo tako zdaj skušal oblikovati manjšinsko vlado. Predsednik Silva je bil kritičen do neuspeha koalicijskih pogajanj. »Globoko obžalujem, da imajo v času, ko moramo utrditi gospodarsko rast in ustvarjati nova delovna mesta, postranski interesi prednost pred nacionalnim,« je poudaril. Passos Coelhova koalicija Naprej Portugalska je na volitvah prejela 38,6 odstotka glasov in zmagala, čeprav ni dosegla absolutne večine. Opozicijski socialisti pod vodstvom Antonia Coste so zbrali 32,4 odstotka podpore, s čimer ostajajo glavna opozicijska skupina v parlamentu.
Po propadu pogajanj s socialisti tako Passos Coelhu ostaja možnost oblikovanja manjšinske vlade. Za oblikovanje in predstavitev programa nove vlade ima na voljo deset dni. Portugalski mediji manjšinski vladi ne napovedujejo dolgega življenja in že ugibajo, da bi prihodnje leto v državi lahko potekale predčasne volitve. »Ta vlada nima možnosti preživetja,« je posvaril tudi tiskovni predstavnik socialistov Joao Soa-res. Pripravljenost oblikovati vlado je sicer v torek izrazil tudi vodja socialistov Costa. Socialisti, Levi blok, sestrska stranka grške Sirize, in komunisti so v 230-član-skem parlamentu osvojili 122 sedežev, desnosredinska koalicija pa 107.
francija - Avtobus z upokojenci trčil v tovornjak, ki je bil za ovinkom počez na cesti, in zgorel
V prometni nesreči 43 mrtvih
BORDEAUX - Blizu kraja Puisse-guin na jugozahodu Francije sta včeraj zjutraj čelno trčila avtobus in tovornjak, pri čemer je umrlo najmanj 43 ljudi, večinoma starejših. Nesrečo je povzročil tovornjak za prevoz lesa, ki je bil sicer prazen. Na ostrem in nepreglednem ovinku ga je zaneslo, da se je postavil počez na cesti, tako da se voznik avtobusa, ki je pripeljal iz nasprotne smeri, ni mogel izogniti trčenju. Po trčenju je avtobus zagorel, plameni pa so zajeli večino potnikov. V nesreči je izgubilo življenje 41 potnikov in voznik tovornjaka, potem pa so v ostankih tovornjaka odkrili še truplo 13-letnega otroka, sina voznika, je sporočila prefektura de-partmaja Gironde.
Voznik, ki se je rešil iz gorečega avtobusa, je kljub šoku pomagal potnikom avtobusa. Osem ljudi se je iz gorečega avtobusa rešilo. Tiskovni predstavnik francoskega notranjega ministrstva Pierre Henri Brandet je za televizijo BFMTV dejal, da so štirje ljudje "izredno hudo poškodovani" - dva po glavi, dva pa imata opekline.
Z avtobusom se je 49 starejših ljudi iz bližnjega kraja Petit-Palais-Cornemps peljalo na izlet v sosednjo regijo Landes.
Helikopterski posnetek prizorišča nesreče, potem ko je požar povsem uničil avtobus
ansa
Na prizorišču tragedije je bilo kakih 60 gasilcev z 20 vozili in helikopterji.
Predsednik Francije Francis Hollande je nesrečo označil za strašno tra-
gedijo. »Zaradi te drame smo se zavili v žalost,« je dodal. Premier Manuel Valls je obljubil podporo družinam žrtev.
Gre za najbolj smrtonosno pro-
metno nesrečo v Franciji od leta 1982. Avgusta 1982 je v prometni nesreči na vzhodu Francije umrlo 53 ljudi, med njimi 44 otrok.
/
BEGUNSKA KRIZA
Sobota, 24. oktobra 2015
3
slovenija - Težko kljubovanje razmeram
Še vedno jih prihaja več, kot jih odhaja
Premier Cerar ne izključuje možnosti postavitve ovir na meji
LJUBLJANA - Od soboto je v Slovenijo vstopilo že krepko čez 50.000 beguncev, ki postopoma odhajajo proti Avstriji. Še vedno je najbolj obremenjeno brežiško območje, kjer je samo včeraj v državo vstopilo okoli 9000 ljudi. Ukrepanje ob drugem begunskem valu si je na tem območju pobliže ogledal tudi predsednik vlade Miro Cerar s pristojnimi ministri. Razmere na terenu ostajajo po besedah državnega sekretarja na notranjem ministrstvu Boštjana Šefica podobne kot v četrtek; situacija je zahtevna, a pod nadzorom. Tudi preteklo noč je zaznamovala ustaljena praksa nenapovedanih prehodov. Obravnavali so tudi primer nosečnice, ki je prešla slovensko mejo skorajda med porodom, a se je vendarle vse srečno končalo in je rodila v ptujski bolnišnici.
Še vedno manj beguncev odhaja v Avstrijo kot pa jih prihaja v Slovenijo, na kar je ob obisku v Brežicah ponovno opozorila ministrica za notranje zadeve Vesna Gyorkos Žnidar.
Kljub trditvam pristojnih, da Slovenija obvladuje situacijo, pa država pričakuje evropsko pomoč, tako materialno kot finančno pa tudi pomoč tujih policij. Slovenska vlada je ocenila, da bi za mesečno oskrbo okoli 8000 migrantov na dan za hrano, osebje in material potrebovali nekaj več kot deset milijonov evrov.
Da bi se begunce, ki znova in znova prihajajo v Rigonce v bližini Dobove -včeraj je tja prispelo že pet skupin - prej oskrbelo, so v Dobovi že začeli postavljati nov sprejemni center. Begunci morajo namreč na sprostitev zmogljivosti v centrih čakati tudi po več ur.
Zaradi tega sta se oglasila tako varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer kot Amnesty International Slovenije (AIS). Varuhinja je vlado pozvala, naj ob prihodu beguncev zagotovi spoštovanje človekovih pravic na vstopnih točkah na mejnih prehodih predvsem s tem, da pospeši njihov sprejem in registracijo.
V AIS pa dodajajo, da je kljub trudu pristojnih za zagotavljanje zadostnih kapacitet v noči na petek kar 2000 beguncev v brežiškem sprejemnem centru prisiljenih spati zunaj na tleh. Še 1400 pa jih je preko polj v temi, v spremstvu policistov hodilo proti Brežicam.
Slovenska politika si medtem po besedah Cerarja želi evropske rešitve pri obvladovanju begunskega vala. Vendar ob tem Cerar v primeru nekooperativnosti sosednjih držav ali EU napoveduje stopnjevanje ukrepov. Čeprav niso pristaši po-
stavljanja ograj, Cerar ne izključuje možnosti postavljanja tehničnih ovir na meji.
Tudi zunanji minister Karl Erjavec je potrdil poizvedbe pristojnih, da bi naročili varovalne ograje in jih, če bo treba, uporabili. A zlasti kot pomoč, da ne bi prišlo do razpršitve vstopa migrantov, je poudaril.
Premier tudi včeraj ni skoparil na račun hrvaške vlade in v izjavi ponovil, da od hrvaškega premiera Zorana Milano-vica na svoje predloge na dobiva odzivov, ki bi kazali na željo po sodelovanju. Mi-lanovic je namreč dejal, da se Slovenija brez razloga pritožuje nad hrvaškim ravnanjem z begunci.
Kritike, ki jih usmerja do hrvaške vlade, pa so premišljene in za njimi stoji, je še povedal. »Hrvaška ne evidentira beguncev, pošilja jih premražene in bolne, ponoči in prek mrzlih rek in se o tem ne pogovarja z nami. Potem pa kaže fotografije bolnih in premraženih beguncev, ki jih sama ni oskrbela, kot da je to naša krivda. To pa ni res,« je dejal Cerar.
Do ravnanja Hrvaške je bila kritična tudi ministrica za notranje zadeve Vesna Gyorkos Znidar. Hrvaško ponudbo, da bi lahko migrante registrirali kar na vlakih na poti v Slovenijo je označila za »zelo nespodobno, glede na to, da je Hrvaška članica EU, ki je dolžna spoštovati pravila«.
Število migrantov, ki so vstopili na območje Slovenije
(do 23.10.2015 do 8. ure)
Datum	Število oseb
16.10.2015.......................................0
17.10.2015 ..............................3.000
18.10.2015 ..............................2.700
19.10.2015 ..............................7.677
20.10.2015 ..............................7.478
21.10.2015 ............................ 12.616
22.10.2015 .............................. 9.339
23.10.2015 ..............................4.700
Skupaj...........................47.510
Tujci, vneseni v policijske evidence
(do 23. 10. 2015 do 8. ure)
Po spolu	Število oseb
Moški.........................................9.901
Ženske in mladoletniki.......7.969
Skupaj...........................17.870
Po nacionalnosti	Število oseb
Sirija...........................................9.722
Afganistan...............................4.410
Irak..............................................2.376
Pakistan........................................316
Drugo........................................1.046
Vir: www.policija.si
stiska ljudi - Potrebujejo vsega!
Karitas in Rdeči križ v prvi vrsti za pomoč
Zbirni centri delujejo tudi v Kopru, Izoli, Piranu in Sežani
LJUBLJANA - V begunski krizi so zelo dejavne tudi različne humanitarne organizacije. Slovenska karitas je do sedaj z donacijami zbrala nekaj več kot 60.000 evrov. Slovenska karitas nudi pomoč v namestitvenih in sprejemnih centrih predvsem s hrano, odejami, prostovoljci in zdravstvenim osebjem. Včeraj je v Šentilj in Brežice poleg polovice hrane iz blagovnih rezerv dostavila še 20.000 ribjih konzerv, 10.000 žitnih ploščic in 5000 litrov mleka. Hrano so nakupili z donacijami darovalcev iz Slovenije in nemške Karitas. Poleg tega je Karitas zagotovila še osem palet jabolk. Karitas zbira pomoč tudi v Kopru. Potrebujejo plastenke pitne vode, ribje konzerve, zapakirano suho sadje, oreščke, sadne in žitne ploščice, higienske pripomočke, novo spodnje perilo in nogavice, odeje, spalne vreče, trenirke, topla športna oblačila in športno obutev.
RKS se v teh dneh posveča zlasti nalogam iz javnih pooblastil. Mednje spada tudi delo ekip prve pomoči. Te so v zadnjem času posredovale že nekaj tisočkrat. Druga pomembna naloga je združevanje družinskih članov. Po besedah Mirjane Jarc iz RKS gre za eno najbolj občutljivih in bolečih okoliščin za begunce, saj je pretrganih neverjetno veliko število družinskih vezi. V teh dneh so povezali vsaj 40 družin, aktivno pa rešujejo še 80 primerov. Prioriteta je združevanje staršev in otrok. RKS pomaga tudi z v sprejemnih in namestitvenih centrih z razdeljevanjem
obrokov, oblačil in odej. Tako kot karitas tudi RKS poziva k zbiranju pomoči. To je mogoče storiti tudi pri območnih združenjih Rdečega križa Izola, Koper, Piran in Sežana. Pomoč zbira tudi slovenska islamska skupnost.
IZPOSOJENI KOMENTAR
Ograja ali čevlji?
Ko so ograjo na meji postavljali Madžari, nam je bilo kristalno jasno: ograje so nesprejemljive, postopanje Madžarske pa je nehumano. Danes, ko so migranti pri nas, odgovori niso več tako enoznačni, v Primorskih novicah piše Jana Krebelj.Tudi ljudje, ki imajo zmerna stališča, pravijo, da bi ograja lahko pomagala zajeziti pritok ljudi in omogočila, da bi Slovenija znotraj svojih meja ohranila red in mir.
O moralnem vidiku ograj se skoraj ne pogovarjamo več. Ostal je le še tehnični vidik. Koliko bi ograja stala? Koliko časa bi jo postavljali? Koliko policistov in vojakov bi jo moralo varovati? Brez doslednega nadzora naj namreč ograja ne bi odigrala svoje vloge. Stroški bi bili na koncu izjemno visoki, učinek pa negotov.
Slovenci, ki razmišljajo o ograjah, verjetno niso hudobni, so le zaskrbljeni, ker je mati Evropa zatajila. Edina rešitev bi bil njen usklajeni odziv, tega pa - glede na doslej videno - tudi na nedeljskem vrhu EU ni pričakovati.
Odločiti se bomo morali brez nje. Po pameti in srcu bomo morali izbrati, ali bomo denar porabili za ograjo ali raje za humano oskrbo ljudi, ki vsak s svojimi, včasih nam težko razumljivimi razlogi, prihajajo blatni do kolen in v uničenih čevljih, sklene komenta-torka.
Jana Krebelj/Primorske novice
poziv proti sovražnemu govoru
Ustvariti prostor ničelne tolerance do nehumanega in militantnega izražanja
LJUBLJANA - Obup in stiske ne poznajo državljanstva, narodnosti in vere, zato moramo vsi v državi reči odločen ne vsem vrstam sovražnega in nestrpnega govora, poziva Društvo novinarjev Slovenije ob pojavih sovražnega govora o beguncih. Naša skupna dolžnost je, da ustvarimo prostor ničelne tolerance do nehumanega in militantnega izražanja, so dodali. Sovražni in nestrpni govor po opozorilu društva ustvarja umetne delitve in piha na dušo najbolj primitivnim vzgibom v človeku. Kot so navedli, gre za močvirje, iz katerega se rojeva nasilje. Namenjen je manipulacijam, političnim in družbenim interesom. Kazanje s prstom na zunanjega sovražnika pa je metoda, s katero so vplivneži v zgodovini odvračali pozornost od lastnih namer in napak, so zapisali.
Kot prebivalke in prebivalci države, ki je svoj prostor našla na enem najbolj mirnih kotičkov sveta, smo po njihovih besedah postavljeni pred odgovornost in soočeni z navidezno izbiro. Lahko sicer gledamo stran, lahko pa tudi pokažemo svoj človeški obraz, stopimo skupaj in beguncem pomagamo tudi z vrnitvijo dela dostojanstva. Tega so bili na dosedanji poti že zdavnaj prisiljeni izgubiti, so opozorili v društvu.
Življenje v Sloveniji ni lahko, se strinjajo. Preveč ljudi živi v revščini, še več jih je na njenem robu. Številni bi ljudem na mejah radi pomagali, a niti sami nimajo dovolj. Toda vse to ne sme biti razlog, da ljudi v stiski pustimo same, so še opozorili v društvu. (STA)
4
Sobota, 24. oktobra 2015
AKTUALNO
/
koroška - Kompromisni dogovor v vladni koaliciji
Zelena luč za deželno ustavo, ki omenja slovensko manjšino
Manjšina je hotela znatno več, mdr. tudi zajamčen mandat v deželnem zboru
CELOVEC - Koroška dobi novo deželno ustavo, v njej pa bo - prvič - omenjena tudi slovenska manjšina. Sklepni dokument o novi ustavi, ki ga morata še potrditi deželna vlada in deželni zbor, je zdaj predstavila vladna koalicija socialdemokratov (SPO), ljudske stranke (OVP) in Zelenih. Temeljita reforma deželne ustave bo kot največjo spremembo prinesla večinski sistem pri sestavi vlade namesto sedanje koncentracijske vlade, v novi ustavi pa bo navedena tudi slovenska narodna skupnost v obliki, da velja skrb »v enaki meri nemško in slovensko govorečim rojakom«.
Kot že pri dvojezičnih krajevnih napisih, slovenske glasbeni šoli, dvojezičnih vrtcih in drugih vprašanjih je tudi navedba Slovencem v novi ustavi političnih kompromis. Tako so osrednje politične organizacije koroških Slovencev predlagale, da bi dežela z novo ustavo omogočila svojim organom, da prostovoljno nadgradijo in razširijo minimalna določila zvezne manjšinske zakonodaje. Na področjih, ki so v pristojnosti dežele, pa naj bi bila zajamčena pravica do uporabe slovenskega jezika. Med drugim naj bi to veljalo za občinske otroške vrtce, glasbeno šolo in socialne ustanove. Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) pa je predlagal tudi uvedbo manjšinskega mandata. Vendar razen zgoraj omenjene navedbe slovenske narodne skupnosti v preambuli predlogi manjšine niso bili upoštevani.
Deželna poslanka Zelenih, koroška Slovenka Zalka Kuchling, bi si bila sicer želela, da bi v novi ustavi bila omenjena slovenska narodna skupnost kot taka, ne pa le slovensko govoreči prebivalci. Zdajšnja rešitev je rezultat kompromisa, je dejala Kuch-lingova na predstavitvi besedila za ustavno reformo. Enakopravna omemba »nemško in slovensko govorečih rojakov« je pomemben signal, da sta jezik in kultura obeh narodov enakopravna in pomembna za Koroško, je poudaril koroški deželni
videm - Bernardi
Voditelji treh koalicijskih strank Wolfgang Waldner, Rolf Holub in Peter Kaiser arhiv
glavar Peter Kaiser (SPO). Deželni svetnik Christian Benger (OVP) pa je postavil v ospredje predvsem sklep »paketa za demokracijo«, ki da bo
mejnik za politično življenje na Koroškem. Nekdanji odpor do besede »slovensko» je pozabljen, je še pristavil predsednik ljudske stranke, ki
pa ni preskočila sence, da bi se opredelila do slovenske narodne skupnosti.
Besedilo nove ustave so v odboru za ustavna vprašanja koroškega deželnega zbora sprejeli z večino glasovi koalicije, s pridržkom pa je za osnutek glasoval tudi predstavnik stranke Team Stronach Kärnten. V nadaljevanju bo sledil še postopek presoje in obravnave v deželni vladi in deželnem zboru. Kakor je napovedal predsednik odbora Andreas Scherwitzl (SPÖ), bo Koroška dobila novo ustavo jeseni 2016. Proti za-sidranju slovenske narodne skupnosti v novi se je dolgo upirala ljudska stranka (ÖVP), svobodnjaki (FPÖ) in Haiderjevo zavezništvo BZÖ pa slej ko prej nasprotujeta navedbi Slovencev v ustavi in zahtevata celo referendum o tem.
Ivan Lukan
slovenija - EU
Opomin zaradi kršitve direktive o odpadkih
LJUBLJANA - Evropska komisija je Sloveniji izdala uradni opomin zaradi zamude pri pripravi programa preprečevanja odpadkov. To bi morala storiti do sredine decembra 2013, po načrtih okolj-skega ministrstva pa bo ta program del programa ravnanja z odpadki, ki naj bi ga vlada sprejela februarja prihodnje leto.
Kot so včeraj sporočili z ministrstva za okolje in prostor, je država od komisije prejela uradni opomin zaradi kršitve direktive o odpadkih. Ministrstvo ji bo v postavljenem roku, to je do 22. decembra, sporočilo, da se ta program kot del programa ravnanja z odpadki za vse tokove odpadkov intenzivno pripravlja. Namen programa za preprečevanje odpadkov je ta, da države članice EU v njem opišejo obstoječe ukrepe za preprečevanje in ocenijo uporabnost ukrepov. Namen takih ciljev in ukrepov je prekiniti povezavo med gospodarsko rastjo in vplivi na okolje, povezanimi z nastajanjem odpadkov.
koroška - Neonacistični incident
Nogometaš Golovice je bil suspendiran
koper - Kriminalistična preiskava
Tihotapili so ljudi
Ovadbe zoper 21 ljudi iz Kopra, Srbije, Kosova in Albanije
CELOVEC - Kazenski senat Koroške nogometne zveze (KFV) je v zvezi z neonacističnim incidentom na tekmi proti slovenskim moštvo iz Sel pretekli vikend ukrepal in igralca Golovi-ce do nadaljnjega suspendiral. Kazenski senat bo počakal tudi na odločitev državnega tožilstva, preden bo končno odločal v tej zadevi, je bilo sporočeno.
Kot je znano, so bili nogometaši DSG Sele/Zell na prvenstveni tekmi v Golovici (Wolfnitz) pri Celovu tarča rasističnega in nacističnega zmerjanja -igralec Golovice jih je s Hitlerjevim pozdravom »poslal« v plinsko celico. Vrhu tega je nosil pod nogavicami dobro vidni številki 88, ki v neonacističnih krogih pomeni pozdrav »Heil Hitler«.
Predsednik Koroške nogometne
zveze Werner Lippitz je poudaril, da je »vsaka oblika rasizma, diskriminacije ali nestrpnosti neodpustljiva in mora imeti posledice«. Lippitz zahteva dosledno preiskavo o dogodku, v kateri naj bi prišli do besede vsi, ki so bili vključeni v incident, hkrati zavrača vnaprejšnje obsodbe.
Na prvi obravnavi so predstavniki Sel kazenskemu senatu predložili fotografsko gradivo, ki potrjuje, da igralec številko 88 ni nosil na vseh tekmah. Obtoženi igralec pa da naj tudi ne bi prvič uporabljal te retorike, kakor da prikazuje primer iz leta 2012. V naslednjih 14 dneh naj bi zaslišali vse udeležence dogodka. Če bo državno tožilstvo vložilo pritožbo, bi se incident obravnaval pred sodiščem. (I.L.)
KOPER - Koprski kriminalisti so v sodelovanju s hrvaškimi varnostnimi organi končali kriminalistično preiskavo zoper mednarodno hudodelsko združbo, ki je v EU pretihotapila oz. skušala pretihotapiti 49 albanskih državljanov. Na tožilstvo v Kopru so podali kazenske ovadbe zoper 21 ljudi iz Kopra, Srbije, Kosova in Albanije, stare od 20 do 52 let. Šest od osumljenih je iz Kopra (nekateri so sicer državljani Kosova in imajo tam le bivališče), po eden sta iz Srbije in Kosova, vsi ostali pa iz raznih krajev v Albaniji. Kriminalistično preiskavo, pri kateri so bili uporabljeni tudi prikriti preiskovalni ukrepi, je usmerjalo pristojno Okrožno državno tožilstvo v Kopru.
Člani kriminalne združbe so osumljeni, da so med julijem lani in majem letos izvedli več kot deset kaznivih
Dogovor o kolektivnem odpustu
Delo bo pred koncem leta izgubilo še preostalih 190 uslužbencev nekdaj najmočnejše trgovske verige v FJK
VIDEM - Nekdaj mogočna trgovska veriga Bernardi in njeno hčerkino podjetje Go Kids dokončno im,ata štete ure. Sindikati Cisl Alto Friuli je namreč sporočil, da je izredni komisar Francesco rinaldi De Agostini v Pado-vi s sindikalnimi predstavniki, poleg Cisl tudi Filmcas CGIL, podpisal dogovor o kolektivnem odpusti uslužbencev. Bernardi je v preteklih letih omogočal preživetje več kot 1000 uslužbencem, zdaj pa jih je premogel le še 190, ki so bili zaposleni v 23 še odprtih trgovinah na celotnem ozemlju Furlanije Julijske krajine, v sosednjem Venetu, v pokrajini Ferrara, poleg tega pa obstaja še skladišče v Ronchisu pri Vidmu. Od teh 190 uslužbencev jih je aktivnih še 100, preostalih 90 pa so že pred časom izmenično poslali v dopolnilno blagajno za cel mesec. Na začetku stečajnega postopka je bilo sicer v službi podjetja 230 ljudi, a jih je okrog 40 v tem času razvezalo pogodbo. Kar zadeva trgovine Go Kids, teh je v Italiji še šest, je v njih zaposlenih še 47 lju-
di, večina izmed njih je v dopolnilni blagajni.
Izredni komisar bo na svojem mestu ostal do konca leta. Kolektivne odpuste bi lahko odpovedali samo v primeru, da bi se pojavil kupec, kar pa je malo verjetno. Komisar je namreč julija in septembra letos razpisal že dve
dražbi, na kateri se ni odzval nihče, tretja - ta je v teku - temelji na še nižji odkupni ceni, vendar ni zelo verjetno, da se bo kod nanjo odzval.
Še v začetku leta se je veriga Bernardi, včasih največja v FJK, skušala povezati s Coinom (Coin je bil pripravljen dobavljati Bernardi), a je za-
deva padla v vodo, menda tudi zaradi zahteve davčne službe Equitalia po poravnavi skoraj 200 milijonov evrov neplačanih prispevkov IVA in IRAP. Kasneje je sodišče ta zahtevek tazve-ljavilo, v tem času pa se je za Bernardi začel stečajni postopek. Afera je odmevala tudi v parlamentu.
dejanj s področja prepovedanega prehajanja preko meje ali ozemlja države in neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami. Osumljeni so tudi za dve kaznivi dejanji zatajitve in kaznivo dejanje tatvine, so sporočili s Policijske uprave Koper.
Osumljenci so si z očitanimi kaznivimi dejanji pridobili protipravno premoženjsko korist v skupni višini približno 73.500 evrov oz. 1500 evrov po tujcu, na ozemlje EU pa so nezakonito spravili oz. poskušali spraviti 49 državljanov Albanije. Združba je večinoma tihotapila ljudi s kriminalno preteklostjo, ki so že bili na območju EU in Švice. Zaradi posesti ali preprodaje prepovedane droge pa so jim prepovedali vstop na schen-gensko območje.
Združbo je vodil 35-letni Albanec v sodelovanju z 29-letnim državljanom Kosova, ki stalno prebiva na območju Kopra. Državljani Albanije so z osebnimi vozili prepeljali ilegalne albanske pre-bežnike z območja Albanije preko Črne gore in BiH na Hrvaško v bližino državne meje s Slovenijo. Vozniki z območja Slovenije pa so po navodilih omenjenega 29-letnika pretihotapili prebežni-ke iz Hrvaške v Slovenijo ter jih preko Slovenije prepeljali v druge države EU in Švico. Posamezni storilci z območja Slovenije so za prevoze uporabljali neregistrirana osebna vozila. Na ta vozila so nameščali registrske tablice, ki so jih vzeli z vozil na območju Kopra.
Za storitev kaznivega dejanja prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države je v Sloveniji zagrožena zaporna kazen do osmih let in denarna kazen. Za kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog je zagrožena zaporna kazen od enega do desetih let, za kaznivo dejanje zatajitve denarna kazen ali zapor do enega leta, za kaznivo dejanje tatvine pa zaporna kazen do treh let.
Koprski kriminalisti so s pomočjo sektorja za mednarodno policijsko sodelovanje na Generalni policijski upravi poleg varnostnih organov iz hrvaške Istre sodelovali tudi z ostalimi varnostnimi organi z območja EU in Švice.
/
ALPE-JADRAN, DEŽELA
Nedelja, 25. oktobra 2015
5
ljubljana - Medalja za zasluge Franku Cossutti in Brunu Volpiju Lisjaku
Priznanje pobudnikoma kriškega Ribiškega muzeja
LJUBLJANA - Slovenski predsednik Borut Pahor je včeraj izročil Franku Cossutti in Brunu Volpiju Lisjaku medaljo za zasluge. Kot piše v utemeljitvi, sta medaljo prejela za zasluge pri razkrivanju pomena ribištva in pomorstva za slovensko zgodovino v Tržaškem zalivu ter pri gradnji in delovanju Ribiškega muzeja tržaškega primorja v Križu. Bila sta glavna pobudnika ideje o Ribiškem muzeju, ki je postal ena najpomembnejših identifikacijskih točk slovenske narodne skupnosti v Italiji. Svojo zamisel sta začela uresničevati pred več kot poldrugim desetletjem. Po entu-ziazmu, predanosti, vztrajnosti in pogumu vseh vključenih v projekt gradnja tržaškega ribiškega muzeja v skupnem slovenskem kulturnem prostoru nima para, piše v utemeljitvi.
Na isti slovesnosti v predsedniški palači je Pahor red za zasluge vročil Janezu Bogataju za prispevek k prepoznavnosti in visokemu vrednotenju slovenske etnografske dediščine. Medaljo za zasluge sta dobila še Branko Brumen in Vasja Samec. Bru-men je medaljo prejel za 20 let zavzetega uveljavljanja slovenske etnografske dediščine in uspešnega vodenja kurentovanja. Direktor kuren-
Desno vsi včerajšnji odlikovanci s predsednikom Borutom Pahorjem in spodaj predsednik Pahor s Frankom Cossutto in Brunom Volpijem Lisjakom
predsedstvo republike slovenije
tovanja na Ptuju je od leta 1995. Samca je Pahor odlikoval za prispevek k ohranjanju slovenske nesnovne dediščine na področju ljudskega plesnega izročila.
Podelitve se je udeležilo veliko ljudi. Posebno množično zastopana je bila kriška vaška skupnost, prišli so
sorodniki Cossutte in Volpija Lisjaka, njuni prijatelji in tudi ugledni predstavniki slovenske manjšine, začenši s predsednikom SSO Walterjem Bandljem,deželnima svetnikoma Ste-fanom Ukmarjem in Igorjem Ga-brovcem in predsednikom ZSKD Igorjem Tuto. Občino Trst je pred-
stavljal odbornik Edi Kraus, slovensko vlado ministra Gorazd Žmavc (Slovenci v zamejstvu) in Julijana Bizjak Mlakar (kultura) ter generalna konzulka Ingrid Sergaš. Za presenečenje so poskrbeli Frankotovi prijatelji iz Križa, ki so mu čestitali s kriško narečno pesmijo.
cossutta in volpi lisjak
Morje in ribištvo ne smeta v pozabo
LJUBLJANA - Franko Cossutta navadno govori prosto, za včerajšnjo slovesnost pa si je pripravil krajše pisano besedilo. »Priznam, da sem bil zelo ganjen. Z Brunotom sva si pred skoraj 15 leti zaobljubila, da bomo v Križu dobili Ribiški muzej. To je bila utopija, ki se danes uresničuje. V to zamisel sva vložila vse, kar sva imela, predvsem pa vztrajnost. Res nisem pričakoval, da se nas bo Slovenija spomnila na najvišji državni ravni,« nam je dejal Cossutta.
Volpi Lisjak se je zahvalil Inji Smerdel s Slovenskega etnografskega muzeja, ki se je med prvimi »zaljubila« v Ribiški muzej. »Slovenskemu narodu smo dolžni vrniti to, kar nam je bilo ukradeno. To je zgodovinski spomin na morje,« je poudaril nekdanji ladijski kapitan. Slovenijo je pozval, naj ustvari temelje za trgovsko mornarico, od Boruta Pahorja pa se je poslovil z besedami: Predsednik pomagajte, da bo slovenski narod živel boljše.
S.T
ribiški muzej
sandor.tence@primorski.eu
Vztrajanje in tveganje
Franka Cossutto poznam že dolgo let, še iz časov, ko je po povratku iz Ženeve za službo potoval po svetu, na kar se je preselil v Trst. V sebi je vedno gojil ljubezen do petja, nogometa (navija za Vesno), ribištva in naše pomorske dediščine. Franko je po srcu idealist in po značaju trmast in vztrajen. Ti njegovi človeški značilnosti se odlično ujemata z osebnostjo Bruna Volpija Lisjaka, brez katerega bi danes Slovenci v matici (a tudi pri nas) najbrž že pozabili, da imamo na Tržaškem slovensko morje in da smo nekoč imeli tukaj slovenske ribiče.
Brez Franka in Brunota danes ne bi imeli tistega bisera, ki mu pravimo Ribiški muzej. Življenje in prigode barkovljan-skih, kontovelskih, kriških in nabrežinskih ribičev bi počasi zbledele v kolektivnem spominu. O njih bi brali sicer v knjigah in kdaj pa kdaj obudili spomin nanje v kakšni radijski oddaji in televizijskem dokumentarcu. Muzej, ki upamo, da bo uradno odprt spomladi, dopolnjuje in nadgrajuje zgodovinski spomin in knjige. Je nekaj konkretnega in otipljivega.
Bruno in Franko sta petnajst let zaman trkala na vrata javnih ustanov v Italiji in Sloveniji. Nekaj denarja je sicer vsako toliko prišlo, če ne bi bilo Združenja za Križ in Valentina Cosutte pa bi stavba pod Sirkovim domom v Križu še danes bila propadajoča razvalina. Letos je bilo prvič, da se je javna ustanova (Dežela FJK) spomnila muzeja in mu namenila 60 tisoč evrov. Menda dovolj za manjkajoča gradbena dela.
Medalja za zasluge, ki jo je slovenski predsednik Borut Pahor izročil pobudnikoma Ribiškega muzeja je šla v prave roke. Ne samo zaradi priznanja naporov za ovrednotenje slovenske zgodovinske in kulturne dediščine, ampak tudi zato, ker sta bila včeraj v predsedniški palači v Ljubljani nagrajena vztrajnost in tudi tveganje, ki ju poosebljata Cossutta in Volpi Lisjak. To kar večkrat pogrešamo v našem kulturnem, političnem in, zakaj ne, tudi v novinarskem vsakdanu. Kritika in samokritika!
slovenska manjšina - Sklep deželnega odbora
Nova deželna pravila za prispevke slovenskim društvom in krožkom
TRST - Deželna vlada je na včerajšnji seji odobrila nov pravilnik za podeljevanje državnih prispevkov organizacijam in ustanovam slovenske manjšine. Kot je povedal odbornik Gianni Torrenti, predlagatelj sklepa, je vlada FJK upoštevala predloge in mnenje deželne posvetovalne komisije za Slovence.
Glavna novost se nanaša na delitev prispevkov t.i. manjšim organizacijam (društva in krožki), ki bodo državne prispevke odslej dobivale od matičnih zvez. Gre za Zvezo slovenskih kulturnih društev, tržaško Slovensko prosveto, goriško Zvezo katoliške prosvete ter Združenjem slovenskih športnih društev v Italiji. Nekateri se sicer bojijo, da bodo ta nova pravila dodatno bremenila omenjene zveze, na Deželi pa so prepričani, da bodo postopki delitve prispevkov odslej hitrejši in enostavnejši.
Pravilnik uvaja tudi nekatere nova določila za prispevke t.i. primarnim slovenskim organizacijam (skupaj jih je 21). Pri tem naj bi šlo predvsem za odpravljanje velikih zamud, s katerimi slovenske ustanove dobijo v roke državne finančne prispevke.
Odbornik Torrenti ocenjuje, da predstavlja včeraj odobreni sklep pomemben korak naprej v sklopu re-
Deželni odbornik Gianni Torrenti
form, ki jih je Dežela začela izvajati lansko leto. Nekatere novosti - dodaja deželni upravitelj - je v odnosu do Slovencev uprava FJK že uvedla z lanskimi proračunskimi spremembami (rebalans 2014).
kanalska dolina - Pomembna pridobitev
V Ovčji vasi danes nov sedež združenja Cernet
OVČJA VAS - V nekdanjem župniš-ču bodo danes ob 15. uri odprli nov sedež slovenskega združenja Don Mario Cernet. Prireditev ob rezanju traka se bo odvijala na prostem, kjer bodo člani v primeru slabega vremena poskrbeli za šotor in za ogrevanje. Sedež bo blagoslovil domači župnik Mario Gariup. S kulturnega vidika bo program precej glasbeno usmerjen, saj bo ob cerkvenem pevskem zboru iz Ukev nastopil še Višarski oktet. V okviru dogodka bodo nastopili tudi otroci iz Kanalske doline, pomembno vlogo pa bo imelo tudi domače ziljsko narečje. Ob tej priložnosti bo poskrbljeno tudi za veselico.
Kot je bilo dogovorjeno z ministrom Gorazdom Žmavcem, ki bo danes prišel v Ovčjo vas, se bo dopoldne odvijalo srečanje v duhu sodelovanja med kulturnim središčem Planika, združenjem Cernet in delegacijo ministrstva za Slovence v zamejstvu in po svetu. Člani združenja so si v prejšnjih mesecih prizadevali za obnovitev in
Tabla na novem sedežu
ureditev nove pisarne, ki jo je dal na razpolago župnik Gariup. Društvenim članom je med drugim bilo v veselje, da so jim tudi nekateri nevčlanjeni Ovčani ponudili konkretno pomoč.
ŠPORT	Sobota, 24. oktobra 2015 2 1
APrimorski
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
Russo: Mestna občina prinaša samo koristi
Ustanovitev mestne občine je lahko koristna poteza tudi za okoliške občine oziroma za slovensko narodno skupnost. Občine bi se lahko v primerjavi z medobčinskimi zvezami, ki jih uvaja deželna reforma krajevnih uprav, lažje povezovale. Prebivalci nimajo torej kaj skrbeti. Sploh pa bi bila mestna občina izredno gonilno sredstvo za lokalno gospodarstvo. V začetku bi se lahko povezala Trst in Tržič, ki bi se jima naknadno morebiti pridružil Koper. Od tega bi imeli vsekakor korist vsi v deželi Furlaniji-Julij-ski krajini, ki ji bo - med drugim - vsekakor zagotovljena avtonomija.
Senator Demokratske stranke Francesco Russo, ki je lastnoročno vključil v besedilo ustavnega zakona o spremembi statuta Avtonomne dežele FJK v rimskem senatu popravek glede možnosti ustanovitve mestne občine v deželi FJK je v intervjuju za Primorski dnevnik včeraj potrdil, da je to najboljša rešitev za Trst. Po Russovem popravku se je v Trstu razvnela široka razprava, senator pa je medtem že zbral približno štiri tisoč podpisov.
Kako napredujejo prizadevanja za ustanovitev mestne občine na Tržaškem?
Dejstvo, da je to postalo javna in splošna razprava, me je zelo razveselilo. To je bil dokaz, da to ni zgolj moja obsedenost, ampak da je moj popravek odgovarjal neki bolj razširjeni potrebi. Debata poleg tega se ni odprla samo v Trstu, kjer so to zamisel podprle številne osebnosti z univerzitetnega, gospodarskega, kulturnega in raziskovalnega področja in smo tudi zbrali več kot štiri tisoč podpisov med občani: razprava se je razvnela tudi na območjih, s katerimi iščemo dialog.
Na primer?
Med temi je na prvem mestu Tržič, ki je najnaravnejši sogovornik, vendar so tudi mnogi furlanski člani Demokratske stranke na zadnji deželni skupščini pokazali zanimanje in izrazili željo po poglobitvi vprašanja, ki ne zadeva samo Trsta, temveč vso deželo.
Kaj predvideva pravzaprav mestna občina in kaj bi to pomenilo za Trst in širše zaledje?
Glejte, kdorkoli pogleda na to ozemlje od daleč, bo zagledal obalno območje od Tržiča do Milj in - s pomočjo kakšne »evropske« operacije - upam jutri tudi do Kopra. Ta obala združuje to ozemlje tako glede pristaniških kot logističnih, podjetniških in kulturnih dejavnosti. Že danes obstaja Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje (EZTS), ki gre od Tržiča do občin hrvaške Istre. Občine oziroma ozemlja, ki so pred sto leti dialogirala in sodelovala, se lahko skratka danes ponovno združijo in postanejo »funkcionalno« en sam teritorij oziroma subjekt z namenom zasledovanja skupnega razvoja.
Kakšno konkretno korist bi imel
Trst?
Koristi ne bi imel samo Trst, temveč vsi. Koristi so številne, od takojšnje poenostavitve pri upravljanju do integracije razvojnih modelov. Mestne občine v Evropi nastanejo na osnovi skupnih interesov in so še predvsem vezane na sposobnost načrtovanja gospodarskih in socialnih razvojnih modelov za širše območje. Mestne občine imajo po ustanovitvi takojšnje koristi, saj lahko računajo na evropska finančna sredstva. Za Italijo je npr. na razpolago vsaj 40 milijonov evrov za ljudske gradnje in za obnovo mest v že obstoječih mestnih občinah. Ko bi Trst že bil mestna občina in pripravil ustrezne projekte, bi lahko takoj prejel nekaj evropskega denarja. A ponavljam, da mi je
Senator Francesco Russo
prvenstveno všeč zamisel, da se spet združijo ozemlja, ki v zadnjih desetletjih med seboj niso več dialogirala, skupaj pa se bodo lahko ponovno razcvetela.
Kako pa se mestna občina usklajuje z deželno reformo krajevnih uprav oziroma medobčinskimi zvezami?
Zasluga reforme deželne predsednice Debore Serracchiani je v tem, da je prisilila vse, da gledajo naprej. Po eni strani smo že ukinili pokrajine - o tem sem bil jaz poročevalec - in bo FJK prva dežela, kjer jih ne bo več. Deželna reforma je spodbudila nelahko razpravo glede nove organizacije javne uprave na ozemlju. To ni lahka naloga in bo morda potrebno zakon delno spremeniti. Medobčinske unije nameravamo ustanoviti, kjer je to potrebno, a smo obenem prepričani, da Trst potrebuje nekaj več. Če je čezmejna unija instrument, ki dobro deluje, lahko mestna občina deluje še boljše.
V nekaterih okoliških občinah so izrazili bojazen, da bi jih lahko mestna občina požrla.
Na mnogih srečanjih v okoliških občinah sem pripadnikom slovenske narodne skupnosti že razložil, da se ni kaj bati. Nasprotno, model medobčinske unije je ti-
sti, ki lahko povzroči bodočo fuzijo med občinami, kajti stroški za nekatere manjše občine bodo nevzdržni. V okviru mestne občine pa je mogoče ustvariti modele, ki bodo še bolj zaščitili majhne občine. Zakon Delrio npr. ne predvideva ukinitve občin, ki postanejo sestavni del mestnih občin, možni pa so vsekakor novi modeli. Majhne občine bi se lahko združile, kot se za to npr. zavzemajo Tržič, Ronke in Šta-rancan, in tako odločneje nastopale v okviru mestne občine. Ponavljam, da je to priložnost »več« za okoliške občine, ki ne bo odvzela nič slovenski manjšini, še zlasti v mednarodni luči.
Nekateri so mnenja, da bo mestna občina in sploh razprava o njej ošibila deželno avtonomijo. Kako na to odgovarjate?
Mestna občina krepi avtonomijo! Avtonomija pa je močnejša, če se uveljavlja. Zato je pomembno avtonomijo izvajati in v tem okviru ustvarjati alternativne formule, kot je tista o ustanovitvi mestne občine. Kdor trdi nasprotno, se moti. Dokaz tega je, da dežele s posebnim statutom, kot sta npr. Sardinija ali Sicilija, so že poskrbele za mestne občine in ni nihče pomislil, da bi lahko to ogrožalo njihovo avtonomijo. Nasprotno, tiste dežele bodo še naprej samostojne in temu ne bo nihče oporekal.
Po drugi strani pa nekateri zatrjujejo, da Rim načrtuje ustanovitev t.i. ma-kroregij. To bi še kako ogrožalo deželno avtonomijo...
Ne verjamem, da se to lahko zgodi v kratkem. Kakor koli že, ponavljam, da če hočemo braniti našo posebnost, moramo ustvarjati posebne in inovativne stvari. Mestna občina, ki lahko postane čezmejna in torej mednarodna, sodi nedvomno med te, Italija pa bo tudi razumela, zakaj je FJK dežela s posebnim statutom. FJK lahko torej postane pozitiven model za ostale dežele. Če miruješ, pa izgubiš avtonomijo.
V tržaškem pristanišču bo začel kmalu veljati novi splošni pristaniški prostorski načrt, ki predvideva vrsto novosti za razvoj luke in mesta. Kakšna bo vloga pristanišča v morebitni mestni občini?
Tržaško gospodarstvo je končno v ponovnem zagonu. Pristanišče, staro pristanišče, turizem in raziskovanje so njegovi te-
melji, ki so ključ za njegovo rast in vlivajo mnogo upanja za prihodnost. A potreben je nov upravni instrument, kot je mestna občina, ker je treba ambicije Trsta udejanjiti. Jasno je, da tržaško pristanišče - zlasti v vidiku vedno tesnejše sinergije med Trstom in Tržičem ter jutri tudi s Koprom - bo imelo od tega samo korist.
Kako gledate na sodelovanje med Trstom in Koprom? O potrebi bo tesnejšem sodelovanju je govor že mnogo let.
Že pred 15 leti sem za mednarodno organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj OECD opravil študijo glede mestne občine med Trstom in Koprom, saj je to območje med 4-5 najbolj zanimivimi v svetu glede možnosti čezmejnega sodelovanja. Narediti moramo, kar je potrebno oziroma izboljšati zveze, zgraditi šest kilometrov dolgo železniško progo in ustanoviti čezmejni javni prevoz. Zastarele zgodovinske spore in ovire je treba odpraviti. Edina rešitev je vsekakor v tem, da se prej povežeta Trst in Tržič, nato se jima pridruži Koper.
Izrednemu komisarju tržaške Pristaniške oblasti Zenu D'Agostinu bo februarja zapadel mandat. Kdo bo novi predsednik tržaškega pristanišča?
DAgostino je opravil in opravlja izredno delo in se je dokazalo, kako slabo so delali v preteklosti. DAgostino ni še predsednik iz edinega razloga, da so ministrska imenovanja zaradi reforme italijanskih pristanišč zamrznjena. Dovolj je torej počakati na nov zakon, saj bo DAgostino dan kasneje predsednik.
Nekateri pravijo, da bi lahko Demokratska stranka nadomestila kandidata za tržaškega župana na občinskih volitvah prihodnje leto in bi lahko vodstvo pristanišča predlagali zdajšnjemu kandidatu.
To je absolutna neumnost.
V Rimu so ne nazadnje ravnokar odobrili reformo senata. Kakšna bo vaša prihodnost?
Ponosen sem, da sem držal besedo iz volilne kampanje, in sicer da bom zadnji tržaški senator. V prihodnjih dveh letih nameravam vsekakor na čim boljši način še opravljati svoje delo.
Kaj pa potem?
Potem bodo odločali volilci.
Aljoša Gašperlin
EstEnergy: olajšave za delavce družbe Revas
Tržaški župan Roberto Cosolini se je včeraj sestal s predstavniki pa-nožnih sindikatov Fiom-Cgil, Fim-Cisl in Uilm-Uil ter enotnega sindikalnega predstavništva (Rsu) zaposlenih v družbi Revas ter pooblaščenim upraviteljem družbe EstEnergy Albinom Bellijem. Namen pobude je bilo olajšati pogoje uslužbencev, ki so že štiri mesece brez plače in imajo torej težave s plačevanjem računov. V tej zvezi so se odločili, da se bodo poslužili posebnega instrumenta, ki uvaja novo obliko pomoči za tovrstne krize. Dogovor med Občino Trst in družbo Acegas-Aps predvideva namreč olajšave za ljudi v stiski, a slonijo na kriterijih zavoda Inps o družinskem ekonomskem stanju (Isee), glede pač na letni dohodek. Toda Isee se nanaša na leto prej in torej ne more veljati za krizna stanja, kot je tista v podjetju Revas, saj ni uradnih dokumentov, ki bi formalno dokazovali finančno stanje uslužbencev. Zaradi tega so včeraj določili, da bodo sindikati posredovali tržaški občinski upravi imena zaposlenih, ki imajo pravico do olajšav, občinski uradi pa bodo nato posredovali ta imena družbi EstEnergy.
Na tržaški univerzi danes LinuxDay 2015
Društvo uporabnikov sistemov linux prireja danes LinuxDay 2015, posvečen odprtemu programju na pobudo Italian Linux Society, ki se odvija že od leta 2001. Predavanja bodo potekala od 9. do 18. ure v stavbi H3 na tržaški univerzi. Predavanja na temo odprtega programja in operativnih sistemov linux bodo razdeljena v dva sklopa, v katerih bodo poglabljali novosti, ki jih je v svetovni računalniški svet uvedel sistem GNU/Linux. LinuxDay se odvija v več italijanskih mestih, tudi letos pa bodo predavale osebe iz akademskega sveta in iz podjetniškega sveta. Pomembno je namreč širiti informacije in pomen prostega pro-gramja, saj tudi novejša zakonodaja med drugim predvideva, ponekod v javni upravi pa celo veleva uporabo prostega programja. Vstop je kot vselej prost. Dodatne informacije in program prireditve so na voljo na spletni strani http://trieste.linux.it.
obletnica - Posvet ob 70. obletnici ustanovitve sindikata UIL
Sindikat za razvoj in delo
Srečanja sta se udeležila tudi državni tajnik UIL Carmelo Barbagallo in novi generalni tajnik Evropske konfederacije sindikatov Luca Visentini
Škedenjska železarna, pristanišče, staro pristanišče in načrt za ustanovitev mestne občine so bili v ospredju na posvetu sindikata UIL, ki je bil včeraj dopoldne v konferenčni dvorani državne knjižnice Stelio Crise ob 70. obletnici ustanovitve sindikalne organizacije. Posveta so se udeležili tudi državni tajnik sindikata UIL Carmelo Barbagallo in novi generalni tajnik Evropske konfederacije sindikatov (ETUC) in sicer bivši deželni tajnik sindikata UIL Luca Visentini ter nekdanja državna tajnika UIL Giorgio Benvenuto in Raf-faele Vanni. Srečanje, ki ga je uvedel in povezoval tržaški tajnik UIL Gia-cinto Menis, je bilo razdeljeno na dva dela, in sicer Vrednote zgodovine in
Izzivi prihodnosti za Trst.
Menis je v uvodnem poročilu poudaril pomen sodelovanja med vsemi dejavniki, v zvezi z železarno pa je povabil, da se nadzoruje izvajanje programskih sporazumov. V okviru posveta je bila tudi okrogla miza, na kateri so sodelovali lokalni upravitelji ter predstavniki deloda-jalskih in sindikalnih organizacij. Med njimi je bil tudi tržaški župan Roberto Cosolini, ki je še zlasti poudaril delo za razvoj pristanišča oziroma starega pristanišča. Okrogle mize se je udeležil tudi Visentini, ki je poudaril pomen čezmejnega sodelovanja, medtem ko se je Barba-gallo zavzel za razvoj gospodarstva in povečanje kupne moči delavcev. (ag)
Posvet UIL ob 70. obletnici ustanovitve sindikata
fotodamj@n
intervju - Senator Demokratske stranke Francesco Russo
/
TRST
Sobota, 24. oktobra 2015
7
tržaška univerza - Pogovor z dijaki, ki si ogledujejo fakultete
Želje bodočih fizikov,
• ■ ■ • • • v ••
psihologinj, inženirjev
Slovenske dijake čakajo še predstavitve fakultet v Sloveniji
§§§
Dan odprtih vrat na Tržaški univerzi se je nadaljeval včeraj, ko so bile na vrsti predstavitve ekonomske fakultete, pravnega študija, diplomatskih in političnih ved, jezikovnih in humanističnih študijev ter psihologije. Na dnevih odprtih vrat, včeraj in v četrtek, si je univerzo v Trstu ogledalo okrog 7500 dijakov z vseh koncev Italije, ki trenutno razmišljajo, kaj bi po končani višji srednji šoli. Največ je bilo dijakov tržaških višjih srednjih šol, med njimi je bilo veliko Slovencev. Nekateri so se že odločili, na kateri študij se bodo vpisali, drugi še razmišljajo in spoznavajo študijske smeri, tretji so še povsem neodločeni: to so vsakoletni občutki in dvomi, ki spremljajo bodoče maturante, ki jih ob koncu leta čaka pomembna izbira.
Pogovorili smo se z nekaterimi dijaki iz tržaških šol, ki so včeraj prvič obiskali univerzitetne učilnice. Alice Jez, dijakinja 5.A razreda na znanstveni smeri liceja Franceta Prešerna, je bila na predstavitvi ekonomske fakultete in študija psihologije. »Všeč sta mi psihologija in nevropsihologija. Če ostanem v Trstu, bi se vpisala na ta študij,« razmišlja Alice, ki jo sicer zanima tudi arhitektura v Padovi,
Prizor s predstavitve enega od desetih oddelkov tržaške univerze
fotodamj@n
Milanu ali Torinu. Katarina Milič, ki obiskuje humanistično smer na lice-ju Antona Martina Slomška, si želi delati z ljudmi: zanimajo jo zdravstvene smeri, predvsem medicina in bolni-čarstvo, pa tudi pedagoške in socialne vede. »Šla sem tudi na predstavitev prava, a me bolj zanimajo družbene vede, želela bi poklic, pri katerem delaš z ljudmi, jim pomagaš ... «
Dijak na znanstvenem liceju Ga-
lilei Luca Bretagno razmišlja o študiju fizike v Padovi. Raje bi sicer ostal v Trstu, vendar pravi, da je fakulteta za fiziko v Padovi zelo kvalitetna. Lorenza Celebre, ki obiskuje jezikovni in klasični licej Petrarca, pa razmišlja o psihologiji in ekonomiji. Prvih pet let bo gotovo ostala v Trstu, potem pa se bo morda nadaljevala študij v tujini. Psihologija je prepričala tudi dijakinjo 5.B razreda na liceju Prešeren Ksenijo Vremec, ki si že od nekdaj želi na ta študij: »Že lani sem obiskala nekaj predavanj. Pomislila sem tudi na humanistične vede, a me je psihologija povsem prepričala.« Ksenija je priznala, da jo vstopni izpit skrbi, sicer pa upošteva tudi možnost študija psihologije v Kopru. Njen sošolec na liceju Prešeren Danilo Devetak razmišlja bolj znanstveno: med pravom, fiziko in inženirstvom ga je najbolj navdušila predstavitev smeri ladijskega inženirstva. »To je ena od tradicionalnih strok na tržaški univerzi, tako da bom morda ostal v Trstu. Sicer pa si že zdaj želim, da bi opravil tudi študijsko izmejavo v tujini v sklopu projekta Erasmus.«
Tržaška univerza bo za mnoge dijake gotovo prva izbira. Pred njimi pa je odprto široko obzorje možnosti, saj so si do danes ogledali samo to univerzo. Slovenske dijake čaka še predstavitev fakultet v Sloveniji, za katere se zadnja leta odloča vedno več mladih.
Barbara Ferluga
opčine - Informativno srečanje v organizaciji Demokratske stranke
Bi bili pripravljeni gostiti pribežnika na svojem domu?
Državni sistem sprejemanja in zaščite prosilcev za azil Sprar, ki temelji na upoštevanju zmogljivosti in velikosti posameznih občin, se je v letih izkazal za dobrega. Italijansko ministrstvo za notranje zadeve je ocenil, da je tukajšnji, tržaški model kvaliteten. Tržaška občinska odbornica za socialno politiko Laura Famulari je poleg tega na informativnem srečanju o vprašanju pribežnikov, ki ga je v četrtek zvečer v Domu Brdina na Opčinah priredil Krožek Demokratske stranke za Vzhodni Kras, izpostavila, da so težavam do pred kratkim uspešno kljubovali. »Konec maja in v začetku junija je hiter porast števila pribežnikov in prosilcev za azil otežil delo in omejil možnost hitrega in celovitega od-
ziva. Trenutno se v Trstu in okolici nahaja približno 750 pribežnikov. Razpoložljivih mest v stanovanjih in drugih objektih pa ni dovolj,« je še povedala.
Zaradi bližajoče se zime in mraza postaja problem vse bolj pereč. Čimprej je treba najti primerno rešitev za pribežnike, ki so se zasilno zatekli v opuščeno skladišče Silos blizu želežniške postaje. Odbornica Famu-lari je podčrtala, da bo čez najkasneje dva tedna stekla kampanja, s katero nameravajo vprašati občane, ali bi bili pripravljeni gostiti po enega ali dva pribežnika. Vseskozi bi jim vsekakor pomagali socialni delavci konzorcija za solidarnost ICS in škofijske Karitas. Nekaj družin je že vnaprej ponudilo
razpoložljivost.
»V Trstu, Gorici in Vidmu smo presegli prag dejanskih zmogljivosti, nekatere občine pa ne izpolnjujejo svoje dolžnosti in na svojem ozemlju niso sprejele še nobenega pribežnika. Načrt obstaja, vendar ga nekateri ne izvajajo,« je ocenil deželni svetnik Demokratske stranke Franco Codega. Veliko oviro predstavljajo dolge čakalne dobe, zaradi katerih morajo prosilci za status pribežnika čakati vsaj sedem mesecev. V Furlaniji-Julijski krajini, kjer je trenutno nastanjenih približno dva tisoč pribežnikov in prosilcev za azil, je prihajalo do dodatnih zavlačevanj, ker je bila pristojna komisija na goriški prefekturi odgovorna tudi za prosilce na območju Vene-
nočno življenje - Lastniki lokalov
Zbiranje podpisov proti
»movidi« ni konstruktivno
Tržaška sekcija italijanske zveze javnih lokalov FIPE je presenečena nad zbiranjem podpisov, ki ga je spodbudil odbor Trieste Vivibile, za katerega naj bi tržaško nočno življenje ušlo izpod nadzora. Po mnenju lastnikov oz. upraviteljev lokalov je namreč pobuda neumestna, saj so ravno v zadnjem letu v sodelovanju z občinsko upravo in policijo trdo delali na tem, da se ustvari boljša kakovost življenja ob upoštevanju tako pravic tistih, ki želijo počivati, kot tistih, ki želijo nuditi možnost zabave. Raven pozornosti je zato visoka, Občina je postavila jasna pravila in kontrola je zelo stroga, tako da se kršilci kaznujejo, le-teh pa je zelo malo, piše v sporočilu za javnost, ki poudarja tudi, da v primeru nespoštovanja pravil policija takoj poseže. Kot primer zveza FIPE omenja razmeroma miren potek večera pred Barcolano. Zato je zbiranje podpisov le pretveza in prav nič konstruktivno dejanje oz. ima samo politični cilj protestirati ne glede na resnična dejstva, menijo pri zvezi FIPE.
Tržaško nabrežje jutri dopoldne zaprto za promet
Prevozno podjetje Trieste Trasporti obvešča, da bo zaradi tekmovanja Triathlon Citta' di Trieste tržaško nabrežje (točneje od Trga Irneri do Velikega Trga) jutri zaprto za promet od 9.30 do 12. ure. Zaradi tega bodo začasno spremenjene nekatere avtobusne proge, in sicer avtobusov št. 8, 9, 15, 24 in 30, ki bodo peljali po alternativnih progah.
Razstava plakatov o delu
V dvorani Veruda na Malem trgu (palača Costanzi) bodo danes ob 18. uri odprli razstavo stotih plakatov z vsega sveta, ki obravnavajo temo dela. Odprtja se bodo udeležili tržaški župan Roberto Coso-lini, občinski odbornik za kulturo Roberto Tassinari in predsednik instituta Livio Saranz Tristano Matta. Razstava Work Right! bo na ogled do 6. novembra, vsak dan od 10. do 13. in od 17. do 20. ure.
dežela - 43.000€
Denar za štipendije na zavodu združenega sveta
Štipendije, ki jih Dežela Furlanija-Julijska krajina namenja dijakom za brezplačno dveletno šolanje na Jadranskem zavodu združenega sveta v Devinu (ali tudi na drugih zavodih združenega sveta v tujini), znašajo v skupnem seštevku 43.000 evrov. Tako določa sklep, ki ga je pravkar sprejel deželni odbor.
Štipendija omogoča brezplačno obiskovanje zavoda v šolskih letih 2015-16 in 2016-17. K temu gre prišteti tudi dodaten prispevek v višini 5000 evrov za obiskovanje zavoda združenega sveta v Mo-starju. Za vstop v devinski zavod morajo kandidati prestati več izborov, v povprečju se v prvi fazi prijavi po 500 kandidatov na leto.
knjigarna minerva - Nova knjiga
S Titom v Trstu
Delo Davideja Rossija bodo predstavili danes ob 17.30
»Trst je izredno in obenem kompleksno, italijansko in slovensko mesto, ki je bilo za obdobje 40 dni po 1. maju 1945 socialistično. Mestno ljudsko gibanje se je tri leta složno borilo s Komunistično partijo STO, potem pa je prišlo do spora med Stalinom in Titom, ki je povzročil razkol tudi na krajevni ravni.« Tako piše na hrbtni strani knjige Davideja Rossija Con Tito a Trieste (S Titom v Trstu), ki je izšla pri založbi PGreco. Leta 1955 sta se Sovjetska zveza in Jugoslavija zbližali, italijanski in slovenski socialisti pa so v naslednjih letih bolj ali manj uspešno sodelovali, medtem ko je Tito postajal protagonist Gibanja neuvrščenih držav. Predstavitev knjige bo danes ob 17.30 v knjigarni Minerva, avtorja bo uvedel Sergio Mauri.
ta in Tridentinske-Južne Tirolske. Co-dega pa vsekakor meni, da bi bilo nujno potrebno še povečati število državnih komisij, ki sprejemajo prošnje. Poleg krajše čakalne dobe bi ta poteza prinesla nižje stroške ter kvalitetnej-
šo ponudbo sprejemanja. Bistvenega pomena je seznaniti prebivalce s točnimi informacijami in tako zaustaviti širjenje klišejskih pogledov na to temo, kot je dejal tajnik vzhodnokraške sekcije DS Matej Iscra. (vpa)
B
Sobota, 24. oktobra 2015
TRST
/
zgonik - Jutri ob 17. uri v Športno-kulturnem centru
Sedemdeseti rojstni dan kulturnega društva Rdeča zvezda
Tudi Slovensko kulturno društvo Rdeča zvezda, ki ima sedež v Saležu, praznuje letos sedemdeset let obstoja, saj je bilo ustanovljeno avgusta 1945. Osrednja proslava bo jutri ob 17. uri v Športno-kulturnem centru v Zgoniku pod pokroviteljstvom Občine Zgonik.
Člani društva želijo ovekovečiti okroglo obletnico s slavnostnim večerom, na katerem bodo predstavili dosedanje delovanje in dejavnosti, ki že sedem desetletij neprekinjeno potekajo v okviru društva in ustvarjajo živahno vzdušje tako v občini kot zunaj nje. Nastopili bodo MePZ Rdeča zvezda (na sliki), folklorna skupina, otroška plesna skupina, razširjeni pevski zbor in Red Star Big Band (pod taktirko maestra Aleksandra Vodo-pivca).
Toplo vabljeni na prijeten večer in prijateljsko druženje!
sv. ivan - Nova predstava za najmlajše
Gledališki vrtiljak se bo že drugič zavrtel
Minil je že mesec dni od prve predstave letošnjega Gledališkega vrtiljaka. Otroške misli se še vedno mudijo pri lepi Trnuljki, nekatere male bistre glavice pa se že sprašujejo, kaj se skriva pod dolgim, zelo dolgim naslovom naslednje igrice, ki bo na sporedu jutri v Marijinem domu pri Svetem Ivanu. Gledališče Unikat iz Ljubljane prihaja namreč k našim otrokom z igrico Pravljična urica babice Pra, ki sploh ne pričakuje tigra.
Kaj so pravljične urice, vemo vsi. A kaj počne tiger na pravljični urici? In kdo je babica Pra? Se res imenuje Pra ali je morda samo prababica? Iz gledališča Unikat je prišlo pojasnilo, da je Babica Pra pravljičarka, ki otrokom pripoveduje pravljico o Trnuljčici. (Pomislite! Prav o Trnuljčici! Tako bodo vsi naši mali abonenti lahko kontrolirali Babico, da se ne bi kaj zmotila v pripovedi.)
A med pripovedovanjem babice Pra se bo nekje pojavil tiger! Joj, kakšno zmedo bo naredil! Bo mogla uboga Babica Pra povedati pravljico do konca? Mogoče ji bo pa lahko prav tiger pri tem pomagal ... Tiger in Trnuljčica, gre to skupaj?
Gledališče Unikat smo spoznali lani, ko nam je prikazalo pravljico Od kod si, kruhek?, ki nam je bila zelo všeč, zato sklepamo, da se bomo zabavali tudi z Babico Pra. Pravijo, da je zelo smešna, polna nepričakovanih zasukov in neprestanega sodelovanja občinstva. Primerna je za otroke od treh let naprej. V predstavi igrata Mojca Weber in Marko Plantan. Avtorji te posebne igrice so Vida Bren Cerkvenik, Jaša Jenull in Marko Bratuš, režirala jo je Vida Bren Cer-kvenik, z glasbo pa jo je opremil Jaša Jenull.
Kot vedno bosta predstavi dve: prva ob 16. uri, druga pa ob 17.30. Kdor si ni še priskrbel abonmaja, ga lahko kupi tudi pred drugo predstavo, saj je cena ugodna tudi za tiste, ki so morda prvo predstavo zamudili. Na voljo so seveda tudi posamezne vstopnice. Za animacijo bo spet poskrbela živahna Petra iz ŠC Melanie Klein. Naj za zaključek spomnimo malčke, da pričakujemo dosti dosti risbic o Trnuljki, miškah, vilah, Črni vili in sploh vsej pisani družbi, ki so jo občudovali na prejšnji predstavi.
Lučka Susič
Fotografska noč
Devet krajev, trinajst reportaž, štirinajst društev. Vrača se pobuda Fotonotte, ki jo prireja Casa dell'arte. Drevi med 20. uro in polnočjo bodo razstave na ogled v galerijah in ateljejih Double-Room (Ul. Canova 9, fotografinja Ni-ka Furlani), MetroKubo (Ul. Capitelli, Spherecode), Scuola del vedere (Ul. Rittmeyer 18, Enzo Gomba), Spazio5 (Ul. Giulia 5, Debora Vrizzi), Studio Tommaseo (Ul. del Monte 2/1, Fratel-li Alinari), BRA11 (Ul. Bramante 11, Patrizia Milani), Econtemporary (Ul. Crispi 28, Maurizio Melozzi), LeoLab ((Ul. Leo 6/A, Davide Palusa), LiberArti (Trg Barbacan 1/A, Annette Godard). Prvih 10 obiskovalcev, ki si bodo ogledali 8 razstav, čaka presenečenje.
»Amy« v San Marcu
Kavarna San Marco vabi drevi ob 20.30 na koncert »live unplugged« skupine Back to Amy & The Neastie Tee, ki izvaja skladbe pokojne Amy Winehou-se v akustični verziji.
Gobe in nagrajevanje
Na 40. gobarski razstavi Krasa v Naravoslovnem muzeju bodo danes ob 11. uri nagradili šolarje osnovnih in nižjih srednjih šol, ki so sodelovali na likovnem in fotografskem natečaju. S tem se bo razstava tudi zaključila.
Narečno gledališče od jutri na Proseku
V Kulturnem domu na Proseku se jutri začenja niz šestih gledaliških predstav v tržaškem narečju, ki jo Zadruga Kulturni dom Prosek Kontovel prireja od oktobra do marca 2016 v soorganizaciji z zvezo tržaških dramskih skupin L'Ar-monia in društvom Teatro in-contro. Prva iz niza predstav bo jutri ob 17. uri komedija Roba de mati! v režiji Juliana Sgherle.
Skupina Compagnia dei giova-ni bo z uprizoritvijo poskrbela, da bo smeha na pretek. Zgodbo o univerzitetnih študentih, ki delijo stanovanje in še niso dokončali študijskih obveznosti, bo presenetil prihod tete ene od študentk, ki je prepričana, da je nečakinja že diplomirala in da vodi specialistično psihiatrično kliniko. Vstopnina znaša šest evrov.
revoltella - Latinsko-ameriški festival
Pričakovanje za film o zločinih v Paragvaju
r^sxr
Včeraj danes
[I] Lekarne
V Muzeju Revoltella se bo drevi končal festival latinsko-ameriškega filma, ki se je začel v četrtek. V sklopu posebnih dogodkov bodo ob 18. uri predvajali film čilskega režiserja Pedra Chaskela z naslovom Pričevanja Operacije Condor (na sliki), ki odkriva srhljive podrobnosti in tragične razsežnosti vojaške diktature generala Alfreda Stroessnerja, ki je potisnila Paragvaj v srednji vek. Chaskel je na osnovi novih dokumentov razkril odgovornosti Stroessnerja in njegovih sodelavcev v krvavi diktaturi. Ob 20. uri bodo razglasili zmagovalce festivala.
a Čestitke
Danes, SOBOTA, 24. oktobra 2015
RAFAEL
Sonce vzide ob 7.33 in zatone ob 18.05 - Dolžina dneva 10.32 - Luna vzide ob 16.29 in zatone ob 3.40.
Jutri, NEDELJA, 25. oktobra 2015
DARIJA
VREME VČERAJ: temperatura zraka 12,5 stopinje C, zračni tlak 1018,3 mb raste, vlaga 53-odstotna, veter 5 km na uro severovzhodnik, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 17,3 stopinje C.
SKD Vesna in ŠD Mladina čestitata FRANKU COSSUTTI in BRUNU VOLPIJU LISJAKU za visoko slovensko odlikovanje.
U Kino
Do nedelje, 25. oktobra 2015: Običajni urnik lekarn:
od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Ul. Roma 16 - 040 364330, Ul. Stock 9 - 040 414304, Milje - Lungomare Ve-nezia 3 - 040 274998, Nabrežina - 040 200121 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Ul. Roma 16, Ul. Stock 9, Trg Garibaldi 6, Milje - Lungomare Venezia 3, Na-brežina - 040 200121 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Trg Garibaldi 6 - 040 368647.
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo.
Turistične kmetije
AGRITURIZEM ŠTOLFA
SALEŽ 46
je odprt vsak dan do 25. oktobra. Tel. 040-229439
OSMICA 'PRI KOVAČEVIH'
v Coljavi pri Komnu 2A se odpre 23.10 do 1.11.
Rezervacije sprejemamo na 00386 (0)31 -772308, 00386 (0)31-388307, 00386 (0)31-451367.
Vljudno vabljeni!
UH Osmice
DRUŽINA CORETTI je odprla osmico v Lonjerju. Toplo vabljeni! Tel. 3403814906.
DRUŽINA MERLAK je odprla osmico v Ul. San Sabba 6, v bližini Rižarne. Toči belo in črno vino z domačim prigrizkom. Tel.: 329-8006516.
OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medjevasi 14. Tel. 040-208632.
PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišči odprla osmico. Tel. št. 040-299985.
PRI DAVI DU v Samatorci št. 5 je odprta osmica. Vabljeni! Tel.: 040-229270.
AMBASCIATORI - 15.45, 17.50, 20.00, 22.10 »Crimson Peak«.
ARISTON - 16.30, 21.00 »Viva la spo-sa«; 18.30 »The Lobster«.
CINEMA DEI FABBRI - 16.00, 20.00 »Les Amours Imaginaires«; 18.00, 21.45 »The Wolfpack«.
FELLINI - 16.30, 18.45, 21.00 »Lo sta-gista inaspettato«.
GIOTTO MULTISALA 1 - 16.00, 18.05, 20.10, 22.00 »The Walk«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.00, 18.00, 20.00, 22.15 »Woman in Gold«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.00, 18.00, 20.00, 22.15 »Dheepan - Una nuova vita«.
KOPER - PLANET TUŠ - 20.10 »Everest 3D«; 20.30 »Hotel Transilvanija 2«; 12.30, 14.30, 16.30, 18.20 »Hotel Transilvanija 2 (sinhr.)«; 11.30, 13.30, 15.30, 17.30, 19.20 »Hotel Transilvanija 2 (sinhr.) 3D«; 13.00, 18.40 »Jem in Hologrami«; 16.40, 20.20 »Kuhar na robu«; 15.40 »Legenda«; 18.00, 22.25 »Marsovec«; 20.50 »Marsovec 3D«; 12.00 »Minioni«; 13.40 »Pan: Potovanje v deželo Nije«; 15.50 »Pan: Potovanje v deželo Nije 3D«; 22.30 »Pot do slave 3D«; 13.00, 14.00, 14.55 »Ribbit«; 16.00 »Utrip ljubezni«; 17.50, 21.10, 22.20 »Črna maša«; 18.10, 21.00 »Škrlatni vrh«.
NAZIONALE - 16.15, 20.00, 22.10 »Suburra«; 15.30, 17.10, 20.20 »Inside Out«; 18.00, 21.45 »Maze Runner - La fuga«; 18.30, 21.00 »Sopravvis-suto - The Martian«; 15.30, 17.00, 18.30 »Hotel Transylvania 2«; 20.10, 22.00 »Dark Places - Nei luoghi os-curi«; 16.15, 18.00, 19.50, 22.10 »Io che amo solo te«; 16.15, 18.45 »Game Therapy«.
SUPER - 16.00, 20.00 »Padri e figlie«; 18.00, 22.00 »Fuck you, Prof«.
THE SPACE CINEMA - 19.20 »Subur-ra«; 16.25, 19.05, 21.45 »Maze Runner - La fuga«; 15.30, 17.30, 19.30, 21.30 »Hotel Transylvania 2«; 15.10, 17.15 »Inside Out«; 15.40, 17.50, 20.00, 22.10 »Game Therapy«; 15.30, 17.40, 19.50, 22.00 »Io che amo solo te«; 16.30, 19.10, 21.50 »Crimson Peak«; 16.30, 19.05, 21.40 »The Walk«; 22.00 »Lo stagista inaspettato«.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.15, 20.00, 22.15 »Crimson Peak«; Dvorana 2: 19.50, 22.10 »Lo stagista inaspettato«; 17.20 »Maze Runner -La fuga«; Dvorana 3: 15.45 »Inside Out«; 17.30, 22.10 »The Walk«; 19.45 »The Walk 3D«; Dvorana 4: 16.00 »Hotel Transylvania 2«; 17.45, 20.00 »Woman in Gold«; 22.10 »Maze Runner - La fuga«; Dvorana 5: 19.45 »Suburra«; 17.50, 22.15 »Game Therapy«.
H Šolske vesti
DTZ ŽIGE ZOISA vabi v ponedeljek, 26. oktobra, starše dijakov prvih razredov na srečanje s profesorji ob 17.30, starše dijakov ostalih razredov pa na srečanje z razredniki ob 18.00. Sledijo volitve staršev v razredne svete.
SLOVENSKI VISOKOŠOLSKI SKLAD SERGIJ TONČIČ razpisuje natečaj za dodelitev štipendij in podpor za akademsko l. 2015/16. Prijavijo se lahko študenti in študentke, ki imajo stalno bivališče ali so rojeni v FJK ter se izobražujejo po dodiplomskih ali podiplomskih visokošolskih programih. Vloge do 20. novembra v Ul. Ginna-stica 72. Pogoji razpisa na www.sklad-toncic.org.
prej do novice
www.primorski.eu1
/
TRST
Sobota, 24. oktobra 2015
9
S Poslovni oglasi □ Obvestila
ŽAGOVINA Nudimo žagovino za steljo z dostavo 00386(0)41695021
H Mali oglasi
DVOSOBNO STANOVANJE, delno opremljeno, damo v najem v Štivanu. Cena 370,00 evrov mesečno (plus splošni stroški in ogrevanje). Tel. št. 348-4462664.
NA OPČINAH prodam stanovanje: kuhinja, dnevna soba, dve spalni sobi, dve kopalnici, balkon, pokrito parkirno mesto, klet, 70 kv.m. Tel. št.: 334-3944089.
ODDAJAMO V NAJEM stanovanje na Proseku, 55 kv.m.: dve sobi, kuhinja, kopalnica, balkon, samostojno ogrevanje in parkirišče. Tel. št.: 040225320 in 333-1129574.
PRODAM hišo z vrtom v Prebenegu z razgledom na morje. Tel. št.: 3317114399.
PRODAM kompresor 2hp komplet z vsemi dodatki in zračni rezervoar. Tel. št. 040-214218.
ZANESLJIV MOŠKI išče katerokoli resno delo, tudi za razne urnike in dneve. Tel. št. 327-7409432.
ZANESLJIVA IN IZKUŠENA gospa išče delo kot negovalka starejših oseb, 24 ur dnevno. Tel. št. 333-6644567 (v večernih urah).
M Izleti
DAN DOŽIVETIJ V NARAVI za osnovnošolce in njihove starše v organizaciji Mladinskega odseka SPDT, bo potekal danes, 24. oktobra, v dolini Glin-ščice. Zbirališče ob 9.00 na parkirišču pred gledališčem Prešeren v Bo-ljuncu. Nujna pohodniška oprema, hrana in pijača iz nahrbtnika.
OBČINA DOLINA, za ovrednotenje Naravnega rezervata doline Glin-ščice, v nedeljo, 25. oktobra, organizira 2. brezplačni vodeni izlet ciklusa »Jesen v dolini Glinščice 2015«: Od Doline do razgledišča v Krogljah. Neobičajen izlet, ki se začne v Dolini, se nadaljuje po stezi gorske zveze CAI št. 1 do razgle-dišča v Krogljah in vrha Malega Krasa. Trajanje pribl. 3 ure. Namenjeno družinam in otrokom starejšim od 10 let, zaradi predvidene višinske razlike. Zbirališče ob 9.00 pri pokopališču v Dolini. Info in prijave: info@riservavalrosandra-glinscica.it ali na tel. št. 040-8329237 (pon.-pet. 9.00-13.00).
TABORNIKI RMV sporočajo vsem članom, ki se bodo v nedeljo, 25. oktobra, udeležili izleta po Krasu, da je zbirališče v Zgoniku (za telovadnico) ob 9.00. Zaključek izleta bo v Praprotu pri avtobusni postaji (nasproti agri-turizma) ob 16.00.
SPDT vabi v nedeljo, 8. novembra, na Martinovanje. Zbirališče ob 9.00 v Gropadi, pred sedežem SKD Skala. Pohodu po okolici Gropade sledi prijateljsko druženje. Prijave do ponedeljka, 2. novembra, na tel. št. 040220155 (Livio), 040-413025 (Marinka) ali pri odbornikih planinskega društva.
MARTINOVANJE - DSMO organizira 8. novembra ogled Goriških Brd. Avtobus odpelje iz avtobusne postaje v Miljah ob 8. uri. Info in vpis na tel. št. 347-3438878 (ga. Marina).
KRU.T - nadaljuje se vpisovanje na izlet od 5. do 8. decembra v predpraz-nično Prago, mesto, ki obiskovalca vsakič očara in prevzame s svojo razkošno in bogato arhitekturo. Program in prijave v Ul. Cicerone 8 (2. nad.), tel. 040-360072 ali krut.ts@tiscali.it.
KAM NA SILVESTROVANJE? SKD Drago Bojan - Gabrovec organizira od 31. decembra do 3. januarja, novoletno potepanje v Lovranu pri Opatiji. Info in vpis na tel. št. 340-2741920 (Mirela).
NORDIJSKA HOJA - Skupina 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca obvešča, da se bo nadaljevalni tečaj s prof. Lo-redano Kralj vršil danes, 24. in 25. oktobra. Zbirališče danes, 24. oktobra, ob 14.30 na križišču za v Ricmanje, pod bivšo železniško postajo.
AŠD SOKOL iz Nabrežine organizira zumba vadbo ob ponedeljkih, od 20.15 do 21.15. Info na tel. št. 040200941 ali 333-9482640.
MLADINSKI TREBENSKI KROŽEK vabi vaščane na čistilno akcijo za postavitev spomenika. Zbor v nedeljo, 25. oktobra, ob 10. uri pred pokopališčem v Trebčah.
SKD SLAVEC Ricmanje - Log organizira kuharski tečaj v Kulturnem domu v Ricmanjih. Potekal bo ob sobotah, 7., 14. in 21. novembra, od 9. do 13. ure in ga bo vodila Vesna Guštin. Vpis do 25. oktobra na tel. št. 340-2580842 (Martina) ob uri obedov.
KINERGETIX - vabljeni na tečaj v KD Igo Gruden v Nabrežini v torek, 27. oktobra, ob 19.30. Tokrat se bomo gibali lahkotno, mehčali bomo naše sklepe, kosti in mišice ter napolnili se bomo z poživljajočo energijo. Po gibanju sledi kratko uvodno predavanje. Nikoli ni prepozno, zdaj je pravi čas! Tel. št.: 00386-40303578 (Mateja).
TELOVADBA SMEHA V KD IVAN GRBEC - Pričetek tečaja v torek, 27. oktobra, ob 20. uri v društvenih prostorih. Telovadbo za sprostitev in dobro voljo bo vodila priznana vadite-ljica Karmen Pribac iz Kopra. Toplo vabljeni lanski in novi člani!
TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 27. oktobra, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja.
GLASBENA MATICA vabi na podelitev nagrade »Gojmir Demšar« ob njegovi 100-letnici rojstva, ki bo v sredo, 28. oktobra, ob 18.30 na sedežu Glasbene matice v Trstu, Ul. Montorsino 2.
OBČINA ZGONIK se bo ob dnevu mrtvih poklonila spominu padlih v odporniškem gibanju in NOB s polaganjem vencev na spomenike in grobove v petek, 30. oktobra: 12.00 Proseško pokopališče; 12.20 Proseška postaja - spomenik; 18.00 Zgonik -zbirališče; 18.15 Repnič - spominska plošča; 18.30 Briščiki - hiša spomenik; 18.45 Gabrovec - vaški spomenik; 19.00 Samatorca - vaški spomenik; 19.15 Salež - vaški spomenik; 19.30 Zgonik - vaški in občinski spomenik. Pri spomenikih bo v popoldanskih urah nastopil Mopz Rdeča zvezda.
PILATES - Vaditeljica Sandra in Skupina 35-55 SKD F. Prešeren iz Bo-ljunca sporočata, da bo vadba ob torkih, od 19.30 do 20.30 v telovadnici NSŠ S. Gregorčič v Dolini. Vabljene stare in nove tečajnice.
POBUDE V OKVIRU PRAZNIKA SV. MARTI NA na Proseku - Rajonski svet za Zahodni Kras in vaške organizacije prirejajo »The cooking show« z razstavo in pokušnjo fanclov z dušo, ki bo v soboto, 7. novembra, ob 18. uri v Kulturnem domu na Proseku. Vabimo vaščane in vaščanke, ki želijo razstavljati njihove dobrote, da se prijavijo v uradu Rajonskega sveta na Proseku št. 159 ali na tel. št. 040225956 do 30. oktobra.
RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS prireja fotografski in likovni natečaj »Pričevanja«. Izdelke je treba oddati najkasneje do 30. oktobra na sedežu I. Okraja Občine Trst - Zahodni Kras (Prosek št. 159). Izdelki bodo razstavljeni v okviru praznovanj sv. Martina. Info v tajništvu rajonskega sveta, pravilnik je na: http://primacircos-crizione.comune.trieste.it/presenta-zione-del-concorso-testimonianze-pricevanja/.
SPDT vabi člane in prijatelje, da se udeležijo polaganja venca v dolini Glin-ščice. Zbor v petek, 30. oktobra, ob 14.00 pred pokopališčem v Boljuncu.
UČENCI IN UČITELJICE OŠ F. MIL-ČINSKEGA se bomo poklonili padlim pri spomeniku v Lonjerju v petek, 30. oktobra, ob 11. uri. Vabljeni.
»QIGONG« KITAJSKA VADBA Z ENERGIJO - DSMO obvešča, da poteka vadba ob petkih, 19.15-20.30 v dvorani ACLI, Ul. Frausin 9, Milje. V teku je vpis za dodaten urnik ob torkih, 18.00-19.15. Info na tel. št. 3403010299 (Letizia).
JOGA - SKD F. PREŠEREN iz Boljunca obvešča, da se tečaji joge vršijo ob sredah v društveni dvorani občinskega gledališča v Boljuncu: začetniki 17.1518.45, nadaljevalni tečaj 19.00-20.30.
POBUDE V OKVIRU PRAZNIKA SV. MARTI NA na Proseku - Rajonski svet za Zahodni Kras vabi proseške in kon-tovelske proizvajalce, da se udeležijo pokušine vin, ki bo 11. novembra na dvorišču rajonskega sveta. Razsta-vljalci naj se javijo v tajništvu do 31. oktobra ali na tel. št. 040-225956.
SDD JAKA ŠTOKA vabi dijake, da se pridružijo višješolski skupini, ki jo vodi Gregor Geč. Vaje so ob ponedeljkih, od 19.00 do 20.30 v Kulturnem domu na Proseku. Info na tel. št. 3383277407.
SKAVTI SZSO, volčiči in volkuljice (811 let) v Bregu in mestu: Džunglo želimo deliti s teboj. Pridruži se nam in lovi skupaj z Akelo, Bagiro, Balujem in Kačo Kaa. Sestanki ob sobotah, od 15.30 do 17.00 v Boljuncu in Škednju. Vpisujemo otroke 3., 4. in 5. razreda OŠ. Tel. št. 331-9716473, kobe.kar-men@gmail.com - Akela (Karmen), 00386-41223410 Baloo (Damjan); tel. 339-4321709 ali purger@libero.it.
TELOVADBA ZA ZDRAVO HRBTENICO Skupina 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca obvešča, da se vadba za razgibavanje s Sandro vrši ob torkih, od 9. do 10. ure v društveni dvorani. Vabljeni.
STARŠI SKUPAJ - ponovno začenjamo aktivnosti namenjene otrokom s posebnimi težavami: individualno fizio-terapijo izvaja fizioterapevtka Majda Grbec, skupinsko in individualno muzikoterapijo pa Sara Hoban. Aktivnosti so odprte vsem osebam s posebnimi potrebami. Info in prijave ob petkih popoldne, od 15. do 19. ure na tel. št. 040-360324.
UPRAVA OBČINE DEVIN NABREŽINA bo v nedeljo, 1. novembra, položila vence pred spomenike padlim: 8.30 Županstvo, 8.40 Slivno, 8.50 Medja vas, 9.00 Štivan, 9.15 Devin, 9.30 Se-sljan, 9.35 Vižovlje, 9.40 Cerovlje, 9.45 Mavhinje, 9.50 Prečnik, 10.00 Trnovca, 10.10 Praprot, 10.15 Šem-polaj, 10.35 Križ, 10.45 Nabrežina.
BIVŠI DIJAKI 3.A, 3.B IN 3.C RAZREDA, ki so obiskovali N.S.Š. Srečka Kosovela na Opčinah v š.l. 1982/83, pozor! Prišel je čas, da se spet srečamo v soboto, 14. novembra, ob 19. uri v Sežani. Prijave in info do 5. novembra na tel. št.: 346-2197404 (Ivo).
GLASBENA MATICA prireja slovesno otvoritev š.l. 2015/16 z nagrajevanjem najboljših učencev in podelitvijo spričeval učencem, ki so opravili izpit na podlagi konvencije z videmskim kon-servatorijem v petek, 6. novembra, ob 18.30 v razstavni dvorani ZKB na Opčinah. Vljudno vabljeni.
40-LETNIKI S TRŽAŠKEGA, združite se! Če na tvojem rojstnem listu je zapisana letnica 1975 in če si pozabil, kdo so tvoji sovrstniki, pridi na večerjo, ki bo v petek, 27. novembra, ob 19.30 v restavraciji v Repnu. Potrditev prisotnosti najkasneje do 20. novembra na 40letniki@gmail.com (napiši svoje ime in tel. št.).
13 Prireditve
DSI vabi v Peterlinovo dvorano na ogled razstave Andreja Kosiča »Trpeča metamorfoza«, od ponedeljka do petka, 9.00-17.00.
GLEDALIŠKI VRTILJAK vabi v nedeljo, 25. oktobra, na predstavo »Pravljična urica babice Pra, ki sploh ne pričakuje tigra« v izvedbi Gledališča Unikat iz
Ljubljane. Prva predstava bo ob 16. uri, druga ob 17.30 v dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu, Ul. Brande-sia 27. Obveščamo, da je možno naročanje abonmajev na tel. št. 040370846.
KRUT in Društvo slovenskih upokojencev v Trstu vabita na koncertno predstavo Starosta mali princ, ki bo v nedeljo, 25. oktobra, ob 17. uri v gledališču F. Prešeren v Boljuncu. Nastopajo: ŽePZ DSU za Goriško, MoPZ Fran Venturini, MePZ Slavec - Solkan in ŽePZ Pristan U3ŽO Koper; gost Otroški zbor Fran Venturini Domjo.
L'ARMONIA IN ZADRUGA KULTURNI DOM PROSEK KONTOVEL vabita na ogled gledališke predstave v tržaškem narečju »Robe de mati!« (Com-pagnia dei giovani), ki bo v nedeljo, 25. oktobra, ob 17. uri v Kulturnem domu na Proseku.
SKD RDEČA ZVEZDA, pod pokroviteljstvom Občine Zgonik, vabi na Osrednjo proslavo ob 70. obletnici ustanovitve, ki bo v nedeljo, 25. oktobra, ob 17.00 v Športno-kulturnem centru v Zgoniku.
DSI vabi na okroglo mizo na temo »Papež Frančišek, Božji mož ali populist?«. Sodelovali bodo Igor Škam-perle, Edvard Kovač, Aleš Maver in Tomaž Simčič v ponedeljek, 26. oktobra, ob 20.30 v Peterlinovi dvorani.
SKD VIGRED vabi v sredo, 28. oktobra, ob 20. uri v Štalco v Šempolaju na otvoritev razstave »Prva svetovna vojna 1914 - 1918 Rdeči križ« z nastopom dua Martina Feri in Aljoša Sak-sida.
TRŽAŠKO KNJIŽNO SREDIŠČE TS360, založbi ZTT in Mladika vabijo na kavo s knjigo »Skrivnosti lepote 2. Knjiga za vsako žensko«. Gost srečanja bo vizažist in lepotni strokovnjak Evgen Gec. V knjižnem središču na Oberdankovem trgu v sredo, 28. oktobra, ob 10. uri.
TS360 vabi v knjižno središče na Ober-dankovem trgu 7, v sredo, 28. oktobra, ob 18. uri na pesniški večer, gost bo letošnji jubilant Ciril Zlobec. Predstavili bodo tudi njegovo zadnjo pesniško zbirko »Ljubezen, čudež duše in telesa«.
ZVEZA LEVICE (SKP IN KSI) vabi v četrtek, 29. oktobra, ob 18.30 na pokrajinski sedež SKP, Ul. Tarabocchia 3, na javno skupščino na temo »Občinske volitve 2016: levica je tu«.
SEKCIJA ANPI-VZPI Naselje sv. Sergija, Sv. Ana, Kolonkovec vabi v petek, 30. oktobra, ob 18. uri v Ljudski dom Palmiro Togliatti, Ul. Di Peco 14, na predstavitev knjige Cime irredente (Dramatična zgodovinsko alpinistična dogodivščina). V nizu srečanj o nacionalizmu jo bo predstavil avtor Li-vio Isaak Sirovich.
SKUPINA 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca vabi v društveni bar n' G'ri-ci na ogled razstave starih fotografij o trgatvi »B'ndima amb't«.
FOTOVIDEO TRST80 vabi na ogled fotografske razstave Nataše Peric v gostilni v Zgoniku »Poezija kontrastov«. Zaprto ob sredah.
FOTOVI DEO TRST80 vabi na ogled fotografske razstave v gostilni pri Fer-lugih. Avtor Marko Civardi, tema »Pregovori o hrani«. Zaprto ob torkih.
Prispevki

sledi nam na
V	spomin na teto Edo darujeta Marina z družino in Eda 50,00 evrov za ANED.
V	spomin na Mirando Kapun, Marinota Regenta, Radota Sibeljo darujeta Marina in Boris Pertot 60,00 evrov za Godbeno društvo Prosek.
V	spomin na gospo Vido Kobal daruje družina Orel 50,00 evrov za MePZ Rdeča zvezda.
V	spomin na drago ženo Mirando Ka-pun por. Blason daruje mož Renato 50,00 evrov za F.C. Primorje.
V	spomin na drago mamo Mirando Ka-pun por. Blason darujeta sina Andrej in Aljoša z družinami 50,00 evrov za F.C. Primorje.
V	spomin na drago Edo Klemenc por. Goruppi darujeta Ivan in Adriana
50,00 evrov za SKD Tabor in 50,00 evrov za A.I.R.C.
Namesto cvetja na grob Mirande Ka-pun por. Blason darujeta Cveto in Silva Ukmar 40,00 evrov za Godbeno društvo Prosek.
V	spomin na Mirando Kapun por. Blason darujeta Paolo in Nataša Bukavec 25,00 evrov za Godbeno društvo Pro-sek.
V	spomin na drago sestrično Mirando daruje Maja z družino 50,00 evrov za Godbeno društvo Prosek.
V	spomin na drago mamo Mirando Ka-pun por. Blason darujeta Andrej in Aljoša z družinama 100,00 evrov za Godbeno društvo Prosek.
V	spomin na drago Edo Goruppi daruje Ada Počkar 20,00 evrov za pokrajinski VZPI - ANPI.
V	spomin na Ivanko Grgič darujejo K'ptanovi s Padrič 20,00 evrov za KD Slovan in 20,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Padri-čah.
V	spomin na dragega očeta Vincenca, ob 40. obletnici smrti, daruje Franka Slavec 50,00 evrov za SKD France Prešeren, 50,00 evrov za Zvezo borcev Boljunec in 50,00 evrov za TFS Stu ledi.
V	spomin na Radota Sibeljo darujejo soletniki in prijatelji 170,00 evrov za Anvolt.
V	spomin na Marinota Regenta darujeta Pertot Mara in Nevenka 30,00 evrov za MoPZ Vasilij Mirk Prosek -Kontovel.
V	spomin na drago mamo Mirando Ka-pun por. Blason darujeta Andrej in Aljoša z družinama 100,00 evrov za MoPZ Vasilij Mirk Prosek-Kontovel.
V	spomin na Edija Racmana darujeta Romano in Valeria Zidarič 50,00 evrov za Planinski odsek SK Devin.
Ob obletnici smrti moža Bogdana daruje Olga Družina 30,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Borštu.
^ Zapustil nas je naš predragi
Claudio Crismani
Žalostno vest sporoča
sestra Alda z družino
Pogreb bo v ponedeljek, 26. oktobra, ob 11.20 uri v mrtvašnici v ul. Costalunga. Namesto cvetja darujte za "AIL TRIESTE"
Trst, 24. oktobra 2015
Pogrebno podjetje SantAnna
24.10.2005
24.10.2015
Mirko Cok
Vedno v mislih in srcu
žena Marica
10
Sobota, 24. oktobra 2015
VREME, ZANIMIVOSTI
/
bazovica - Dežela, gozdna straža in šolski urad
Atraktivnejši center
Odbornik Shaurli za ovrednotenje didaktičnega središča, kije lani sprejelo okrog 200 razredov
Z novo izvedbo projekta Odkrivaj naravo (ScopriNatura) želi Dežela FJK ovrednotiti in povečati atraktivnost Didaktičnega naravoslovnega centra v Bazovici (na arhivski sliki), ki ga upravlja deželna gozdna straža. Center naj bo referenčna točka za šole v tržaški in drugih pokrajinah, pa tudi za šole iz Slovenije.
Omenjeni projekt za šolsko leto 2015-2016 so včeraj predstavili deželni odbornik za kmetijstvo in gozdove Cristiano Shaurli ter odgovorna za center v Bazovici Diego Masiello in Anastasia Purič, ki se ukvarja s šolami s slovenskim učnim jezikom. Navzoča sta bila tudi vodja Urada za slovenske šole Igor Giacomini in Valentina Feletti, prav tako z Deželnega šolskega urada. Urad je že devet let soudeležen pri načrtovanju okoljske vzgoje v šolah.
V lanskem šolskem letu je center v sklopu projekta obiskalo najmanj 200 razredov, od osnovnošolcev do višješolcev. Za letošnje šol-
sko leto pa lahko šole zaprosijo za sodelovanje najpozneje do 2. novembra. »Center v Bazovici je eden tolikih skritih biserov naše dežele, trdno verjamemo v to institucijo in jo hočemo ovrednotiti,« je rekel odbornik Shaurli, ki je obenem poudaril pomembno vlogo deželne gozdne straže.
šole - NSŠ Kosovel, Levstik in špetrska dvojezična šola
Dijaki openske, proseške in špetrske šole odkrivali Miramar
70 dijakov drugih razredov dvojezične nižje srednje šole iz Špetra, nižje srednje šole S. Kosovela z Op-čin in F. Levstika s Proseka se je 2. oktobra zbralo na skupni pobudi. V lanskem šolskem letu so openski in proseški nižješolci obiskali vrstnike iz Špetra, ti pa so jim zdaj vrnili obisk.
Goste, dijake in profesorje je na Proseku sprejela in pozdravila ravnateljica Marina Castellani. S profesoricami Vesno Jagodic, Vido Rulci, Ido Mesghez, Eleno Sancin, Heleno Volpi, Gabriello Bevilacqua, Suzano Škabar in z vzgojiteljem Matijo Kraljem so se dijaki sprehodili po stari tlakovani poti, ki vodi od Kon-tovela do Grljana in Miramarskega parka. Od tod se pogled odpira na morje in kraški svet: tlakovano pot so zgradili domači ribiči in ob straneh postavili suhozid iz fliša, ki je delno porušen in je nujno potreben obnovitvenih del. Pot povezuje kraško planoto z morskim obrežjem z gradom mimo podhoda in stare av-stroogrske železniške postaje v Grljanu, ki sta ravno tako zanemarjena. Pred gradom sta obiskovalce pričakala skrbnik gospod Bachisio in arhitektka Monika Milič, ki sta jih pospremila po parku. Po krajšem vodenemu ogledu so se nižješolci srečali z višješolci in spoznali svoje vodiče, dijake 4. in 5. razreda humanističnega liceja A. M. Slomška. Mlajši so z njihovo pomočjo spoznali skrivnosti gradu in zgodbe o njegovih nekdanjih lastnikih. Obiskovalci so si ogledali vse grajske prostore, nižješolci so z zanimanjem prisluhnili razlagam in postavljali vprašanja.
Popoldne so se dijaki preikusili v likovnem ex tempore, ki ga je vodila Helena Volpi na temo »Sel-fie v Miramaru«. Dijaki so razmišljali o sebi in se upodobili v kontektstu grada. Vodstvo grada z ravnateljico Rossello Fabiani na čelu je ponudilo nagrade za najlepše izdelke. Nagrajeni so bili trije dijaki, in sicer Te-reza Marochini (NSŠ Kosovel), Johanna Kerschbau-mer (NSŠ Levstik) in Marko Sancin (NSŠ Levstik).
Prizanesljivo sončno vreme, veselo vzdušje in poletno razpoloženje v dobro obiskanem gradu in parku so pripomogli k uspehu izleta, kar je dobra popotnica za uspešno šolsko leto.
vino - V ponedeljek na prestižni lokaciji
Malvazija v Benetkah tudi s kraškimi vinarji
Malvazija se bo v ponedeljek predstavila v Benetkah, in sicer na prestižni lokaciji. Praznik malvazije, na katerem sodelujejo tudi vinarji iz tržaške in goriške pokrajine, bo zaživel v jezuitskem samostanu iz 15. stoletja Oratorio dei Crociferi.
Malvazija je vino, ki ga poznajo v številnih italijanskih deželah (ter seveda v Sloveniji in na Hrvaškem), čeprav se njene različice v resnici zelo razlikujejo. V Benetkah se bo predstavilo okrog trideset vi-
(&S£| slovensko
stalno ^V^ gledališče
Slovensko stalno gledališče
narjev »od Istre do Sicilije in Sardinije,« med njimi pa bodo tudi Emil Tavčar, San-di Skerk, Edi Kante, Renčelj, Marko Fon in drugi, ki jih v včerajšnjem članku omenja Corriere del Veneto.
Časnik poroča, da bo kuhinja obratovala od 11. do 15. ure, degustacija vina pa se bo nadaljevala do 19. ure: s kozarcem malvazije bo za 20 evrov mogoče okusiti tudi dve porciji tipičnih beneških prigrizkov »cicchetti« in hrvaške ostrige. (af)
Sabrina Morena, Martina Kafol, Martin Lissiach, Daniel Dan Malalan
KAKO POSTATI SLOVENCI V 50 MINUTAH
režiserka: Sabrina Morena igra: Daniel Dan Malalan
Boštjan Zavnik - harmonika
danes, 24. oktobra, ob 20.00 v Kulturnem domu na Colu s sodelovanjem KD Kraški dom
I www.teaterssg.com
danes in jutri
Izleti v Grljanu, pri izlivu Soče in Devinu
Obalna akcijska skupina prireja danes ob 14. uri (zbiranje v grljanskem portiču) ogled mira-marskega morskega rezervata z ribiškim plovilom. Udeleženci si bodo ogledali tudi gojišča školjk, na koncu pa še tamkajšnji gradič. Danes in jutri (obakrat ob 11. uri) bo na vrsti tudi voden ogled otoka Cona (zbiranje v sprejemnem centru izliva Soče), jutri ob 8.45 in 10.45 pa bosta na vrsti vodena ogleda rezervata devinskih sten (zbiranje v ribiškem naselju). Vsi izleti so zastonj, rezervacije in informacije na strani www.fishverygood.it.
salež - Pobuda kraške domačije Bajta
Kraške dobrote
Obiskovalci pokušali slanino, meso, olivna olja, vina in sire - Pristno kraški prašiči
V četrtek je bilo pri Bajti marsikaj okusnega, na ogled pa je bila tudi klet s pršuti in drugimi mesnimi izdelki
fotodamj@n
Kraška domačija Bajta pri Saležu je v četrtek odprla svojo klet in v sodelovanju s še nekaterimi proizvajalci priredila degustacijo domačih pridelkov: slanine, medu, olivnega olja, vina in sirov. Obiskovalci so si z zanimanjem ogledali mogočno klet s pršuti in drugimi mesnimi izdelki, ki so pri-
stno kraški, saj uporabljajo pri Bajti samo meso prašičev, ki jih sami redijo na kraških tleh. Svoje proizvode so predstavili tudi kmetije Gruden-Zbogar iz Samatorce, Jakne iz Šti-vana in Kocjančič iz Doline, degustacijo vin je vodil sommelier Claudio Donat.
/
KULTURA
Sobota, 24. oktobra 2015
1 1
borštnikovo srečanje - Koprodukcija SNG Drama in SSG
Čarobna gora Mateje Koležnik je predstava v spreminjanju
•••
V	znamenju refleksije o nedefiniranosti in transformaciji gledaliških vlog je včeraj minila tudi tretja predstava Borštnikovega srečanja, ki je nastala v produkciji oziroma koprodukciji Slovenskega stalnega gledališča. Po četrtkovi razprodani uprizoritvi Čarobne gore v stari dvorani mariborske Drame, je včeraj na festivalu potekal tudi pogovor z glavnimi soustvarjalci predstave, ki je nastala v kopro-dukciji SNG Drama Ljubljana in SSG Trst. Udeležili so se je avtorica dramatizacije in dramaturginja Katarina Pejovic ter nekateri igralci, na čelu z glavnimi protagonisti Aljažem Jovanovicem, Igorjem Sa-moborjem in Natašo Barbaro Gra-čner. V predstavi so kot znano nastopili tudi člani tržaškega ansambla Luka Cimpric, Romeo Greben-šek in Vladimir Jurc.
V	živahnem in sproščenem pogovoru, ki se ga je udeležilo veliko mladih in tudi nekateri tuji gledališki navdušenci, so igralci izpostavili, da predstavo, ki jo je režira-
Tudi pogovora s soustvarjalci Čarobne gore se je udeležilo veliko ljudi
boštjan lah/fbs
la Mateja Koležnik, doživljajo vsakič drugače. Tako besedilo Thoma-sa Manna kot gledališko postavitev marsikdo dojema kot nedokončano in torej odprto različnim podoži-vljanjem in interpretacijam. K temu pripomore tudi scenografija Henri-
ka Ahra: protagonist predstave je namreč tudi velik valj, ki se mehansko odpira, »požira in bruha« igralke in igralce, jih premetava, jim daje nove možnosti ... Iz občinstva je bilo med drugim slišati, da predstava deluje zelo sodobno, kljub te-
mu, da je nastala na podlagi zgodovinskega romana.
50. Borštnikovo srečanje se bo zaključilo jutri, ko bodo ob 20.30 v veliki dvorani mariborske Drame razglasili najboljšo predstavo festivala in podelili tudi ostale nagrade.
razpis - Mladi
Tokrat je na sceni ... srce
Ljubezen v svojih najrazličnejših oblikah - materinska, strastna, krhka, simbolična - je pro-tagonistka letošnjega ustvarjalnega natečaja Questa volta metti in scena il cuore, ki se v slovenščini glasi Tokrat je na sceni srce. Natečaj, ki si ga je zamislila Lorena Matic, in poteka že enajstič, je namenjen dijakom in dijakinjam višjih šol iz Furlanije julijske krajine in Slovenije. V teku šolskega leta bodo priredili ustvarjalni natečaj, na katerem bodo mladi merili moči na področju vizualnih umetnosti, razne kreativne delavnice, izpopolnjevanja, razstave. Novost letošnje izvedbe so video razglednice o »krajih srca«. Med vsemi, ki bodo do 31. oktobra poslali kratek opis (največ deset vrstic) kraja, ki jim je posebno pri srcu oziroma kraja, v katerem so pustili delček svojega srca, bodo izbrali deset mladih, ki bodo sodelovali pri snemanju kratkometražnih filmov. Več informacij na assoc.opearti-va@libero.it.
in memoriam - Igor Pahor, kostumograf (1968-2015)
Kreativno odprt
V četrtek popoldne je po kratki in neizprosni bolezni, v 47. letu starosti, za vedno odšel kostumograf Igor Pahor.
Rodil se je v Tržiču, po slovenskem klasičnem liceju v Gorici in študiju ruščine na tržaški univerzi, je opravil številne tečaje krojenja, šivanja in kostumografi-je in se med drugim izobraževal tudi v milanskem gledališču La Scala. Do zadnjega je bil tudi koordinator plesne šole Arabesque iz Ronk, šole iz katere so izšli nekateri izmed najboljših plesalcev v Italiji.
Igor Pahor je bil kostumograf pre-finjenega okusa in z izjemnim posluhom za potrebe režiserja, igralcev in predstave v celoti. Njegov prirojen talent in okus sta ga privedla do tega, da se je iz študenta ruskega jezika in literature prelevil v mladega kostumografa, ki je s svojo izrazito eleganco podpisal nekaj najpomembnejših gledaliških predstav v našem prostoru v zadnjih dveh desetletjih. Naj spomnimo samo, da je med letoma 1997 in 99 ustvaril kostume treh otvoritvenih predstav čedajskega Mittelfesta, med katerimi je bila Danubio Claudia Magrisa v režiji Giorgia Pressburgerja, in veliko uspešnico Slovenskega stalnega gledališča - Krvavo svatbo Garcie Lorce v režiji
Damirja Zlatarja Freya. Njegovi kostumi so tudi osmislili prvo popolnoma dvojezično predstavo SSG, Ellis Island režiserke Sabrine Morena.
Leta 2008 ustvaril kostume za glasbeni video baročnega tria Musici dei Lu-mi in kratkometražni film 5, ki je svojo premiero doživel na festivalu v Cannesu. Oba je režiral Romeo Toffanetti, priznani italijanski stripar in režiser.
V zadnjih letih je veliko ustvarjal za balet v sodelovanju z velikimi koreogra-fi kot sta japonska mojstrica sodobnega plesa Ranko Yokoyama in Carlos Gacio, Maitre de Ballet pri dunajski operi (Wiener Staatsoper). Na gledališkem področju je veliko sodeloval z Marko Sosičem, tako v Trstu kot Ljubljani. Njegovi so bili kostumi predstave Kuverta v ljubljanski Drami in Dvorišče, Koli v SSG, obe avtorja Spira Scimoneja.
Njegovo zadnje delo je predstava Trst, mesto v vojni v režiji Igorja Pisona, koproducenti katere so SSG, Stalno gledališče FJK Il Rossetti in društvo Casa del lavoratore teatrale. Svoje veliko znanje in eleganco pa je nazadnje uporabil, da je ustvaril večerno obleko, ki jo je voditeljica Tamara Stanese nosila med velikim
koncertom v čast 70-letnici radia Trst A in 20-letnici slovenske televizije v Italiji.
B. T.
Zapušča nam svojo mentalno širino
Jočem za dragim prijateljem, bratom in umetniškim sodelavcem. Z Igorjem sva skupaj študirala ruščino in se navduševala nad Čehovom in Mejercholdom. Skupaj sva ustvarila Danubio Claudia Magrisa v režiji Giorgia Pressburgerja. Jaz sem bila asistent režije, Igor kostumograf. Potem sva skupaj postavila tudi La com-media della vanita Eliasa Canettija in Praga Magica iz Ripellina, jaz kot režiserka, on kot kostumograf. Ustvaril je tudi kostume moje zadnje predstave Anime inquiete a Trieste.
Delila sva veliko gledaliških dogodivščin, veliko zabavnih in poetičnih trenutkov, ki so naju povezali. Igor nam zapušča svojo kreativnost, svoj čut za eleganco, svojo prijaznost in smisel za humor, svojo mentalno širino in sposobnost dialoga. Ciao Igor, srečno pot!
Sabrina Morena

I
Igor Pahor s Tamaro Stanese na septembrski proslavi ob 70-letnici Radia Trst A, zgoraj v zrcalu SSG
jasna košuta in luca quaia
Nikoli ni bilblefer
Človeško, Igor ni nikoli bil blefer in tega je v gledaliških krogih zelo malo. Februarja prihodnje leto bi morala sodelovati pri broadwajskem komornem muzikalu Zadnjih pet let. Igor je prišel na zamisel, da bi edina dva igralca velikokrat zamenjala kostume, zato da bi proslavili kič, ki je lasten žanru muzikala. Spomnim se, da sva pri ustvarjanju Trsta, mesta v vojni vedno našla komični trenutek, čas za prešeren in sproščujoč smeh, ki nam je vedno olajšal delo. Delali smo, veliko in resno in on je bil vedno prisoten, kot umetnik v ospredju, vendar nikoli aroganten.
Igor Pison
Človek s prefinjenim umetniškim čutom
Vsi iz gledališkega okolja, ki smo poznali Igorja smo v šoku! Utrpeli smo hudo izgubo, široko kulturno razgledanega človeka s prefinjenim umetniškim čutom. Za njim jočemo polni razočaranja nad usodo. Z nami je sodeloval pri postavitvi predstave Trst, mesto v vojni in s tem pripomogel k njeni izjemni kvaliteti. Njegova smrt, v mladih letih, se mi zdi nepravična ...
Miloš Budin
Mislil sem, da bo za vselej
Igor je bil od nekdaj in mislil sem, da bo za vselej. Gledališki sopotnik, ustvarjalec s posebnim pogledom, ki ga je delal edinstvenega, velikega v svoji skromnosti in občutljivosti. Imel sem čast, da sem z njim pogostoma sodeloval, kot umetniški vodja in kasneje kot režiser. Ko sva delila skupni čas ustvarjanja, je podpisal med drugim kostume za predstavo Krvava svatba v režiji Damirja Zlatarja Freya, ki predstavlja še danes, tudi po njegovi zaslugi, eno izmed največjih in najbolj uspešnih produkciji Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Nato je delal z menoj kot kostumograf pri različnih predstavah, nazadnje v Kuverti in Kolih Spira Scimoneja za SNG Drama in SSG.
Izjemno sem bil vesel, da je oblekel moje like za Trst, mesto v vojni. Te dni, ko sem bil z omenjeno predstavo v Mariboru na Borštnikovem srečanju in sem vedel, da z njim ni dobro, sem ga videl v svojih mislih povsem drugačnega, videl sem, kako žari njegov obraz, njegov nasmeh, od vznemirjenosti, ko mi nekdaj govori, kako bi nekoč rad oblikoval kostume za enega izmed velikih tekstov A. P. Čehova in zdelo se mi je, da se nenadoma pomakne in da gre, da stopi s svojo plemenito držo v gozd visokih in tenkih brezovih dreves, da se ozre proti njihovim vejam, na katerih trepetajo listi v vetru, tako kakor je trepetal v njem nemir ljubezni, strasti in prijateljstva.
Marko Sosič
cmedia
priloga
primorskega
dnevnika
Tri

JlttasCbpco
WACKER NEUSON
tecnoedile
Trst, ul. Cosulich 9 - 34147 Tel. 040 827045
najem - prodaja - servis
s.a.s.
www.tecnoedile.net • info@tecnoedile.net
PRAZNJENJE GREZNIC PREGLEDI S TU HANIERO ZIDARSHA DELA
Obrtna cona Zgonik« Proseška Postaja 29/C Tel. 040 2528113« Fax 040 2528124 info@danev.it • www.danev.it
prijeten dom
gradbeništvo
PAMETNE HIŠE IN PAMETNE INŠTALACIJE
Veliko se govori o pametnih napravah, s katerimi se dnevno srečujemo: pametni telefoni, omrežja, pametne hiše. Kaj pa pravzaprav pomeni izraz pametna hiša?
Gre za hišo, v kateri večino naprav upravlja nek sistem oziroma v kateri so nameščene pametne inštalacije. To je sodobna zgradba, ki klasično domovanje dopolnjuje z najsodobnejšimi dosežki s področja avtomatizacije, komunikacije, materialov, umetne inteligence in varnosti. V naših domovih je dandanes na voljo vedno več elektronskih naprav in sistemov, ki nam olajšajo življenje, hkrati pa za vsako izmed njih potrebujemo svoje stikalo ali daljinski upravljalnik. Prav tako, imajo te naprave različne zahteve za upravljanje in napajanje. Zaradi tega, se je v zadnjih letih pojavila zahteva po povezovanju vseh teh sistemov z uporabo novih, pametnejših inštalacij. Povezovanje je možno na primer z uporabo zidnih panelov, računalnikov, dlančnikov, mobilnih telefonov, preko interneta ali lokalnega omrežja. Na tak način lahko lastnik spremlja in vidi kaj se dogaja v hiši, izklopi pozabljeno luč in druge električne naprave.
Če se odločite za gradnjo hiše s sistemom pametnih inštalacij, boste lahko različne elemente povezali in jih upravljali z enim samim pripomočkom. Te inštalacije nudijo celo vrsto udobnosti, saj vam na primer omogočajo, da z enostavnimi nastavitvami, ki si jih sami izberete, samodejno poskrbijo za ogrevanje stanovanja glede na zunanjo temperaturo, prilagodijo spuščanje senčil na oknih, zapiranje oken glede na jakost svetlobe, prižiganje luči, poskrbijo za zalivanje vrta, zaznajo požar, uhajanje vode ali plina in vas o tem obvestijo, zaznajo vlom, poskrbijo za priklaplanje oziroma izklapljanje različnih aparatov.
Možnosti kombinacije teh sistemov je nešteto in jih lahko sproti nadgrajujete. Glede na obširno ponudbo tovrstnih sistemov pa je pomembno, da izberete pravega in tistega, ki je na podlagi vaših želja in potreb najprimernejši.
KAJ POMENI BIVATI V PAMETNI HIŠI?
Dandanes imajo vsaka stavba in predvsem novograndje nekaj pameti, ki jih narekujejo tudi zakonski predpisi o varnosti, a to še ne pomeni, da bivamo v pametni hiši. Hiša postaja pametna, ko začnemo sisteme povezovati. Nove stavbe imajo vedno več pametnih inštalacij, starejše pa jih dobivajo praviloma pri obnovi. Brez večjih težav lahko dandanes v pametno hišo spremenimo tudi navadno oziroma že obstoječo hišo. To je možno z uporabo brezžične povezave ali z vgraditvijo električnih motorčkov. Za doseganje tega ni potrebno v začetku investirati v vse rešitve, temveč je potrebno dobro začetno načrtovanje, ki omogoča naknadno nadgradnjo brez večjih gradbenih posegov. Dobro načrtovanje nam omogoča kakovost, primerno vzdrževanje in pridobivanje opreme po konkurenčnih cenah.
KATERE KOMPONENTE POTREBUJEMO ZA IZGRADNJO PAMETNE HIŠE?
Za izgradnjo pametne hiše potrebujemo:
♦	pametne notranje elemente, kot so vrata, okna in zavese;
♦	pametno pohištvo (postelje, omare...);
♦	pametne gospodinjske aparate, kot so na primer kuhalnik, hladilnik, pralni stroj...
♦	strumente, ki omogočajo komunikacijo (telefon, internet, televizija... )
♦	sisteme, ki omogočajo upravljanje pametne hiše (računalnik, prenosni telefon, tablični računalnik, daljinski upravljalnik...).
UDOBJE, VARČNOST IN VARNOST
Pametne inštalacije imajo v primerjavi s klasičnimi številne prednosti. Največja prednost pametne hiše je ta, da lahko prilagodimo delovanje hiše slogu življenja in potrebam bivanja, ki se lahko skozi čas spreminjajo. Nekaterim je prednost sistema predvsem
La Combustibile s.r.i.
TISI - DOMIO 38 - TEl.040.820331 - wwwJaco<nkasUMlB.cim
6 Diesel goriva
6 Kurilno olje za ogrevanje
t Dostava na dom drvi in peletov
6 Peči in štedilniki na drva in pelete
VELIKA IZBIRA - IZLOZBA V NOTRANJOSTI
v funkcionalnosti rešitev, spet drugim v udobju, saj pametne instalacije poskrbijo za številna vsakodnevna opravila, ki lahko uporabniku prihranijo čas in energijo, ter enostavnejše upravljanje s sistemom.
Udobje
K udobju uporabnika sistema veliko pripomore preprost način upravljanja. Lahko razpolagate z neštetimi možnostmi izbire. Pametna hiša vas bo ob vašem prihodu domov razvajala in samodejno poskrbela za vklop zunaje in notranje razsvetljave. Če želite zvečer počivati ob glasbi, nežni svetlobi, pravilni temperaturi in spuščenimi senčili je dovolj pritisk na gumb in soba ugodi vašim željam. Prav tako, bo pametna hiša sama zaprla okna v primeru da zazna kapljice vode. Vedno bolj razširjena je integracija avdiovizualnih naprav oziroma naprav zabavne elektronike (televizor, DVD, predvajalnik, radio,
cmedia
priloga
primorskega
dnevnika
prijeten dom
gradbeništvo
)
predvajalnik zgoščenk, satelitska TV). Sistem omogoča upravljanje vseh elementov z uporabo prikazovalnika na dotik, tako da postane uporaba različnih daljincev nepotrebna.
Varčnost
Sistem pametne hiše nam poleg udobja omogoča tudi varčnost,
O
saj pripomore k znižanju visokih stroškov električne energije tudi do 30 odstotkov. Treba je omeniti, da je Evropska unija že sprejela standarde o tem, kaj mora biti povezano s pametno tehnologijo, da lahko objekt pridobi status energetsko varčne hiše. V zvezi z varčnostjo, pametne inštalacije poskrbijo za avtomatizacijo ogrevanja - sistem meri temperaturo v vsakem prostoru posebej in vsak prostor posebej ogreva glede na vaše potrebe. Pri razsvetljavi vam sistem omogoča centralen izklop svetil, ko vas ni doma ali ko greste spat. V prostorih, kjer se ne zadržujete pogosto lahko nastavite samodejni izklop svetilke po določenem času. Pametna inštalacija bo prevzela nadzor tudi nad senčili in multi-medijo.
Če se odločite za inštalacijo merilnikov porabe električne energije boste lahko zaznali kje potrošite preveč in z uporabo sistema to prilagodili in stroške znižali.
Varnost
Pomembna prednost pametne hiše je tudi večja varnost, ki jo nudijo integrirane alarmne in druge varnostne naprave. Pametna hiša zagotavlja visoko stopnjo varnosti pred nepovabljenimi gosti, saj nas pametne inštalacije o njih obvestijo. Senzorji v nadzorovanih prostorih namreč zaznajo gibanje, sistem pa nas o tem obevsti z glasovnim ali sms sporočilom. Varnost ni povezana le z alarmnim sistemom ampak pametne inštalacije vam omogočajo tudi, da morebiten vlom preprečite. Ko vas ni doma lahko vklopite tako imenovano simulacijo prisotnosti, kar pomeni, da se svetila samodejno vključijo, dvignejo se rolete, na vrtu vključite glasbo. Drugi vidiki varnosti zadevajo izklop vode, plina in drugih elementov, ki bi lahko povzročili škodo ko vas ni doma. Veliko pozornosti je torej pri teh sistemih namejenih preventivi.
KAKO LAHKO UPRAVLJATE PAMETNE INŠTALACIJE?
Pametne inštalacije lahko preprosto upravljate preko:
•	računalnika, na katerem je nameščen program, ki vam omogoča prikazovanje stikal in števcev;
•	prenosnega telefona, preko katerega lahko prejemate sms sporočila z raznoraznimi informacijami o temperaturah, alarmih itd. in preko katerega lahko vklopite ali izklopite naprave;
•	zaslona, občutljivega na dotik, ki deluje podobno kot računalnik. Ta ja lahko namizni ali pritjen na steno;
•	tabličnega računalnika;
•	daljinskega upravljalnika.
KAKO POTEKA NAČRTOVANJE PAMETNE HIŠE?
Pri načrtovanju pametne hiše je od zasnove do izvedbe in obratovanja potreben celoten inženiring:
•	treba je določiti cilje in zahteve, ter na podlagi tega izdelati celovit projekt;
•	izbrati nizkonapetostno, krmilni-ško in merilno regulacijsko opremo;
•	izbrati ali izdelati programsko opremo, ki bo nameščena na sredstvih za upravljanje, ter izbrati ustrezne nadzorne sisteme;
•	izbrano opremo vgraditi in spustiti v pogon;
•	izdelati uporabniško dokumentacijo;
• zagotoviti vzdrževanje opreme in s časom nadgrajevati sisteme za najbolj učinkovito uporabo.
ELEMENTI PAMETNIH INŠTALACIJ
Osnovni element, ki mora biti predviden že v projektu so tipala.
V	vsako sobo je potrebno namestiti tipalo temperature, senzorje gibanja, dima in izliva vode. Zunaj hiše mora biti nameščena vremenska postaja, ki pridobiva podatke za celo vrsto naprav, kot so na primer ogrevanje, hlajenje, razsvetljava, senčila, okna. Kakovostne in primerno razporejene senzorje lahko uporabljate tudi za alarm.
KOLIKO STANE PAMETNA HIŠA?
Cena pametne hiše je seveda odvisna od velikosti objekta in od števila sistemov, ki jih želimo vgraditi. Na splošno je investicija dražja predvsem zaradi večje porabe števila žic in namestitve večje elektro omarice. Tudi načrtovanje in celoten inženiring zahtevata višjo naložbo. Dandanes lahko izbirate med velikim številom proizvajalcev, ki vam omogočajo obilo rešitev. Potrebna je posebna pozornost pri izbiri prave rešitve za vsakega posameznika, saj se mnogokrat zgodi, da je v nekaterih sistemih možno integrirati le določene izdelke, ki se po funkcionalnosti bistveno ne razlikujejo med seboj a je lahko cena za isto rešitev za 2 do 3 krat večja. Posebno pozornost je treba namenjati pri izbiri pravega razmerja med ceno in kvaliteto, ter med dodano vrednostjo in ceno. Naložba v pametne instalacije je na splošno približno za 30 odstotkov dražja od naložbe v klasične inštalacije, vendar pa se razlika povrne že v nekaj letih.
KAJ NAREKUJEJO BODOČI TRENDI?
V	zadnjih petih letih je uporaba pametnih sistemov in inštalacij v porastu predvsem v novogradnjah. Mlade generacije so vse bolj informirane in razumejo po-
men in dodano vrednost, ki jo ta investicija dolgoročno prinese. Trendi v hišni avtomatizaciji se gibljejo predvsem pri uporabi in izkoriščanju okolju prijaznih virov energije, kot sta sonce in voda
in pri vedno večjem povezovanju pameti. Integracija sistemov predstavlja za bodočnost pravo rešitev, za najboljšo optimizacijo in udobje bivalnih prostorov in okolja v katerem živimo.
PNOUGGI
IZPOSOJAMO DVIŽNE PLOŠČADI: KAMIONSKE KOŠARE, SAMOHODNE KOŠARE IN PAJKE
Tel. in Fax. 040 8321268 Mob. 335 6576587 Krmenka, 543 Dolina - TRST
fmOM VIŠINE
www
t e c n o n o I e
•	• X
I . I t
PECI KAMINI DRVA ZA OGREVANJE PELETI KAMINI NA BIOETANOL NAPRAVE ZA OGREVANJE PRILAGODITEV DIMNIKOV V SKLADU Z ZAKONSKIMI PREDPISI IN VARNOSTJO TOPLOTNA IZOLACIJA
POSEBNI POPUSTI od 20% do 60%
)aljšane do konca leta 2015
Izložba in skladišče: Gradišče (GO) Ul. Udine 41 tel. 0481 969663 fax 0481 969404 mob. 335 54 91 812 393 23 58 403
info@casageosystem.it	www.casageosystem.it
1 4 Sobota, 24. oktobra
2015
KULTURA
/
koper - Do torka na ogled zanimiva razstava
Veduta kot koncept utopije
Z razstavljenimi deli opozarjajo na potrebo po stalni zbirki sodobne umetnosti
V Galerija moderne in sodobne umetnosti na Kidričevi ulici v Kopru je na ogled likovna razstava z naslovom Veduta kot koncept utopije. Slikarska zbirka Pokrajinskega muzeja v Kopru hrani namreč nekatere odlične umetnine moderne in sodobne umetnosti s prostranimi vedutami krajin in morskih obrežij. Tokratna razstava tako skuša prvič tematsko in selektivno predstaviti izsek ohranjenih likovnih razpoloženj kot zametek enega od poglavij prihodnje Galerije moderne in sodobne umetnosti. S pričujočim dogodkom skušajo namreč odgovorni pri Pokrajinskem muzeju Koper opozoriti na desetletja odprto prostorsko vprašanje stalne zbirke moderne in sodobne umetnosti. Predstavljena so dela številnih avtorjev, ki so s svojim ustvarjanjem pustili izrazito močan pečat na primorskem likovnem področju. S svojimi deli je predstavljen koprski slikar klasičnega realizma Bartolomeo Gianelli (1820-1894), ki ga stroka obravnava kot dediča naj-
plemenitejšega izročila starih beneških vedutistov. V nadaljevanju ne moremo mimo tako imenovanih tržaških umetnikov. Edvilijo Gardina, muzejski svetnik in umetnostni zgodovinar pri Pokrajinskem muzeju Koper, prav v okviru omenjene razstave opozarja, da je »zahodni« nacionalni prostor s Trstom kot nekdanjim pomembnim umetnostnim središčem v Srednji Evropi, z izjemno dediščino Moderne vidno zaznamoval evropski prostor. Mnenja je, da je delež tržaških umetnikov, ki so oplajali slovensko kulturo, temeljnega pomena v vseh sferah nacionalne duhovne zakladnice.
Nekoliko izven omenjene šole je kot prvi predstavljen zasanjan in melanholičen morski nokturno tržaškega krajinarja Pietra Fragiacoma (18561922). Občutljivost dramatičnega romantičnega razpoloženja dobi poseben pečat v postekspresionističnih tesnobnih vangoghovskih krajinah Avrelija Lukežiča (1912-1980). Popolnoma nasprotna je radoživost šti-
Na ogled so tudi dela Spacala, Lukežiča, Sirka, Černigoja, Sakside ...
roša
rih dalmatinskih motivov Alberta Sirka (1887-1947). Na ogled so postavljene nežne urbane vedute v akvarelih Roberta Hlavatya (1897-1982), kot tudi kraška lirika Lojzeta Spacala (1907-2000), ki po mnenju številnih ostaja ena od najdragocenejših stvaritev evropskih modernističnih tokov. Z delom brez naslova se predstavlja osrednji domači nosilec avantgardiz-ma Avgust Černigoj (1898-1985). Pra-vljično-matafizične krajine so zastopana v stvaritvah goriškega slikarja Rudolfa Sakside (1913-1985). Na razstavi so zastopane še afriške vedute Lea Vilharja, kot tudi fauvistični portret Belega Križa nad Piranom, ki ga je ustvaril Miha Maleš.
Razstava Veduta kot koncept utopije je na ogled še do 27. oktobra, 8. februarja prihodnje leto pa je predvidena otvoritev nove tematske razstave s portreti in avtoportreti iz 19. in 20. stoletja, prav tako iz slikarskih fondov Pokrajinskega muzeja Koper.
RoŠa
tržič - Občinsko gledališče
Sezono uvedel vrhunski pianist Nelson Freire
Otvoritev glasbene sezone 201516 je v tržiško občinsko gledališče privabila polnoštevilno občinstvo - klavirski recitali so namreč zelo priljubljeni, še posebno, če gre za mojstra, ki že preko pol stoletja nastopa v najuglednejših svetovnih dvoranah. Brazilski pianist Nelson Freire je v Italiji bolj redko nastopal, zato je vladalo veliko pričakovanje, kajti umetnik si je prislužil veliko nagrad in priznanj.
Program je bil lepo izbran in ga je Freire odprl z Bachovo Partito št. 4 v D-Duru BWV 828, ki jo je mojster podal z elegantno in pretanjeno igro, sledila pa je čudovita Beethovnova Sonata op. 110 v As-Duru, predzadnja iz zbirke dvaintridesetih, globoka meditacija, v kateri se razum in čustva prepletajo v neverjetnem sosledju kompozicijskih domislic. Blagi začetni akordi so napovedali užitek, toda nismo doživeli interpretacije, ki bi nas z napetim lokom priklenila in očarala: tudi tu je Freire pokazal zrelo in premišljeno igro, ni bilo pa pravega žara, tiste vzhičenosti, ki jo lahko umetnik občuti in posreduje občinstvu, kadar se zbudi notranja vzmet, ki pripelje do slastnih viškov.
Bolj prepričljiva je bila izvedba
V tržiškem nastopu brazilskega mojstra Freira smo pogrešali slastne viške
organizatorji
izbranih odlomkov iz zbirke Vision fugitives op. 22 Sergeja Prokofjeva: kratke forme je mojster podal z izbranim okusom, z elegantno prstno igro in skrbnim doziranjem dinamike. Koncert je sklenila Chopinova Sonata v h-molu op. 58, zadnja v trojici tovrstnih skladb. Vemo, da je bil Chopin predvsem mojster sinteze, v svoji poslednji sonati pa je dokazal, da zna tudi v bolj obširni partituri uskladiti pesniški navdih z okvirom forme - sonate. Nelson Freire je lepo izpostavil značilnosti Chopinovega sloga, lahkotno izpeljal virtuozne pasaže, tudi tu pa smo pogrešali rdečo nit, ki bi nas brez občasnih premorov vodila skozi partituro. Igra je bila sicer vseskozi na visoki ravni in mojster je požel dolge aplavze hvaležnega občinstva, ki so priklicali kar tri dodatke: Claude Debussy, Johannes Brahms in pianistov sonarodnjak Hector Villa -Lobos so potrdili mojstrove vrline in sijajno sklenili žlahtni koncert, naslednji pa bo že v torek, s poklonom pokojnemu goriškemu skladatelju Faustu Romitelliju (na programu tudi Finca Kaija Saariaho in Jean Sibelius), ki ga bo oblikoval godalni kvartet Prometeus.
Katja Kralj
TOMIZZEV DUH	/ " ^
INGOVERNABILE	Zl.
Piše Milan Rakovac_ j
EU ne zmore disciplinirati lastnega dvorišča: ne šengenske Grčije ne potencialnih kandidatk Turčije, Makedonije in Srbije. Madžarska in više-grajska ekipa rušijo samo idejo EU, glavno breme begunskega tranzita sedaj nosita ne-šengenska Hrvaška in šengenska Slovenija, ki sta se tako naenkrat znašli v položaju skrajne točke koridorja Azija-Evropa. Situacija je postala skoraj neobvladljiva. Ingovernabile. Ampak kot bi ingovernabile postale tudi najmočnejše članice evropske skupnosti. Je to rezultat formalističnih, birokratskih pravil naše utrujene demokracije? Ki, ob pomoči vsemogočne Banke, porajajo l'ingovernabilita sistema. Ali pa imamo opravka z dolgo roko Strica Sama, ki z zgrešenimi potezami cel Bližnji vzhod drži v stanju nenehnega kaosa?
Kot bi se Evropa vrnila v čas po Veliki vojni, ko so razpadla cesarstva in je od Baltika do Jadrana čez noč nastala množica novih držav. Tedaj so se razmnožile demokratične republike, izbrani podložniki pa so v mladih parlamentih prevzeli vlogo nekdanjih absolutističnih vodij. Vladati ni lahko, brez izkušenj in pod nadzorom javnosti: ta kontrola pa je bistvo demokracije in hkrati prepreka učinkovitemu vladanju. Potem je velika kriza 1929.
kot macola udarila naš svet in ljudstva so sama izbrala avtokrate in diktatorje Mussolinija, Hitlerja, Franca ...
Sto let kasneje, ko nova ekonomska kriza spodnaša same temelje ponosne in samozavestne zahodne demokracije, biblijski eksodus povzroča tektonsko spremembo EU: ne gre več za »folklorni« problem Italije, ki ji Evropa že nekaj let prepušča skrb za afriške begunce. Pol milijona ljudi, ki je zadnjem mescu dni prispelo v Grčijo, se po balkanski poti nezaustavljivo zliva v samo srce Evrope, v Nemčijo.
Izvrstni nemški novinar Jakob Augustein zapiše: »To pravljično poletje so si nemški državljani zaželeli, da bi (v očeh sveta) končno spet postali dobri, toda prišla je jesen in njihovo število se počasi zmanjšuje. Navadili smo se, da smo slabi, tako je bolj udobno. Naš rasizem ima nov cilj, begunce.«
Nam tule po Balkanu je malce lažje, ne? Od razpada nekdanje države in vojne v devetdesetih smo se navadili, da smo za Evropo »brutti, sporc-hi, cattivi«. Za zdaj se tistim nagonom še upiramo, saj se dobro spomnimo, kako smo nedavno tudi sami bežali drug pred drugim. Toda »raison
d'etat« in val za valom Azijcev na naših blatnih poljih in zmedenih mejah nas vse bolj meče iz tira. Hrvaški in srbski politiki se prepirajo kot najstniki, črnogorski Srbi prav danes, ko to berete, rušijo premierja Bukanoviča, Madžarska je »varna« za bodečo žico, češki predsednik svari pred imigranti, ki bodo kamenjali ženske in sekali roke, Cerar in Milanovič ne izključujeta več utrjevanja meja ...
Na bistvena, enostavna vprašanja ne bomo dobili odgovorov. Zakaj begunce v Carigradu ne vkrcajo/mo na letalo, vlak ali avtobus in jih ne od-peljejo/mo naravnost v Nemčijo? Ali pa: kako to, da se je naenkrat, od septembra do danes, od Grčije do Nemčije znašlo pol milijona ljudi? Ki prihajajo in prihajajo in prebijajo meje. Kaj storiti? Bomo južnoslovanske države čez noč postale evropska karantena? Se bomo še naprej pričkale in all'ungherese druga drugi pred nosom betonirale mejo? Toda ljudje bodo prihajali. Preostane nam le - človečnost. S slovensko hrvaške meje Irena Ur-bič poroča: »Vtis je, da ne razumemo dobro, da realnost preprosto demantira protokole in pravilnike. Izjemne razmere terjajo izjemno vedenje, fleksibilnost in domiselnost. Ko se na polje 'ne-
pričakovano' zgrne tisoč premraženih, utrujenih ljudi, jih je potrebno najprej ogreti, posušiti, dati topel čaj, pogledati v oči in jim dati (neorokavičeno) roko, jim reči vsaj eno besedo (brez zaščitne maske na obrazu) in jim dati informacijo, kdaj in kaj se jim bo v naslednjih urah zgodilo. Tako lahko omiliš napetost, ki porodi nestrpnost, strah in obupano nasilje ... Dokler bodo nosilne medijske vesti poročila o smeteh, ki za begunci ostajajo, in stroških, ki jih ima država s to biblijsko 'nadlogo', rasističnih komentarjev na fejsbuku pa ne sankcionira nihče, ne sočutja ne solidarnosti ne moremo pričakovati od državljanov.«
Neobvladljiv kaos lahko postane governabi-le le s skupno politiko, ki birokracijo cepi s humanizmom in tako omeji rasizme in nacionalne egoizme. To seveda žal ni uresničljivo brez odločnih mehanizmov sankcij, pa tudi prisile: EU ima, denimo, vse pravne osnove za izključitev posamezne članice iz Unije. Ker je videti, da je delna rešitev vseobsegajoče krize le pred nami, saj so ISIL- u v Siriji dnevi šteti, je skrajni čas, da se evropske države zavedo, zakaj obstajajo. In da brez dogovora lahko kontinent res lahko postane povsem - ingovernabile.
ŠPORT	Sobota, 24. oktobra 2015 2 1
OW
O
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu
tržič - Dežela sprejela sklep o začetku postopka strateškega okoljskega ocenjevanja
Prvi korak za razvoj
tržiškega pristanišča
Deželni odbor Furlanije Julijske krajine je na predlog odbornice za infrastrukture Mariegrazie Santoro sprejel sklep, ki bo omogočil začetek postopka strateškega okoljskega ocenjevanja (Valu-tazione ambientale strategica - VAS) za regulacijski načrt tržiškega pristanišča. »Po odobritvi smernic je strateško okoljsko ocenjevanje najpomembnejši korak v kompleksnem postopku, ki je potreben za sprejetje novega regulacijskega načrta. Tržiško pristanišče ima v skladu z rastočim trendom blagovnega prometa, ki ga beležijo pristanišča severnega Jadrana, možnosti za razvoj. Nov regulacijski načrt bo sredstvo, ki bo ta potencial potrdilo in mu dalo možnost, da se uresniči prek razvoja pristaniških infrastruktur ter komercialnih in drugih storitev s poudarkom na večnamenskosti in s ciljem celostnega razvoja širšega območja,« je dejala deželna odbornica Santorova.
Nad postopkom bo imel pristojnost deželni odbor, ki se bo za tehnično pomoč opiral na službo za okoljsko ocenjevanje deželne direkcije za okolje in energijo. Deželni odbor bo imel tudi nalogo izvajanja postopka, vlogo predlagatelja pa bo imela deželna direkcija za infrastrukture, pro-
met, prostorsko načrtovanje, javna dela in gradbeništvo.
V postopek strateškega okoljskega ocenjevanja so vključene številne službe in ustanove, od deželnih direkcij za okolje in zdravje do okoljske agencije ARPA Furla-
nije Julijske krajine, deželnega ribiškega zavoda Ente tutela pesca ter pokrajin Trst in Gorica do tržaškega in goriškega zdravstvenega podjetja in deželnega naravnega rezervata Doberdobskega in Prelosnega jezera, rezervata ob izlivu Soče in rezerva-
Vhod v tržiško pristanišče
bonaventura
ta Cavanata. Zainteresirane ustanove so ne nazadnje tudi občini Tržič in Devin-Na-brežina, spomeniško varstvo Furlanije Julijske krajine, ustanova za porečje Soče, tržiška luška kapitanija, dežela Veneto in Republika Slovenija. (Ale)
krmin - Mednarodni dan prostovoljstva
Prostovoljci praznujejo
Ob 9.30 izobraževalni tečaj v priredbi krvodajalskih združenj, uradno odprtje ob 10. uri s slovenskima zboroma
Občina Krmin bo danes gostila mednarodni dan prostovoljstva. Prireditve, ki bo zadnjič potekala pod okriljem goriške pokrajine, se bo udeležilo okrog štirideset prostovoljnih združenj z obeh strani državne meje. Svojo dejavnost bodo predstavljala na Trgu Svobode in v Ulici Matteotti, kjer bodo že dopoldne odprli stojnice z informativnim materialom.
Uradno odprtje bo ob 10. uri, ko bosta nastopila slovenska zbora
Sanje in Provox, do 18. ure pa se bodo zvrstili tudi drugi glasbeni in umetniški nastopi, praktične demonstracije in srečanja. Organizatorji so k sodelovanju povabili tudi goriško društvo plesalcev nie. Ob porajinski odbornici Ilarii Cecot se je četrtkove predstavitve mednarodnega dneva prostovoljstva udeležila Lucia Toros, odbornica občine Krmin, v imenu goriškega združenja krvodajalcev pa je pozdravil predsednik Feliciano Medeot. Go-
riški in tržiški krvodajalci bodo namreč v okviru današnje prireditve v Krminu priredili izobraževalni tečaj za vodstveni kader društev, ki so ga naslovili »Poznati in razumeti. Znanje in promocija«. Tečaj bo v palači Locatelli in je odprt javnosti.
Dogajanje na krminskih ulicah bodo z intervjuji popestrili tudi mladi, ki sodelujejo pri projektu goriškega zdravstvenega podjetja What's up in jih koordinira Igor Da-milano. (Ale)
APrimorski
~	dnevnik
Pomoč v Brežice
V	pomoč pri reševanju begunske krize se je vključila tudi novogo-riška mestna občina. Upravi za zaščito in reševanje Republike Slovenije je v Brežice najprej poslala 100 postelj in ekipo prve pomoči. Sinoči pa se je v Brežice odpravila še druga skupina, ki jo sestavlja 16 pripadnikov Civilne zaščite mestne občine. (km)
Poti spomina in sprave
V	Palmanovi se bodo danes spominjali tragičnih dogodkov, ki so doleteli mesto na začetku prve in med drugo svetovno vojno. Dogodek prireja čezmejno združenje Concordia et Pax v okviru vsakoletnega srečanja Poti spomina in sprave. Na parkirišču za stolnico v Ulici Scamozzi bo ob 10.30 spregovoril zgodovinar Ferruccio Tassin. Nato se bo dogajanje preselilo v nekdanje zapore v kasarni Piave, v katerih so nacisti in fašisti ubili in trpinčili več kot petsto antifašistov in partizanov. O teh dogodkih in o osvoboditvi mesta bo spregovoril Enrico Cer-nigoi. Jutro se bo nato zaključilo z mašo in pozdravi gostov, prisotna bosta tudi goriški nadškof Roberto Maria Redaelli in koprski škof Jurij Bizjak. (av)
Sedem čudes na Vrhu
Kulturno društvo Danica prireja jutri Pohod sedmih vrhovskih čudes, ki je primeren tako za odrasle kot za otroke. Vpisovanje bo potekalo med 8.30 in 9.30 na sedežu društva Danica. Pohod ne bo voden, trasa bo označena s puščicami in trakovi. V zaključnem delu pohoda si bodo udeleženci lahko ogledali kmetijo Sare De-vetak in klet vinarskega podjetja Rubijski grad. Ob prihodu na sedež kulturnega društva Danica jih bo pričakal topel obrok. Pohod je vključen v projekt Bunker 2015/18, ki ga vodi goriški Kulturni dom in v katerega je vključeno tudi združenje Forum za Gorico.
gorica - Danes ob 15. uri odprtje na Rojcah
Teniška igrišča kot nova
Ob samih igriščih so v športnem središču obnovili tudi razsvetljavo in teraso sedeža teniškega društva
Na Rojcah bodo danes slovesno predali namenu obnovljena teniška igrišča, ki jih upravlja združenje Tennis Campagnuzza. Vzdrževalna dela, v katera je lastnica objektov - Občina Gorica - vložila skupno 280.000 evrov, so trajala več mesecev, zaključila pa so se v prejšnjih tednih. 150.000 evrov je prispevala dežela FJK, preostalo pa je krila občina z lastnimi sredstvi.
Uradno odprtje obnovljenih igrišč
ob navzočnosti goriškega župana Etto-reja Romolija bo ob 15. uri, že dopoldne se bosta na njih pomerila predsednik teniškega društva Diego Corolli in občinski svetnik Giuseppe Ciotta, ki mu je župan zaupal vodenje športnega re-sorja.
Največ vzdrževalnih del so izvedli na dveh pokritih igriščih: ob samem šotoru so obnovili razsvetljavo (nabavili so LED svetilke), ogrevalni sistem in
Obnovljena teniška igrišča na Rojcah
bumbaca
sami igrišči. Nekaj denarja je v športno središče vložilo tudi samo društvo Tennis Campagnuzza, ki je obnovilo podlago zunanjega igrišča (prekrili so ga z umetno maso), razsvetljavo in teraso svojega sedeža. »Društvo si za svoje delo prav gotovo zasluži pohvalo. Pri tem je treba povedati, da se cene uporabe igrišč kljub tem investicijam niso zvišale, ampak znižale,« poudarja občinski svetnik Giuseppe Ciotta. (Ale)
doberdob - 100 najboljših vin v Italiji
Kovačev teran nagrajen v Milanu
Andrej Kovač s priznanjem v Milanu
Na posebni lestvici 100 najboljših vin v Italiji, ki jo vsako leto objavljajo v sklopu enogastronomskega in kulturnega dogodka Golosaria v Milanu, je letos tudi teran 2001 kmetije Kovač iz Doberdoba. Nagrado Top Hundred 2015 je v Milanu dvignil Andrej Lako-vič, eden izmed treh bratov, ki vodijo doberdobsko turistično kmetijo Kovač. Žirija je teran iz Doberdoba opisala kot
pravi »dragulj«. Kmetija Kovač je bila med drugim v Milanu edina zastopnica goriške pokrajine, saj so v seznam najboljših vin vključili le pet vinarskih podjetij iz Furlanije Julijske krajine. To so še Emilio Bulfon iz Valeriana v okolici Pordenona, Zorzettig iz Čedada, Guerra Albano Wines iz kraja Monti-na di Torreano v videmski pokrajini in Vigna Traverso iz Prepotta. (av)
16
Sobota, 24. oktobra 2015
VREME, ZANIMIVOSTI
/
jamlje - V vzdrževanju kulturne krajine potrebni novi prijemi
S košnjo trstja do oživitve jezera
Informativno srečanje o Doberdob-skem jezeru, ki sta ga Občinska enotnost in Lista za Doberdob skupaj priredili v četrtek v Jamljah, dokazuje, da je biser vklesan v »doberdobško« skalo še vedno pri srcu domačinom. Srečanja so se udeležili številni krajani, prišlo je tudi več ljubiteljev narave iz sosednjih vasi, ki sta ju uvodoma nagovorila župan Fabio Vizintin in občinski svetnik Liste za Doberdob Marko Jarc. Za njima je o jezeru spregovoril profesor ekologije na tržaški univerzi Livio Poldini, ki je razložil, da se jezero zarašča s trstjem in tujerodnimi rastlinami. Poldini je opozoril, da je v jezeru izredna zaloga bioma-se, ki bi jo bilo vredno izkoriščati tudi za proizvodnjo električne energije. Po njegovih besedah bi bili košnja trstja in sečnja lesa zanimivi tudi iz gospodarskega vidika. Vse večji problem predstavlja tudi blato, ki nastaja zaradi izredne količine rastlinja, alg in trstja. Občasno bi ga bilo treba odkopavati in odstranjevati, saj bo drugače jezero v zelo kratkem času postalo močvirje.
Marko Jarc poudarja, da je treba za Doberdobsko jezero skrbeti povsem drugače kot doslej; ni dovolj vzdrževati sprejemnega centra, poskrbeti je treba tudi za košnjo trstja, sečnjo in odstranjevanje blata. Župan Vizintin pravi, da so se s prof. Alfredom Altobellijem, ki sodeluje s Poldini-jem pri raziskovanju jezera, že začeli pogovarjati o pripravi projekta Interreg, ki bi vključevalo tudi Cerkniško jezero. Ravno včeraj se je Vizintin mudil na deželi, kjer se je s pristojnimi funkcionarji pogovoril o upravljanju rezervata Doberdoskega in Prelosnega jezera.
»Če bi občine Ronke, Tržič in Doberdob prevzele neposredno upravljanje nad rezervatom, bi morale imeti specializirano osebje, ki bi se na primer lotilo košnje trstja. Poleg tega bi nam morala dežela za neposredno upravljanje zagotoviti primerno finančno dotacijo; preveriti bo tudi treba, kako bi bilo mogoče posegati na zasebnih parcelah brez pravnih posledic,« pravi župan Vizintin in vsekakor poudarja, da morajo biti dolgoročne rešitve tudi gospodarsko zanimive. V vzdrževanje jezera in še zlasti kraške gmajne - tudi za pridobivanje biomase - je treba vključiti domačine, zlasti kmete. (dr)
Srečanje v Jamljah (desno); brez pomoči človeka bo jezero postalo močvirje, kar se na žalost med posebno sušnimi poletji že dandanes dogaja (spodaj)
bumbaca, d.r.
nova gorica - Trgovina z orožjem
Osumljenca na prostosti
Kriminalisti bodo več podrobnosti o preiskavi povedali v ponedeljek v Ljubljani
Oba slovenska osumljenca v zadevi, povezani z mednarodno trgovino z orožjem, sta bila zaslišana pred preiskovalno sodnico novogo-riškega okrožnega sodišča, od koder včeraj nismo uspeli dobiti dodatnih pojasnil, po poročanju medijev pa sta oba že na prostosti. Po zaslišanjih je dežurna državna tožilka zoper enega od osumljenih predlagala pripor zaradi ponovitvene nevarnosti, med hišno preiskavo naj bi pri njem našli 200 kosov vojaških starin, dežurna preiskovalna sodnica pa se z njo ni strinjala, zato bo o predlogu drža-
vne tožilke odločal izvenrazpravni senat sodišča.
Kot je znano, so novogoriški kriminalisti v sodelovanju z Upravo kriminalistične policije GPU ter italijanskimi in hrvaškimi varnostnimi organi dalj časa preiskovali mednarodno kriminalno združbo, ki se je ukvarjala s kaznivimi dejanji nedovoljene proizvodnje in prometa orožja in eksploziva. Preiskavo je koordiniralo okrožno državno tožilstvo v Novi Gorici v sodelovanju s tožilci iz Italije in Hrvaške. Pri preiskavi je sodeloval tudi Europol.
Ob zaključku preiskave so kriminalisti zasegli več kosov prepovedanega vojaškega orožja, za katerega osumljenci niso imeli ustreznih dovoljenj, so pojasnili na Generalni policijski upravi. »Gre za uporabno vojaško orožje, ki ni bilo onesposobljeno in za tako orožje se ne more pridobiti dovoljenja kot za zbirateljsko orožje,« so včeraj dodali na GPU in napovedali, da bodo več podrobnosti o preiskavi na novinarski konferenci v Ljubljani v ponedeljek, 26. oktobra, predstavili predstavniki slovenske, hrvaške in italijanske policije. (km)
gorica - V soboto, 31. oktobra, sprevod proti beguncem
Na desničarskem shodu tudi prvak SNS Zmago Jelinčič
Sprevoda proti sprejemanju migrantov, ki ga bodo desničarske stranke priredile prihodnji konec tedna v Gorici, naj bi se udeležil tudi Zmago Jelinčič Plemeniti. Udeležbo nekdanjega slovenskega poslanca in predsednika Slovenske nacionalne stranke napoveduje Stefano Salme, državni tajnik stranke Fiamma Nazionale, ki prireja desničarski shod skupaj s stranko Forza Nuova. Vest je Salme objavil na Facebook strani »Corteo a Gorizia. Soluzione ungherese al problema dei profughi« (Sprevod v Gorici. Madžarska rešitev problema beguncev). »Po dogodkih v Brežicah, kjer sta zagorela šotorišče in hotel, v katerih so bili nastanjeni begunci oz. nezakoniti priseljenci, je postalo jasno, da je zaustavitev invazije migrantov postala skupna tema za dve državi in celotno Evropo,« je napisal Salme in zraven objavil še nazorno fotografijo prvaka SNS, ki strelja s pištolo.
Da bo Jelinčič med člani delegacije Zveze evropskih nacionalnih gibanj, ki se bodo udeležili že tretjega desničarskega shoda v Gorici v šestih mesecih, so v tiskovnem sporočilu potrdili tudi krajevni predstavnik stranke Fiamma nazionale. Jelinčič bo v dobri družbi: v Gorico naj bi namreč prišla tudi evropski poslanec ksenofobne madžarske stranke Jobbik Bela Kovacs in tajnik Zveze evropskih nacionalnih gibanj Valerio Cignetti.
Stefano Salme je na svojem Facebook profilu objavil fotografijo Zmaga Jelinčiča s pištolo v roki in pod njo zapisal, da se bo med udeleženci goriške desničarske manifestacije tudi prvak SNS
foto fb
Zagovorniki »madžarske solucije« se bodo v soboto, 31. oktobra, zbrali pri Rdeči hiši. Ob 15.30 bo sprevod krenil proti mestnemu središču po Ulici Al-viano, Trgu Sv. Antona, Trgu Cavour in Raštelu vse do Travnika. »Manifestacija bo potekala ob vsakem vremenu in ne glede na katerikoli protest antagoni-stov,« pravijo predstavniki Fiamma Nazionale. Organizatorji vabijo občane, naj pridejo prisluhniti »res-
nici« o prebežnikih, ki naj bi jo mediji prikrivali. »V Sloveniji je 11.000 barbarov, ki so se pripravljeni zgrniti na zahodno Evropo. Če v Avstriji zanje ne bo prostora, bodo skozi Furlanijo Julijsko krajino prišli v Italijo. Ker jim "omejitve", ki so jih postavili slovenski policisti, niso bile všeč, so zažgali šotorišče in hotel. So kot kobilice, za sabo puščajo sled nasilja,« svojo »resnico« razlaga Salme. (Ale)
kulturna krajina
danjeLradetic@primorski.eu
Kras ni
Amazonija
Pri upravljanju naravnih virov v naših krajih moramo upoštevati, da je kraško kulturno krajino s stoletji trdega dela izoblikoval človek. Na kraški gmajni je pasel živino, vrtače je posadil s poljščinami in zelenjavo, redke gozdove je izkoriščal za pridobivanje energen tov - beri: za žaganje drv.
V	šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja so se prebivalci doberd-obske občine začeli zaposlovati najprej v industriji in gradbeništvu, zatem še v terciarnem sektorju. Domačini so počasi opuščali kmetijstvo, narava je ostala prepuščena sama sebi, kar se danes vse bolj opaža na spremembah v kulturni krajini. Gmajna se zarašča, gozd sega do hiš, grmovje prekriva steze, širijo se tujerodne rastline z velikim pajesnom (v lat. Ailanthus altissima) na čelu. V zadnjih letih vse bolj žalostno sameva tudi Doberd-obsko jezero; nihče več ne kosi njegovega trstja, gozd okrog njega je tako gost, da se je ponekod nemogoče približati vodi, blato polni kanale in »bezne«. Da bo jezero preživelo, potrebuje čim prejšnjo pomoč človeka. Trstje je treba redno kositi, blato odkopavati, gmajno vzdrževati s pomočjo paše, v gozdu naj se spet zaslišijo motorne žage. Za tovrstne posege se ogrevajo tudi profesorji in raziskovalci s tržaške univerze, ki so se pred nekaj meseci lotili raziskovanja jezera s pomočjo dronov.
V	zadnjih letih je sicer veljalo (zmotno) prepričanje, da kmet s svojim traktorjem straši ptice, ki gnezdijo sredi grmičevja; »nara-vovarstveniki« so trdili, da je treba naravo pač pustiti pri miru. To je nedvomno povsem pravilno za Amazonski pragozd, ki v svoji prvin-skosti sam skrbi za svoje sonaravno obnavljanje; na Krasu pa je potreben drugačen odnos do narave - seveda spoštljiv do vseh živih bitij -, ki mora temeljiti na trajnostnem izkoriščanju naravnih dobrin. K temu lahko v prvi osebi pripomorejo kmetje, kijim mora biti dana možnost, da brez zavirajoče birokracije in nerazumljivih omejitev živijo od sadov kraške zemlje. Kot so stoletja počeli naši predniki.
Nov poveljnik brigade Pozzuolo je Ugo Cillo
fotob. l.
V kasarni Guella na Trgu Battisti je včeraj potekala svečanost, med katero je novi poveljnik brigade Pozzuolo del Friuli postal Ugo Cillo. »Med službovanjem v Gorici sem posebno cenil čut italijanske pripadnosti in navezanost, ki jo je cela dežela izkazovala brigadi,« je ob slovesu dejal dosedanji poveljnik Domenico Pace, ki odhaja na obrambno ministrstvo v Rim. Prihod novega poveljnika dejansko potrjuje ohranitev goriškega sedeža brigade, katerega obstoj je bil še pred kratkim pod vprašajem. Brigada Pozzuolo del Friuli je vsekakor v stalnem stanju pripravljenosti za sodelovanje v mednarodnih operacijah v tujini, še zlasti v primeru mirovnih misij, potem ko so bili njeni vojaki v zadnjih letih stalno prisotni v Libanonu.
/
GORIŠKI PROSTOR
Nedelja, 25. oktobra 2015
17
vipolže - V Furlaniji Julijski krajini narašča število obolenj
Azbest podcenjena težava
Kljub hudim obolenjem, ki ga povzroča, je azbesta še vedno veliko v okolju. »Gre za podcenjevanje tveganja,« je prepričana Metoda Dodič Fik-fak, ena od udeleženk včerajšnjega mednarodnega posveta »Azbest. nikoli dokončana zgodba«, ki se je odvijal v vili Vipolže v Goriških Brdih. Prav Goriška Brda so skupaj z Desklami in An-hovim ena od štirih centrov v Sloveniji, kjer je pojavnost mezoteliomov največja. Ostali centri so še Ljubljana, Maribor in Izola. »To so kraji, kjer se je azbest tudi največ uporabljal. Od leta 1960, ko se vodi register raka, do danes imamo 500 primerov mezotelio-mov - raka potrebušnice in poprsnice. Na en mezoteliom pridejo trije pljučni raki,« opozarja Fikfakova.
»Na letni ravni je bilo v Salonitu Anhovo zaposlenih okrog 700 ljudi iz Goriških Brd,« dodaja Ernest Žnidar-čič, iz Sindikalne organizacije Brda. »Veliko jih je žal že umrlo. Skrbi nas to, da je v občini kljub popisu in prizadevanjem našega sindikata še veliko vgrajenega azbesta. Želeli bi, da država z lokalno skupnostjo in civilnimi gibanji pristopi k prizadevanju, da bi se povsod azbest čim prej umaknil,« opozarja Žnidarčič. Ob popisu količin vgrajenega azbesta v briški občini, ki
Stefano Silvestri
fotok.m.
Metoda Dodič Fikfak
foto km.
Valentino Patussi
foto km.
so ga izvedli leta 2006 in 2007, so prišli do količine 1.250 ton. Doslej so ga na tistem območju odstranili 605 ton, več kot polovica ga je še vedno vgrajenega.
Zaskrbljujoči so tudi podatki iz Furlanije Julijske krajine, kjer zaznavajo višjo incidenco poklicnih tumorjev. Večina je povezana z izpostavljenostjo azbestu. V goriški in tržaški pokrajini beležijo posledice obsežne izpostavljenosti zaradi industrije, ki je uporabljala azbest. »V goriški pokrajini v tem kontekstu beležimo skoraj dve smrti na tisoč prebivalcev, starih nad 40 let, kar je zaskrbljujoče! V Trstu v zadnjih petnajstih letih beležimo okrog 580 me-
zoteliomov,« opozarja Valentino Pa-tussi in pri tem dodaja, da se doba, preden se pojavijo simptomi bolezni, daljša. V tržaški in goriški pokrajini, kjer se nahaja 30 odstotkov prebivalstva Furlanije-Julijske krajine, beležijo 84 odstotkov primerov, povezanih z azbestom glede na celo deželo. »V letu 2014 smo v Gorici zabeležili 171 novih primerov, 114 pa v tržaški pokrajini. Trend je v naraščanju,« svari Pa-tussi. Da bi danes lahko izvedli natančne epidemiološke študije, strokovnjaki izvajajo ocene, kolikšna je bila izpostavljenost azbestu v preteklosti. »Težava je, da pred 30, 40 leti niso bili na voljo ne inštrumenti ne metode,
s katerimi bi lahko opravljali mero-dajne meritve, ali pa so bile le-te zelo ohlapne,« pravi Stefano Silvestri. Da bi določili koncentracijo azbestnih vlaken na kubični meter zraka na posameznih območjih tveganja pred tolikimi leti in na ta način določili t.i. povprečno kumulativno izpostavljenost posameznikov, pridobivajo raziskovalci nabor zelo podrobnih informacij. Tako bodo lahko določili ali povečanje tveganja izpostavljenosti sovpada s povečanjem tveganja obolevanja.
»Glede na latentno dobo - od prve izpostavljenosti do takrat, ko človek zboli, smo pričakovali, da bo vrh bolezni dosežen okrog leta 2020,«
gorica - Šušmelj pod lipami o Osimu in Vidmu
Italija je bila talec Trsta
Goriške uprave so si bolj prizadevale za povezovanje in otoplitev odnosov
Gost Srečanja pod lipami je v četrtek zvečer bil Jože Šušmelj, nekdanji diplomat v Rimu in Trstu kot konzul SFRJ in Slovenije, član mešanih komisij in odborov, ki so urejali zapletene odnose med Jugoslavijo, kasneje Slovenijo in Italijo. Poznamo ga tudi kot publicista političnih in diplomatskih vsebin, zadnja knjiga je iz leta 2014, in sicer monografija o baronu Andreju Winklerju. S Šušmeljem se je pogovarjal zgodovinar Renato Podbersič, ki mu je zastavljal vprašanja povezana z Videmskim (1955) in Osim-skim sporazumom (1975), ki jima je gost dejavno sledil med pripravami na podpis in uresničevanjem. Ker je sledil tudi pripravam za sprejetje zaščitnega zakona leta 2001, ga je dodatno vprašal tudi podrobnosti o njegovem sprejetju. Razlage in odgovori, ki jih je ponudil več kot tridesetim poslušalcem, so bili stvarni in anekdotični, podrobni in dragoceni za razumevanje tedanjega dogajanja in sklepanja za današnji čas. Do podpisa Osimskih sporazumov je prišlo po dveletnem tajnem sestajanju med dvema predstavnikoma Jugoslavije in Italije s področja gospodarstva. Sestajanje je bilo tajno, da bi se izognili nevrotičnim odzivom italijanske desnice in zlasti ezulskih združenj.
Pogoji za takšen sporazum so dozoreli v kontekstu mednarodnega stanja. Zahod je premišljal o stanju v Južni Evropi po Titovem odhodu - kako bo ukrepala ZSSR, ko pa je vprašanje STO-ja bilo še na dnevnem redu Združenih narodov? Bo Vzhod segel do Tržaškega zaliva? Konferenca v Helsinkih je zakoličila evropske meje, a Italija ni ratificirala Memoranduma iz leta 1954. Zlasti ZDA so zahtevale, da se stanje razreši.
Italija je s stališča zastarelih vojaško strateških gledanj zahtevala vrhova na Sa-botinu in Matajurju ter ju dobila. V ta namen je tudi financirala vkopano izventeri-torialno cesto. Jugoslavija je pritiskala za zaščito naše narodne skupnosti in za dokončno dodelitev istrskega polotoka. Drugo je dobila, prvega pa ne, ker je Italija bila talec notranje politike, ki je preprečevala takšen odstop; ezulska združenja so namreč pogojevala upravno politično opredelitev na tržaški občini. Mi pa dodamo glede dodelitve dveh navedenih vrhov, da je Jugoslavija z Londonskim memorandumom že prej dobila 11 km2 v Miljskih hribih. Vzro-
ki in posledice Videmskega sporazuma so širše poznani, ker smo Primorci zaradi njega bolj neposredno doživeli spremembe ob meji. Beograd je gledal zadržano zaradi bolj zavrtih izhodišč, kot jih je imela Slovenija. Pozitivno so na razplet vplivali politiki dometa Koče Popoviča, Borisa Krajgerja, Edvarda Kardelja. Kljub internacionalisti-čnim izhodiščem je vodstvo KPS imelo vselej poseben odnos do narodnega vprašanja in koristi. Italija je bila spet talec Trsta, kjer so večinsko odklanjali vsakršno odpiranje in »popuščanje«. Na Goriškem je bilo drugače, ker so uprave iskale povezovanja, premike, otoplitev odnosov. Sicer pa se je na ravni ljudi stanje otajalo že na odmevno »nedeljo metel«.
Številna so bila vprašanja in premi-šljanja, ki so prišla iz publike. Jože Šušmelj je nanje zaporedoma, točno in vselej tehtno odgovarjal in dopolnjeval. Za konzula v Trstu je bil kot zadnji jugoslovanski diplomat in prvi slovenski. V prvi osebi je sledil krajevnim odzivom v obdobju osamosvojitve, ko so v glavnem sledila izbiram Slovenije z nekaj dvomi v gospodarskih krogih, ki so napovedovali kasnejše težave, ter med udeleženci upora, za katere je SFRJ bila rezultat njihovih žrtev in izbir.
Sklop zanimanj se je nanašal na izbire nekdanje slovenske politike glede odnosa do različnih družbeno političnih komponent čez mejo in sedanjih političnih struktur do obstoja ter dejavnosti narodne skupnosti v Italiji. Pred desetletji se je odnos razlikoval glede na politično opcijo in iz Ljubljane so na primer svetovali levemu gibanju, naj se strankarsko porazdeli po lastni presoji med vsedržavne stranke. Glede slednjega, je menil predavatelj, da bi se tudi z drugačnim navodilom ljudje odločali po svoji družbeni nagnjenosti. Primerjava z nemško manjšino je diskusijsko koristna, a zgodovinska in socialna izhodišča so povsem različna. Sedaj je vizija bolj meglena kot v času Jugoslavije. V preteklosti so vsa sredstva obveščanja imela svoje dopisnike v Trstu, sedaj te zavzetosti ni. Gospodarske zaščite tudi ni. Po splošnem mnenju je Slovenija centralizirana na Ljubljansko kotlino in kranjsko regijo... Srečanje se je zaključilo z nekaj kritičnimi pogledi na evropsko skupnost narodov in držav. (ar)
krmin - Jazz&Wine of Peace
Festivalski dogodek tudi v prenovljeni Vili Vipolže
Danes bo potekal predzadnji dan festivala Jazz&Wine of Peace, ki ga prireja združenje Controtempo. Današnji program bo pester, saj so predvideni kar štirje koncerti. V Kulturnem domu v Novi Gorici bo ob 11. uri nastopil saksofonist Oliver Lake s skupino Generation Quartet, ki jo sestavljajo Joe Fonda, Michael Je-fry Stevens in Emil Gross.
V	kleti kmetije Borgo San Daniele v Krminu bo ob 13. uri s skupino Disorder at the Border nastopil Zlatko Kaučič iz goriških Brd, ob 14.45 bo novinar Mat-teo Femia predstavil svoj roman Minimo cum sax tenore.
V	prenovljeni Vili Vipolže bo ob 17.
uri nastopil JefBallard, ki ga bosta spremljala Lionel Loueke in Chris Cheek, večer bo sklenil nastop Američana Stanleya Clarka, ki se bo predstavil s svojo skupino v občinskem gledališču v Krminu ob 21.30. Organizatorji festivala med drugim napovedujejo, da bodo nočni glasbeni sladokusci v lokalu Jazz&Wine Le Bar lahko ob 23.30 prisluhnili dvojici Giampao-lo Mrach (harmonica) in Giulio Scara-mella (klavir), v restavraciji In Taberna pa, prav tako ob 23.30, skupini Artrobius. Festival se bo zaključil jutri s pestrim programom koncertov. Višek bo ob 20.30 v krminskem gledališču, kjer bo nastopil kvintet Kennyja Garretta. (av)
pravi Dodič Fikfakova. »Toda Onkološki inštitut nas opozarja, da je zadnja leta dosežen vrh te bolezni. Iskreno upamo, da je tako in da bo počasi začel upadati. Vendar si tega ne upam napovedati. Možno je, da bo vrh trajal dlje časa, bojim pa se, da bolezni ne bodo upadale, ker na žalost Slovenije nismo očistili,« opozarja sogovornica.
Namen včerajšnjega srečanja je bil prav v ozaveščanju in opozarjanju, da se je do ostankov azbesta, ki jih je v Sloveniji še veliko, treba obnašati odgovorno. »Azbest je povsod! Še vedno pa prihaja ogromno izdelkov iz tujine, četudi jih je Evropa prepovedala. Nadzor je nemogoč,« svari Dodič Fikfa-kova. Primer dobre prakse v zvezi z ravnanjem z azbestom prihaja ravno iz Občine Kanal ob Soči, kjer stoji tovarna Salonit Anhovo, koder so v preteklosti uporabljali azbest. Župan Andrej Maffi pojasnjuje: »Delujemo v dveh smereh: že nekaj let plačujemo vse stroške odstranitve azbesta iz občine, 230.000 evrov pa razdelimo za delovanje 70 društev v občini. S temi ljudmi se na psihosocialnem področju ne ukvarja nihče, zato je prav, da se v prostem času ukvarjajo z drugimi stvarmi in ne mislijo samo na bolezen!« (km)
gorica
Vztraja pri tem, da ni terorist
V zadnjih dneh sta se na koprskem sodišču odvijali dve obravnavi zoper Ivana Cernica, Gori-čana, ki je osumljen terorizma, neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami in ponarejanja listin. Cernic je zatrdil, da ni terorist, da za Andreja Babiša prej še ni slišal, še manj pa je vedel, da gre za češkega ministra za finance. Zatrdil je, da je pošto z živosrebrovim kloridom Babišu poslal kot fizični osebi na domač naslov in ne na vladnega.
Cernica so novogoriški policisti lanskega decembra prijeli na pošti v Grgarju, kjer je pošiljke dvigoval z lažnimi dokumenti na ime Boris Mannlicher. Iz grgarske pošte je bilo na češko poslano pismo z živosrebrovim kloridom, ki ga je prejel češki minister za finance.
Cernic je na sodišču povedal, da je na ebayu res kupoval živo-srebrov klorid in ga na črnem trgu prodajal naprej z namenom zaslužka. Z odvetnikom Gorazdom Gabričem dokazujeta, da gre za snov, ki je v Italiji v prosti prodaji, v ta namen je Gabrič sodnici tudi predložil spletno povezavo do strani, s čimer želi dokazati, da gre za splošno dostopno spletno stran.
Obtoženi je sodišču podal tudi pisni zagovor, v katerem je obrazložil, da se je s spletno preprodajo pod lažnim imenom ukvarjal že pred tem primerom. »Takoj po prijetju je policiji izročil tudi vse podatke in gesla za vse strežnike, s čimer bi policija lahko preverila njegovo dotedanjo aktivnost. Tožilstvo mu namreč očita, da je vse to naredil prav za specifičen posel in se je v ta namen predstavljal kot Mannlicher,« je včeraj za Primorski dnevnik pojasnil odvetnik Gabrič.
Naslednja obravnava na koprskem sodišču bo 4. novembra, sledili naj bi ji še dve. (km)
1 8 Sobota, 24. oktobra 2015_GORIŠKI PROSTOR
Ostržek v Gorici
V	okviru gledališkega festivala združenja Terzo teatro bo danes ob 20.30 v goriškem Kulturnem domu predstava »Pinocchio«. Nastopila bo skupina Teatro Finestra iz Aprilije.
Termalni bazen
V	Gradežu bodo danes ponovno odprli termalni bazen. Odprt bo vsak dan med 10. in 21. uro, tudi ob sobotah in nedeljah. V njegovo obnovo so vložili 100.000 evrov.
Poklon padlim
Društvo Soška fronta 1915-1917 in Aktiv mestnih žena in deklet Gori-čanke, pripravljata spominski dogodek ob 1. novembru - dnevu spomina na mrtve. S simboličnim venčkom bosta na vojaških pokopališčih prve svetovne vojne počastila spomin na žrtve, padle in na slovenskih tleh pokopane udeležence vojne na soškem bojišču. Položitev venčkov s kulturnim programom bo v ponedeljek, 26. oktobra ob 11. uri na vojaških pokopališčih v Solkanu, Ajševici in Ravnici. Spominska slovesnost pa se bo isti dan ob isti uri odvijala še pri spomeniku na vrhu Škabrijela. (km)
[13 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
MARZINI, Korzo Italia 89, tel. 0481531443.
DEŽURNA LEKARNA V ZAGRAJU
LUCIANI, Ul. Dante 41, tel. 048199214.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
OBČINSKA 2, Ul. Manlio 14 A/B, tel.
0481-480405.
DEŽURNA LEKARNA V KOPRIVNEM
CORAZZA, Ul. Buonarroti 10, tel.
0481-808074.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU
STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel.
0481-60140.
~M Gledališče
»ŠTANDREŽ 2015 - ABONMA LJUBITELJSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN« v
župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu v organizaciji PD Štandrež: 8. novembra ob 17. uri »Vse zastonj!« (Dario Fo), nastopa Koroški Deželni Teater - Slovenj Gradec. 13. decembra ob 17. uri »Sleparja v krilu« (Ken Ludwig), nastopa KUD Dolomiti - Dobrova. 10. januarja 2016 ob 17. uri »Silvestrska sprava 2000« (Tone Partljič), nastopa KUD Valentin Kokalj - Visoko. 30. januarja 2016 ob 20. uri premiera »Denar z neba (Ray Cooney)«, nastopa dramski odsek PD Štandrež (ponovitev 31. januarja 2016 ob 17. uri). Prodaja vstopnic pri blagajni eno uro pred predstavo.
GLEDALIŠKA REVIJA »A TEATRO CON L'ARMONIA« ob 16. uri: v gledališču San Nicolo, Ul. 1. Maggio 84, v Tržiču v nedeljo, 25. oktobra, »La note de le vedove«, nastopa gledališka skupina Brandl in 8. novembra »Che gropi ara!!!«, nastopa gledališka skupina Quei de Scala Santa. V župnijskem gledališču Pija 10. v Štarancanu, Ul. De Amicis 10, 15. novembra »5 x una«, nastopa gledališka skupina Il teatro rotondo; predprodaja vstopnic v krožku ACLI v Ul. 1. Maggio v Tržiču ob petkih in sobotah 16.00-17.00 ali pri Pro Loco v Ul. Dante 10 v Šta-rancanu ob petkih in sobotah 10.0012.00 ter eno uro pred predstavami. Več na www.teatroarmonia.it.
GLEDALIŠKI FESTIVAL »CASTELLO DI GORIZIA«. NAGRADA MACE-DONIO: ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici danes, 24. oktobra, »Pinocc-hio« (Collodi), nastopa gledališka skupina Teatro Finestra iz Aprilie. 30. oktobra »L'uomo, la bestia e la virtu (Pirandello)«, nastopa gledališka skupina Teatro Armathan iz Verone;
predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51 v Gorici (tel. 0481-30212).
V	GLEDALIŠČU VERDI V GORICI ob
20.45: 26. oktobra bo muzikal »Ca-baret«, nastopili bodo Giampiero In-grassia, Giulia Ottonello in Mauro Simone. Več na www3.comune.gori-zia.it/teatro.
V	KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI: 28. oktobra ob 20.15 »Darovi minevanja«, Manca Košir z gosti Ksenijo M. Leban, Jankom Bohakom in Tino K. Mazi; informacije po tel. 003865-3354013, več na www.kul-turnidom-ng.si.
V	OBČINSKEM GLEDALIŠČU V GRADIŠČU ob 21. uri: 8. novembra »Forbi-ci&Follia«, nastopajo Michela Andreozzi, Roberto Ciufoli, Max Pisu, Barbara Ter-rinoni, Nino Formicola in Nini Salerno; informacije po tel. 0481-969753 in na www.artistiassociatigorizia.it.
V	OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU ob 21. uri: 11. novembra »Wonder Woman. Reading su donne, denaro e super poteri«, igrajo Antonella Que-sta, Giuliana Musso in Marta Cus-cuna; informacije po tel. 0481-532317 ali na info@artistiassociatigorizia.it.
V	OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU ob 20.45: 27. oktobra bo koncert kvarteta Prometeo. 3. in 4. novembra bo gledališka predstava »Wonder Woman. Reading su donne, denaro e super poteri«, igrajo Antonella Que-sta, Giuliana Musso in Marta Cus-cuna. Informacije pri blagajni gledališča v Tržiču (od ponedeljka do sobote 17.00-19.00), tel. 0481-494664; več na www.teatromonfalcone.it.
V	SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU v Novi Gorici: danes, 24., 28. in 29. oktobra ob 20. uri »Krvava gora« (Gregor Brazel); informacije po tel. 003865-3352247 ali na blagaj-na@sng-ng.si.
Mt Kino
DANES V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.15 »Crimson Peak« (prepovedan mladim pod 14. letom). Dvorana 2: 16.30 »Hotel Transylvania 2«; 18.10 - 20.10 - 22.10 »Io che amo solo te«.
Dvorana 3: 15.30 »Inside Out«; 17.30
-	19.50 »Woman in Gold«; 21.45 »Su-burra.
DANES V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 17.15 - 20.00 -22.15 »Crimson Peak« (prepovedan mladim pod 14. letom). Dvorana 2: 19.50 - 22.10 »Lo stagista inaspettato«; 17.20 »Maze Runner -La fuga«.
Dvorana 3: 15.45 »Inside Out«; 17.30
-	22.10 »The Walk«; 19.45 »The Walk« (digital 3D).
Dvorana 4: 16.00 »Hotel Transylvania 2«; 17.45 - 20.00 »Woman in Gold«; 22.10 »Maze Runner - La fuga«. Dvorana 5: 19.45 »Suburra«; 17.50 -22.15 »Game Therapy«.
fi Razstave
V	GORICI: na sedežu kulturnega združenja Prologo v Ascolijevi ulici v Gorici poteka niz likovnih dogodkov pod naslovom »Al fine lo spirito fa quel-lo che vuole«. Na ogled je samostojna razstava Ignazia Doliacha iz Krmi-na; do 31. oktobra ob delavnikih 17. 00-19.30.
V	MUZEJU SV. KLARE, na Verdijevem korzu v Gorici je na ogled razstava »Habsburžani - Štiri stoletja vladavine v obmejni grofiji 1500-1918«; do 31. januarja 2016 ob petkih in sobotah 10.30-13.00, 15.30-19.00, ob nedeljah 10.30-19.00; vstop prost.
V	VILI CORONINI CRONBERG na Drev. 20. septembra bosta danes, 24. oktobra, ob 16. uri in 17.30 vodena ogleda vile za otroke med 6. in 10. letom starosti z naslovom »Il palazzo incantato«. Prirejata združenje Arti-sti Associati in Fundacija Coronini Cronberg; najave po tel. 0481-533485 ali na info@coronini.it.
~M Koncerti
V	KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI: danes, 24. oktobra, ob 11. uri v sklopu niza »Oktober jazz« Trio Generations featuring Oliver Lak.; informacije po tel. 003865-3354013, več na www.kulturnidom-ng.si.
V	VILI VIPOLŽE bo danes, 24. oktobra, ob 17. uri koncert The Jeff Ballard Trio v sklopu niza »Oktober jazz«.
»VEČERNI KONCERTI« združenja Rodolfo Lipizer v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici: 6. novembra ob 20.45 koncert »Arie d'opera e Romanze italiane da salotto«, nastopajo sopran Daniela Donaggio, pianist Fabrizio Malaman, recitira Francesco Cevaro; informacije in rezervacije na lipizer@lipizer.it, predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51 v Gorici (tel. 0481-30212); več www.lipizer.it.
H
Šolske vesti
»ŠOLA ZA STARŠE« s priljubljenim norveškim pedagogom Godijem Kel-lerjem bo potekala 3. in 6. novembra med 17. in 20. uro v Galeriji Ars v Katoliški knjigarni na Travniku 25 v Gorici. S svojimi izkušnjami, toplino in duhovitostjo bo staršem pomagal razumeti, kaj se dogaja z njihovimi otroki, opremil pa jih bo tudi s potrebnim zaupanjem vase, da jim bodo znali pristopiti naproti in odpravili kakšno vzgojno zagato. Prijave in informacije na drustvo.lampyris@gmail.com ali po tel. 347-7300222 (Michela) ali tel. 00386-41760671 (Suzana). Prirejata društvo za razvoj waldorfske pedagogike Lampyris in Združenje staršev otroškega vrtca Pikapolonica iz Pevme.
TEČAJ SLOVENŠČINE ZA STARŠE v
Dijaškem domu v Gorici od 9. novembra: začetniški (35 ur) ob ponedeljkih in četrtkih 17.15-18.30 in nadaljevalni (35 ur) ob ponedeljkih in četrtkih 18.30-19.45. Informacije in vpisovanje po tel. 0481-533495 do 30. oktobra.
S Izleti
SPDG prireja v nedeljo, 25. oktobra, izlet na Vrh Planje (1663 m). Informacije in prijave na andrej@spdg.eu ali po tel. 320-1423712 (Andrej).
ZDRUŽENJE PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV IZ DOBERDOBA prireja 12. decembra dvodnevni izlet z avtobusom v Zagreb in Samobor z ogledom božičnih tržnic. Vpisovanje in informacije v trgovini jestvin v Doberdobu, Rimska ul. 36. Tel. št. 048178036.
Ü3 Obvestila
OBČINA ŠTEVERJAN obvešča, da bo polaganje vencev 1. novembra potekalo pred števerjanskim spomenikom na Trgu Svobode po koncu maše, ki se bo začela ob 9. uri, in ob 11.15 pred spomenikom padlim na Jazbinah.
PODGORSKA SECIJA VZPI-ANPI IN SKRD A. PAGLAVEC iz Podgore vabita na svečanost polaganja vencev k spomeniku padlim v narodno-osvo-bodilni borbi v nedeljo, 1. novembra, ob 10. uri s sledečim programom: pozdrav predstavnika VZPI-ANPI, polaganje vencev s strani borčevskih organizacij in krajevnega društva, recitacije ter nastop pevskih zborov iz Šempetra in Podgore.
GORIŠKA POKRAJINA je objavila razpis za koriščenje prispevka za sanacijo azbestnih kritin, cevi in talnih oblog. Namenjen je zasebnikom, ki bodo s prispevkom pokrajine lahko krili do 50 odstotkov stroškov; prispevek bo največ znašal 1500 evrov. Prošnje je treba vložiti do 30. oktobra, računa za opravljeno delo pa do 30. novembra; več na spletni strani pokrajine www.provincia.gorizia.it.
MEDIATEKA UGO CASIRAGHI IN KINEMAX GORICA vabita v soboto, 31. oktobra, na brezplačno ustvarjalno delavnico za otroke na temo svetilk ob 15. uri v mediateki, ob 16.15 bo projekcija filma »Hotel Transylvania 2« v Kinemaxu. Rezervacije po tel. 0481534604	ali	segrete-ria@mediateca.go.it. Udeleženci bodo imeli prijetno presenečenje.
OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVOD-NJAH je odprta ob ponedeljkih 10.0013.00, ob torkih in četrtkih 16.1518.45, ob petkih 8.30-10.30.
TABORNIKI RMV sporočajo članom, ki se bodo v nedeljo, 25. oktobra, udeležili izleta po Krasu, da je zbirališče v Zgoniku za telovadnico ob 9. uri. Zaključek izleta bo v Praprotu pri avtobusni postaji (nasproti agriturizma Lupinc) ob 16. uri.
KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL na Korzu Verdi 51 v Gorici je odprta od ponedeljka do petka od 10. do 18. ure. Informacije po tel. 0481-531733 ali go-rica@knjiznica.it.
PREDSTAVNIKI ZVEZE SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE se bodo, kot vsako leto ob Dnevu spomina na mrtve, poklonili vojnim žrtvam pri spomenikih v Gonarsu in Viscu. Polaganje vencev bo v soboto, 31. oktobra, ob 15. uri v Gonarsu, nato pa v Viscu.
OBČINA SOVODNJE bo položila vence k spomenikom padlim ob spominski svečanosti 1. novembra na Vrhu z odhodom izpred sedeža centra Danica ob 9.30, v Gabrjah ob 10.00, na Peči ob 10.20, v Rupi ob 10.35, v Sovod-njah ob 11.15 pri spomeniku, kjer bo osrednja slovesnost in daljši program ob 50-letnici spomenika.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja tradicionalno martinovanje v soboto, 7. novembra, v Eda centru v Novi Gorici. Odhod ob 17. uri iz Doberdoba, nato z običajnimi postanki v Jamljah, v Sovodnjah pri cerkvi in lekarni, v Štandrežu na Pilošču in pri lekarni, v Podgori pri telovadnici, pri vagi in na trgu Medaglie d'oro/na Goriščku. Srečanje bo ob 18. uri v restavraciji Eda centra. Vpisujejo po tel. 0481884156 (Andrej F.), 0481-20801 (Sonja K.), 0481-882183 (Dragica V.), 0481-78138 (Sonja Š.).
KMEČKI IN OBRTNIŠKI SEJEM bo potekal pri parkirišču v bližini gostilne Franc v Sovodnjah, Prvomajska 86, med 8. in 13. uro v soboto, 7. novembra; informacije po tel. 3334318338.
GORIŠKI LITERARNI KLUB razpisuje literarni natečaj GOvoRIČKA za kratko prozo. Organizatorji vabijo na udeležbo in zaradi tega so podaljšali rok za oddajo do vključno 10. novembra. Pobuda v sodelovanju z Goriško knjižnico Franceta Bevka. Več informacij po tel. 00386-53309100 ali www.ng.sik.si.
IS Prireditve
AŠKD KREMENJAK organizira v sodelovanju s karabinjerji iz Doberdoba in Tržiča predavanje o tatvinah in goljufijah v torek, 27. oktobra, ob 20. uri v večnamenskem centru v Jamljah.
DIJAŠKI DOM GORICA v sodelovanju s Kinoateljejem vabi na predstavitev mladinskih dokumentarnih filmov »Pridi, gremo na izlet!« v četrtek, 29. oktobra, ob 18. uri v Kinemaxu v Gorici. Filmi, ki so jih posneli učenci Dijaškega doma iz Gorice, pripovedujejo o kulturni dediščini Slovencev v tržaški, goriški in videmski pokrajini in so nastali v kontekstu projekta »Skupaj rastemo«, ki ga je financirala Dežela.
KINOATELJE vabi na predpremiero igrano-dokumentarnega filma »Doberdob - Roman upornika« režiserja Martina Turka, ki bo v torek, 27. oktobra, ob 20.30 v goriškem Kinemaxu.
V NOVI GORICI: V knjižnici Franceta Bevka na Trgu Edvarda Kardelja: 26. oktobra bo predavanje Hane Mučič »Porazvezno starševanje in družinska mediacija«. 27. oktobra ob 17. uri bo predavanje in predstavitev kitajske ve-
-/
ščine Qigong s profesorji iz kitajskega združenja za zdravilni Qigong; več na www.ng.sik.si.
V	KNJIGARNI VOLTAPAGINA na Kor-zu Verdi 54 v Gorici bo danes, 24. oktobra, ob 17.30 predstavitev romana »Punto di Contatto« Goričanke Sofie Grusovin. Avtorica se bo pogovarjala s Paolom Bonnesom in z direktorjem državne knjižnice Marcom Me-natom; vstop prost.
V	ŠTANDREŽU: župnija Sv. Andreja apostola in prosvetno društvo Štan-drež prirejata, ob 50-letnici odprtja župnijskega doma Anton Gregorčič v Štandrežu ter ustanovitve prosvetnega društva Štandrež, slavnostni večer »S pogledom nazaj in s ponosom naprej« danes, 24. oktobra, ob 20.30. V nedeljo, 25. oktobra, ob 10. uri bo maša za pokojne kulturne delavce, ob 11. uri bo odkritje plošče in ob 18. uri bo prireditev »Mladina, naše bogastvo in bodočnost«.
ZDRUŽENJE ANDOS prireja v »rožnatem mesecu« boja proti raku na dojkah: danes, 24. oktobra od 9. ure dalje bodo prostovoljci združenja Andos zbirali prostovoljne prispevke in delili informativni material v Krmi-nu. 28. oktobra ob 17. uri bo v dvorani Della Torre na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Gosposki Ul. v Gorici kulturni večer v spomin na Mafaldo Davilla z nastopom skupine Freevoices in predstavitvijo knjige o jagodičevju in sadju. V oktobru bodo izvajali tudi brezplačne preglede dojk brez najave in zdravniške napotnice v goriški bolnišnici (v kirurški ambulanti v 2. nadstropju) 29. oktobra med 9. in 13. uro in v tržiški bolnišnici (v 2. nadstropju) 26. oktobra med 8.30 in 12.30 ter med 14.30 in 17.30. Na Trgu Falcone e Borsellino v Tržiču bo med 26. oktobrom in 6. novembrom na razpolago kamper, ki bo opravljal mamografije.
V	DVORANI GORIŠKE POKRAJINE na Korzu Italia v Gorici bo v ponedeljek, 26. oktobra, ob 18. uri predstavitev knjige »Treni d'archivio. Storia della ferrovia in Friuli«. Na srečanju, ki ga prireja združenje Gruppo di Acco-glienza Culturale, bo prisoten avtor, Romano Vecchiet.
V	RONKAH: v Občinski knjižnici »San-dro Pertini«, Androna Palmada 1, bo v ponedeljek, 26. oktobra, ob 17.30 prvo srečanje ob knjigi »Il Giardino delle Storie Strampalate«. Srečanja se bodo odvijala ob ponedeljkih namenjena otrokom do 3. leta in ob sredah za otroke od 4. do 7. leta. Za informacije po tel. 0481-477205.
V	KULTURNEM DOMU V GORICI: bo v četrtek, 29. oktobra, ob 18. uri predstavitev knjige Vilija Prinčiča »V Brucku taborišču«. O knjigi in begunski problematiki bo spregovorila zgodovinarka dr. Petra Svoljšak, s pesmijo pa bo večer popestril MoPZ Jezero iz Doberdoba. Pobuda v priredbi Založništva Tržaškega tiska in Kulturnega doma Gorica.
AVSENIKOVE MELODIJE - AŠKD KREMENJAK vabi v petek, 30. oktobra, ob 20.30 v večnamenski kulturni center v Jamljah na predstavitev in ogled dokumentarnega filma »Spomin - Naših 60 let ob Avsenikovih melodijah«, v produkciji slovenskega TV programa RAI, ob prisotnosti avtorja Aleksija Jercoga. Sodeloval bo vokalni tercet Kresnice. Častna gostja večera bo Jožica Svete dolgoletna pevka Ansambla bratov Avsenik.
Pogrebi
DANES V MOŠU: 11.00, Giovanna Russian (iz glavnega pokopališča v Gorici) v cerkvi v Mošu in na pokopališču.
DANES V TRŽIČU: 11.00, Anna Gorianz vd. Costantin (iz kapelice pokopališča) v cerkvi Device Marcelliane, sledila bo upepelitev; 12.00, Silvana Celegon por. Carraro, blagoslov v kapeli bolnišnice, sledila bo upepelitev.
DANES V TURJAKU: 10.30, Bruno Giacuzzo (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi v Turjaku in na pokopališču.
/
MNENJA, RUBRIKE
Sobota, 24. oktobra 2015
19
SLOVENIJA TA TEDEN
Sporna
pooblastila vojski
Darja Kocbek
Kar je bilo na podlagi ukrepanja Madžarske mogoče pričakovati že nekaj časa, se je v tem tednu zgodilo. Begunci, ki prihajajo v Evropo iz Sirije in drugih držav v Aziji in Afriki, so se iz Hrvaške proti Nemčiji množično napotili prek Slovenije. Levosredinska vlada Mira Cerarja, ki je doslej ves čas državljanom zagotavljala, da je na naval beguncev pripravljena, je v torek na nočni seji na vrat na nos sklenila predlagati spremembo zakona o obrambi, s katero bodo vojaki prihodnji teden dobili dodatna pooblastila pri varovanju meje. Vojaki bodo tako dobili policijska pooblastila.
Po seji vlade so sporočili, da so se za ta korak odločili, ker je prihod migrantov presegel meje obvladljivega oziroma tistega, na kar se je pripravljala Slovenija. Državni zbor je predlagane spremembe zakona, ki ga je podprla večina parlamentarnih strank, sprejel na izredni seji v sredo.
Premier Cerar državljanom razlaga, da gre za stopnjevanje ukrepov, ki jih vlada sprejema glede na položaj z begunci. Slovenska meja s Hrvaško je po njegovih besedah drugačna kot druge meje, konfiguracija terena in dolžina meje zahtevata drugačen pristop kot nekatere druge. Dodatna pooblastila vojske so v spremembah zakona o obrambi zelo strogo odmerili, veljajo lahko največ tri mesece oziroma dokler obstaja taka potreba. Uveljavljena bodo lahko le, če bo tako z absolutno večino odločil državni zbor. Tako je po Cerar-jevi razlagi zagotovljena demokratična legitimacija za tako odločitev.
Poslanci so slednjo določbo zaostrili. Odločili so, da bo državni zbor o dodatnih pooblastilih vojske odločal z dvotretjinsko večino glasov, kar pomeni, da bo ta sklep moralo podpreti vsaj 60 od 90 poslancev. Novelo zakona o obrambi je podprlo 66 poslancev.
Nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic se z vlado in poslanci ne strinja. Za dnevnik Večer je pojasnil, da je po ustavi funkcija slovenske vojske obramba države, kar brez vsakega dvoma pomeni obrambo državnega ozemlja pred zunanjim napadalcem, nikakor pa ne pomeni varovanja državne meje pred nezakonitim prehajanjem s strani posameznikov, kot so begunci in drugi migranti. Slednje je naloga policije, ne vojske. Zakon o obrambi je že pred zadnjo spremembo omogočal vojski, da bi lahko enako kot recimo v Nemčiji pomagala policiji z logistično podporo.
Zato ne dosedanji zakon o obrambi ne tokratna novela po Krivičevi oceni ne moreta prestati resne presoje skladnosti z ustavo. »Opozarjanje, napotovanje, začasno omejevanje gibanja
oseb«, še zlasti izrazito pa »obvladovanje skupin in množic« se vse nanaša na civiliste, ne na vojaške osebe, ki bi ogrožale državo. Kar določa novela zakona o obrambi, je očitna uporaba vojske za nevojaške oziroma policijske potrebe, še opozarja nekdanji ustavni sodnik. Da vojaki niso ustrezno usposobljeni za prevzem policijskih nalog, pa opozarja sindikat vojakov.
Z nočno sejo, na kateri je potrdila novelo zakona o obrambi, sta vladna koalicija in slovenska politika nasploh, pokazali, da sta povsem napačno ocenjevali, kakšen problem lahko resnično postane sedanji naval beguncev. Prav tako šele zdaj opaža, da na solidarnost drugih članic EU nikakor ne more računati, saj evropske solidarnosti ni, ne pri reševanju tega problema ne pri reševanju katerega drugega.
Medtem ko ustavne presoje ali referenduma o noveli zakona o obrambi do zdaj še nihče ni napovedal, pa je ustavno sodišče v četrtek objavilo svojo odločitev glede dopustnosti referenduma o noveli zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Ta novela nobenemu represivnemu organu ne daje dodatnih pooblastil, ampak izenačuje pravice istospolnih parov s pravicami heterospol-nih parov. Ustavni sodniki so razveljavili sklep državnega zbora o zavrnitvi razpisa zakonodajnega referenduma o noveli zakona, kar pomeni, da bodo državljani odločali, ali bodo istospolni pari imeli enake pravice do sklenitve zakonske zveze, kot jih imajo heteroseksualni pari. Zdaj se istospolni pari ne morejo poročiti, ker je zakonska zveza po zakonu zveza med moškim in žensko.
Ustavno sodišče je referendum dovolilo, ne da bi presodilo, ali je bodisi veljavni zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih bodisi novela zakona v skladu z ustavo. Ustavni sodniki so odločali le o sporu med državnim zborom, ki je zavrnil razpis referenduma, in predlagateljema referenduma glede vprašanja, ali je referendum o noveli dopusten.
Ker ustavni sodniki niso odločali, ali je novela zakona v skladu z ustavo, ni gotovo, da bo z referendumom spor glede pravic istospolnih parov, ki se vleče že nekaj let, končno rešen. Če bodo volivci novelo podprli, bo kdo lahko na ustavno sodišče vložil še zahtevo za presojo, ali je v skladu z ustavo. Če zaradi drugega ne, to lahko stori zato, da bi še preložil uveljavitev novele, kajti v skladu z lani spremenjenim zakonom o referendumu je zakon na referendumu zavrnjen, če proti njemu glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali, pod pogojem, da proti zakonu glasuje najmanj petina vseh volivcev.
ODPRTA TRIBUNA
Vztrajajmo, ker smo si vsebinsko usklajeni
Livio Semolič_
Nadvse razumljivo in hvalevredno je, da je prišlo do tolikšnih odzivov glede ministrskega odloka za slovenske šole. To dodatno dokazuje, kako nam je šolsko področje pri srcu in kako je ta segment manjšinske dejavnosti ključen za razvoj naše narodne skupnosti v Italiji. Zadeve pa je vredno pravilno uokviriti in posledično delovati v smeri takih potez, ki lahko stvarno - in ne samo deklarativno - pomagajo naši šoli. V tem smislu bi na kratko komentiral nekatere posege vidnih manjšinskih predstavnikov, ki sem jih zasledil v medijih v zadnjem tednu.
Najprej bi opozoril, da je omenjeni dekret o slovenski šoli ministrski in ne zakonski dekret, kot sem prebral v pismih uredništvu: to pomeni, da tovrstni pravni akt ni podvržen nobenemu parlamentarnemu postopku, pač pa je po podpisu računskega sodišča dejansko potrjen.
Sicer bo marsikatere nedorečenosti, ki jih dekret vsebuje, nujno dopolniti v specifičnih pravilnikih oz. različnih pravnih aktih, kar pa bo zahtevalo dodatno naprezanje vseh tistih manjšinskih akterjev, ki so se doslej zelo trudili za čimbolj celovito rešitev odprtih problemov slovenske šole v Italiji. Iz želje, da bi omenjeni ministrski dekret vseboval in rešil čimveč vprašanj, je prišlo verjetno tudi do nekaterih formalnih spodrsljajev in nekoliko pretiranega pričakovanja, ki je izhajalo iz zagotovil samih ministrskih funkcionarjev. Med drugim je prišla do izraza določena neusklajenost med samimi ministrskimi uradi, kar je de facto povzročilo neskladnost med velikimi pričakovanji in končnim rezultatom, ki je marsikoga utemeljeno razočaral.
Kar pa nikakor in še vedno ni v dvomu, je sozvočje med vsemi najvišjimi pristojnimi manjšinskimi sogovorniki glede vsebin, ki jih je treba upoštevati pri reševanju odprtih problemov naše šole. Seznam odprtih vprašanj je bil že večkrat izpostavljen na vseh ravneh in torej ni sporen; pot, ki mora voditi k reševanju še odprtih problemov, pa je žal še vedno posejana z določenimi neznankami.
Z dekretom so se mimo vsega vsekakor uredile nekatere pereče zadeve, za rešitev ostalih pa bo potrebno primerno uskladiti in prilagoditi naslednje ministrske akte, s katerimi bo treba upoštevati vse ostale probleme, od potrebe po pozitivni diskriminaciji pri finansiranju slovenske šole vse do ločenega organika, ki mora biti še naprej zagotovljen. Jasno mora tudi biti zagotovljeno, da tako pri postopku digitali-
m
zacije kot tudi pri prilagajanju preverjanja Invalsi potrebam slovenske šole, bo ministrstvo črpalo finančne dotacije iz namenskih vsedržavnih fondov. Kar se pa tiče izobraževanja in usposabljanja učnega kadra v slovenskem jeziku, bo moralo biti marsikaj urejeno na deželni ravni, še predvsem na relaciji tržaške in videmske univerze ter univerzitetnih sredin sosednje Republike Slovenije. Tudi v tem smislu bo gotovo lahko odigrala nekoliko bolj propulsivno vlogo deželna vlada in v sodelovanju z njo seveda slovenska deželna svetnika.
To so nekatere osnovne ugotovitve, ki so vezane na dogajanja okrog dekreta, med drugim pa je tudi potrebno še enkrat pojasniti, da je ta dekret nastal kot posledica popravka poslanke Tamare Blažina k reformi Dobre šole in je torej morala biti vsebina dekreta nujno usklajena z vsebino reforme prej kot vseobsegajoča. Iz tega sledi, da ni bilo mogoče v tem sklopu rešiti vprašanja nespoštovanja 7. člena zakona 932 iz leta 1973, ki iz čisto pravnega vidika ni moglo soditi v ta ministrski dekret, kar pa seveda ne opraviči dejstva, da zelo pereč problem do danes ni bil še rešen.
Kot rečeno si bo torej treba še naprej zavihati rokave in nadaljevati z nastavljenim delom, ki je vsekakor nekaj oprijemljivih rezultatov že doprineslo. Za ostale cilje pa si moramo nadejati, da jih bomo čimprej dosegli, seveda s stvarnim delom in z vsakdanjim trudom, kjer lahko vsakdo prispeva nekaj oprijemljivega.
Na zadnje bi izpostavil le še osebni občutek, da mimo vseh omenjenih težav, obstoječa normativa o avtonomiji šol omogoča dokaj široko paleto možnosti, ki bi jih bilo vredno nekoliko bolj prepričano in obsežno izkoristiti. Vtis imam, da smo pri tem še nekoliko sramežljivi in pričakujemo, da bomo dobili kakšne zunanje "navdihe". Teh gotovo ne bo, zato dajmo raje bolj pogumno in mogoče tudi nekoliko bolj predrzno empirično preveriti, do kam lahko sega avtonomija naših šol. Zaustavimo se le pri tem, kar je jasno prepovedano, ne pa pri tem, kar ni eksplicitno dovoljeno.
Ps.: Zelo se strinjam z včerajšnjim prispevkom Davida Bandlja na temo »Dobra šola sem jaz«, kjer postavlja v središče vlogo učitelja kot glavnega protagonista dobre šole: tudi učitelji pa so ljudje in kot taki se delijo na boljše in manj dobre. Dajmo torej čimbolj ovrednotiti dobre in prizadevne učitelje ter spodbujati in še bolj motivirati manj dobre, tudi ker le-ti lahko celo izničijo vse dobro delo prvih.
Prej do novice na naši spletni strani
www.primorski.eu
gospodarstvo - Slovenska živilska industrija se je predstavila italijanskima Coop NorEst in Vega
Za prodor na italijanski trg
Gostom je svoje izdelke predstavilo 20 podjetij - Živilska menjava z Italijo je lani znašala 542,2 milijona evrov, Slovenija pa več uvozi kot izvozi
PISMO UREDNIŠTVU
Trojni umor v Rossettijevi ul.
Dragi donedavni kolegi, cenjeni bralci!
V odgovor na pismo uredništvu Jolke Milič z dne 22. t. m. naj povem, da sem se pred nekaj meseci tudi na spodbudo prof. Jožeta Pir-jevca lotil sistematičnega raziskovanja umora dr. Stanka Vuka, njegove žene Danice Tomažič in dr. Draga Zajca 10. marca 1944 v Ros-settijevi ul. v Trstu. Dela imam še za nekaj mesecev, že doslej pa sem zbral toliko novega in malo poznanega gradiva o tej tragični zgodbi, da ga ne bi mogel strniti v nekaj vrstic, saj ga je za celo knjigo.
Moje dosedanje ugotovitve vsekakor potrjujejo, da je anonimno pričevanje, ki Jolko Milič tako hudo razburja, povsem verodostoj-
no in da torej pomeni dragocen prispevek k odkrivanju resnice o tej temni strani iz naše preteklosti. Slej ko prej sem torej mnenja, da sva s prof. Pirjevcem naredila le svojo kulturno dolžnost, ko sva ga vsak na svoj način objavila, kot sem svoj čas že zapisal. Sicer pa imam vtis, da Jol-ka Milič s svojimi ihtavimi in tudi zato površnimi odzivi, preslišanjem neprijetnih vprašanj in ozkosrčnimi pripombami škodi predvsem lastnemu ugledu.
Lep pozdrav!
Martin Brecelj
LJUBLJANA - Javna agencija Spirit Slovenija je v Ljubljani organizirala Dan slovenskih dobaviteljev v Coop Nordest in Vega, na katerem se je 13 predstavnikom omenjenih italijanskih trgovinskih verig predstavilo 20 podjetij slovenske živilskopredeloval-ne industrije.
Kot so v Spiritu zapisali v sporočilu za javnost, so italijanski predstavniki verig Coop in Vega po izvedenih dvostranskih pogovorih s predstavniki podjetij izrazili veliko zanimanje za vključitev slovenskih izdelkov v svoj prodajni program.
Janja Kokolj Prošek z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je Italijanom predstavila slovensko ži-vilskopredelovalno industrijo. »Lani je bilo v tej panogi, ki četrtino svojih izdelkov izvozi na tuje trge in ima dve milijardi evrov prihodkov od prodaje, registriranih 689 podjetij in s tem velja za enega večjih zaposlovalcev v Sloveniji,« je pojasnila.
Skupna kmetijska in živilska menjava z Italijo je v lanskem letu znašala 542,2 milijona evrov, pri čemer Slovenija več uvozi kot izvozi.
»Podpiramo tovrstne dogodke, ker želimo, da bi slovenska podjetja iz panoge našla poslovne partnerje na tujih trgih, saj imajo odlične izdelke in slovijo kot zanesljivi partnerji,« je še pouda-
rila Kokolj Prošekova.
Komercialna direktorica Mede-xa Tjaša Habič, ki se je udeležila dogodka, je pojasnila, da se jim zdi italijanski trg zanimiv, saj je med največjimi v EU, poleg tega pa gre za sosednjo državo. »Na italijanski trg bi želeli ponuditi izdelke iz matičnega mlečka in propolisa, sirupe, kreme ter prehran-ska dopolnila za lepoto, denimo kolagen,» je pojasnila.
Tudi Dejan Mijošek iz podjetja GEA, ki izvaža v 30 držav po svetu, je izrazil zanimanje za italijanski trg, saj je blizu - »tako z vidika transporta, kot tudi kulturno«.
Četrtkov dogodek je zadnji v vrsti predstavitev različnih sektorjev v okviru tako imenovanih Dnevov dobaviteljev. »Po vrsti uspešno izvedenih predstavitev slovenske avtomobilske industrije nadaljujemo s predstavitvami slovenskega živilskopredelo-valnega sektorja,« je pojasnil vodja Spiritovega sektorja za spodbujanje internacionalizacije in tujih neposrednih investicij Matej Skočir.
Podjetje Coop Nordest ima v severnem delu Italije ter pokrajini Ancona 87 prodajnih mest, kjer prodajajo živila in izdelke široke potrošnje. Podjetje Vega pa je prisotno na ozemlju Veneta in Furlanije-Julijske krajine s 306 prodajnimi točkami. (STA)
2 0 Sobota, 24. oktobra 2015
APrimorski
r	dnevnik
Hamilton blizu 3. naslovu
AUSTIN - Na jutrišnji teksaški dirki formule 1 bi lahko Lewis Hamilton že tri preizkušnje pred koncem osvojil naslov svetovnega prvaka. V skupnem seštevku ima Hamilton 66 točk prednosti. Za nov uspeh mu zadošča že zmaga, pri kateri bi bila njegova najresnejša tekmeca Nico Rosberg in Ferrarijev prvi mož Sebastian Vettel na drugem in tretjem mestu. Premoč Merce-desa v tej sezoni je bila tako velika, da si je nemška ekipa predčasno zagotovila tudi konstruktorski naslov za sezono 2015.
Ulica dei Montecchi 6 E tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E
Nedved drugi mož
ALGHERO - Nekdanji nogometaš Pavel Nedved je bil na skupščini Juventusa imenovan za podpredsednika kluba. Pred imenovanjem je bil 43-letni Nedved tako nogometaš turinskega kluba kot član upravnega odbora, zdaj pa bo v hierarhiji Juventusa drugi človek kluba, takoj za predsednikom Andreo Agnellijem. Pavel Nedved je igralsko kariero končal leta 2009, za Juventus pa je med letoma 2003 in 2009 odigral 247 tekem in dosegel 51 golov.
atletika - Primož Kozmus končal kariero, hrbet ga preveč boli
Olimpijski pokoj
BREŽICE - Primož Kozmus, ki je včeraj obelodanil konec svoje bogate športne poti, najbolj ponosen je na olimpijsko zlato. Sedaj bo imel več časa za družino, svoj hostel v Brestanici in olimpijski metalni center na Senovem, kjer že dela z otroki. Želi ostati v atletiki, najraje pa bi delal kot trener. »Najbolj sem ponosen na olimpijsko zlato v Pekingu, za katerega smo delali vsi vse, kar je bilo potrebno, ne le jaz. Dobesedno smo za ta projekt rušili vse na poti in zato smo lahko uresničili vsa pričakovanja, tako osebna kot tista, ki so jih imeli drugi,» je dejal Koz-mus.
»Že v začetku septembra je dozorela odločitev, da končam kariero. Avgusta sem imel bolečine, tudi po pregledih pri različnih zdravnikih nismo našli vzroka za težave v hrbtu, delati s strahom pa ni mogoče. Cilj je bil nastop na olimpijskih igrah prihodnje leto. Pozimi je do marca letos je še šlo, ekipi se je pridružil še trener Srdjan Djordjevič in tudi nov sistem treninga je deloval. Toda pri določenih gibih, ki me prej niso ovirali, je prišlo do hudih bolečin in po 21 atletskih letih je prišlo do obrabe organizma, kar nisem mogel preseči.«
Ne le njega, tudi številne druge v brežiškem gradu, so ganile velike pohvale za njegove dosežke. «Danes sem znova podoživel vso prehojeno pot, veliko lepih besed je bilo izrečenih. To mi laska. Živeti pa je treba naprej. Vesel sem, da je bila moja pot tako uspešna in da sem jo na ta način zaključil. Prvi prelom je bil leta 2000 na prvih OI v Syd-neyju, potem sem stopnjeval svoj dosežke. Sledile so prve težave s poškodbo hrbta. Leta 2003 sem dosegel peto mesto na SP v Parizu, kjer sem se priključil svetovnemu vrhu. Sledilo je leto 2005 in nova poškodba hrbta, pa vrnitev leta 2006 ter šesto mesto na EP. Tedaj je na Švedskem padla odločitev, da gremo na polno, dobil sem tudi podporo sponzorjev in od leta 2007 in odličja na SP v Osa-ki so sledili novi uspehi. Tista sezona je mi je šla kot po maslu. Pred OI leta 2008 smo več delali na moči, rušila pa se je tehnika, leta 2009 pa so se na telesu že močno pokazale posledice agresivnosti in sledil je tekmovalni premor,« je prvi del svoje poti strnil Kozmus.
»Ta del je bil izjemen, teh let se bom najraje spominjal. Tudi na drugem delu bi lahko ponovil uspeh s prvega, sem pa delal napake. Nisem bil tako organiziran in osredotočen, kot v prvem. Naredil sem napako in prevzel tudi poslovni del. Biti bi moral samo atlet, pa nisem bil povsem ne eno ne drugo. Kljub temu sem dosegel vrhunske izide, lahko pa bi še več. Na SP v Moskvi sem imel težave z gležnjem in kljub vrhunski pripravi ostal četrti, leto prej v Londonu pa sem imel na pladnju olimpijsko zlato, pa ga nisem vzel.»
Vzroke za to razliko je opisal v pristopu do treninga. «V prvem delu je trener Vladimir Kevo skrbel za vse. Bilo je lažje, osredotočeni sem bil le na atletiko in zato sem imel več uspehov. Po tekmovalni vrnitvi, ko nisem več sodeloval s Kevom, pa je večino vsega bremena padla name. Napako sem naredil, ker sem bil ves čas v Sloveniji ali blizu nje. Če bi treniral druge, bi bil nedosegljiv in bi to vsi razumeli, doma pa zaradi možnih zamer to ni bilo mogoče. Bilo je preveč vsega, sam pa težko tako delujem in psihično je bilo to preveč obremenjujoče.» (STA)
Kozmus bo zdaj imel več časa za družino, svoj hostel v Brestanici in olimpijski metalni center na Senovem, kjer že dela z otroki. Želi ostati v atletiki, najraje pa bi delal kot trener
ansa
športna gimnastika - SP v Glasgowu
Tea Ugrin samozavestno opravila svoj krstni nastop na kvalifikacijah
GLASGOW - V prvem dnevu tekmovanj na svetovnem prvenstvu v Glasgowu je na kvalifikacijah ekipnega tekmovanja italijanska reprezentanca v prvem zasedla 3. mesto, za Rusijo in Veliko Britanijo.
Nadvse samozavestno je nastopila Tržačanka Tea Ugrin. 17-letna članica kluba Artistica '81 (na sliki FotoDamj@n) je na svojem krstnem nastopu popolnoma prepričala. »Njena točkovanja so bila dokaj visoka, presegla je celo mejo 55 točk, kar s tako strogimi sodniki in ob prvem nastopu na SP je res zavidljiv rezultat. Poleg tega je zelo malo grešila, pravzaprav ni naredila velikih napak. Italiji je prispevala drugo najboljše točkovanje in 16. absolutno mesto na dvo-višinski bradlji. Druga med Italijankami je bila na gredi (absolutno 20.) tudi na parterju je bila s 16. mestom prav tako briljantna,« je včerajšnji prvi nastop Ugrinove na svetovnem prvenstvu komentiral njen trener Diego Pecar.
O najboljših osmih reprezentancah, ki se bodo od torka potegovale za naslov, bodo odločali še današnji nastopi druge polovice ekip, med katerimi so Kitajke, Američanke in Francozinje. Uvrstitev med osem najboljših pa jamči tudi mesto na prihodnjih olimpijskih igrah v Riu.
Pecar pa je sinoči omenil tudi možnost nastopa Ugrinove na finalu 24 najboljših telovadk »all-around«, na katerem naj bi imeli prednost italijanski telovadki Vanessa Ferrari in Carlotta Ferlitto. Tržaška telovadka
naj bi po prvem prepričljivem nastopu postala tudi prva rezerva Vanesse Ferrari, ki ne preživlja odličnega trenutka.
Sinoči so nastopile tudi vse tri Slovenke, ki so na Škotskem: Teja Be-lak, Tjaša Kysselef in Carmen Horvat. Na parterju niso dosegle visokih uvrstitev. Pred zaključkom redakcije niso še opravile vseh nastopov.
Današnji dan bo v Glasgowu rezerviran še za kvalifikacije žensk, ne-
delja in ponedeljek pa za moške, kjer bodo med Slovenci tekmovali Sašo Bertoncelj, Rok Klavora in Alen Di-mic. Slovenci bodo skušali osvojiti vozovnico na olimpijske igre v Riu na mnogoboju, Bertoncelj bo poizkušal prek konja z ročaji, vendar mora zato osvojiti odličje.
V Glasgowu je včeraj nastopila tudi Uzbekistanka Oksana Čusovitina. S 40 leti je postala najstarejša tekmovalka, ki je kdaj nastopila na SP. (mar)
smučanje
Lindsey Vonn ne bo nastopila na ledeniku
SOLDEN - Prva etapa smučarskega svetovnega pokala v avstrijskem Soldnu je ostala brez še ene smučarske zvezdnice, saj se je prva dama ameriškega alpskega smučanja Lindsey Vonn dan pred veleslalom odločila, da ne bo startala. Američanka na ledeni progi ne želi preveč tvegati, predvsem zaradi posledic poškodbe pred desetimi tedni. Vonnova je preko svojega Facebook profila pomirila navijače, saj jim je potrdila nastop na severnoameriških tekmah v Aspnu in Lake Louisu.
Današnja ženska preizkušnja bo na vrsti ob 9.30, že ob 9.20 bo RTV Slovenija predvajala prvi spust na svojem drugem televizijskem programu, drugega pa ob 12.40.
Ruski teniški finale
MOSKVA - Rusinji Anastazija Pa-vljučenko in Svetlana Kuznecova sta finalistki teniškega turnirja WTA v Moskvi z nagradnim skladom 768.000 ameriških dolarjev. Prva je v današnjem polfinalu ugnala rojakinjo Darijo Ka-satkino z 2:6, 6:2 in 6:4, druga pa Ukra-jinko Lesjo Curenko s 6:2 in 6:4.
NZS kritična zaradi odpovedi derbija
LJUBLJANA - Dan po odločitvi upravne enote Ljubljana, da bodo zaradi varnostnih razlogov prepovedali izvedbo današnje nogometne tekme Olimpija - Maribor so se odzvali še v Nogometni zvezi Slovenije. Zapisali so, da odločitev upravne enote spoštujejo, se pa z njo ne strinjajo.Nogometna zveza Slovenije kot organizator tekmovanja v 1. SNL o varnostnih težavah pred organizacijo tekme med Olimpijo in Mariborom ni bila uradno obveščena, neuradno pa je zavzela stališče, da je bila tekma delegirana in se mora odigrati v predvidenem terminu, razen če pride do prepovedi organizacije tekme s strani pristojnega organa, so zapisali pri NZS.
Danes tri srečanja A-lige
RIM - V 9. krogu italijanske nogometne A-lige bodo danes odigrali kar tri predhodna srečanja: ob 15. uri Em-poli-Genoa, ob 18. uri Carpi-Bologna, ob 20.45 Palermo-Inter. Jutrišnja srečanja: ob 12.30 Samporia-Verona, ob 15. uri Juventus-Atalanta, Milan-Sassuolo, Udinese-Frosinone, Fiorentina-roma, Lazio-Torino, ob 20.45 Chievo-Napoli.
Celticsi boljši od Knicksov
BOSTON - V košarkarski ligi NBA se počasi iztekajo pripravljalne tekme na novo sezono. V noči na petek je bilo na sporedu tudi zimzeleno srečanje med New York Knicks, pri katerih nastopa slovenski košarkar Saša Vujačic, in moštvom Boston Celtics. Na domačem parketu v Bostonu so zmago slavili Cel-ticsi s končnim 85:99. Vujačic ni igral, v njegovi ekipi pa je bil najučinkovitejši Jose Calderon s 17 točkami. Pri domačih je Jared Sullinger prispeval 16 točk.
Lorenzo najhitrejši
SEPANG - Španec Jorge Lorenzo je na popoldanskem treningu razreda MotoGP na malezijskem dirkališču v Se-pangu prevozil najhitrejši krog. Italijana Valentina Rossija je prehitel za šest desetink, tretji je bil Španec Marquez, četrti pa Italijan Iannone na sedlu Du-catia.
ŠPORT
Sobota, 24. oktobra 2015 2 1
košarka - 5. krog državne C-lige gold
Ambiciozni, ne naduti
Jadran čaka jutri na Opčinah tržaško-tržiški derbi proti Falconstarju
Borut Ban je ta teden na tržaški univerzi diplomiral iz triletnega študija v komunikacijskih vedah
fotodamj@n
nogomet - 7. krog elitne lige
Ujeta v gneči
Kras in Vesna na sredini lestvice s številnimi tekmeci
Po šestih krogih je lestvica elitne lige zelo kratka. Manjši pobeg sta uresničila Lumignacco in Torviscosa, ki imata pet oziroma tri točke prednosti pred trenutno tretje uvrščenim Gemonesejem. Sledi strnjena skupina devetih zasledovalcev v treh točkah, med katerimi sta tudi Kras in Vesna. Mogoče nekoliko neobičajno se še nižje nahaja lanski drugou-vrščeni CjarlinsMuzane, ki je doslej dosegel le eno zmago. Jutri pa bo gostil re-penski Kras, ki je v prejšnjem kolu premagal precenjeni Chions.
Naloga Žlogarjevih varovancev je vse prej kot lahka, saj so oranžni iz Carlina in Muzan v lanski sezoni dokazali velike nogomente sposobnosti, predvsem v napadu, kjer pa sta letos Fabbro in Della Bianca neprepoznavna. Vodstvo furlanske ekipe še razmišlja o morebitni odpovedi trenerju Giattiju, med tednom pa je v postavo vključilo še slovenskega branilca Alessia Codromaza z izkušnjami v 2. SNL pri Tolminu in vratarja Del Mestre-ja. Zmaga proti Krasu bi gotovo požive-la pomorjeno slačilnico.
Trener Žlogar je s svojimi varovanci že arhiviral pokalni poraz proti Vesni, na gostovanju bo lahko računal na nogometaše, ki so premagali Chions. Na vrnitev Daniela Tomizze in Marca Facchina bo moral še čakati. Disciplinskih ukrepov pri Krasu ta teden niso zabeležili.
Vesna bo gostila Virtus Corno, ki je doslej zbral prav toliko porazov kot Cjra-linsMuzane, ima pa zmago več. V prejšnjem krogu so nogometaši iz Korena igrali neodločeno proti Tricesimu. Prvenstvo so začeli kar s tremi porazi, nato so le ujeli pravi ritem in v treh krogih zbrali vseh sedem točk. V napadu ne računajo več na pomoč postavnega Diawa, ki se je poleti preselil k Tamaiu v D ligo. Nadvse nevaren je drugi napadalec Virtusa Corno Val-mir Gashi, na katerega bodo morali biti Vesnini branilci kar se da pazljivi, saj je v zadnjih treh krogih vedno zatresel nasprotnikovo mrežo.
Na spisku nerazpoloženih je še ve-zist Stefano Stanich zaradi poškodbe gležnja, zaradi iste poškodbe je pod vprašajem nastop bočnega branilca Gorana Kerpana, odsoten pa bo brat Albert. (mar)
Gabriele Petracci (Kras)
fotodamj@n
Po uspešnem gostovanju v Oder-zu bodo košarkarji Jadrana ponovno nastopili pred svojo publiko, saj jih na Opčinah jutri ob 18. uri čaka tržaško-tržiški derbi proti moštvu Energylab Falconstar, ki ima v lestvici dve točki manj kot Jadran. Vzdušje varovancev trenerja Franceschinija je na višku, saj so zadali močnemu Tarcentu prvi poraz v letošnji sezoni in to kar z rezultatom 72:56. Falconstar računa letos na dokaj izkušene košarkarje in na nekaj mladincev, največ žog pa imajo po rokah starejši igralci. Na prvih štirih tekmah je bil v napadu zelo nevaren sedemindvajsetletni Colli (v povprečju 15 točk na tekmo), zagotovo pa bo morala Jadranova obramba paziti tudi na Be-nignija, Quargnala, Scutiera, na bivšega igralca Bora Luco Bonetto in na 40-letnega slovenskega košarkarja Dali-borja Petroviča, ki ima za seboj tudi evroligaške izkušnje.
Na drugi strani vlada tudi v Ja-dranovem taboru zelo pozitivno vzdušje, saj doživljajo varovanci trenerja Mure zelo pozitivno obdobje. Med tednom je ekipa tudi praznovala diplomo Boruta Bana v komunikacijskih vedah, zaradi njegovega študijskega uspeha pa bo Jadran treniral tudi danes, saj je včerajšnji trening nadomestilo praznovanje. Ne glede na to, so igralci Jadrana pripravljeni za jutrišnji dvoboj.
»Po uspehu v Oderzu so fantje še bolj motivirani. Zavedamo se, da moramo biti ambiciozni, ne smemo pa biti naduti. Nadaljevati želimo z delom, ki smo ga doslej opravili. Ne skrivam dejstva, da smo na papirju favoriti, imamo pa pred seboj nevarne nasprotnike. Zelo spoštujem Petroviča, čeprav je po mojem mnenju najbolj nevaren Marco Benigni. On je že vrsto let kape-tan in pravi lider ekipe. Primerjal bi ga s Sašo Malalanom, saj mu v ključnih trenutkih uspe »potegniti« soigralce za seboj,« pravi Jadranov trener Andrea Mura. (av)
D-LIGA - Sinoči: Sokol - Gori-ziana 64:80 (Gallocchio in Ušaj 15)
U Obvestila
KOŠARKARSKI KLUB BOR vabi na redni občni zbor ki bo v petek, 30. oktobra, na Stadionu 1. maja v Trstu v prvem sklicanju ob 20.00 in v drugem sklicanju ob 20.45.
primorski_sport
facebook 4
nogomet - Promocijska liga
Juventina in Primorec želita podaljšati serijo zmag
Danes v Bazovici derbi 1. AL med Zarjo in Sovodnjami
Juventina bo po zmagi s 3:0 v prejšnjem krogu proti tržaškemu SantAndrea-San Vito naskakovala novo zmago, že četrto zaporedno, in to zopet na domačem igrišču, kjer bo ob 14.30 gostila fojdski Ol3. Jutrišnji nasprotniki štandreškega moštva so lani še nastopali v elitni ligi. Po nazadovanju so v šestih krogih promocijske lige zbrali po dve zmagi, dva poraza in dva neodločena izida, ta pa v zadnjih dveh srečanjih proti Gonarsu in SantAndrea-San Vito.
Primorec je po zmagi proti Co-stalungi in zadnji proti Trieste Calcio osvojil šest zlata vrednih točk. Trebensko moštvo odhaja tokrat k Svetemu Ivanu v Trst, kjer se bo pomerilo s solidnim tekmecem San Giovannijem, ki je že padel v Štandrežu in nazadnje v Žavljah. Po vsej verjetnosti bo trener Biloslavo zaupal istim enajstim nogometašem, ki so že dva kroga povrnili nasmeh zaskrbljenim trebenskim navijačem, saj poškodovanim nogometašem se niso dodali novi, nihče pa tudi ni bil kaznovan.
Danes ob 15. uri v bazoviškem športnem centru se bodo v okviru 1. amaterske lige na slovenskem derbiju pomerili nogometaši Zarje in Sovodenj. Bazovski klub se trenutno nahaja na vrhu lestvice, goriška enajsterica pa ne preživlja dobrega trenutka, saj je zbra-
la že tri zaporedne poraze.
Zadnjega med temi je moštvo trenerja Samba doživelo proti Isontini, ki bo jutri z začetkom ob 14.30 gostila Breg. Bregovo moštvo se po zmagi z Isonzom z 2:1 (zadetka Jara Martinija in Mattea Pipana) nahaja na zlati sredini lestvice.
Še drugi slovenski derbi kroga bo na vrsti jutri v sklopu 2. amaterske lige na Padričah med nižje uvrščeno Gajo in vodilnim Primorjem. Srečanje so sprva morali odigrati že danes zvečer na pro-seški Rouni, nogometna zveza je naposled srečanje premestila na jutrišnjo dopoldne na Padričah. (mar)
Trener Zarje D. Vitulič
fotodamj@n
Domači šport Danes
Sobota, 24. oktobra 2015 NOGOMET
1. AMATERSKA LIGA - 15.00 v Bazovici: Zarja -Sovodnje
DEŽELNI MLADINCI - 17.30 v Repnu: Kras -Domio; 17.30 v Fojdi: Ol3 - Vesna KOŠARKA
C-LIGA SILVER - 20.30 v Trstu, Stadion 1. maja: Bor
Radenska - Pallacanestro DGM
D-LIGA - 20.00 na Proseku, Rouna: Kontovel - Cus
TS
UNDER 14 ELITE - 19.30 v Cordenonsu: Economy Rent - Bor
ODBOJKA
ŽENSKA C-LIGA - 20.30 v San Giovanniju al Natisone: Estvolley - Sloga Zalet
MOŠKA C-LIGA - 18.00 na Opčinah: Sloga Tabor - Pallavolo Buia
ŽENSKA D-LIGA - 21.00 v Reani: Rojalkennedy Libertas - Kontovel Zalet MOŠKA D-LIGA - 20.30 v Sovodnjah: Soča - Val; 20.30 v Fiume Venetu: Fiume Veneto - Olympia
HOKEJ NA ROLERJIH
A1 -LIGA - 20.30 v Monlealeju: Monleale - Polet Kwins
Jutri
Nedelja, 25. oktobra 2015 NOGOMET
ELITNA LIGA - 14.30 v Križu: Vesna - Virtus Corno; 14.30 v Carlinu: Cjarlins Muzane - Kras Repen PROMOCIJSKA LIGA - 14.30 v Štandrežu: Juventina - Ol3; 14.30 v Trstu, Sv. Ivan: San Giovanni - Primorec
1.	AMATERSKA LIGA - 14.30 v Doberdobu: Mladost - Aquileia; 14.30 v Šlovrencu: Isontina -Breg
2.	AMATERSKA LIGA - 14.30 na Padričah: Gaja -Primorje
DEŽELNI NARAŠČAJNIKI - 10.30 v Gorici: Pro Gorizia - Kras
NARAŠČAJNIKI - 10.30 v Torviscosi: Torviscosa -Juventina
NAJMLAJŠI - 10.30 na Padričah: Kras Repen -Cometazzurra (deželni); 10.30 v v Trstu, Sv. Ivan: San Giovanni - Kras (poskusno prvenstvo); 8.45 v Trstu, Ul. Petracco: Cgs - Zarja (pokrajinski); 10.30 v Štarancanu: Staranzano - Juventina (pokrajinski) KOŠARKA
C-LIGA GOLD - 18.00 na Opčinah: Jadran -
Falconstar
ODBOJKA
UNDER 17 MOŠKI - 11.00 v Gorici, telovadnica
Špacapan: Olympia - Fincantieri
UNDER 16 ŽENSKE - 11.00 v Sovodnjah: Soča
Olympia - Mavrica
ORIENTACIJSKI TEK
DEŽELNO PRVENSTVO (sprint) - Od 10.30 pri Bazovici (turistična kmetija Vidali), organizator ŠZ Gaja
odbojka
Zalet Sloga jutri zopet v gosteh
Po samozavestnem nastopu v Porcii, kjer so po slabem začetku izsilile peti set in se veselile prve prvenstvene zmage, se odbojkarice Sloge Zalet odpravljajo na novo gostovanje. Danes bodo v San Giovanniju al Natiso-ne merile moči z ekipo Estvolley, ki je prav tako kot odbojkarice trenerja Jasmina Čuturiča zmagala po petih se-tih na račun šesterke iz Trivignana. Zaradi službenih obveznosti bo odsotna Giulia Spanio, v začetni potavi jo bo nadomestila Maja Kojanec, članski ekipi se po na gostovanju pridružila tudi mladinka Agnese Bortolin.
Kontovel Zalet bo drevi gostoval v Reani. Domača ekipa Royalken-nedy je precej spremenila zasedbo. »Za nas bodo torej neznanka,« je dejala Veronika Zuzič, pomočnica trenerja. Zalet Kontovel bo igral brez poškodovanih Ilenie Cassanelli in Giu-lie Bressan.
veronika povsic
Visoko
intenzivni
treningi
Še pred kratkim aktivna od-bojkarica, ki je pred leti zastopala tudi barve Govolleya, je v prostem času dokaj aktivna rekrea-tivka. 28-letna Veronika Povsic je po zaključenem petletnem študiju na tržaški ekonomski fakulteti našla zaposlitev v Zadružni banki Doberdob-Sovodnje. Pred kratkim se je s fantom odločila, da bo več energij posvetila obnovitvi hiše v Gorici, zato je tudi zapustila redno odbojkarsko udejstvovanje, takoj pa je poiskala vadbeno alternativo.
»V službi veliko sedim, tako da po koncu delavnega dne se prav rada malo razgibam in sprostim. Nekaj časa sem brez sreče izbirala resnejšo alternativo običajnim trenigom. S kolegicami smo se naposled odločile, da poskusimo s tečaji v fitnesu novogoriške Magma X,« je dejala Povsiceva.
Nekdanja odbojkarica je izbrala dokaj zanimivo skupinsko vadbo: visoko intenzivni trening in body combat po novozelandskem vadbenem programu Les Mills.
Vadbi je Povsiceva tako opisala: »Visoko intenzivni trening je osnovan na intenzivnih krožnih vajah do 45 sekund, katerim sledi 15 sekund premora, nato zamenjaš vajo ali postajo, včasih uporabljamo tudi lažje uteži. Pri vadbi pa sodeluje največ dvanajst ljudi. Mogoče malo spominja na cross-fit. Body combat je cardio vadba, pri kateri črpa koreografija elemente iz borilnih disciplin kot so npr. karate, boks, taek won do, tai chi in muay thai. Vse skupaj je precej utrudljivo, okolje pa je nadvse primerno, lepo opremljeno in vadba je kakovostna. Treninge obiskujem dvakrat ali trikrat tedensko.«
Kot vsi rekreativci, ki ljubijo zdrav in aktiven slog življenja, je pozorna tudi do prehrane. Ne sledi posebno strogi dieti, rada je veliko zelenjave. V pomladnih in poletnih mesecih tudi rada teče, všeč ji je tudi kolesarstvo: »Lani sva s fantom kupila kolesi. Najraje se odpraviva na kolesarsko turo po Brdih. To počneva za užitek, sama pa trenutno ne razmišljam, da bi se posvetila večjim kolesarskim ali tekaškim podvigom,« je še dejala Goričanka, ki pozimi tudi rada smuča. (mar)
primorski_sport
¥ fcujitker
22 s°bota' 24- °kt°bra
2015
fotoutrip '15
Spančka!... Sedaj lahko
preberem čestitke!! «3
(NaMi)


Pošljite svoj posnetek na naš dnevnik direktno iz spletne strani preko rubrike Fotografije bralcev ali po elektronski pošti na tiskarna@primorski.eu (Fotografijo lahko
fOS Moro Samso
Ifl
Ivan t rinliii-/tinirjski Donijo - Ricmanje ^šol.i. 20/5-j 6 ta
Zadnji dan uvajalnic in počitnic s pričakovanjem novega šolskega leta ...
jt (Edda Pregarc)
. 1 iji ■■ «" ■-Ihuu
Etiiz^i
: jL"

r
.-J

g
-—Li i", ,
r, «1
□ar
L..-	. . ■ • iT
t -	■-	T^T"" 4
' ■

■v




... ■
Po Malem blejskem maratonu je čas za branje svežih novic ob kavici in kremni rezini. ■ (Martin in Mateja)
Bog Neptun bere Primorski dnevnik, Pomorski krst 2015, Elektro in pomorska šola Portorožn (Rok Sorta)
/
RADIO IN TV SPORED
Sobota, 24. oktobra 2015
23
RAI3bis
SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik, sledi Utrip evangelija 20.55 Sprehodi, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
RAI1
7.00 8.00, 9.00, 13.30, 17.00, 20.00 Dnevnik, vreme in šport 7.05 Parlamento Setteregioni 8.25 UnoMattina in famiglia 10.30 Buon-giorno benessere 11.05 Line Verde Oriz-zonti 12.00 La prova del cuoco 14.00 Linea Blu 15.00 Nad.: Legami 15.45 Sabato In 17.15 A Sua immagine 17.45 Passaggio a Nord-Ovest 18.45 Kviz: L'Eredita 20.35 Igra: Affari tuoi 21.10 Ti lascio una canzone
RAI2
6.30 Nautilus 7.00 Nan.: The Millers 7.20 Nan.: Due uomini e mezzo 7.40 Serija: Once Upon a Time 8.25 Serija: Heartland 9.10 Sulla Via di Damasco 9.45 Parlamente Punto Europa 10.15 Serija: Il nostro amico Charly 11.00 Mezzogiorno in famiglia 13.00 18.35, 21.05, 22.55 Dnevnik 13.25 Dribbling 14.00 Film: IK1 - Turisti in pe-ricolo (akc.) 15.40 Serija: Squadra Speciale Colonia 16.25 Serija: Squadra Speciale Stoccarda 17.10 Sereno variabile 18.05 Viaggi da record 18.45 90° minuto - Serie B 19.35 Avtomobilizem: Formula 1, VN ZDA, kvalifikacije 21.20 Serija: Castle 22.10 Serija: Elementary 23.00 Sabato Sprint 23.45 Rubrike
RAI3
7.15 Serija: Zorro 8.05 Film: I miserabili -Caccia all'uomo (dram.) 9.35 Film: I miserabili - Tempesta su Parigi (dram.) 11.15 Nad.: Doc Matrin 12.0014.00, 18.55, 23.50 Dnevnik, vreme in šport 12.3014.45, 17.20 Rubrike 14.55 TV Talk 16.30 Slang -That's sapore 17.25 Report 20.00 Blob 20.10 Che fuori tempo che fa 21.45 Ulisse - Il piacere della scoperta 0.10 Stelle nere
RAI4
21.10 Film: The Code (akc., '09, i. M. Freeman) 22.55 Sorci Verdi
_RAI5_
14.15 Capolavori della natura 15.10 Perù estremo 16.10 Cinque buoni motivi 16.15 Gledališče: Assassinio nella cattedrale 18.25 Novice 18.30 Icone 19.25 Come si guarda un'opera d'arte 19.55 Memo - L'agenda culturale 20.40 Rai Player 20.50 Ogni quadro racconta una storia 21.15 Gledališče: Cirque du Soleil - Delirium 23.05 C'è musica e musica 23.55 Ghiaccio bollente
RAI MOVIE
13.30 23.35 Roma Daily 13.45 17.40 Rai Player 13.50 Film: Una coppia alla deriva (rom., '87, i. K. Russell) 15.50 Film: Chasing 3000 (druž.) 17.35 Novice 17.45 Film: I numeri dell'amore (dram., '10, i. J. Alba) 19.30 Film: Audace colpo dei soliti ignoti (kom., '59, i. V. Gassman)
RAI PREMIUM
12.30 Serija: L'ispettore Gently 14.10 Cult-Fiction 14.35 Aktualno: Anica - Appunta-mento al cinema 14.40 Nad.: E arrivata la felicita 16.35 18.45 Stasera tutto e possibi-le 18.40 Novice 19.05 Rai Player 19.15 Nad.: Questo nostro amore 21.20 Nad.: Qualunque cosa succeda 23.50 Nad.: Amanti e segreti
RETE4
14.00 Pechino Express 16.40 Delitti in Paradiso 17.45 Novice 17.50 Charlie's Angels 19.25 Rai Player 19.30 Marvel's Agents of S.H.I.E.L.D.
TELEQUATTRO
6.30 Le ricette di Giorgia 7.00 Sveglia Trieste! 9.30 Ring 13.00 Rotocalco Adnkronos 13.10 Speciale volontariato 13.15 17.55, 20.25 Oggi e 13.2017.30, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 13.45 Voci in piazza 18.00 21.00 Qui studio a voi stadio 19.05 Qua la zampa 19.10 Tg Confartigianato 20.00 La parola del Signore 23.30 0.30 Trieste in diretta
LAEFFE
6.45 Media Shopping 7.35 Nad.: Due per tre 8.05 Film: Sing Sing (kom.) 10.45 Ricette all'italiana 11.30 18.55 Dnevnik in vreme 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportel-lo di Forum 15.30 Nad.: Monk 16.30 Nad.: Poirot 19.35 Serija: The Mentalist 21.30 Film: Il vendicatore - Out for a Kill (akc., '03, i. S. Seagal)
10.25 Chef Sara sulle Alpi 11.20 Jamie: Menu in 30 minuti 12.55 18.35 Il re dello street-food 14.05 Posso dormire da voi? 16.10 Film: De-Lovely - Cosi facile da amare (muzikal) 19.05 Bourdain: Cucine segrete 20.00 Storia segreta 21.55 Dok.: Connected - Ogni vita e connessa 23.10 Nad.: Xanadu - Una famiglia a luci rosse
CIELO
11.45 13.10 Studio MotoGP 12.00 Moto-ciklizem: VN Malezije, kvalifikacije 13.45 15.00 Cucine da incubo 14.45 Novice 16.00 17.00 MasterChef Italia 18.00 Ales-sandro Borghese - 4 ristoranti 19.0019.30 Affari al buio 20.00 20.30 Affar di famiglia 21.10 Film: Venere nera (dram.)
DMAX
23.15 Film: Murder at 1600 - Delitto alia Casa Bianca (triler, '97, i. D. Lane)
_CANALE5_
6.00 8.00, 13.00, 19.55 Dnevnik in vreme 7.55 Prometne informacije 9.10 Super Partes 10.30 Supercinema 11.00 Forum 13.40 Film: Sotto una romantica luna (dram.) 15.40 Nad.: Il segreto 16.10 Verissimo 18.45 Igra: Avanti un altro 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'invadenza 21.10 Tu si que vales
_ITALIA1_
7.15 Risanke in otroške oddaje 8.45 Film: Scooby-Doo e la leggenda del vampiro (anim.) 10.05 Film: Piccole pesti vanno in guerra (pust.) 11.50 Live a casa tua 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.00 Grande Fra-tello 2015 13.25 Šport 14.00 Film: Sherlock - Uno studio in rosa (krim.) 16.00 Film: First Strike (akc.) 17.50 Nan.: Mike & Molly 18.10 Nan.: Camera Café 19.00 Studio Life 19.20 Film: I Flintstones in Viva Rock Vegas (kom.) 21.10 Film: Percy Jackson e gli dei dell'Olimpo - Mare dei mostri (fant.) 23.20 Film: Astro Boy (anim.)
_IRS_
14.20 Film: Traffico di diamanti (akc., '97, i. C. Sheen) 16.00 Note di cinema 16.05 Adesso cinema
12.30 I maghi delle auto 13.20 Incidenti di percorso 14.15 Nudi e crudi 15.55 River Monsters 17.45 Affare fatto! 19.30 Unti e bisunti 20.20 Banco dei pugni 21.10 Inge-gneria impossibile 22.00 Come è fatto il ci-bo 23.45 La città senza l
SLOVENIJA1
6.15 Odmevi 7.0018.40 Risanke in otroške serije 9.10 Kviz: Male sive celice 9.55 Kratki film: Rebeka 10.10 Infodrom 10.20 Razred zase 10.55 Dok. film: Golica, zgodba o skladbi 12.00 Tednik 13.00 17.00, 18.55, 22.40 Poročila, šport in vreme 13.25 O živalih in ljudeh 13.50 Na vrtu 14.35 Potopisna serija: Vodni krog 15.00 Dok. odd.: Svet je majhen 16.00 Preuoske so stazice -Od ljudske do narodnozabavne glasbe 17.20 Posebna ponudba 18.00 Z vrta na mizo 18.30 Ozare 19.25 Utrip 20.00 Vse je mogoče 21.35 Nad.: Pogrešani sin
21.15 Film: The Hurt Locker (dram., 'OS, i. J. Renner)
16.30 Film: The Prestige (triler, '06, i. C. Bale) 19.00 Film: L'allenatore nel pallone (kom., It., '84) 21.00 Film: Bellifreschi (kom., '87, i. L. Banfi, C. De Sica) 23.00 Film: L'insegnante viene a casa (kom.)
_LA7_
7.30 13.30, 20.00, 0.45 Dnevnik 7.50 Vreme 7.55 Omnibus 9.45 Coffee Break 11.00 20.35 Otto e mezzo 11.35 L'aria che tira 12.45 Magazine 7 14.00 Kronika 14.40 Chi guida meglio? 15.20 Il boss dei comici - Redux 16.30 Serija: Ironside 18.20 Serija: L'ispettore Barnaby 21.10 Serija: Josephine, ange gardien
_LA7D_
6.201 menu di Benedetta - Ricetta Sprint 6.30 11.05 Cuochi e fiamme 8.20 17.10 I menu di Benedetta 13.1019.00 Chef per un giorno 15.25 Serija: Jane Doe 18.55 Dnevnik 21.10 Film: La chiave di Sara (dram., '10, i. K. Scott Thomas) 23.10 Film: Jacob il bu-giardo (dram., '99, i. R. Williams)
23.20 Film: Veliki večer (kom.)
SLOVENIJA2
6.55 Najboljše jutro 9.20 Alpsko smučanje: SP, veleslalom (ž), 1. vožnja, prenos 10.30 Dober dan 11.30 Na lepše 11.55 10 domačih 12.40 18.50 Alpsko smučanje: SP, veleslalom (ž), 2. vožnja, prenos 13.40 Polnočni klub 14.50 Biseri narodnozabavnih oddaj 16.15 Potopis: Kranjica v Kambodži 17.10 Dok. odd.: Več kot med 19.55 Avtomobilizem: Formula 1, VN ZDA, prenos kvalifikacij 21.05 Film: Srečneži (dram., '08, i. R. McAdams, T. Robbins) 23.00 Zvezda-na 23.40 Presenečenja 0.30 Odd.: Bleščica
_KOPER_
13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.40 Boben 15.35 Potopisi 16.05 Folkest 2015 v Spi-limbergu 16.40 Iz arhiva po vaših željah 17.25 23.35 Vsedanes - Aktualnost 18.00 O živalih in ljudeh 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 22.05 Vsedanes -Dnevnik 19.25 Šport 19.30 Jutri je nedelja 19.45 Avtomobilizem 20.00 Tednik 20.30 Festival istrsko-beneškega narečja 2015 21.00 Serija: Paquito 22.20 Dok.: Posvečeno Kopru 22.50 Vrt sanj
_POP TV_
7.00 Risanke in otroške serije 10.45 12.50 Tv prodaja 11.00 Film: Primite ga (akc.) 13.05 Slovenija ima talent 14.55 Film: Wallis in Edward (rom.) 16.55 Film: Trčeni profesor 2 (kom., '00, i. E. Murphy) 18.55 Vreme in novice 20.00 Gostilna išče šefa 22.00 Top 4 s Tjašo Kokalj 23.00 Film: 33 razglednic (dram.)
VREDNO OGLEDA
jI Sobota, 24. oktobra m La7d, ob 21.10
La chiave di Sara
Francija 2010
Režija: Gilles Paquet Brenner Igrajo: Kristin Scott Thomas, Melu-sine Mayance in Frederic Pierrot
Pariz, 16. julija 1942. Pariške jude aretirajo in zaprejo v zimski športni center, v pričakovanju na dokončno deportacijo v koncentracijsko taborišče.
Sara je stara komaj deset let in ko sliši, da se stanovanju, v katerem živi, bližajo vojaški koraki, zapre mlajšega bratca v omaro in mu obljubi, da bo nekega dne spet prišla ponj. Celih šestdeset let kasneje, novinarko Julio, sicer Američanko, ki pa živi v Franciji že več kot dvajset let vprašajo za reportažo o tem, kar se je zgodilo v tisti noči z judovsko skupnostjo v Parizu.
Julia tako izve, da je hiša v katero se seli točno tista, v kateri je leta 1942 živela Sara in pri tem je prepričana, da je tisto dekletce gotovo še pri življenju ...
KANAL A
7.25 Motociklizem: MotoGP, VN Malezije, kvalifikacije 10.05 ŠKL - Šport mladih 10.40 Serija: Odbita rodbina 11.35 Tv prodaja 11.50 Top Gear 12.55 Film: Iskalec talentov (kom.) 15.00 Serija: Goldbergovi 15.30 Film: Darovalci možganov (kom.) 17.05 Film: Dvojna igra (triler, '09, i. C. Owen, J. Roberts) 19.30 Nogomet: Prva liga Telekom Slovenije, Olimpija Ljubljana -Maribor 22.15 Film: Prave poteze (dram., '83, i. T. Cruise)
PLANET TV
10.05 Ameriški Top Model 11.00 Nan.: Sedma nebesa 11.55 Nan.: Vojaške žene 12.50 Serija: Hiša vaših sanj 13.50 Ramsay rešuje hotele 15.00 20.00, 21.15 Kmetija: Nov začetek 16.55 Bognedaj, da bi crknu televizor 17.55 Nakupuj in zmaguj 19.00 21.50 Danes 19.30 Planet kuha 19.50 Vreme in šport 22.00 Film: Sestre (kom.)
RADIJSKI PROGRAM
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Radioaktivni Casino; 9.50, 14.40, 18.50 Music box; 10.10 Prva izmena: Komorno popotovanje, sledi Music box; 11.15 Studio D - Pogled skozi čas, sledi Music box; 12.00 Ta rozajanski glas; 12.30 30 minut country glasbe; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Ne-diški zvon; 15.00 Mladi val; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Mala scena: Zora Tavčar: Švedska romanca - izv. radijska igra, režija Marjana Prepeluh; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (slovenski program)
5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50, 7.00 Kronika; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 8.00, 17.30 Pregled tiska, vreme; 8.40, 10.40, 15.00 Pesem tedna; 9.00 Sobota in pol; 9.10 Prireditve danes; 10.00 Torklja; 11.00 Ob enajstih!; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 15.30 DiO; 16.16 Svežemodra selekcija; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Legende; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Elektronika mix; 23.00 Za železno zaveso; 0.00 Nočni program.
RADIO KOPER (italijanski program)
6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vreme in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.40, 12.15 Pesem tedna; 9.00 Gostje tedna; 9.35 Appuntamen-ti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35, 13.00, 14.35, 19.00, 20.00, 20.30, 23.00 Glasba; 11.00 L'alveare; 12.30 Dogodki dneva; 13.35 Ora musica; 14.00 Slot Parade/An-teprima classifica; 15.00 Souvenir d'Italy; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Pomeriggio ore quattro - Hot Hits; 18.00 London Calling; 19.30 Večerni dnevnik - Rosso di sera; 20.00 La radio a modo nostro (enkrat na mesec); 22.30 Sonoricamente Puglia; 0.00 Nottetempo.
XPrimmki
~	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: ALEKSANDER KOREN Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2015 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2015 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643
Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6
KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
24
Sobota, 24. oktobra 2015
VREME, ZANIMIVOSTI
vremenska slika
Vremenska napoved
Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri.
Obsežen anticiklon, ki se razteza od Sredozemlja do Skandinavije pripomore k dotoku suhih severnih tokov. V nedeljo bo anticiklon začasno nekoliko oslabel zaradi prehoda ciklonskega območja nad severno Evropo. Nad Italijo bo zato v višinah dotekal ^nekoliko vlažnejši zrak.	j
Prevladovalo bo pretežno jasno vreme. Le proti večeru bo lahko na nebu nekaj visokih kopren. V najhladnejših urah se bo po nižinah lahko pojavljala kratkotrajna megla. Ob morju bo ponoči in zjutraj pihala zmerna burja, ki pa bo čez dan oslabela. V hribih se bo pojavljal temperaturni obrat. V višjih legah bo sorazmerno toplo za ta čas.
Danes bo jasno. Dopoldne bo po nekaterih nižinah megla. Burja na Primorskem bo povsod ponehala.
Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do 4, ob morju okoli 8, najvišje dnevne pa od 13 do 17, na Primorskem do okoli 20 stopinj C.
TOLMEC
O 5/17
H-'-'
TRBIŽ O
-1/17
CELOVEC
O2/9
KRANJSKA G.
O-3/17
O TRŽIČ
2/13
S. GRADEC
O 2/14
VIDEMO
3/21
ČEDADo^
4/20
KRANJ O
iS
CELJE
1/16 O
oRiCa N. GORICA 1ORICA ne/m
6/21 o 05/20
5/12
ATENE
";4/18?v
1947 - Niz zelo hladnih oktobrskih juter se je še nadaljeval. V Celju je bila najnižja temperatura -8,2 °C, v Žireh se je ohladilo do -7,8 °C, v Stari Fužini do -6,7 < °C in v Ljubljani do -3,7 °C. V Slovenj Gradcu so ob 7. uri zjutraj namerili -7,0 °C.
LJUBLJANA ¿23-5
O 5/15
DOSTOIN.	N. MESTO
06/17	3/16
KOČEVJE NX ČRNOMELJ
o
/
Jutri bo zmerno oblačno, prisotna bo visoka koprenasta oblačnost, ki bo občasno tudi gostejša in bo delno zakrivala sonce. V spodnji nižini bo v najhladnejših urah možna kratkotrajna megla.
Jutri bo sprva precej jasno, nato bo na nebu vse več oblačnosti, ki bo občasno tudi gostejša. Zjutraj in deloma dopoldne bo ponekod po nižinah megla.
S
TOLMEC
O 6/17
M
TRBIŽ O
4/15
/\ CELOVEC
°5/16
KRANJSKA G.
0-1/17
^	O TRŽIČ
-1/17
S. GRADEC
02/18
CELJE
1/18 O
VIDEMO
4/19

ČEDADo™
GORICA oN-<Í°RICA
7/19 O 04/18
KRANJO
LJUBLJANA
O 3/17
0OSTOJNA
0 0/18
N. MESTO
3/18 O
PORTOROŽ O
9/18
OUMAG
KOČEVJE V O ' > ČRNOMELJ O
Danes: ob 1.31 najnižje -38 cm, ob 7.49 najvišje 43 cm, ob 14.23 najnižje -34 cm, o ob 19.59 najvišje 31 cm. 2 Jutri: ob 2.11 najnižje -40 cm, ob 8.19 najvišje 50 cm, ob 15.02 najnižje -45 cm, ob 20.44 najvišje 36 cm.
OPATIJA„EKA
jutri
Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 17,3 stopinje C.
500 m...........16
1000 m...........14
1500 m...........11
2000 m............9
2500 m............7
2864 m............2
UV indeks bo ob jasnem vremenu sredi dneva po nižinah 3.
V Firencah odpirajo prenovljeni muzej katedrale
FIRENCE - V Firencah bodo 29. oktobra po prenovi ponovno za javnost odprli muzej katedrale. V njem je mogoče občudovati največjo zbirko floren-tinske umetnosti. Predstavljeni so slikarski in kiparski izdelki iz obdobja srednjega veka in renesanse. Prenova je stala 45 milijonov evrov, na približno 6000 kvadratnih metrih pa je predstavljenih okoli 750 eksponatov. Med njimi so mojstrovine umetnikov, kot so bili Michelangelo, Andrea Pisano in Lucca della Robbia. V muzeju bo mogoče občudovati tudi restavrirana Vrata raja Lorenza Ghibertija iz krstilnice ob florentinski stolnici in restavrirano Do-natellovo Marijo Magdaleno. Kot enega od vrhuncev razstave v muzeju izpostavljajo model stolnice Arnolfa di Cambia iz 16. stoletja.
V Veliki Britaniji odkrili najzgodnejši primer polifonije
LONDON - V Britanski knjižnici so odkrili doslej najstarejši primer polifone glasbe. Skladbo za dva glasova je med rokopisi Britanske knjižnice našel doktorski študent Giovanni Varelli. Zapisana naj bi bila v začetku 10. stoletja, gre pa za kratek koralni spev, posvečen zavetniku Nemčije Bonifaciju. Najzgodnejši praktični primer polifonije - glasbe, ki združuje več kot eno samostojno melodijo - je zapisan v notaciji, ki je obstajala še pred izumom notnega črtov-ja. Nahajal se je na koncu rokopisa o življenju škofa iz Reimsa. Novo odkriti liturgični napev, imenovan antifona, s še enim glasom za poudarjanje harmonije je bil najbrž zapisan okrog leta 900.
podnebje - Težavna pogajanja v Bonnu pred pariško podnebno konferenco
Odprtih vprašanj še veliko
BONN - V Bonnu naj bi se do sinoči zaključila zadnja podnebna pogajanja pred podnebno konferenco v Parizu, na kateri naj bi dosegli novi globalni podnebni dogovor. Vendar številne pomembne točke ostajajo odprte, temeljno vprašanje pa ostaja nespremenjeno: kako razdeliti odgovornost med razvite države in države v razvoju, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Delegati v Bonnu že ves teden poročajo o počasnem napredku. Njihovo delo je pripraviti primeren osnutek, na podlagi katerega bi voditelji v Parizu dokončali pogajanja in sklenili nov globalni podnebni dogovor. Ta dogovor naj bi prvič združil vse države - razvite in tiste v razvoju - pod eno streho z namenom omejiti dvig globalne temperature za največ dve stopinji Celzija glede na predindustrijske ravni. Prav tako naj bi pakt zagotovil pomoč najrevnejšim državam pri prilagajanju na podnebne spremembe in boju z njihovimi posledicami.
Močan opomnik, da gre zares, je bilo četrtkovo poročilo ameriških znanstvenikov. Ti so razkrili, da je bilo prvih devet mesecev letošnjega leta globalno gledano najbolj toplih, kar so jih izmerili. »Najbolj zahtevne teme ostajajo enake kot prej,« je za AFP v četrtek zvečer povedala glavna podnebna pogajalka EU Elina Bardram. Še vedno se namreč države vračajo k enemu in istemu temeljnemu vprašanju: kako razdeliti odgovornosti med razvite države in države v razvoju.
Podnebna pogajalka Južne Afrike Nozipho Mxakato-Diseko, ki zastopa skupino držav v razvoju G77, pa je včeraj zjutraj izrazila »globoko nezadovoljstvo«. »Ne morete si želeti, da skupine ne bi bilo, nismo neprijetnost, ki bi
Bodo svetovni voditelji sposobni pravočasno ukrepati proti globalnemu segrevanju, preden bodo arktični beli medvedi popolnoma shirali?
jo lahko ignorirali,« je dejala. »G77 in Kitajska ne bosta potisnjena na rob,« je bila odločna.
Osnutek podnebnega dogovora, v katerega so številne države v zadnjem trenutku vnašale svoja dopolnila, »ima veliko vsebine«, je ocenil prvi mož nevladne organizacije Greenpeace International za mednarodno podnebno politiko Martin Kaiser. »A procesno gledano je to nočna mora,« je poudaril. Razno vnašanje in brisanje teksta v osnutek je po besedah Kaiserja zavleklo postopek za več dni, če ne kar cel teden.
Prostovoljne zaveze zmanjšanja izpustov, ki so jih pred Parizom oddale številne države, so svet pripeljale bližje
cilju omejitve segrevanja na največ dve stopinji Celzija, vendar pa ne zadoščajo. Kako zapolniti manjkajočo vrzel, je izredno občutljivo vprašanje. Države v razvoju namreč niso pripravljene na dodatne zaveze, dokler jim bogate države ne obljubijo financiranja.
Ta denar naj bi bil namenjen njihovi lažji tranziciji od bolj umazanih tehnologij na čistejšo energijo. Prav tako bi ga države lahko uporabile za vzpostavitev obrambnih mehanizmov za odzivanje na podnebne spremembe.
Leta 2009 so v Koebenhavnu bogate države obljubile, da bodo državam v razvoju do leta 2020 zagotovile 100 milijard dolarjev pomoči letno. Kako za-
gotoviti ta sredstva in kateri viri so sprejemljivi, pa je stvar žgočih razprav. »Tukaj ne gre pričakovati čudeža glede financiranja,« je v Bonnu menila francoska podnebna pogajalka Laurence Tu-biana. »Najverjetneje se bomo s tem vprašanjem ukvarjali na koncu pariške podnebne konference,« je v četrtek zvečer dejala novinarjem.
Pritisk pred Parizom, kjer se bo podnebna konferenca odvila med 30. novembrom in 11. decembrom, se tako krepi. Prvič se bo tudi zgodilo, da bodo konferenco odprli voditelji držav, s čimer naj bi še dodatno podkrepili njen pomen. »Vse strani čutijo ta pritisk,« je povedala Badramova. (STA)
mehika - Alarm
Silovit orkan Patricia z vetrovi do 260 km na uro
CIUDAD DE MEXICO -Orkan Patricia je dosegel najvišjo, peto kategorijo, in se z vetrovi do 260 kilometrov na uro bliža jugozahodu Mehike, ki naj bi ga dosegel že sinoči ali kvečjemu ponoči. Mehiška vlada je razglasila izredne razmere v 56 obalnih krajih. V nekaterih so že včeraj dopoldne evakuirali prebivalce, zaprli so šole, zasidrali ladje ter odpovedali več notranjih letov.
Orkan naj bi dosegel Mehiko v zahodni zvezni državi Jalisco blizu države Colima. Na območju sta veliko pristaniško mesto Manzanillo in turistično naselje Puerto Vallarta, ki bi lahko bilo neposredno prizadeto, poroča francoska tiskovna agencija AFP, ki navaja mehiške oblasti.
Direktor mehiškega sklada za naravne nesreče Jose Maria Tapia Franco je povedal, da na območju živi 400.000 ljudi, da pa bodo lokalne oblasti odločile o morebitni evakuaciji. Nekateri kraji so se zanjo že odločili. Oblasti so zaprle šole v državah Jalisco, Colima in Guerrero.
Orkan bi lahko v zvezne države Guerrero, Michoacan, Colima in Jalisco ob močnih vetrovih s seboj prinesel deževje in morebitne poplave in zemeljske plazove ter do štiri metre visoke uničujočo valove.
Orkan je bil včeraj zjutraj 295 kilometrov južno od Manzanilla in se je gibal severozahodno s 17 kilometri na uro, so sporočili ameriški vremenoslovci, ki pozorno sledijo razvoju dogajanja. (STA)