Med revijami. — Splošni pregled.
319
so še in tipljejo. Zato naj gledajo na svoje prednike. Naši impresijonisti so nastopali, ko se je od vsiljivih in kričavih zunanjosti križalo in svetlikalo umetniško nebo, a niso se dali motiti, ampak sledili so verno umetniški vesti svoje individualnosti. Oni imajo še težji posel: dati stil ne samo našemu mladostnolepemu impresijonizmu, ampak tudi povečati in obogatiti umetniško vsebino. Čisto pravilno so — kakor Finci — posegli po narodnem umetniškem zakladu. A najti v tej mešanosti narodnega genija in etnofičnega barbarstva pravo pot, nikdar ne otopeti v okusu in čistosti, ki jo zlasti zahteva moderna linija, je velika težava. Najteže pa je sredi tega ma-terijala poudarjati vedno sebe in ne zamenjati svoje in narodne umetniške vernosti in sosebno umetniškoidejne vsebine z zunanjo nacijonalno kostumiranostjo.
Dr. Ivan Prijatelj.
Swiat s?owiariski (Svet slovanski), znamenita polska smotra,*) ki izhaja sedaj prvo leto v Krakovu kot organ tamošnjega slovanskega kluba, poroča v svoji četrti številki obširneje tudi o Slovencih, o slovenskem novinarstvu; naše strankarsko življenje pojasnjuje z najnovejšimi debatami o volitvah v veleposestvu ter nasprotnim stališčem, ki sta ga zavzela „Narod" in »Slovenec" napram Biankiniju; sploh, motri položaj južne Avstrije in balkanska vprašanja v okviru „naprednjaštva" in „katoli-cizma". — Posebno toplo pa piše o feljtonih, ki jih je objavil dr. Ivan Prijatelj v „Slov. Narodn" št. 72. si. o umetniški izložbi dunajske „Secesije". Čim bliže spoznavamo Slovence, pravi „Šwiat slowiariski", tem bolj se divimo, kako visoko v kulturi stoji ta mali narod. Ko bi taki feljtoni kakor Prijateljevi bili pisani francoski, zavzeli bi se za njih najbolj rafinovani sladostrastniki cele Evrope. Takega izvestja o izložbi se ne posreči citati v nobenem drugem slovanskem jeziku . . .
Dr. Fran Ilešič.
f Josip Juraj Strossmaver. Dne 8. aprila je zatisnil za večno blagohotne svoje oči veliki Slovan, dika med cerkvenimi dostojanstveniki, občudovanja vredni rodoljub in širitelj prosvete med svojim narodom, vzor-biskup Josip Juraj Strossmaver. Zatonila je zvezda in, žal, nastala je tema! Vsako stoletje ne rodi takih duhov, vsako stoletje ne učaka mož, kakršen je bil Strossmayer, in ne moremo se iznebiti neke tajne skrbi, ko se oziramo na jug in ne uzremo več njegove plemenite, od žarkega rodoljubja ozarjene osebe! Bodo li bratje Hrvatje čutili, kaj so izgubili? Dobro zanje, ako uvidijo to, dobro zanje, ako jih prešine zavest, da treba posvečati poslej vse sile enemu cilju, da treba poslej samozatajevanja in požrtvovalnosti, ko nima narod več velike zaslombe! — Nam Slovencem veliki rajnik ni bil tako blizu kakor bratom Hrvatom, a vendar se i nas polašča ob spominu na njegovo smrt skeleča bol, tudi nam se zdi, kakor bi nas bila doletela nenado-mestna izguba, in tudi mi  plačemo ob  bridki  zavesti, da njegovo  blago, ljubezni
') O tem novem glasilu poljskem in o sedanjih poljskih razmerah sploh nam je na razpolago iz veščega peresa zanimiv spis, ki ga priobčimo v eni prihodnjh številk našega lista.                                                                        Uredništvo.