Razne novicc * Novi prošt v Ptuju. Cesar je iinenoval ljutoraerskega dekana vl6. g. M. Jiurkovic. za prošta in mestnega nadžupnika v Ptuju. * Ilrvatje na]boljši H5ornar]i sveta. t,Fremdenblatt" slavi junaštvo hrvatsk h mornarjev i,n opozarja na izjavo angleškega momariškfega atašeja nasproti giavnemu uredniku ,,Fremdenblalta". Rekel rau je: Avstrijska mornarioa je najboljSa na svetu, Ni sioer velika, a nobena se ne more primerjafi z njenim moštvom. Ne zanikavam, da avstrijska mornarioa pre^ kaša angle^ko. ,,Agr. Tagblatt" prTstavi].a, da tvorijo mornarieo pred vsem Hrvatje in Slov<enci in da velja zato navedenima. narodoma pobvala angleškjega mornariškega atašeja. * Dr. Ivan Benkovič, drž. in dež. poslan.ec, sedaj na italijanskcm bojišftu, iiam piše: Iskrene pozdrave vsem iz laške meje, Iz mirne gorske vasice opazujem artilerljski dvoboj pred seboj^ do drugih vecjih spopadov pa tu Se ni prišlo, ker naše gore in naš' vojaki tvorijo r.eprodiren zid. Doma&e lludstvo je vzor zvestobe. * Fram6an odlikovan. V nedeljo dne 1.3. junija 1015 je bil odlikovan s srebrnim zaslužnim križcern s krario na traku hrabrostne svetinje g. Frauo Stern, narednik pri div. sanitetnem zavodu št. 22, vojna, pošta 48, za zasluge. Omeiijeni podSast .ik je Slov©n©c iu rodom iz Frama, Ca?t't''mo! * Novice za Primorce. Predsedn'(štvo tržaškega namestmštva uradu e zopet v Trstu, Tudi namestnik je tam in je le čez noč v Sežani. — 'Okraino sod šče v Kanalu ima sedaj svoj sedež v Grosupljem na Dolenjskem, * Nove določbe za uporabo žita in moke, Vlada je izdala novo cesarsko naredbo glede uporabe žita in moke za bodoče leto. PŠenica, resa, rž, Jecmen, ajda, turšica je vsa, ko,l::kor se je nažanje, pod zaporo, to so pravi, ž njo se srae razpolagati samo talco, kakor je v cesarski naredbi dolo^eno. V obfte ostane tako, kakor je bilo dozdaj.. Za delavoe In kmečke ljudi se nainerava dolocitt večja množina moke za uporabo na dan. Natancneje v pnhodnji števtlki, ko bomo imeli že naredbo v besedilu pred seboj. * Uradno določene cene za žito. Od vlade določeni komisijonar za nakupovanje rekviriranega žita plačuje v mariborskem okraju za pšenioo 41 K 50 v, za rž 33 K 50 v, za jeernen 30 K 80 v in za lepo suho koruzo 34 K. Najvišje cene za žito, katere je štajerska c. kr. namestnija dne 6, deoembra 1914 dolocila, in po katerih se je n. pr., pšenica pri prosti trgovini plačevala po 44 K, niso ve6 v veljavi. " Sedanje maksimalne cene za žito ostanejo v veljavi do 31. julija t. 1. Vse nove pridelke, razten tistega, kar bo kmetovalec za prihodnjie celo leto neob. hodno doma potreboval, si bo pris^^ojila uradna vojna žitna družba in ker vse kaž©, da bo Mošnja letina izborna, zato je že sedaj gotovo, da bodo nove maksimalne cene, po katerih bo imenovana žitn.a družba pridelke pokupila, zrsatno nižj(a. Kdor ima še sedaj rmpotrelKiO vsiiko zalog, naj jih pravočasnoi proda, če ne bo imel veliko izgubo in kdor bo svoje žito hitro omlatil in pred 31. julijem po stari eeni prodal, bo vsekakor več zaislužil^ kakor tisti, ki bo s prodajo odlašal, Prihodnje leto ne bo pomanjkanja In bo pravočasno vse tako urejeno, da nihSe ne bo mogel po oderuško špekulirati. * Se nekaj o rekviriranju žita. Po mnogih občinah za to določeni komisarj5l in komisionarji rekvirirajo žito. K temu si dovoljujemo nekaj opazk, katere bi naj upoštevali uradniki in Ijudstvo samo. Pred vsem se mora povdarjati, da se je popisovanje zalog žlta dne 28. februarja, katero je za pekviriranje merodajno, izvršilo z veliko n a g 1 i o o in zelo p o vrSiio. Km.et je moral naviesti, koliko kilogramov pšenioe, koruze i. t. d. ima v zalo;i. Vsak je navedel le p r i b 1 i ž n o množino ž;tne zBloge. In lahko se je zgodilo, da se je zmotM v svojo škodo, da je v©č povedal, kot je v rosnioi irnel. Torej ni čuda, 5e se' daj pri rekviriranju uima n t enega odvišnega zrna, ampak še za svojo uporabo premaLo. Naj to gospodje uradniki ujjoštevajo. Nadalj^ bl opozprili u,^adnlike, ki rekvirirajo, naj postopajo z ubogim kmečkim prebivalstvom pr';zanesljivo. Noben stan radi vojske ne trpi tollko žrtev kot ravno kniečko ljuclstvo, torej bi ne bi!o na mestu, ako bi se sedaj proti njemu preosorno postopalo. Končno pa priporo^amo kmečkemu ljudstvu, naj bo mirno. Komisarju pojasni, da r©s iiimaš iie trohe odviSne zaloge, da mora)š imeti žito za seme, za delavce i. t. d. in videl boš, da boš z lepo, mirno besedo več opravil, kot pa z drznim nastopom, s kletvijo, grožnjami i. t, dx Lepa beseda povsod lepo meslo najde! * Mlatilnlca deželne kmetijske šol© v St. Jurju za mlatev knietovalcem, Kakor je od vec strani slišati, prizadeva khetovaloejn mnogo skrbi posebno letošnja ralatev. Mlatev z ročnimi mlatilnSaami, Še manj pa mlatev s c©pci bo nemogoca, ker manjka delavcev, z motorj; na bencin in drugimi takimi tvarinami1 pn. ker jih primajijkuje. Z vitlom (gepeljnom) bio že še žlo, pa vendar bolj pofiasi in v zlo živine, katere tudi ni prevec. Žita se je več nasejalo kakor druga leta, pa oao tudi prav dobro obeta. Veliko zna biti ležeče na tem, da se žito miglo omlati in za Irg, pripravi, da pa to koiikor najmanj niogoče delavnih moči odtegne za druga enako nujna dela. Vpoštevaje te okolh nosti, se je ravnateljstvo deželne kinetijske šole v Št. Jurju ob juž. žel. o;tločilQ predlaguti za šentjursko kmetijsko šolo nabavo popolneje mlatilnice s parnim gonilom, ki naj bi, vsaj v okoliši; tudi drugiai kmetovalcem koristila, Dovolila se ]e nabava prevozae mlan tilne priprave s parno silo. S to bo mogoče na dan omlatiti okoli 3000 snopov, kar odgovaria prilicno G090 meterskim stotom zrrtja. Priponnfjti fe treba, da loci že stroj sam zrnje, pleve in slamo, da bo na razpolago tudi pnprava za vzdi,govanje u\ tresenje sla^ me, da odpade toraj mnogo drugega ciela, ki je z navadno mlatvijo v zivezi, Da se liajmlati in očisti 1000 meterskili stotov zrnja, to je približno od 77 "EaTziemIje (za 1 ha 2-3 hl posetve) s tem strojem, trebalo bo približno vsega vkup največ 200 delavskih mooi, med temi vecinoma ženske, ko bi trebalo za navadno mla_ tev najmanj 1000 čvrst h delavcev, N. pr. v 100 dneh popolnega dela bi se znalo nanilatiti G000—9000 met. stotov zrnja z 4800—7200 delavoev manj, kakor navadno. Ce še pomislimo, da sfroj žito tudi že o5:sti, da toraj odpade mnogo iiaknadi;ega dcla, moramo to napravo toliko višje ceniti, To dejstvo je prl sedanjih razmerah 'tako sila, važno, dai je prifeakovaii za to podjetje več zanimanja. Da se bo zamogel čas boljše razdeliti in porabiti, bi kazalo, da se Isti, kateri ima^ jo namen, da pusfe svoje žito na ta način omlatiti, zglašujejo kolikor mogo&e zgodaj.. Kjer dopuščajo oešte in mostovi dovoz 28 ra. stotov težkili strojev in je približao do 50. m. stotov zrnja za namlatlti, tam se znai mlatiti na mestu, manjši' posestniki ali taki z težjim dovozoai rnorali bi pa s^opje do mesta, ki bi bilo ugodno za poslavljanje strojev, voziti. Stroški za to mlatev se bodo še le v sporazumu z večjirai kmetovalci primeriiG določili, nftaJior pa ne. bodo isti presegali povprecnih stroškov mlatve z ročno mlatilnico, temveč bodo gotovo mnogo nižji, Pri prijavali bi bilo kaj dobro, da dotiSniki omenijo, ali jim je ljubša mlatev proti deležu (merici zrnja) ali proti gotovini. Priglašuje se pri ravnateljstvu deželne kmetijske šole v St. Jurju ob juž. žel. (Opomba, uredništva: Mlatilnice v St. Jurju ob juž. žel. se bodo lahko posluževali edino posestniki d^ela c©ljskega) in Šmarskega okrajaRadi izredcega pomanjkanja delavcev pa bi bilo želeti, da bi se take mlatilnice preskrbele tudi za druge okraje, predvsem za Mursko in Ptujsko polje, Sa^ vinjsko dolino, Posavje i. t d. Kaj ko bi v tem oziru okrajni zastopi sporazumno z deželnim odborom stoiili potrebn© korake in b? se z merodajriiHni Sinitelji posvetovali glede nabave parnih mlatilnic.) * Sejaito ajdo. Sejanje ajde se je že v mnogih krajih zelo opusiilo. Kmetj© pravljo, da ajda ,,ne stori" vec, da dobijo komaj semiie nazaj i. t. d. 'Glavni vzrok, da a]da dobro ne obrodi, je, ker se k strnišni ajdi ne gno-i. Poljedelski strokovnjaki pravijo, da se gnojenje nikjer tako dobro ne splalča kot pri ajdi, Pri sejanju ajde se torej drži teh pravil: 1. kakor liitro jeŠraerij rž ali pšenico požaiiješ, navozi vsaj nekoliko gnoja aa njivo, 2. zorji in posejaj ajdo kol'ikor mogoče hitro, ker pozna ajda racla pozebe in ne dozori dobro, 3. orji srednje-plitvo, ker ajda n-e požene posebu no globoko svojih koroninio. — Ce komu primanjkuje semenske ajde, na;j se obrne do soseda. Žetvene l.omisije naj skrbijo, da s*e bo po občinah poseialo letos kolikor mogoče mnogo ajde. Ako v katerem kraju popolnoma primanjkuje semenske ajde, se je treba obrniti na Zvezo gospodjarsldh zadrug (Genossen.sclialtsverband) v Eggeubergu pri Gradcu, * Setev poznega zelja. V prihodnjih dneh se zaene na Srednjem in Spodinjem gtajerskem saditev poznega zelja. Ako že pri yseh drugih setvah velja pravilo ,,Ne sejaj pregosto!" je to zlasti posebno važno pri zeljnat?h sajenkah, ici nridejo potem na prosto polje. Ako so rastline gosto nasejane, se stistksaio, vse silijo na dan in postanejo s^eda, klar je naravno, dolge in tanke. Take sadike rastejo pri ne posebno ugodnih vremensluh razrneralli le poCasi in mnogokrait zelo slafoo, veckrat nastanejo vrzeli, ki se morajo pozneje zopet izpolniti. To pa daje mnogo več nepotrebnega dela. Kolikor mogoče redko sadi seljnate sajenke in iz gost?h vrst vzeti sadike, ki se presadiio ali dva ali tri tedne stare semenke v posebno gredo. Tu postanejo steblaste in jedrnate ter rastejo zaradi svoje vecje odpornosti in bogatejših korenin hitreje in enakomerncje. Pregosto nasajevanje je pa velika napa,ta pri saditvi zelja. Tega bi se monali posebno letos kolikbr mogoce izogibati, Iz vsakega semuna mora zrasti. uporabna rastlina in iz vsake sajenke velika zeljna glava. — Kdor še ima kaj prostora, n;aj še do konca mesca junija sadi zeljnate sajenke. * Oddaja za vojno službo nesposobnlh koni. C. in kr. vojno ministrstvo je odredilo za 6ete v.\ druge zavode v domovini, da se raorajo od sedaj naprej odbirati za vojno službo n©sposob:ii konji ako je raogode premestiti konjo, k; pridejo k pregledovanju, y prihodnjo stalno konjsko bolnišnico, brezplafino, ozfiroma samo z majhnimi stroški (torej peš), brezpogojno potom stalnih konjsklih bolnišnic. S tem se naj onemogoci prekupovanje teli konj in se naj zlasti proskrbi več konj za poljedelstvo. Samo v onih krajili, kjer bi se morali prevažati taki kon.ii v konjske bolnišnice po železnici (pri raadalji 6ez 30 km, oziroma iz kakega drugega uteineljonega vzroka), se mora vršiti odbiranje,1 kakor dosedaj, potom licitacije. K lici_ taciji je pripustiti samo prošnjikc, kl se morejo izkazati z uradiio izkaznico, da so morali radi sedanje vojne oddati konje z razvidnicarai (vppežene vozove) vojni upravi in da potrebujejo konje za Iastno uporabo pri poljedelstvu ter v industrijskih in obrtniti obratih. Od konjske licltacije j© brezpogojno iž!klju6lti.'konjske trgovoe, oziroma prekupovalce* Kdor želi kupiti te vojaške konje, naj se obrne po svoji obeini na okrajno glavarstvo, odkoder bo dobil potrebna pojasnila. * Zetveni dopusti in odpusti vojaškili oseb. Z ozirora na veliko gospodarsko važnost, da se pravočasno opravijo vsa žetvena dela, je vojno ministrstvo nanovo sporazumno z domobranskim ministrstvom odredilo, da dobe vojaške osebe, ki se ne naliajajo na bo'iš6u, žetvene dopuste. V posebriih izjemnih slučajih bodo trnli vojaške osebe za čaisovno. oanejenoi dobo oproščene od ČrnovojniSke službe. Nadalje se je odredilo, da bo moralo tudi vojaštvo pomagati pr!i žetvi. Iz ponovne objave se razvidi, da polaga vojaSka uprava veiiko važnost na to, da se žetve redno izvršijo. * Vinogradi zelo lepo kaže]o. Po nekaterili kraj;h sioer nasta\tek grczdja ni biil poaeb.o obilen, a ugodno vreme zadnjih dni je pripomog'0, da je trs ta. ko lepo ocvetel, da se grozdje ni osulo, ko je v casu trsnega cvefja bilo vetrovno ali daževno vreime. Pričakovati je zelo ugodne- vinskie letine. Trs je ocvetel skoro 14 dni poprej kot clruga leta, * Tržne cene v Gradeu. Ueteli voli 256 do 280 K, srednje debeli 232 do 252 K, suhi 210 do 228 K; debele krave 232 do 248 K, srednje debele 168 do 208 K, suhe 152 do 161 K; biki 216 do 2(30 K, mlada živina 201 do 250 K; teleta 250 do 280 K, izjemoma 29(1 do 300 K; mlade svinje 300 do 370 K, debiele svinje 352 do 360 K, srednje dcbele do 0, mes. © svinje 350 do 300 K; ovoe 150 do 180 K. (Pri goveji živini veljajo cene za 100 kg žive teže, pri teletih, svinja^ in ovcah xa 100 kg mitve teže.) Seno 100 kg: sladkr 9 do 11 K, kislo'8.00 do 10.00, slama 8.00 do 9.00 K; pšenica 41.50, rž 3;>.5O, ječmen 30.80, koruza 40 proso 50 K, oves 27.30 K. ajda 60 K, Hžol 90 do W K, grašiea 180 K do 200 K, kča 200 K, proseor pšono 100 do 140 K, pftonični zdrob 120 K, koruziv zdrob 68 do 96 K, ržena moka 64 K, pšonicna mck* št. 0 96 do 118 K, št. 4 80 do 90 K, Št. 6 (črna) 6: do 72 K (100 kg). Jajca koraad 12 do 14 v, krompv 20 do 26 v 1 kg, mleko 32 do 34 v liter. * Nova odredba glede cest. Na podlagi odioka armadnega poveljstva naše annade, ki se bori zoper Italijane, z dne 10. junija, je štajerska c. kr. namestnija izdafca strogi ukaz, da se mora povsod skrbeti za to, da so oeste pripravr.© za prosti prom©{ vojaSkih pošiljatev vseh vrst,. kakor tudi za vo'aške avtomobilo. V tcra oziru se morajo odslej cesIno-poLcijske dotofebe strogo upqštovati. Ker se vrši promet tudi po noči, se mora skrbeti, da se prometni zadržki, kateri se po dmevu ne morejo odstraniti ali ki iz drugih važnih razlogov morajo ostati tudi po no6i n. pr. cestne zgradbe, plazovi, zatvornioe pri mitnicah in železnicah) dovolj raofino in primerno označijo s potrebnimi varnostnimi znamenji, posebno s svetilkami. Namestnija ;© naročila podpejenim oblastim, naj strogo pazijo na to, da bodo vozovi na cestah po noSi dobro opremljeni z gorečimi svetilkami. Iz vojaških ozirov je še nadalje prepovedana naprava svetilnih znamen.i (signalov). Za mesta velja nadalje strogo dolofiilo, da se mora vozitl v©dno na Iievi strani ceste in se mora tudi na levo izogibati. Kdor se ne bo držal strogo {eh odredb vojaške oblasti in namestnije, se bo strogo kaznoval. * Kovačl podražijo svoje izdelke. Na zborovar.ju zadruge kovačev v Gradcu se je sklenilo, da se eene za kovaštee izdellke podražijo in se za kovaško dek) sploli nastavijo višje cene. kovaški moistri utemeljujejo svoj sktep s tem, da so se zadnja leta cene živilom in kovaškirn potrebSlginara dvfignile zia 150%, plaftila kovaškim pomoenikom pa so se povrišaUa za 100?;., med tem, ko so kovaSi cene svoiim izdeikom in svojemu dehi dvignili komaj za 20%. * 42 do SOletni grnovojnlki, ki so bilivojaki, ne bodo klicani k prebiranju. Naš domobranski minister baron Georgi je dn© 22. junija izjavil nekiemu cxlposlanstvu, da 42 do 501etni črnovojniki, ki so svoj 6as služili pri vojakih, ne bodo klicani k prebiranju, ainpak bodo morali kar brez prebiranja iti pod orožje. Se le pri vojakili se bodo ti črnovojniki zdravniško natančno pre"skali. * Mura zastražena. Ker je na Ogrskeni kolera, je na Murskcsn polju Mura za prehod zasiražena. * Prostuvoljni strelci — orožnikl. Ker se |c ranogo orožnikov vpoklicalo na bojišfie in clruge vojaške varnostne službe, so se posamezTiiin oTOžniiškim postajam na deželi pridelili kot pomoCiniki prostovol]ni strerci. * Stroge obsodbe vojaškega sodišča. Dne 15. junija je bil v Ptnju pred vojnim sodišftem obsojen vo. jaJc 17* pe^pollka Valentin Sporer v smrt na visli<^ah, ker je dne 31. maja po noči v Žabjaku prt Huju v družbi z nekim Kokolom napadel starega posestnika J. Markeža in ga oropal 144 K, ure in nekaterih drugih predmetov. Vojaški povelinik ]e obsodbo na vislioe spremeni.1 v simrt z ustrelitviio. Sporer je bil dne 18. junija ob 5. uri 15 minut na dvorišču pionirske vojašnice u s t r e 1 j e n, — Ključavnicar 'Nikolai Nadasti v Kapfenbergu Je bil dne 21. junija v Gradcu obsojen na smrt, ker j© dne 6, junija vi Kapfenbergu v neki gostilni zakli,cal ,,Eviva Italia!" Vo^aški poveljnik je smrtno obsodbo spremenil v 151etno težkn ječo. — TopniSar Rmdolf Ulrioh je bil v pondteljek dne 21. junija v Gmdcu obsojen na smrt, ker je ube- žal iz voiaškega zapora. Vojaški poveljnik je smrt.n; kazen spreme,,il v 18Ietno poostreaio ]ečo. * Za oslepele vojake. Sveta vojska za Kranjsko vabi vse dobrohotne Siovenoe, da s© z ozirom ni; ta,fiedeiiski praiznik sv. Jiameza) Krsl^.iikav za,SSlni|ka abstiaentqv, prihodnjo nedeljo dne 27. t. m. zdržijo opojnih pijač in prihranek daruje'o za oslepeto vojake. To je aeJo hvalevreden pnedlog, ki je tembolj 6asu pnnieren, ker se je bati, da bode vsled bojev ^ kršnih južnih gorah v>eč oslepelili' vojakov kakor na mehkih galiških tleh. Skoda, da ,,,svete vo.;ske" niso za nabiranje darov razposlale položnic. Zato je treba, da si sami pomagamo. 'Merodajni krogl naj ljudstvu priporoč.jo lepo misel in morda tudi poskrbijo, da se denar res zbere. Na Slovenskem š.ta"ierju sc naj zbrani de:;ar odpošije naravnost v Gradec na namestništvo, kateremu se naj nanien uatančno označi. Nabiralci morajo imeti kajpada oblastveno dovolienje. Pozor! ,;Grazer VolkjsbMti" poroča iz poš,tn'h krogo\% da prihajajo na muoge slovenske kmete dopisnice od njihovih v Rusiji ujetih sinov, ki sporočajo starišem, da naj pošljejo denar na to ia to adreso. Dopismoe so pisaiie z. enako pisavo, v lepi pravilui nemščini. Poštni krogi donvievajo, da gre za goljufijo, zlasti ker dopisnice nimajo nikakega pecaia ruskih oblasti, Menimo, da bi bilo v prvi vrsti potreb;,:;: da preižčejo celo zadevo naše obiast'. Ce dopisnice nimajo pečata ruske cenzure, oziroma ruskih oblasti — kako pa pridejo v roke liaših ljudi^ Zakl]učitev podaka na ljudskih šolali. Naučiic ministr.stvo je naz:;anilo stajerskcnm deželnemu Solskemu svetu, da se oaj prdšujam starišev, ki želijo predfiasno zaključitev ljudskih šol, oz^roma predčasa: izstop ufencev ia šole, ugodi. Gre se pred vsem za to, da se otroci, ki so nad 10 let stari, pritegnejo Iabkemu poiiskeinu delu. s C. kr. gimnazija v Mariboru. Vstop v I, razred za leto 1915-16. Vpisovalo se bo za I. razred od dne 22. do dne 27. junijav jvsak1 dan od 11. do 12. ure dopoldne v piaarni gimjnazijskega^ ravnateljstva. Vpisovanje se more izvršiti tudi pismono po pošti, ako se pošlje raivnateljstvfu zaanje šolsko spricevalo Cnaznj^nilo) in krstni list. Sprejerani izpitl se bodo vršili dne 28. junija. Učenci se zberejo dno 5410. ure dopoldne pred _gimnazijsik!im poslopjem. Pristojbin ni plačati nikakih. Glede sprejemnih izi^itmr v jeseni (v septembru) s© bo pravočasno objavil razglas. Maribor. Vpisovanje za I. letnik je na ucitelj? šcu žolskjih sester v Maribtoru za šolsko leto 1915-16 dne 28. junija, oziroma dne 15. septembra, od 8. do 12. ure dopoidne. Sprejemni izpit v prvem terminu se začne dne 28. junija, ob dveh popoldne, v drugempa dne 16. septembra. Za pripravnico, mežčansko šolo, vadnico ter otroška vrteca je vpisovanje dne 15. septembra. * Maribor. Zadnh 6as se občrt.o opaža, da kmečko prebivalstvo vedno manj živil prinaša in privaža na trg. Za ta je iskiti dva varola: Prvič seda] vedno bolj prlmanjkuje vsakovrstnih živil tudi na deželi pri kmet;h-proizva.iabih, na drugi stran.i pa postaja'o razmere na mar.borskem trgu s časoma take, da se n ti ni euditi, če kmet svo.ia od\iš,a živ la raje kani drugam proda ali uporabi doma, n©go da bi Jih zapeljal v Maribor. Ce kmet z ozirom na splošno dragmjo m pomanjkanje delavoev oeno svojim pridelkom nialo dvig"ie, nasta:>e splošen a veci .oraa n©opravi6en lirum in šum nied nekaterlmi obžskovalci manborslce,ga trga, Tako smo n. pr. opazovali v soboto di:e 19. junija v Koroški ulici zanimiv slučaj. Kmetica Ekart od St. Janža na Dravskem polju je pripeljala na trg. ker je imela tudi neke druge opravto v 'Mariboru, voz krompirja. Kakor nam je zadrjev^ala, se plačuje krompir merica na dorau sedaj po 1 K 30 v in še vir š:e; toliko plažuje zanj tudi vojaštvo. Ker knnetica n bila pouoena, da je mariborski magistrat doloeil 1 K kot najv'žjo ceno zia merico krompirja, je istega pro clajala po 1 K 30 v. Kar naenkrat pa se je zbrala krog vozu truma ljudi, ki so zafieli kri,p.ati nad našo krnetico ia uastal j© vik in krik. Policiiski stražnik je prijel kmetico in jo tiral na magistrat. Voz je ostal brez varstva, a krompir je pridno izpiajal z voza. Ko se je koietica 6ez nekaj časa vsa razbarjena vrnila z magistrata, je mprala na polipa%vo povele prodojati krompir raerico po 1 kroni. Zdi se nam, da bi bilo priporoCati, da bi policijski stražniki, 6e že mora,;o ulogo kmetico odtirati od voza, morali vsaj postaviti pr.' vozu kako stražo, da zasebno "metje ne bo trpelo škode. * Maribor. Franc Golob, uradnik v 'deželni bolnišnici v Mariboru, se je kot vojak artilerist bojeva.1 v trdnjavi Przemysl. Cele mesce ni bilo noberega glasu od njega. Družina je že bila v strahu za njim. Nekateri vojaki, ki so se vrnili s severnega bojišCa, so tudi prav41i, rJa ]e Golob padel zadet od šrapnela. Dne 18. junija pa je njegovlaj žena dobila od svojega moža( dve dopisnici iz mesta Merw (izhodno ocj Kaspiškega morja) v Transkaspiji, Turkesfam v Aziji. Od tam piSe svojim domaCim: Draga ženka! Niajprej Te iz srca pozdravim m poljubim, 111 istotako vse otroke, ter upam, da bodeš te vrstice gotovo v roke dobila. Pišem skoraj vsak dan, ampak razmere in neizmerna oddaljenost sp take, da dvomim, če doseže vsako pisir.o svoj cilj. Natancneje žalibog se ne smem izraziti, za;dostuje :Ti nlap, da sem Šo živ in da gojim jedino le željo, biti zopet združen 7, Vamij ljubi moji! Vse drugo bode Bog j-omagal. Za to pa no pozabite mene v molitvi, ki stremira in* hrepenim za Vami v daljni Aziji. Vroičina narašfia že do 40 stop. R. — Na flrugi Sopisnici pa: "Merw, dne 12. 5. 1915. Draga ženka! Upaim, da si že katero mojih dopisnic prejela, kar bi me vsaj toliko pomirilo, da veste, da sem še pri življenju in da mislim noč in dan na Vas. Bog daj doživeti tisti Dajdastni trenutek, ko se vrnem v VaŁo sreidino; vefeje sre^e si ne želim. Pri Tebi bodem si zdravje gotovo okrepil, prepricaai, da me bodeš gojila kot zvesta ljubljena žena. Ostanite mi zdravi, dokiler se ne vfdšmo. Poljubim Tebe in otroke Tvoj Te ljubeči mož Frajic — Golob je rodom iz Št. Janža na Dra,vskem polju. * Maribor. Vr torek dne 22, junija je v rezervni bolnišnici št. 1 umrl vo.ak 73. pešpolka Andrej VejhL Urarl je za jetiko. Rajni s© je udeleži.l" bo^ev na severnem bojišču. Pogreb se je vršil v eetrtek popoldne. * Maribor. Od rianes naprej bo na progi Maribor—Ljubljana ter med Prajgarskim in Budimpešto  vozilo zopet več rednih vlakov. Ko dobimo natančni vozni red, ga bomo objavili. * Ruše. Gospod Alojzij Glaser, Jd je bil zopet 4 tedne v preisikovalnem zaporu v Gradcu, je zopet prost. * Sv. Marjeta ob Pesnici, Zašel se je nekam 23 letni Franc Kočjaš, Revež je božjasten, srednje v©likosti. Kdor ve zanj, naj to javi obcinskemu uradu Vos©k. * Jarenina. Na sevorpem bojišču je dne 12. junija padel, od sovražne krogHe naraviiost v sroe zadet, stotnik 47. pešpolka, tukajšnji rojak Fie-rdlnand Ornik. Rajni je bil edini še ziveči sin gospe Ane Ornik, bivše spoštpvane gost.lnicarkie iu posestnie© v Jarenini. Star je bil 32 let,. Paidli se tudi v vojaški službi kot stotiiik ni sramoval svojega slovenskega rodu, ampak je s svojimi podložniml rad govoril v mili miitierinščini. Pokopan je bll v gališki vasi Potoczyska v poseben grob, od!koder ga bodo pozneje prepel^ali v Jarenino, Naj mu bo tuja zeinl]a lalika! St. lij v Slov. gor. Tukjajšnji gostilničar in trgovec s sadjiem Janez Polak je dobil te dni s severnega bojišča poročilo, da je njegov edini sin Ivan, ki je bil letoštfijo pomlad kot črnovojnik prideljen armadi, padel, aadet od ruskega Šrapnela. Padli je bil miren, povsod spoštovan in ljudomil mladenič. Naj mu bo tuja zemlja lahka! Globoko potrtim roditeljem pa naše sožalje! Naj ju tolazi zarvest, da ie njun sin Ivan kot junak žrtvoval svoje mlado življenje za cesarja in domovino! Sv. Jakob v Slov. goricah. Iz> ruskega ujetništva se je po devetih metecih oglasil Feliks Dokl in kakor piše, je zdrav in se natoaja v mestu Skotovo. Pismo je da..fir)ano od dne 26. februarja in je došlo y roke domačim dne 1. junija. * Sv. Jurij v Slov, gor. Tukaj se je za vojne namene nabralo: 149 kg bakra, 75 kg medi, 10 kg fcositra, 29 kg einka, 13 kg svinca, 14 dkg srebra in 5 g zlata. * Sv. Jurij v Slov. goricah. Peter Zemljič, viničar v Partinju, se je oglasil iz ruskega ujetnlštva. Zemljič piše svoji ženi Elizabeti. da je ujet in si želi skorajšnjega svidenja. Sv. Bolfcnk v Slov. goricah. V ob&ini TernovSkia ves se vrši dne 30. junija velik živinski sejem. Z dovoljenjem namestnije smejo tudi posestniki iz sodnega okraja Sv. Lenart v Slov. goricah prignati svojo živino. Pričakov;at'i je mnogo kupcev. Posestniki, priženite veliko lepe živine na ta sejem. * Sv. Jurij ob Ščavnici. Ivan 'Mir, ki služi pri 26. domobranskem pešpolku, piše avojim domaCim, da je še zdrav in da se je že večkrjat srečal na bojišču s smrtjo. Stari vojak je kakor maSek. Ce ga udariš po glavi, še ivedno beži. Tald smo tudi mi slovenski vojaki. Ne bojimo se ne krogel, ne šrapnelov in tudt ne smrti.. Mi vedino zmagujemo in upani, da, ne b<vle dolgo, ko se bo sklenil m?r med nami in Rusi. * Sv. Jurij ob Sčavi:ici. V pondeliek dr.e 7. ,unija po noči je v"zel ljubi Dog k sebi blago ž©!io in ljubo mater Alojzijo Topolnik iz Selišc, staro 58. let. Rajna je še bila v petek in netLeljo v oerkvi pri sv. maši m prejela sv, zakramente. V nedeljo zvečer je še celo večerjala z domačimi, potem legla k pocitku, od katerega ni ve6 vstala; zjiitraj so jo našli mrtvo. Bolehala je že dolgo na srčni bolezni, kateri j© tudi podlegla. Bila je navdušena branilka sv. vere in mile domovine. ,,Slov. Gospodar" in ,,Straža" sta bila redna hišna obiskovalca in njena pjijatelja. Komaj je eakala vsakega petka, ko je prišel ljubl gost v hišo in ji prinesel neštevilno novic iz širnega sveta. .Mi plakamo za teboj, draga žena in mati, ker izgubili smo veliko, ko sino pqiožili tebe v liladni grob. Tolažimo se z upanjem, ker si prinesla selx>j pred večnega Sodnika toliko lepih čednosti kot dobra žena, ljuba mati, branilka sv. vere, vrla rodoljubka, da te jo poplačal ljubi Bog stotero. PoSivaj v miru! Najblažji ti spomin! * Vučjavas na Murskem polju. Dne 20. t. m, je umrl visokospoštovan mož, dolgoletnJ župan naše obeino, g. Anton Heric. BTl je hidi mnogo let ud krajnnga Solskega sveta in okrajnega zastopa. Rajni je bil brat p. Kalista Heric, zgraflitelja mariborske franoiškanske oerkve. Bl/l je vedno zvest pipista^ S. K. Z. Njegovi štirje sinovi so: erlen jo 'rar.čiškan. drugi doktor medicine, tretji doktr filozofije, četrti pa študira jns. Svetila blagemu možu veena luč! * Sv. Križ na Mursikem pclju. FrancCernjavif,, ki shiži pri 20. lovskem bataljoair na severnem bojišfn, nam piše, da so slovenski vojaki silno veseli, ko dobijo ,,Slov. Gospodarja" na bojišče. P|Ti njegoviem \oju se kar trgajo za l;st. ('Oporain za dnma6e: Naročajte za svojce, ki so pri vojakih, naš list. Za č©trt leta stane samo 1 K.) Naš bataljon (20.) požene Ruse povsod3 kamor pride, vi beg. Zdravi amo še, hv-ala Bogu, vsi. Mnogo pozdravov rojukom Muropoljcem! * Orraož. Prebivaloi, ki smo navezani na nakazniee za moko, si dovoljujemo vprašanje, ktako to, da dobivajo kir.ei:e za dnžavni upravi prodano pšenico za metorski stot K 41.50, rž K 33.—, ječmen K 30.30 in koruzo K 34,— in mi pa moramo plačatl trgovcu za najslabšo krušno moko (krušna moka samo po imeau, iz nje se niti rae da speči kruh) kg po 84 vin. in šte več? 0 beli moki, ki se proclaja po kroni in tudi draž^e, niti ne govorimo. Ker udje krušne oskrbovalne komisije kupujejo od kaneta zrnje po isti ceni, katero je oblast določila, in tai oena sedanjim razTneram priiuerno ni ppetirana, trgovci pai ubogim Ijudem prodajajo n-ajslabšo moko v©5 kot dvakrat dražje, nastane vprašanje, kdo je temu podraženju moke kri.v? Prizadeti pozivamo pristojno obilast, da zadevo preišče in krivca pretiranih cen po postavi kaznuje, Družine ubogih slojev, ki smo navezani na krušne karte, smo od draginje tako prizadeti, da ne moremo minio pr&našati nepotrebno pretirane oene moke. * Huiu pri Ormožu. Tu preScl kratkjim po hudi toolezni umrli g. Jožef Stebih se je trudil vse življenje za svoj in svoje stare matere obsfanek, Vzdržal se je s trudapolnim delom rožnih vencev in s [ otovanjem s skioptikonom. Vreden je nagrobnega spomenika. Ker pa ni sredstev za to, prosi nadirčitelj Anton Porekar nekdanje pokojnikove sošoloe, prijatelje in znanee, da mu pošljejo v ta namen prilične doneske. Preostanek se bode izročil njegovi materi v poboljšek starih let. Imena darovalceft" se razglasijo v naših časnikih. Crešnjevec pri Slov. Bistrici. VI bližnjem železnfcškem predoru je našel dne 15. junija n<?k železničar mrtvo vojaSko truplo, Domneva se, da je vojak" paidel z vlaka in prišel pod kolesa. Ttruplo je bilo grozno razmesarjeno. / * Sv. Križ pri Kogaški Slafjii. Uobili smo slede&e poročilo s severnega bojišSa: Padiel j-e vrl slovenski mladenič- narednik Anton Gobec, doma od Sv* Križa pri Rqgaški Slatini, Dne 2. junija ob 548. uri zjutraj ga je zadela smrtonosna krogla. Blagim starišem in sorodnikom naše sožaljje!, Slovenski vojaki avstrijske 30^5 cm možnarske bateriie št. 17 trdnja,vski artilerijski bataljon št. 10, 5 stotnija, vojna pošta št. 105. Leopold Kilančnik, Jožef. Solar, Vinko Prah Filip Tropar. * Zibika. Naša poso^ilnica je imela svioj obGni zbor v nedeljo dne 13. t. m. Na občnem zboru smo slišali poročilo o delovanju posojiJinioe v preteklem letu, katero je bilo zelo ugodno. Nadrevizor VI. Pušcnjak je razpravljal o skušnjah, katere so napravile kme&ke gospodarske organizacije v vojn-em času ki orisal položaj na denarnem trgu. V nafielstvo ae je na novo izvolil M. Fajs, župan na Tinskem. Kakor dru1god, tako prinašajo tudi pri nas Ijudje v veliki racri vloge in vraoajo posojila in izkazuje vsled tega posojilnica nad 30.000 kirt>n odvi^nega denarja. Ker ]e povsod denarja dvakrat toliko, so vse mestne banke znižale obrestno mero in plačujeja k večjemu 3%% obresti z.a hranilne vloge. Posojilnica je bila vi prejšnjih letih, ko je vladalo pomanjkanje denarja, vsled. aosednih poaoj.lnic ppJafljena obrestfio nijero zviišati na 5%. Ce bi sedaj obdržala 'to obrestno mero, bi iniela posojilnica izgubo. Radi tega se bodo od 1. julija naprej hr-anilne vloge zopet obrestovale po iVi%, kakor so se v ziačetku poslovanja posojilnioe 1. 1907 4!«% obrestiia mera odgovarja našim razmeram, vi&ja obrestna mera je nenaravna. * Grobelno-Itogatec. Na železniSki progi Grobelno—Rogatec je promet zopet otvorjen. Z Grobelnega vozi proti Rogatcu osebni vlak in sicer po doliodu vllaka, ki vozi z Maribora €b 2. uri 53 minut popoldne. V Rogateo pripelje ta ylak ob 8. uri zvečer. Iz Rogatca pa vozi vlak zjutraj ob 7. uri in ima na Grobelnem zvezo z vlakonii, ki pripelje v Maribor okrog opoldneva, * Kebelj na Pohorju. Iz ruskega ujetništva se je oglasil Ivan Fridrih iz spo&tovane Fridrihove rodbine nad gradom. Mladenič je bil lepega vedenjai, naroden, pošten in priljubljen povsod. Leta 1911 je šel k vojakom v Celje, kjer je bil kot trobentač prideljen k domobraiiskemu pešrJolku Sfesv. 26. Ivan se je vojskoval že v začetku vojne v Galiciji z Rusi, kakor tudi Rok Fridrih, ki je bil v Galiciji težko ranjen, a je sedaj že zopet v ognju. Zactnjo 'dopisnico so stariŠi sprejeli od Ivjana dne 14. decembra 1914. Bojeval se je hrabro ves čas z Rusi in je marsikaterega poslaj na oni svet, a je bil v boju ujet. Iz rusfcega ujetništva piše dne 5. aiprila dopisnico, ki so jo njego vi stariši prejeli dne 26. maja. Dopisnica se glasi: Sprejmite srCne pozdrave od svojega sina Ivana. Pozdravljam vas, dragi stariši, sestre in sosedi! Z Bogom, dokler se ne vidimo! Sem sedaj v Srednji Aziji, blizu žolezniške postaje Kaalika (Riisija). * Dobrna. Dne 30. majnika .je priredilo Bralno -'r-iStvo igro s petjem in deklamaoijami v prid Rudcčega križa. Ob enem se je še vrSil tudi občni zbor Br 1-iega društva. Vsled n.enavadno ('obro udeležbe so o laliko odpo.sla.la precojšn)a svota Rudečemu kriiv.. Celje. Vpisovanje in izpr^Sevanio nftenpev za I. razred c. kr. samosto.inih ncmškoslovensldh gimnazi.iskih razrednv v Celju se bo vršilo d; e 28. junija t. 1. v zbornioi slovenske gimnaziie. TTftenci -3.i nr neseio seboj kratni l'st in zadnjc naznanlo Ijudske gole. * Celje. Franc in Konrad Goiogranc, si.:ova g. stavbenega podjetnika Ferdinanda Gologranc v Gaberju pri Celju sta še oba od začetka vojn-e na boi<iem polju v Galiciji. Z dne 2. junija poročata, da sta še oba čvrsta in zdrava. ter da je bil Frauc Golograno odllkovan s srebrno svetiiijo lirabrosti. — Dii.e 8. juiiija je umrl v Celju prilijubljeni zdravaik dr. 1v an R qu\, Bii je dober katoliški m,ož. * Celje. StrežniK v celjslci rezervni bolnišnici Dominik Bohorč nam piše, da je po večmesefini bolezni sedaj toliko okreval, da, se bo že sredi mesca juJija vrnil iz bolnišnice v Postyenu na Ogrskem zdrajv nazaj v Celje na svoje mesto. * Celje. V petek, dne 18. maja, je v Gradcu umrl Mairtin Terpotitz, upokojeni raiviiatelj terboveljskega premogovnika. * Celje. Na severnem bojišču je padel Koražin Franc, iiad^oročnik pri 3. polku tirolskih strelcev. Padli je bil rodom Celjan. " Cel|e. Za domobransko vojašnico se bo ppsta,vilo zOjiet šest novih barak za bolne in raniene vojaj. ke. Delo je prevzei tesarski mojster Jožef Nieikrep iz Alaribora. * Ljubno. Ivan Ermenc, sin liubenskegai župana v Savinjski dolini, piše dne 15. junija iz srbskega bojišča: Mnogo pozdravov Vam pošiljam iz južnega bojišča in Vam ob enem! naznanim, H|a, sem še vedno zdrav in se mi prav dobro godi. Tukaj nai bojnem polju sem že od 20. maja, kjer so vefiinoma artilerijski boji; naši topovi prav dobiro učinkujejo. * Luče. V nedeljo, dne 13. junija, so nam zvonovi pra;v žalostno naznanjali smrt dveh zai domovino padlih junakov Jakob Pefiovnik je padel raesca maja v Galiciji. Njegovi tovajiši nazn^njajo, da ga je zadel šrapnel. Bil je takoj mrtev. Pokopan je za-se v eneni grobu, Riajni zapušča ženo in dvoje otrok. Bil je zvest pristaš Kmečke strarike, ud pevskega zbora, požarne brapibe ter izobraževalnega društva. Za domovino je tudi padel kmečki sin Franc Jerevčnik, po domače Gabršov. Bil je od začetka vojske in vso zimo do spomladi v Galiciji, potem je bil v Gra(dcu tri tedne, nakar je bil zopet j oslan nazaj v Ga^licijo, a je na } otu urarl. To je že sedma žrtev, ki jih je vo. ska zahte\ala iz naše fare. Svetila, obema večna Juč! * Rajheiibitfg. Obletnida' posvefianja nove žrpnijske cenkve Lurške Marije v Raihenburgu se bode vršila v petek, dne 2, julija. sledeče: Dne 1. julija, zvečer: pr!diga, slovesne večernioe in: spovfedovanje; dne 2. jnlija, ob §estih zjutraj, slovesna gv. maša, ob pol desetih dopoldne procesiia.. s sv. Rešnjim Tel., pridiga, slovesna sv. maša, katero bodo služili mil, g. op.at trapistov s škofovimi irijsignijami. Popoldne ob pol treh slov^esne v^černice in zahvalna pesem. Za s; ovednike, ki bodo spovedovali romarje, je preskrbljeno..