389
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaja. Novo postavo zaslran časnikov je e. k. ministerski ukaz oklical 27. dan p. m., s kterim se dopolnuje tiskarna postava od 27. maja 1852. Ta postava zapopada 4 razdelke. Pervi razdelk prenaša po smerti založnikovi, če nima vlada kakega pomislika nad tem, pravico izdajanja easnikovega njegovi udovi ali dednikom; — drugi razdelk veleva, da opomin, ki ga je kak časnik od vlade dobil, zastara po 2 letih, ako ni bil v tem času vdrugič opominjan ali se ni sicer kakega pregreška ukrivičil; tretji razdelk pa ukazuje tole: če kak časnik kaj takega piše, kar je po nezvestobi kakega urednika zvedil ali kar semu je po kaki drugi kazni podverženi poti povedalo, zapadeta vrednik in založnik, če ne imenujeta tistega, kdor jima je kaj takega povedal in se tedaj ta sam sakaznovati ne more, tudi takrat kazni po §. 39. in 40. tiskarne postave, če tudi v časniku pravita, da je to, kar povesta, le pravlica. (Kazen ali pokora po §. 39. je pa zapor (arest) od 14 dni do 3, v časih tudi do 6 mescov ali pa kazen na d n ar jih od 50 do 500gold.);— če ter ti razdelk pa določuje ravno to pokoro tudi takrat, če časnik neresnične reči ali  izmišljene ali v svojem zapopadku prever-
žene ali po krivem tej ali uni osebi, tej ali uni oblastnii (gosposki) pripisane reči — čeravno le po govorici družili naznanja, in če to samo na sebi tudi vsled splošne kazenske postave ni kazni podverženo, pa vendar utegne tega ali uncga žaliti ali ga smešnega narediti, ali vladarstvo, cesarsko oblastnijo (gosposko) ali službino čast kake posamezne gosposki ne osebe kakor koli osramotiti, ali očitni mir in red nevarno zdražiti ali zaupanje do vlade kratiti. — Kako ojster je za časnike ta 4. razdelk, vsak na pervi pogled lahko vidi brez vsega komentara ; najhuje je pa to, da pri takih nenatanko omejenih odločbah vredniki ne vejo vselej, kdaj da prestopijo mejo zapovedi, ker marsi-ktera reč se da za pregrešek šteti, ako je časnik v rokah kakošnega sovražnika njegovega. Očitno je, da vsled te postave bojo mogli časniki zlo molčati. Ali je pa to tudi za deržavni blagor dobro, ne vemo. —
—  Dvema dunajskima časnikoma „Neueste Nachrichten" in „Pressea je dos«l po c. k. policii že pervi opomin.
—  Deržavni zakonik od 3. t. m. naznanuje 10. novembra v Ziirich-u podpisano pogodbo (traktat) med avstri-jansko in francozko, in med avstrijansko, fran-cozko in sardin s ko vlado; vse te pisma so natisnjene v izvirni francozki besedi, kteri je pristavljena nemška prestava. — Poglavitni oddelki teh pogodb so našim brav-com že iz poprejšnih listov znani.
—   Ker so tri leta pretekle, kar so po vseh deželah našega cesarstva ljudstvo šteli, in ker se ima po postavi to vsake tri leta ponoviti, se bo prihodnje leto 1860 to spet zgodilo.
—   Cesarski ukaz od 29. nov. preklieuje staro postavo, po kteri je mogla vsaka judovska ženitev, da je bila veljavna, od ces. kresije dovoljenje dobiti. Ta postava nima po tem ukazu odslej nikjer v našem cesarstvu veljave več.
—    Zastran prenaredbe zemlji snega davka, za ktero je, kakor je našim bravcom znano, posebna komisija določena, ki bo svoje delo 15. dan t. m. začela, se po verjetnih naznanilih sliši, da se bo morebiti podlaga, po kteri se je dosihmal gruntni davek določeval, vsa druga naredila; namesto ta davek meriti po katastru, kteri je napravljen po tem, koliko donašajo po-samne zemljišne parcele (njiva, senožet itd.) dohodka, se bo morebiti vpeljal davek po katastru, kteri bo cenil vrednost zemljiš (Realitatenvverth-Kataster), pa ne enkrat za vselej, ampak po presodbah od časa do časa. — Dohodki ni davek (Einkommensteuer) se bo nek vredil po čisto novi osnovi. V tej komisii, ki bo pre-vdarjala davkovske reči, bo sedelo tudi 8 davku podver-ženih posestnikov iz nemških, slovanskih in ogerskih dežel našega cesarstva.
—   Vodstva zalog zemljišne odveze in deželne komisije za odkupljenje in uravnanje zemljišnih bremen bojo v po-samnih deželah našega cesarstva nehale biti, in že so te komisije razpušene v doljni Avstrii; njih opravila je prevzelo deželno poglavarstvo in s tem je prihranjeno vsako leto blizo 20.000 gold. v eni sami deželi.
—   Sliši se, da je do majnika odložena postava zavoljo vinskega davka deželnim poglavarjem vseh tistih dežel, kjer se vino prideluje, z naročilom poslana bila, naj si izvolijo komisijo zaupnih mož, in od njih pozvejo, kaj mislijo o prenaredbi te postave.
—   Goveja kuga, ki se je zanesla menda po poljskih klavnih volih celo do okolice dunajske, se je v Ga lic i i že tako razširila, da jo dosihmal že v 7 kantonih imajo.
Iz Prage. Visokoučeui prof. Purkvne bo 17. dan t. m. svoj 72. rojstni god praznoval. Starček, še zmiraj bistrega duha in nevtrudljiv v svojem poklicu, slovi po celem  svetu   kot  eden  izmed  pervih  fizijologov  dandanai^
390
njega časa, in Slovan z dušo 111   telesom je vsemu slovanskemu narodu  v čast in  slavo.
Iz Tiroljskega. Iz Inšpruka. Zdaj sta vendar dva iz laških Tirolov poklicana moža v zbor za posvetovanje srenjske postave v Inspruk prišla. Govorita pa le po laško, ker večina druzih zbornikov laški jezik razume.
Iz Ogerskega. Iz Peš ta. Pri tukajšni višji deželni sodnii je ravno zdaj pravda zoper nekega gospoda, kteri je obdolžen, daje s tremi ženami na enkrat v zakonski zvezi živil.
— Protestanti v Kežmareku se čedalje bolj ustavljajo zoper jim dodeljene pravice evangeljske vere, ker niso zadovoljni s tem, kar se jim je dalo, akoravno je iz-perva ves svet mislil, da bojo kaj zadovoljni.
Iz Laškega. Sedaj je vendar enkrat gotovo, da bo kongres, ki ima nalogo poravnati laške homatije. Vsak, komur je ta reč le enmalo znana, bo lahko previdil, da tako težkega opravila še noben kongres ni imel kakor ga bo imel ta, ki se bo perve dni novega leta v Parizu snidel. Avstrijanska in fraucozka vlada ste poslale povabila za ta kongres do 11 vlad, kterih vsaka naj ima po dva namestnika v zboru: eden izmed teh dveh naj bo minister unanjih oprav vsake vlade, drugi pa poslanec, ki ga ima vsaka vlada v Parizu. Sliši se po tem takem, da pervi namestnik avstrijanske vlade bo grof Rechberg, francozke grof Walewsky, rusovske knez Gorčakov, pruske žl. Schlcinitz; angležko vlado bo namestoval lord Palmerston; sardinska hoče poslati grofa Cavour-a, pa francozka vlada se ustavlja zoper njega; ali bo Cavour sli ne, se tedaj za gotovo še ne ve; papež bo poslal kardinala Anton i ni-1 a. Angležki časnik „Globe" piše, da ^angležka vlada ne gre z zvezanimi rokami v kongres in da se bo v njem vedla čisto samostojna". Od rusovske vlade piše po pismih iz Petrograda angležki časnik „Morning Post" tako-le: rLahko mi verjamete, da rusovska vlada zastran Italije še nič gotovega ni sklenila; tedaj se bo v kongresu ravnala kakor bojo okoljšine nanašale. Do avstrijanske vlade je rusovska vlada še zmiraj merzla, pruski pa je car nagnjen". V takih okoljšinah pač le sam Bog ve, kakošen bo konec kongresa. — Garibaldi je po „Triest. Zeitg." 26. nov. iz Genove kapitanu Baggio to-le pisal: 5)Z Vašo namero laške križarske vojske sem popolnoma ene misli; to je pravo, in se spodobi ljudstvu, ktero, naj velja kar hoče, svobodno biti želi. Kar pa jez nočem, je ime najvišjega vojskovodja (generalissimus-a). Vedite, da sem z Vami; to je zadosti. Ce me potrebujete, pokličite me; al potem se mora res začeti boj!" V Rimu so poslednje dni veliko ljudi zaperli, pa le tatove. Francozki mestni komandant je rimski policii naročil, naj potira vse postopače iz mesta, ki nimajo nobene službe; policija je popisala vse take in jih je naštela 2013.
Iz Milana 30. nov. Da je težko Lom bardom vladar biti, in da je v Milani od nekdaj gnezdo nezadovoljnikov, tega se tudi zdaj sardinska vlada vsaki dan bolj prepričuje. Mnogo strank je zdaj tukaj, in vsaka dela za svojo stran. Najmočnejša je stranka republikanska, kteri se pa sardinska vlada ne upa krepko na noge stopiti. Pokazala se je ta stranka najočitniše tisti dan, ko se je zvedilo, da je Garibaldi svoje dosedanje službe odvezan. Kakor blisk se je razširila ta novica po celem mestu in kmali je bil velik hrup po ulicah; upili so „Eviva Garibaldi!" — pa tudi marsikter glas „Eviva la liberta" in „abasso di tradi-tori" se je slišal v tem vpitji. Vojaki so bili oboroženi, ker bali so se, da zdaj in zdaj bi se ne začela kakošna pre-fcucija. Vendar je potihnil spet hrup, zlasti ker je vlada previdno ravnala in nobenega razsajača ni zapreti dala.
Iz Franeozkega.    Iz Pariza 30. nov.   „Moniteura oklicuje 3 pogodbe, ki so bile vZurich-u med francozko,
avstrijansko in sardinsko vlado sklenjene. — Zraven tega poterjuje, da so povabila za kongres včeraj bile razposlane vsem vladam, ki se bojo tega zbora udeležile.
— WN. Pr. Zeit." piše iz Pariza, da je cesar Napoleon zavoljo Laškega v sila hudi zadregi in da ne ve, kako bi se rešil iz te zapletke, ker se je ondi vse drugač ober-nilo, kakor je mislil in želel. Zato pošilja enega zaupnika za drugem na Laško, da bi pravo zvedil; pismom svojih opravnikov ne verjame več, celo svojemu zvestemu maršalu Vaillantu ne. ^Francozke oči", „francozke ušesa" pravi — pa z glavo maje, ko eno hudo novico za drugo sliši iz Laškega. 55A1 imate kraljaGaribaldi-tal. že narejenega?" je nek unidau svojega že vsega preplašenega ministra Wa-lewskegav vprašal.
Iz Spanjskega. Iz Madrida 1. dec. Vojska zoper Mar o kance se je vendar le začela. Vradni madriški časnik naznanja, da je velika truma Maurov včeraj desno krilo našega tabora poleg Ceute napadla. Divizija Praseveva je pa sovražnika nazaj zadervila. Maršal 0'Donnell je vojsko peljal. Mi smo zgubili 120 vojakov, sovražuik pa veliko več. Kar ima še španjske armade v Afriko iti, se bo ne-utegoma v Malagi, Algesiras-u in Kadiks-u na morje podala. — Tudi francozke ladije so že vojsko začele zoper Marokance. 25. novembra namreč so Marokanci iz terd-njave Tttuanske začeli streljati na francozko ladijo wBretagne", ki je memo te terdnjave jadrala. Admiral Jlomain-Desfosses je berž na to ukazal čveterim francozkim ladijam se ustaviti pred omenjeno terdnjavo in bombe spu-šati v a-njo. Kmali je utihnil strel Marokancov, ki so zapustili terdnjavo.
Iz Rusije. „Sev. Pč.a piše: Konec oktobra so se vernili duhovni misijonarji, ki so 10 let v Kini bili, iz Pekinga v Petrograd nazaj. Nobeno prejšnje misijonstvo ni na ondašnjem rusovskem pokopališču toliko svojih rojakov pustilo kakor to. Misijonarji pravijo, da Peking po nečimer-nosti Mandžurške vlade zlo zlo hira, in da ondi ni nič dobrega pričakovati.