Naročnina Dnevno Izdaja za državo SHS mesečno 20 Din polletno I20 Din celolelno 240 Din za Inozemstvo mesečno 33 Din nedel)»ka l»do|a celoleSlovenčevega< dopisnika.) v Rim, 15. dec. Začeli se bodo prvi ne-oficielni razgovori med italijansko in francosko diplomacijo v svrho odstranitve nesoglasij, obstoječih med obema državam. Dokaz za to so izjave Mussolinija, ki jih je podal danes v ministrskem svetu z ozirom na zunanji položaj. Mussolini je navajal: Dne 11. novembra je bila v Parizu podpisana francosko-iugoslo-vanska prijateljska pogodba, ki je bila parafirana že meseca marca 1026. Takrat po parafiranju se je stavila Italiji ponudba za pogodbo med tremi ki pa se iz očitnih razlogov ni mogla sprejeti. Francosko-juposlovanska pogodba je z mednarodnega stališča in s stališča Društva narodov povsem korektna, toda interpretacija, ki so jo dali tej pogodbi odgovorni in neodgovorni krogi v Belgradu, ie napravila v svetu gotovi vtis z izjemo Italije, katera ni zgubila niti mirne krvi. niti svoje discipline. Enajst dni pozneje je bi'n sklenjena v Tirani defenzivna zveza med Ttaliio in Albanijo. Obe pogodbi nimata medseboi nobene vzročne zveze. Francosko-juposlovanska pogodba je stara 16 mesecev italijnnsko-alhan-ska pogodba pa tudi ni bila med 11. in 22 novembrom kar tako nanravljena. V zvezi s temi pogodbami se ie spravilo v razgovor med Italijo in Francijo obstoieče stnnie. Če pustimo izmišliotine. prenapliene sklene in fantazije mnogih časopisov oh stmni. ostaneta dve dejstvi, ki dovoljujeta misliti na pojasnitev odno-šaiev med obema državama: Namreč zelo prijateljski govor zunanjega ministra Brianda in podpis modusa vivendi. Smatram, da je obširna prisrčnost in trajno sporazumevanje med Francijo in Italiio mogoče. koristno in kakor bi hotel pripomniti potrebno. Tak sporazum pa, če naj bo čvrsto utemeljen, ne sme biti zpraien samo iz literarnih ali čisto sentimentalnih motivov, temveč na izključitvi vseh onih toči:, ki bi deinnsko mogle privesti do trenja med obema državama. Diplomatska zastopstva bodo v najkrajšem času vzela te probleme v pretres, ki niti niso težki niti nerešljivi, temveč samo delikatne narave, kakor sploh vsi problemi življen;a in odnošajev med narodi, Če bo diplomaciia izvršila svoja potrebna preddela. bo logično posledica tega sestanek odgovornih ministrov. V kratkem času svojega razgovora ne bosta smela prenagljeno iskati sporazum, temveč sa samo v svečani obliki potrditi. dopohim teh -zadnjih tednov so 'pokazali, da' se Italija ne nahaja v varstvu nikogar, če gre za njene vitalne interese in da od Ttaliie ne bodo izhajale nobene iniciative. ki bi kakorkoli mogle motiti svetovni mir. V istem ministrskem svetu je Mussolini poročal tudi o notranjem položaju, ki je v vsakem oziru zadovoljiv. Sporočil je, da bo prihodnje dni, najbrže še pred božičem, izpuščenih 250 do 600 deportirancev. Razen tega bodo vsi, ki so bili obsojeni radi razžaljenja ministrskega predsednika, še pred koncetn leta pomiloščeni in izpuščeni. Odstopi v italijanski armadi, v Rim, 15. dec. Šef admiralnega štaba italijanske mornarice, admiral Acton je podal demisijo, katero je ministrski svet na predlog Mussolinija sprejel. Za njegovega namestnika je bil imenovan divizijski admiral Bazzagli. Tudi namestnik šefa admiralnega štaba Can-ti je odstopil. Njegov namestnik je kontread-miral Bernotti. Francija si želi le miru! v Pariz, 15. dec. Po »Daily Telegraphu« razširjena verzija, da se je baje vršil razgovor na Quai d'0rsayu med Poincarejem, Briandom in Chamberlainom, ki je baje po opisovanju tega lista dal povod za to, da se je kurz francoske politike proti Italiji spremenil, se označuje tu kot popolnoma izmišljena. Z mero-dajne strani se pri tej priliki zagotavlja, da o kaki spremembi kurza sploh ne more biti govora, ker je francoska politika čvrsto usmerjena na to, da sc med Francijo in Italijo nastalo neugodno razmerje uredi z lojalnimi razgovori in tako naravna pot za zbližanje med obema državama. Tudi Grki ne marajo v Rim? v Atene, 15. dec. V tukajšnjem zunanjem ministrstvu se izjavlja, da tam ni nič znanega o potovanju zunanjega ministra Mihalokopu-losa v Rim, kjer naj bi se vršila pogajanja za iklenitev grško-italijanske razsodiščne in medsebojne garancijske pogodbe. Tudi poročilo lista »Katinerini«, da je Italija pripravljena dvoliti grškim prebivalcem Dodekane-za neke vrste avtonomijo v verskem in jezikovnem oziru, temelji samo na kombinacijah. Vladni list »Hestia« tudi dementira poročilo »Katinerina«. Skupni propagandni filmi med Madjari in Italijani. v Rim, 15. dec. Madjarska in Italija sta sklenili pogodbe, glasom katere bosta obe državi med seboj zamenjavali uradne propagandne filme, ki se bodo pred pravim programom predvajali v kinematografih. SDS v obrambi velekapitala. Naše oblasti so dobile od države velik delokrog, obenem pa prav malo dohodkov. Naše ceste kričijo po temeljitem popravilu, kmetijstvo zahteva podpore in dviga, zdravstveni zavodi in socialno skrbstvo potrebuje ogromne vsote. Treba samo vzeti v roke proračun oblasti za 1928, da se iz mnogoštevilnih postavk razvidi, kolike in kako velike so potrebe naše dežele, oziroma oblasti, ki je po zaslugi naše z belgrajskimi centralisti zvezane SDS bila skoro eno desetletje oropana svoje avtonomije in je pod neposredno centralno upravo dan za dnem bolj propadala. Današnja oblastna uprava mora i celiti od centralizma zadane težke rane i zadovoljiti sproti naraščajoče potrebščine in zahteve gospodarskega napredka. Dokler se vprašanje finančnih virov, ki se stekajo v državno blagajno, definitivno ne uredi, je pač treba oblastem v kritje teh velikih potrebščin najti dohodkov. Tej potrebi se pač ne more ogniti nihče, ki mu je poverjeno vodstvo in odgovornost za gospodarski prospeh oblasti in vzdrževanje njenih naprav, naj bo potem ta ali ona stranka, ta ali oni oblastni predsednik. Če bi bila gospodar dežele naša SDS. ki je, kar se gospodarstva tiče, podala že nešteto dokazov svoje tozadevne »sposobnosti«, bi seveda tudi morala najti spričo sedanjega položaja novih virov deželnih dohodkov, razlika hi bila le v tem, kakšna hi bila bremena in kdo bi jih moral v prvi vrsti nositi! Pri iskanju finančnih virov ali, po domače povedano, kdo naj plačuje davke za oblastne potrebe, je bilo od sedanjega oblastnega odbora v naravnost idealni meri uveljavljeno socialno načelo. V orvi vrsti so se pritegnili viri. ki so prostovoljnega značaja (doklade k državni trošarini na alkoholne pijače, plesne prireclitve, obiski nočnih lokalov). Če bodo te davščine samo nekoliko prispevale k omejitvi alkoholizma, ki je postalo pri nas prava socialna kuga, saj nam alkoholiki in posledice alkoholizma delajo največje stroške za zdravstvene naprave, potem jih mora vsak Slovenec najiskreneje pozdraviti. Danes je umobolnica na Studencu prenapolnjena, treba jo je popraviti povečati, eventualno zgraditi novo. Kdo naj plača vse to? Tisti, ki sam prispeva k temu, da je konzum alkoholskega strupa tako velik! Če pa noče, še bolj prav, ker si bo prihranil denar, ostal zdrav on in njegova družina. Naše ceste, za katere se razni PP in podobni režimi niso nič brigali, dasi so pobirali zanje denar, se nahajajo v zelo slabem stanju. Za njih vzdrževanje in popravila, za gradbo novih potrebujemo ogromne vsote, ki naj jih da oblast. Zato je popolnoma pravilno, da žrtvuj« zanje tisti, ki jih največ uporablja. Davščina na motorna vozila je diferencirana. Če si kdo more kupiti avto s 50, 60. 70 in več konjskimi silami za 100.000, 200 000 Din in še več, je pravično, da plača več kakor posestnik malega voza, do 10 konjskih sil. Dohodki od tega davka so namenjeni edino izboljšanju cest. kar bo ravno najbolj prišlo prav avto-mobilistom. In kaj naj rečemo o taksi 5 Din na pro-ducirano tono premoga? Vsako leto gre 30 milijonov dinarjev clividonde TPD iz države in taksa bo zadela v prvi vrsti bogate premogovnike. Konkurenčna zmožnost industrije se ne bo nič zmanjšala, povečala pa bi se čisto gotovo, fe bi TPD znižala cene premogu, ki 8o kolosalno visoke. Nadalje doklada 25% na posebno državno pridobnino! Sedaj so jc SDS-arski tisk pokazal v pravi luči kot zagovornik velekapitala. Danes ve vsa slovenska javnost, kd brani volekapitnl pred pravično obremenitvijo. Dobro je, da smo si v tem oziru na Jasnem, da ne bo več praznih besedi o laži-n" -ednosti, ampak da bo vsak vedel kaj pomeni pri dr Zerjavovem tisku »naprednost« — nič drugega kot: braniti interese velekapitala, kar smo že neštetokrat povedali, sedaj pa ji popolnoma jasno! Po svojem gospodarskem položaju so ve-lepodjetja najbolj moralno obvezana, da prispevajo k obnovi. Zato je oblastni odbor s predlogom proračuna za 1028 pokazal najso-cialnejšo miselnost! Star princip pri iskanju davčnih virov je bil in mora nujno biti (zastopniki interesov velekapitala govore drugače), da naj največ plača tisti, ki more plačati. ne morejo pa danes plačati naš kmet, obrtni soeialno šibkejši sloji. Zato je prav. da rb ti ne obremenjujejo z novimi davki, ker komaj zmagujejo stare, pač pa tiste, ki imajo Soore med Belgradom r Pariz, 15. dec. (Tel. »Slov.«) Telegrafska unija razširja vest, da je v prihodnjih dneh pričakovati intervencije francoske vlade v Belgradu v svrho popolne likvidacije vseh sporov med Jugoslavijo in Bolgarijo. V tem je mišljeno tudi vprašanje režima v Makedoniji. Vest je izzvala v vseli diplomatskih krogih živahne komentarje, vendar se dosedaj ni potrdila. * • * Četudi nimamo uradnega potrdila omenjene vesti, je iz celotne Briandove politike razvidno, da je cilj miru francoske antante mir med njenimi zavezniki, v prvi vrsti pa na Balkanu. Francija hoče italijanskemu izzivanju spodnesti tla in odstraniti težave, ki so na večjo dohodke. To načelo se uveljavlja povsod v moderni davčni zakonodaji, samo pri nas je to »klerikalno reakcionarstvo«. Ali je obdavčenje alkoholizma in veselja-čenja »klerikalno reakcionarstvo«, ali je uve-ljavljenje principa, da se ne sme v prvi vrsti obremenjevati socialno šibkejši človek, ne-moderen nazor?! Vse lamentacije o propadu industrije, o ozirih na tujski promet so le za lase privlečeni argumenti; saj imamo zato nešteto primerov drugod, kjer so bile uvedene še višje davščine, pa zaradi tega žal ni trpel ne obisk nočnih lokalov, še manj pa tujski promet. Vse pisanje nasprotnega tiska o poguo-nem efektu novih oblastnih davščin je le de-magoško, poleg lega pa še odkrito razvijanje nemodernih res reakcionarnih nazorov ter direktna obramba interesov velekapitala! in Sofijo ie odstraniti! potu do uresničenja resnične balkanske zveze. To je predvsem naše razmerje do Sofije in do Aten. Briand je dal že v Ženevi obema državama čutiti, ko je šlo za mednarodno posojilo, da ima tudi finančna stran zvezo s politiko in da je treba za posojilo gotovih garancij, ki so pa nedostatne, če ni na mizi odprtih kart. Te karte pa je treba definitivno obrniti ali proti ali za Italijo, oziroma proti in za mir na Balkanu. To linijo naših zaveznikov smo opazili pri znanih makedonskih atentatih, posebej pa še pri skopljanskem procesu. Nič pretiranega! Grožnje naj nadomesti lepa beseda! Naša vlada je povsem pripravljena, da v okviru možnosti pripravlja sporazum. O tem pričajo posvetovanja o reformi uprave v južni Srbiji, o spremembi tamošnjega režima in naše celokupno postopanje napram Bolgarom. — Vsak iskren Jugoslovan bo skupno akcijo za končni mir na Balkanu gotovo pozdravil. litvinov poroča o Ženevi. v Moskva, 15. dec. (Tel. »Slov.«) Litvinov ,je na kongresu stranke poročal o ruskem delovanju v razorožitveni komisiji. Kot glavni u-peh je označil, da je prvič Rusija formulirala problem razorožitve in preprečenja vojne ;n četudi so ruski delegati s svojimi projekti ostali sami, vendar hočejo na prihodnji konferenci doseči stvarno diskusijo njihovega projekta in hitrejši tempo dela razorožitvene komisije. v Varšava. 15. dec. (Tel. »Slov.«) čuje se, da se ho prvi razgovor med Poljsko in Litvo vršil 15. januarja v Rigi a'u v ietousKem mestu Dtinaburg. Narodna skupščina* Burna debata radi volitev v biha-skem okraju. — Zakon o zrako-plovstvu enoglasno sprejet. r Belgrad, 15. dec. (Tel. »Slov.«) Današnja seja narodne skupščine je bila dokaj burna, ker sta radičevska poslanca Šutej in Maček ob priliki razprave o poročilu anketnega odbora o volivnih nepravilnostih v bihaškem okraju rabila izraze, ki se v parlamentu redko čujejo. O poročilu samem je pričakovati še ponovno na jutrišnji seji burnejše debate. Ni še povsem gotovo, ali bo večina za to. da se mandat radikalnega poslanca Zeljkoviča iz Bihača razveljavi ali ne. Med člani demokratskega «Juba prevladuje mnenje, da bi bilo potrebno z ovirom na volivne nepravilnosti te volitve razveljaviti in proglasili za izvoljenega zemljoradnika Drljačo. Med radikali je soglasno mnenje, da to stališče ni pravilno in da je treba predlog zavrniti. Oba kluba sta z ozirom na to in druga vprašanja, ki so na dnevnem redu imela popoldne seji. na katerih pa do definitivnih sklepov ni prišlo. Edino radikalni klub se je končnoveljavno in odločno postavil na stališče, da glasuje proti omenjenemu predlogu. Tudi Jugoslovanski in ostali klubi so imeli tekom dneva seje, na katerih so razpravljali o vseh tekočih vprašanjih in važnejših problemih, ki so na dnevnem redu. r Belatrad, 15. dec. (Tel. »Slov.«) Na današnji seji narodne skupščine je bila kot prva točka na dnevnem redu razprava o zakonu o zrakoplovbi. Pred dnevnim redom je predsednik narodne skupščine obvestil narodno skupščino, da je notranji minister predložil zakon o nošenju orožja. Nato je dobil besedo posl Dušan Sernec, ki je podal poročilo o delu odbora za prouče-vanje zakonskega predloga o zrakoplovstvu in prosil narodno skupščino, da sprejme ta predlog, katerega je odbor soglasno sprejel. Vojni minister Hadžič je podal ekspoze, v katerem med ostalim pravi,.da se je zrako-plovstvo v pretekli vojni že zelo razvilo, še bolj se je začelo razviiati po vojni. Postalo je orodje, ne samo za obrambo države, marveč pomembno transportno sredstvo za hiter ir lahek promet na velike daljave. Nato je na-vajal. kakšna je razlika med železniškim, avtomobilskim in aeroplanskim promelom. T? Belgrada v Ljubljano je z železnico 12 do 14 ur, z avtomobilom 14 ur, z aeroplanom 3 in pol ure. Vse države so v tem oziru že zelo napredovale. Vse naše sosedne države imajo zakon o zrakoplovstvu. celo Grška in Albanija. Istotako se ie sklenila mednarodna kon-venciia o zrakoplovstvu. ki smo jo že ratificirali. Zakon se je priredil na podlagi te konvencije. Zato prosi skupščino, dn ta zakon sprejme. Minister je žel za svoja izvajanja burno odobravanje. Nato sta govorila zemljoradnik Vujič in radičevec Krajač. Pri glasovanju se je zakon soglasno sprejel s 285 glasovi. Kot druga točka je prišlo v razpravo poročilo ankete, ki je pregledala nepravilnosti ob volitvah v bihaškem in sarajevskem okraju. O tej zadevi smo že obširno poročali o priliki debate v verifikacijskem odboru. Kot poročevalec anketnega odbora je govoril radičevec Šutej, ki je podal poročilo, na podlagi katerega naj se Zeljkovičev mandat razveljavi in prizna zemljoradniku Drljači. Ker je pogosto rabil izraze, ki niso v parlamentu običajni je proti takšnemu načinu od-ločno vstal Nikola Uzunovič in odgovoril na napade. V sličnem smislu je govoril radičevec Maček. ki je govoril proti predlogu radikala Gju-re Jankoviča, ki je predlagal, da se naj poročilo zavrne. Za Mačkom je obširno utemeljeval ta predlog Vasa Jovanovič in navajal razloge za to, da se mora potrditi izvolitev radikala Zeljkoviča. Nato se je seja zaključila in se bo debata nadaljevala na jutrišnji seji. Nemško - jugoslovanska trgovinska pogodba. Belgrad, 15. dec. (Tel. »Slov,«) Knkor znano, sta naš in nemški parlament že ratificirala trgovinsko pogodbo med našo državo in Nemčijo. Kakor se izve iz zunanjega ministrstva, se bo izmenjava ratifikacijskih listin izvršila 20. decembra. Seja radikalnega kluba brez senzacij. ~ Večina proti dohodnini. r Belgrad, 15. dec. (Tel. »Slov.«) Za sejo radikalnega kluba, ki se je po dolgem času sklicala za danes, je vladalo veliko zanimanje no samo mod občinstvom, marveč tudi med po-sb.nci samimi. Vendar je seja potekla precej mirno, ne da bi prišlo do kakšnih nepričakovanih iznenadenj, ki jih je opozicija napovedovala. Po otvoritvi seje jo bivši notranji minister Milorad V u j i č i č vstal in protestiral proti temu, da se seje radikalnega kluba vršijo tako redko. V radikalnem klubu je tradicija, da se klub posvetuje o vsakem zakonskem predlogu, ki se je predložil narodni skupščini. Sedaj se ta tradicija opušča. Od radikalnega kluba se zahteva, da glasuje o zakonih, ne da bi mogel popreje zavzeti svojega stališča. Njegovemu protestu proti temu, da se ne sklicujejo seje radikalnega kluba, su se pridružili še nekateri poslanci, nakar se je prešle na razpravo o davčnem zakonu. Po poročilu Kujundžiča o delu davčnega odbora, so govorili med drugimi Gjuro Jankovič, Dragutin Kojič, Simonovič, Vujičič in drugi, ki so bili vsi proti dohodnini. Kmetijski minister Stankovič je pojasnil vladno stališče, oziroma stališče finančnega ministra in izjavil, da vlada ne stoji v tem oziru na nobenem absolutnem stal šču, marveč da rada sprejme vsak dober predlog, da se v našo davčno zakonodajo uvedejo čimprej novi sistemi in izenačenje. Nato se je razprava o tem prekinila in se jo prešlo na debato o anketnem odboru. Po govoru Stjepana Kobasice in drugih se je sklenilo, da radikalni klub glasuje proti, obenem pa, da se pošlje posebna depuiacija k predsedniku vlade Vukičeviču, da vpliva na tc, da tudi demokratski klub istotako glasuje, to je, proti temu, da bi se razveljavil mandat radikalnega poslanca Zeljkoviča. Nj. Vel. kralj je po seji radikalnega kluba sprejel ministrskega predsednika v dolgo av-dienco. Tudi demokratski klub proti dohodnini ? r Belgrad, 15. dec. (Tel. »Slov.«) Demokratski klub je imel dopoldne in popoldne sejo, na kateri jeposlanec Š e č e r o v poročal o davčnem zakonu in o delu v odboru za izdelavo tega zakona. Na popoldanski seji je poslanec Veljkovič obširno govoril proti predloženemu načrtu, posebno kar se tiče dohodnine. Zahteval je, da se dohodnina ukine. Razprava o tem zakonu se bo v demokratskem klubu še nadaljevala. Za pomiritev Macedonije. r Belgrad, 15. dec. (Tel. »Slov.«) Kakor smo že poročali, se je včeraj vršila konferenca, katero je.imel notranji minister Vukičevič z velikimi župani iz južne Srbije. Današnja »Pravda« poroča o tem sledeče: Danes dopoldne je ministrski predsednik Vukičevič sprejel posebej velike župane iz južno Srbije. Kakor smo se informirali, se je predsednik vlade z velikimi župani dogovoril o vseh ukrepih, ki naj jih policijske oblasti podvza-mejo radi varovanja miru in varnosti na jugu in radi preprečevanja prehodov makedon-stvujuščih na naše ozemlje. Vlada se je postavila na stališče, da se meja nasproti Bolgariji še ne more odpreti, ker je bolgarska vlada sama po mnogoštevilnih atentatih izjavila, da ni vstanu, da bi preprečila akcijo makedonstvujuščih. Radi tega je naša vlada storila te korake, da zapre mejo. Če bi ukrepi, ki so se sklenili na teh konferencah ne zadostovali, je pričakovati novih korakov v Sofiji Odvetniški zakon. r Belgrad, 15. dec. (Tel. »Slov.«) Na današnji seji sekcije zakonodajnega odbora so se sprejeli členi 4, 6—12 načrta zakona o odvetnikih. Stilizacija § 3- se je odložila. Tu gre za prestop iz sodniške v odvetniško službo in za to, kako dolgo mora trajati pripravljalna doba za odvetniški poklic. Ker so bila mnenja različna, se je sklepanje odložilo, da se najde nova stilizacija, ki bo odgovarjala dejanskim razmeram. Prihodnja seja bo v torek popoldne, ker med tem dela skupščina in je tudi kraljevi rojslni dan. Poslanik d?. MiSoševič se poslavlja. Jugoslovanska kolonija je priredila odhajajočemu poslaniku dr. Miloševiču na Dunaju odhodnico. Predsedniki posameznih jugoslovanskih društev na Dunaju so se v toplih besedah spominjali poslanikovega prizadevanja za naše rojake v tujini. Gospod poslanik je v zahvali v glavnem poudarjal: Težko se loči od mesta, na katerem je deloval polna Štiri leta. Jugoslovanska kolonija je mnogo pripomogla k dobrim odnošajem obeh prijateljskih držav, zlasti v gospodarskem pogledu. Jugoslovani naj delujejo še dalje na učvrstitvi prijateljskih odnošajev obeh sosedov. Ob koncu je poslanik navduševal naše dijaštvo. naj izrabi znanstvene pripomočke Dunaja, da ko pride naraj, obogati s svojo znanostjo domači narod in prevzame, umstveno dobro pripravljeno, zastavo ljudstva in države v svoje rokei Lindbersh - iunak v Mehiki v Newyork, 15. dec. (Tel. »Slov.«) Lind-bergha so v Mexico City sprejeli ravno tako navdušeno, kakor svoj čas v Parizu. Pozdravil ga je predsednik Calles, dobil pa je brzojavne pozdrave tudi od Coolidgea in vseh ministrov ter voditeljev strank. Za 2031 milj dolgo pot je potreboval 27 ur 13 minut, od tega 13 in pol ni o ponoči. Dočim ponoči nI izgubil prave sme-r;, je podnevi za dve uri zablodi]. Govori se, da ima namen poleteti še dalje v Panamo in na Kubo. v Newyork, 15. dec. (Tel. »Slov.«) Ob isti uri, ko ie v Mexico City predsednik Calles v drža\ni palači pozdravil Lir.dbergha kot pri-nositelja bratskih pozdravov Severne Amerike, se je v Washingtonu v senatnem odboru začela z največjo napetostjo pričakovana preiskava radi podkupovanja štirih senatorjev po Mehiki. Preiskava se vrši proti senatorju Lafolietu, Norisu, Heflinu in Borahu. Zaslišani so bili vsi štirje in so vsi zanikali, da bi bih podkupljeni. Razprava še traja. Rusi morajo zaiutM Kitajko. v London, 15. dec. (Tel. >Slov.c) Voditelj nacionalne armade Čang-Kiasbel je sovjetsko-ruskemu generalnemu konzulu v šanghaju, 1 Koskovsk^mu, dostavil potne liste ln ga po-: zval, da v enem tednu zapusti nacionalno kitajsko ozemlje. Tudi sovjetskoruske trgovske organizacije so bile pozvane, da takoj ustavijo svoje trgovine. V Kantonu so aretirali 13 Rusov, katere dolžijo, da so odgovorni za zad-' . Luciji 8. aprila 1910.) Naše % organizacije Te matere so svojo lastno organizacijo precej dolgo zanemarjale. Nič čudnega, saj so vedno živele le za druge in mislile le na druge. Prvi je naše ženstvo prebudil iz tega lastnega nemara dr. Krek, in sicer tiste najprej, ki je bilo dotlej najbolj zapuščeno, sko-roda zavrženo: naše delavke, ki jim je leta 1895 ustanovil Katoliško društvo za delavke in jim bil najpožrtvovalnejši prosvetitelj iu prijatelj. Potem je raslo in klilo iz njegovega dela: Krščansko-socialna ženska zveza, odnosno Slovenska krščanska ženska zveza, Krekova prosveta, Orliška zveza in kar je ženskih organizacij v Jugoslovanski strokovni zvezi. (Mimogrede bodi pripomnjeno, da bomo našim delavkam posvetili posebno stran.) Posebej so se naše žene organizirale za pomoč bližnjemu v Elizabetn} družibi, ki ima svoje odseke po vseh ljubljanskih farah. Če pregledujemo poročila naših ženskih organizacij, ne najdemo zabeleženih na zunaj sijajnih, znamenitih činov. Vendar kdor zna prav brati ta poročila, kdor pozna delo po organizacijah, l)o vedel, koliko požrtvovalnega dela, koliko ljubezni do stvari se krije v teh poročilih. Za pričo naj pokličemo izmed mnogih le dve svetli imeni: f Marijo Koširjevo in Marijo Remčevo. Marija Remec, požrtvovalna sotrudnica naših ženskih organizacij in listov. Pri tem moramo vipoštevati še to, da so za razmah naših ženskih organizacij šele v zadnjem času nastopila ugodna vremena, da so se šele tekom zadnjih let razjasnila pota in cilji. Sedaj pojde razvoj nedvomno vse hitreje, v ravni črti. Korist bo čut la celota. Kar se tiče posebej Orliške zveze, je to najbolj izkristalizirana, najbolj v sebi zaključena enota naše ženske organizacije; njeni uspehi so tudi na zunaj sijajni. Med drugim je tt edina naša ženska organizacija, ki izdaja svoje lastno glasilo: »Vigredc. Našim Orlicam posvetimo posebno stran. Glede bodočega razvoja naših ženskih organizacij bi bilo zabeležiti par misli. Naše ženske organizacije so sedaj včlanjene v Narodnem ženskem savezu. Naša čast in veliki splošni interesi zahtevajo, da nastopa zavedno katoliško ženstvo v kolu srbskih in hrvatskih sester kot polnovredna delavna sila. V ta namen se morajo brezpogojno pritegniti našemu ženskemu gibanju vse naše inteligentne žene, posebno tudi učitel jice in akademičarke. Kako sijajno, mnogoštevilno so zastopane na kongresih NZS Srbkinje in Hrvatice, pa tudi Slovenke nasprotnega svetovnega prepričanja. Pri nas pa se celokupno breme naloži na ene same ali dve rami. Tako ženskega gibanja ne smemo več omalovaževati. NŽS predstavlja danes veliko moralno silo; to je 'naš ženski par- Služkinja današnjega časa se razPkuje od one v preteklosti. V starih dobrih časih je bila služkinja zadovoljna, srečna, pobožna, pred vsem je bila skrita v hiši, kjer je služila. K večjemu je v javnosti nastopila, ker se je vpisala v Marijino družbo ali v tretji red. Brala ni veliko, gospodinja ji je povedala na jvažnejše novice. Prava služkin a se je čutila članico družine, v kateri je vživala primerno piavico in spoštovanje. Moderna služkinja pa jc organizirana, govori o svojih pravicah, katere zagovarja na podlagi poselskega reda, zahaja na občne zbore in poselske shode, zna odločno protestirati in iskati pravice pri strokovni zvezi, prireja igre, tombole, misli na poselski dom in je naročena najmanj na šest časopisov. Ne samo, da zna Citati, ampak nastopi kot govornica, ^ojmi: članarina, zavarovanje, stanovska organizacija, strokovna zveza itd. so ji dnevna hrana. Odkod to? Je to boljše, je to dobro znamenje za človeško družbo? Na ta vprašanja rajši ne odgovarjamo. Eno veliko dejstvo pa pribijemo. Vse, kar »mo navedli, je nujno potrebno za služkinjo, č« noče pogin ti v neusmiljenem boju za obstanek v današnjem času. Ne služkinja, ampak družba je kriva, da se je morala služkinja taikn »modernizirati«. I lament. Skrbimo, da bo v njem naše ženstvo tako častno in učinkovito zastopano, kakor naš narod v narodni skupščini po Jugoslovanskem klubu. Drugo b; bilo pa to: naše kmetsko ženstvo se mora »bližati, okleniti se med seboj ne samo po svojem svetovnem prepričanju iu skupnih ženskih smotrih, marveč tudi po svoji stanovski zavesti in svojih stanovskih interesih. Biti kmetica, se pravi biti gospa, ne po obleki, marveč v resnici. Dočim delajo drugi v tujem in za tuje, gospodinji in gospodari kmetica na svojem in za svoje. Z žulji na rokah, z mnogimi žrtvami, da; toda prav zato je pa samozavest tem lepša, tem trdnejša. Tn žuljave roke naših kmečkih žena morajo držati skupaj! Si biti v vzajemno pomoč. Ne samo od posameznice do posameznice, marveč tudi kot celota. Kmetsko ženstvo se mora sestajati, zborovati, da pretrese svoje skupne interese, ki jih ni malo; tako n. pr. tržne razmere, v kolikor zadevajo kmetsko gospodinjstvo bodisi kot proizva jalca bodisi kot konsumenta; dalje nabavo novih naprednih pripomočkov in naprav v gospodinjstvu odnosno izkušnja z njimi; prireditev gospodinjskih tečajev, razstav in druge skupne potrebe in zahteve. Danes posameznik sam nikjer nič ne zaleže, povsodi mora govoriti občestvo. Organizacija kmetskih žena je torej nujna in mora postati eden izmed vogelnih kamnov naše celokupne ženske organizacije. Od srca nas veseli, da moremo istočasno kakor o naših domačih ženskih organizacijah poročati tudi o organizaciji naših ameriških Slovenk. Kakor je razvidno iz poročila, bo to delo ameriških Slovenk splošnega kulturnega pomena ne samo za ameriško slovenstvo, marveč za vse naše brate v Ameriki. Zato ameriškim sestram tembolj želim onajlepšega uspeha! Bog jih živi! Slov. kršč. ženska zver,*. (Poroča predsednica Poldka Dolenčeva.) Sedanji odbor SKZZ je prevzel vodstvo te organizacije 2. februarja 1926, ko se je po tehtnem preudarku sklenilo, da naj bodo organizirane naše žene iz Ljubljane v samostojnem društvu: Slovenskem krščanskem ženskem društvu (Iki mu je predsedn ca gdčna Cilka Krekova). Ljubljana ima pač svoje posebne potrebe, ki so dostikrat drugačne nego so potrebe po deželi. SKZZ se je s tem oprostila neposredne skrbi za Ljubljano, da bi se tem bolj intenzivno mogla baviti z našimi organizacijami po deželi. Odbor se je potrudil, da bi se čimbolj poglobil v to nalogo, ker docela je izpolniti pri najboljši volji ni mogel. Manjka nam v prvi vrsti izvežbanih moči, ki bi se mogle popolnoma posvetiti temu poslu. Nimamo predvsem plačane tajnice, ki bi bila zmožna posečaij naše organizacije po deželi in jim prirejati predavanja. S tem bi bilo pač najbolje rešeno vprašanje medsebojnega stika. Upamo, da se nam bo sčasoma posrečilo ta nedostatek premagati. Odbor je imel redno sejo vsakih 14 dni, razen v počitnicah. Članice odbora so se izven tega kot delegatke udeležile mnogo sej raznih drugih naših organizacij v svrlio skupnega delovanja ali za izvršitev skupne akcije. SKZZ je priredila leta 1926 in 1927 v Ljubljani materinski dan, obakrat z lepim uspehom. Istotako se je završilo s prav lepim uspehom naše romanje na Sv. Višarje. V BreVolksstinica«. Med drugimi je trdila gorostasnost, da so duhovniki streljali na demonstrante iz zasede. Duhovniki so bili prisiljeni vložiti tožbo. Urednik Eržen si je naprosil demokrata dr Reismana za zagovornika. Priče, poklicane iz Avstrije, so pred sodnijo blatile naš narod. »Dokaz< s temi pričami se je ponesrečil. Urednik Eržen je bil obsojen na tri mesece zapora in 2000 Din globe, po 100 Din odškodnine in vse sedniske stroške. Proti tej obsodbi se je Eržen pritožil na stol sedmerice v Zagrebu, ki je pn včeraj pritožbo zavrnil in v polni meri potrdil prvotno obsodbo. Socialistični Wienersystem v pravi luči. „ Naši mariborski socialisti se tako posiav. ljajo, da hočejo na mariborskem magistratu uvesti Wienersystem, to je gospodarstvo po dima skem vzorcu. Ali pa je v tem sistemu res tista blaženost, k' si jo od nje obeta marsikdo, ko posluša demagoške govore socialističnih agitatorjev? V rokah imamo zanesljive podatke z Dun ja, ki pričajo, da je vst to gospodarstvo najbrezobzirne.jše iz.žemanje onih, ki nosijo -,a svojih ramah občinska davčna bremena in onih, ki morajo, vsled razmer prisi-\jeni, sprejemati to socialistično »dobroto«:. Socialisti — najslabši gospodarji. S svojim stanovanjskim sistemom na Dunaju, katerega obetajo mariborski socialisti prestaviti v Maribor, to najbolje dokazujejo. Do zdaj so namreč gospodarili na Dunaju tako, da so vse investicije, nove hiše, ulice, kanalizacije itd. krili iz rednega proračuna, plačevali torej iz rednih davščin, kj jih je občina pobirala v naravnost oderuški višini. Pravo gospodarsko načelo pa je, da se morajo izdatki in-Testicije, ki verdir veljajo za dolgo vrsto let, tudj na daljšo vrsto let razdeliti. Zato se za investicije pripravi vedno izredni proračun, ki se krije s posojilom, katero se tekom let potom rednih davščin amortizira. Na lak gospodaren način je tudi mariborska občina delala. Ko zdaj socialisti pripovedujejo, da je občina zadolžena, vsak pameten Mariborčan ve. da bi bili pa Mariborčani osebne zadolženi kot so Dunajčani, ako bi recimo vse izdatke za razne velike investicije morali naenkrat plačati. Kakšne gospodarske špase s: hočejo socialisti vse privoščiti na duna ski način, sicer ne povedo, le to rečejo, če jim poveš, da to ne gre: *Kaj, saj jaz ne bom nič | plačal!« Socialisti — izkoriščevalci brezstanovanjcev. Treba je pa poleg socialističnega slabega ' gospodarskega načela poudariti še to. da tudi pridobitve tega negospodarskega dela prav nesocialno izrabljajo. Za brezstanovanjce je dunajska obč:na postavila posebna zavetišča »Obdaahlosenasy-le<. V te lovijo ljudi, ki si ne vedo kam pomagati, pa jim tam za eno noč za slabo ležišče in kljuko, kamor obleko obesijo, rsčunajo 1.12 šilinga, to je 9 Din. Mesečno pride to na 270 Din, kolikor znaša zavarovana najemnina v sukeuznih stanovanjih na Ringstrasse. Odemške stanovanjske najemnine za delavce. Kot slabi gospodarji so socialisti določili kot načelo določanja višine za najemnino: Visokost najemn'ne se določa po visokosti vzdrževalnih stroškov. In kaj je rodil ta moder sklep: najhujše izkoriščanje delovnih slojev, ki stanujejo v slabem stanovanju, kjer je treba več popravil kot v dobrem stanovanju. Zato plačujejo ljudje v slabih stanovanjih 6000 do 8000kra'no predvojno najemnino, dočim ne plačujejo bogataši v dobrih stanovanjih, ki jih ni treba popravljati, niti lOOOkratne predvojne najemnine! Toda socialistov pred delavci j nj sram svojega nesocialnega početja. Gorje onim, ki jih ilobe socialisti v roke! Najemnikom v novih stanovanjskih hišah na Dunaju tudi ni vse tako postlano, kakor naši socialisti razlagajo. Ne le, da so nove hiše zidane zelo nesigurno in so listi pred kratkim poročali, da se je cela fronta teh hiš nagnila, še druge skrbi tarejo stanovalce v teh socialističnih kasarnah. Na emnina je silno visoka. 3000 do 4000kratua predvojna. Poleg tega zahtevajo od vsakega stanovalca prispevke za vse socialistične organizacije in liste, kar se mora hišniku obenem z najemnino oddati. Ti najemniki so kakor sužnji social stične organizacije. Na povelje morajo rdeče okrasiti okna, na povelje ili na ulico demonstrirat. Če vsega tega ne storijo, ali če se kdo drzne poslati otroka v cerkev ali sam gre, je — de-ložiran. Pravo oropanje obrtnikov! V svojih stanovanjskih hišah so socialisti priredili ludi lokale za trgovce in poslovalnice obrti. Za te lokale pa zahtevajo že vnaprej poseljen delež, za postavitev in sicer pri delavnici 150 šilingov ali 1200 Din, pri prodajalni 250 šilingov ali 2000 Din od vsakega kvadratnega inetra. Da so na tn način izprešali iz ljudi težke milijone, je jasno. Zato pa so tudi povzročili draginjo, ki je zopet udarila ravno delavstvo. Splošno oderuštvo tako brezsfamrvanjcev kot najemnikov stanovanj in lokalov daje socialistični večini težke milijone na razpolago. Toda tudi gospodarstvo s temi je tako, da vsa splošna javna kritika obsoja socialistično občinsko gospodarstvo. Zoper socialistično >gospodarstvo«. Ves Maribor složno zavrača socialistični načrt, prenesti ta dunajski s:stem tudi v Maribor. S tem sistemom bi radi socialisti, da na stroške občine in občinskih davkoplačevalcev spravijo kar največ delavstva v odvisnost svoje politične stranke, in da s pomočjo teh odvisnih potem trajno gospodarijo na škodo | drugih. Zato smo poudarili in poudarjamo danes ! zopet: Kdor je za poštenost in pravičnost v ob-1 čini, bo volil zoper socialiste in zoper demo-i krate, kj so zvezani s socialisti, bo volil za SLS v prvo skrinjico! Ponarejeni podpisi na socialistični obrtni listi. Včeraj se je zglasil na magistratu trgovec Starčič, ki je dal na protokol izjavo, da on nikdar ni podpisal kandidatne liste, ki jo je sestavljal socialist Kreutzer. § 16 zakona o občinskih volitvah pravi: »Kandidatne liste, na katerih se je ugotovil potvorjen podpis, proglaša v § 8, odstavku 5 omenjeno oblastvo ne glede na nadalj- nje kazensko postopanje za neveljavne, tudi če so že bile potrjene ali objavljene.« Z ozirom na izjavo imenovanega in to določilo v občinskem zakonu, Je jasno, da bo okrajno glavarstvo listo moralo razveljaviti. Tako so socialisti čisto brez potrebe pripravili nekaterim obrtnikom sramoto! Vsi obrlniki bodo zdaj kot en mož volili v prvo I Spor za medvedovo kožo. Socialisti so bili že toliko sigurni zmage, posebno, ker imajo dogovor z demokrati za volitev župana, da so se že med seboj sprli, kdo da bo župan! Oni del socialistov, ki je za popolno zvezo z demokrati, forsira Grčarja, ki se je že izkazal za zaupnega moža buržuazije. Stari Mariborčani-socialisti so odločno z.oper to kandidaturo. Še bolj pa jih je razjezilo, ko Je padel predlog, naj bo Eržen — za župana! Med socialističnim delavstvom, ki obsoja Er-ženovo gonjo proti katoliški verj Slovencev, Erženovo zvezo z dr. Reismanom, načrt mladih v socialističnem taboru, da se z delavskim denarjem zida advokatska palača, je zavladalo vsesplošno ogorčenje. Neprevidni socialisti so ta spor spravili na dnevni red tik pred volitvami, ko še sploh ne vedo, če bodo mogli v zvezi z demokratsko stranko izvoliti župana. Cemu ta spor za medvedovo kožo, ko še medveda ni? Mariborski socialdemokratiz.em je v rax-sulu! Od vrha do tal se je vsa ta papirna stavba socialdemokratske organizacije, socialdemokratskega občinskega gospodarstva tn »zmage« za nedeljo že zdaj zrahlala, v nedeljo pa se 1x5 zrušila! Mariborski delavci, zrušite jo in ustvarili si boste prijatelje, ki vam bodo pripravili dejansko vse to, kar so vam socialisti le obljubljali! Volite prvol Dnevne novice Kako bi iigieaai mariborski avtobus prouun pod socialističnim županstvom. KOLEDAR. Petek, 16. decembra. Adelajda, Evzebij, Albina. Lunina sprememba: Zadnji krajec ob 1.04 zjutraj. (Po Herschlu se napoveduje sneg.) Dunajska vremerska napoved za 16. december: Oblačno mrzlo vreme bo trajalo dalje, v severnih Alpah najbrže tudi sneg. * « risostvovati vsi rezervni častniki evanerebske vere. — Komandant mesta. © Na Sinaj! Kdor hoče videti, kje so šli Izraelci preko Rdečega moria, kje so hodili Izraelci po Sinnjskem polotoku, kje so dobili Izraelci 10 božiih zapovedi itd. bo prišel v nedeljo ob petih popoldne v Union, kjer bo predaval univ. prof. dr. Slavič o teh predmetih in pokazal mnogo slik iz Sinaja in Svete dežele. Predprodaia vstonnic v Prosvetni zvezi. in sicer rezervirani sedeži po 5 Din. navadni 3 Din sto;išče 2 Din di''aki 1 Din. © Posetniki prosvetnih večerov se vljudno opozarjajo, da ni danes nrosvetnega večera temveč v nedeljo popoldne ob 5 v veliki dvo-ani Uniona. © Gospa Danilova popesrečOa. V drami je v sredo -večer gospa Avgusta Dani'ova take nesrečno radia no stopnicah, da si je zlomila not'o. Prepeljali so jo v bolnico. © Umrla je gosoa Frančiška P u n t a r, vdova poštnega uradnika. Pokopali jo bodo danes ob 4 popoldne. © Triovine bodo v nedelio odorte. Veliki župan ljubljanske oblasti ob;avljn: G. minister za socialno politiko je odredil na osnovi §§ 12., 13., 15., točka 1. in § 16. zakona o zaščiti delavcev z odločbo z dne 6 decembra 1.1., štev. 11.291. da smeio biti v nedeljo, dne 18. decembra t. 1. v Liubljani vsi trgovski in njim podobni obrati odprti in da se sme pri tem zaposliti pomožno osobje ves dan, kot je običajno ob delavnikih, loda lastniki obratov so po § 15. zadnji odstavek navedenega zakona dolžni dati svojemu pomožnemu osebju zato primeren odmor med tednom. Mladostni delavci pod 18. leti se pri tem ne smejo zaposliti. © Upravni odbor častniškega doma ljubljanske ganiizije prosi gg. upokojene in rezervne častnike, naj se udeleže z družinami svečane prireditve ki se bo vršila 17. t. m. na kraljevi rojstni dan v dvorani Kazine. Začetek oh 21.15. Obleka frak ali črna obleka. — Odbor. © Umrli so v Ljub'janl v času od 7. do 14. t. m.: Marija Pišljar, žena strojevodje v p., 71 let, Celovška cesta 42. — Nevenka Turk, hči car. podjetnika, 2 leti, Komenskega 17. — Ana Jordan, hči avtoizvoščka, 3 leta, Stari trg 20. — Dragica Marenče, hči prevoznika, 7 mesecev, Poljanski nasip 4. — Frančiška Nučič, mestna uboga, 65 let, Japljeva 2. — V bolnici so v istem času umrli: Alojzij Jan-kovič, delavec, 35 let, Črna vas. — Aleksander Matojevskij, zasebnik, 35 let, Masarykova cesta. — Lovrenc Stanovnik, delavec, 56 let, Horjul. — Josip Habjan, sin posestnika, 19 let, Mali vrh 2. — Janez Trilar, delavec, 32 let, Kranj 25. — Dominik Šmid, rudar, 37 let, Turje 36. — Franc Černigoj, zidar, 63 let, Trbovlje. — Anton Sedej, delavec, 64 let, Črni vrh 3. — Marija Brajer, delavka, 36 let, Haba-tovice, Č. S. R. — Leopold Skapin, mizar, 50 let, Visoko — Šenčur 1. — Karol Tomanič, urarski pomočnik, 45 let, Vidovdanska 9. — Alojzija Veličevič, pos. žena, 26 let, Drnovo 5. — Terezija Tomc, delavka, 24 let, Rozalnica 34. — Stari" Ivana, zasebnica, 56 let, Dolenjska cesta 28. — Anton Barič, sin pol. rev. nadzornika, 13 let. — Franc Perko, trgovec s čevlji, 47 let, Hradcckcga vas 74. — Črček Janko, drž. ur. v p., 76 let, Jenkova ulica 12. © Dar. G. Pogačnik Janko, dež. blagajnik v pokoju, je daroval 100 Din namesto venca na grob svakinje g. Marije Pogačnik za bo- j žičnico revnim otrokom slolne župnije. © Ni se do!go veselil prostosti. V Kolodvorski ulici jc stražnik v sredo opoldne opazil nekega sumljivega človeka, ki jc ponujal mimo idočim lep usnjen suknjič. Na policiji so ugotovili, da imajo opravka s 31 letnim delavcem Antonom Severjcm z Ježice, ki le bil v torek odpuščen iz zapora, kjer je ->r»-.edcl Sest mesecev. Suknjič, ki ga jc ponujal okrog, je vreden 800 Din, on pa jc zahteval zanj le 100 Din. Ker je suknjič najbrže ukraden, naj se lastnik zglasi na policiji. Sukrjič ima podlogo iz bele, ovratnik pa iz črne ovčje kožu-hovinc. Maribor Na shndl Danes ob pol 8 je v dvorani Zadružne gospodarske banke VOLIVNI SHOD SLS. Vsi naši somišljeniki in naši prijatelji pridite na svoj shod! Na shodu bodo govorili kandidatje. Zaupniki, storite svojo dolžnost, da bo shod veličastna manifeslacija, ki naj pokaže, da je Maribor nroti orjunsko-socialistični komandi na magistratu! • « ■> □ Našim somišljenikom! Zanesemo se na svoje somišljenike da bodo te dni vršili agitacijo od osebe do osebe! To največ zaleže 1 Z živo besedo, z razgovorom boste mnoge, ki še omahujejo, pridobili! Bliža se odločilni boj za našo mesto Maribor! Te dni storimo vsi vse. da bo zmagala 1. skrinjica! Na delo! Na osebno agitacijo! □ Da preprečimo socialistične goljufije. Pri zadnjih volitvah so socialisti dobili do 100 glasov na goljufiv način. Volili so za odsotne, rajne, celo za take ki so pozneje prišli, a se jim je reHo, da je že nekdo za nje volil Predrzni so bili dovolj, da so celo svojega zaupnika poslali volit — za bogoslovca! Da preprečimo te nakane socialistov, je potrebno: 1. javite nam vse, ki bodo v nedeljo odsotni! 2. Pojdite volit čim prej! 3. Vzemite seboj kako legitimacijo karkoli imate, da se boste lahko legitimirali. 4. Javite nam takoj, če izveste za kako socialistično goljufijo. Volivni odbor SLS. □ Resnična dela so več nego psovke in poskus ironiziranja. Tri številke Mariborčana« so močno razburkale socialne demokrate in SDSarje krog »Večernika«. Na resnične uspehe SLS pri mestni občini v dobi treh let ima »Volksstimme« le nekaj prav robatih psovk. »Večerni!« od srede pa je skušal delavnost SLS znižati s poskusom popolnoma zgrešene ironije. Resnična, vsem vidna javna dela SLS za bl"gor mostne občine bodo odtehtala na dan volitev v nedeljo nekaj več nego zmerjanie »Volksslimme« in šepava ironija » Večernika«. □ Nc-ško govorjenje v mariborskem občinskem svetu in demokrati. Na stvarna in resna izvajanja »Mariborčana« ne morejo ne demokrati nc socialisti v svoj zagovor ničesar odgovoriti. Tudi proti SLS nimajo nobenih argumentov. To priča posebno sinočnji demokratski »Večernik«, ki je priobčil napad na SLS, češ da je ona kriva, da občinski svetnik Pfriemer govori v občinskem svetu nemško. Pa še ta napad je lažniv in p*da na demokrate nazaj. Konstatiramo: G. Pfriemer ni Govoril v občinskem svetu nemško do majaiške seje 1925. Na tej seji so socialisti predlagali Ji oanu dr. Leskovarju nezaupnico. Dokler se je razpravljalo o njegovi osebi, dr. Leskovai ni predsedoval seji, ampak je odstopil pred-sedstvo podžupanu in samostojnemu demokratu dr. Lipoldu, in ko je dr. Lipold seji pred-sedoval, je govoril tudi g. Pfriemer, in sicet nemško, ne da bi mu demokrat dr. Lipold kaj zahranll. Od tega dne dalje datira navada, da se pri občinskih sejah mariborskih govori tudi nemško. Torej demokrat dr. Lipold jc bil tisti, ki je prvi pripustil nemško govorjenje na občinskem svetu in po demokratu je postala nemščina pri občinskih sejah »holfahlg«. Na-daljni očitek, da bi mi forsirall ime »Marburg«, nc drži. Kajti resnica je, da demokrati izdajajo list, katerega še danes nazivajo »Marburger Zeitung« Tretjič pa, čc že citira kakšen rek, naj citira tudi pravega avtorja. Tisti nemški izrek: »Lieber rauch^eschvvarzte Triimmer als ein vvindiseh Maribor« ni izrekel pastor Mablert, ampak je to izrek pesnika Mariborčana Kernstocka. □ Vrnil se je iz Belgrada g. predsednik oblastnega odbora in mariborski župan dr. Josip Leskovar Uspešno je opravil razne intervencije gleda finančno ureditve oblastne samouprave. Minister za socialno pol "'ko g. dr. A. Gosar je izročil g. županu odlok, katerega je objavil včerajšnji »Slovenec« in kojega udejslvitev bo pripomogla mariborskemu delavstvu do lustnih stanovanjskih hiš. □ Smrt stare Mariborčanke. V Mariboru je umrla v visoki starosti 84 let zasebnica Josipina Muller. Pogreb bo danes ob 2 pop. □ Nova hiša se jo zrušila. Na Pobrežju pri Mariboru, in sicer v Novi ulici 4 si je postavil novo enodružinsko hišo delavec tvrdke Zlalorog Jelenič. V noči od 13. na 14. se je naenkrat zrušil dimnik, ki je predrl strop stanovanjske sobe in je padlo vse v klet. V trenutku nesreče je čakala v izbi. skozi katero je letel dimnik na svojega moža žena Jele-ničeva. Na srečo je slonela na moževi postelji, ker opeka od dimnika in omet od stropa se je deloma zrušil ludi na posteljo žene. Vzrok nesreče je pač ta, ker jo bila hiša zbunlana iz ilovice. □ Nova orožniška ekspoziturn. Na Pobrežju pri Mariboru je bila spomladi ukinjena orož.niška postaja. Od ukinitve orožni-štva so se razmnožili po Pobrežju razni zločini in predvsem vlomi. Ravno radi zadnjili vlomov nn Pobrežju so se odločile oblasli, da dobi pobreška občina iz Studencev orožuiško ekspoituro, in sicer dva moža. □ Vlom v porodnišnico. V sredo so ofc 9 zvečer poskušali štirje ne^ianci vlomiti v porodnišnico, prejšnji sanatorij Petrovo selo. Uprava je takoj poklicala policijo. Ko pa je ta došla, so sc vlomilci že poskrili. Po odhodu policije so sc zopet pojavili, in sicer so sku-špli vlomiti pri oknih in vratih. Nato je uprava poklicala orožništvo, ki je prišlo na lice mesta, pa storilcev ni moglo več izslediti. Bili so štirje moški, eden izredno velik, in so imeli odkrit namen, vlomiti v porodnišnico. 1} opis J Trbovlje Orlovska akademija. V nedeljo dne 18. do cembra se vrši popoldne v Društvenem domu Orlovska akademija. V društvo bo no\e člane uvedel g. univ. prof. dr. Rožman. Akademija bo ob dvajsetletnici imela na programu slvari, ki se še pri nobeni enaki prireditvi niso videle. Občinhtvo se vabi od blizu in od daleč k obilnemu obisku. Nori avtobus, lično izdelm, je začel voziti danes od Trbovelj do kolodvora. Avtobus jo last g. Arzenška. & Občni zbor krajevne organ frači je Slov. ljudske stranke se vr?i v nedelo ob 8 zjutraj r Društvenem domu. Bodo važ-tia poročila in volitve Zalo je za pristaše udeležba obvezna. • * • Broieirn. V nedeljo dn° 18. dec. se vprizori škove družbe i zLjubljane, Most. z Viča, iz Zg. širil*. Dne 20. dcc. se vprizori čarobna bajka v štirih dejanjih »PeleKkove poslednje sanje«; obakrat ob pol 4 popoldne Na Silvestrov vefer ob 6 bo predavanje s praktičnimi poizkusi o radiju. Slišali se bodo koncerti iz Londona, Pariza, Dunaja in cel' iz Amerike. tolisClfCJ prva sagrebšSel iJOŽICSli S6iem kjer kupite dobro in poceni, po izredno ugodnih cenah, na drobno in debelo. — 50 % popusta na vseh železnicah JLcgiltimoclfe se dobe na glavnem kolodvoru v Zagrebu ter v poslovalnici »Putnika«, Jelačičev trg štev. 6 za ceno 6 Din. SHS. Ljubljansko gledališče DRAMA. Začetek ob 8 ivečcr. Petek, 16. decembra: IDEALNI SOPItOG. Red C. Sobota, 17. decembra: Zaprlo. Nedelja, 18. decembra ob 15. uri: SNEGULCICA. Izven. — Ob 20. uri: HAMLET. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. OPERA. Začetek oh pol 8 zvečer. Petek, 16. decembta: Zaprto. Sobota, 17. decembra: MILOŠEVA ZENITEV. C. Nedelja, 18. decembra ob 15. uri: BAJADERA, opereta. Na korist Združenja gledaliških igralcev. Izven. D.iaška predstava Evrlpidovo »Mode,le«, ki je napovedma za soboto dne 17. dec. popoldne, odpade zavoljo nenadne obolelosti nositeljice naslovne vloge, ge. Avguste Danilove. Zdruienle glečalif.kih igialrev ima v nedeljo dne 18 dec. svoio običajno predstavo. Za to priliko je odbor izposloval pri upravi Narod, gled »llšČa, da se igra opereta »B.tjadera« kot popoldanska ljudska predstava. Nastopajo naši priljubljeni operetni igralci: ga. Poličeva, B.ilatkova in gg. Dre-novec, Peček. Sancin ter g. Povlie, ki je opereto tudi uaštudiral. Ker je pričakovati, da bo predstava razprodana, se priporoča rezerviranje sedežev pri dnevni blagajni. Mariborsko gledališče Petek, 1C. decembra ob 20. uri: KAR HOČETE. Ab. B. Prvič. Slavnostna predstava. Sobota, 17. decembra: Zaprto. Nedelia, 18. deccmbra ob 15. uri: MOl)NA REVIJA. - Ob 20. uri: TAKRAT V STARIH ČASIH. Slavnostna predstava v mariborskem gledališču. Ker se vrši na rojstni dan Nj. Veličanstva svečan ples, je primoratio gledališče nastaviti svojo slavnostno predstnvo na predvečer, to je petek dne 16. dec. vprizori se klasična komedija Sek-spirjeva >Kar hočete«-. Ljubljanski Ljudski oder V nedeljo dne 18. dec. ob pol osmih zvečer vprizori Ljudski oder za božični čas prav primerno krasno božično žaloigro >Zniaga Ijubeini« v dveh delih. Prcdprodaja vstopnic od četr'ka d-dje v Nabavni zadrugi v Ljudskem domu. I. nadstropje od 8—12 dop in od 2—0 zvečer ter % pisarni Ljudskega odra od 4—7 zvečer istotam H. nadstropje. Naše dijašivo Danira. V soboto zvečer v društvenem lokalu Izredni občni zbor Dauice. Za člane udeležba obvezna. — Odbor. Prireditve in društvene vesti Ljubljana. Opozarjamo na nocojšnji simfnnlCnl koncert Orkestralnega društva Glasbene M lice ljubljanske, ki se vrši ob 20. uri v Unionski dvorani v proslavo rojstnega dne Njega Veličinstva kralja Aleksandrn I. pod vodstvom dirigentov Emila Adamiča in L. M. Škerjanca sodeluje v orkestru 63 moči, ki so deloma Člani orkestralnega dru.-tva, deloma na godbeniki godbe diavske divizljske oblasti. Nn sporedu so sledeča dela: Beethoven: Egmont. pred gra in llpcthoven: Simfonija v r-du-ru. Oboje dirigira skladatelj Emil Ad mlč, dalje Debus8y: Childrens cornpr, snita, dirigira skladatelj L. M. Škirjanc in slednjič Griog: Večer na planini. Pri zibeli, Norveški ples St. 2 in Vdanost-na koračnica, dirigira Emil Adamič. Slomškov« ifriiHia. Hane In članice Slomškove družbe i zLjubljane, Most, i Viča. iz Zg. Šiške in St. Petra vabimo, da pridejo na sestanek, kt bo dne 17- dec. lo je v soboto popoldne ob S v llimflHBIIMIMTMnFimiggE^^ UB4H državnem vzgajališfu, Poljanski nasip 52. — Odbor. Seja stolne prosrete bo danes dne 16. decembra ob osmih v tiskarni. Poselska zveza priredi dne 18. decembra zvečer ob osmih v Rokodelskem domu božičnico s srečolovom. Dekleta pridite v velikem številu k tej prireditvi Na sporedu je tudi lep božični govor, božično petje itd. Srečolov bo tak, da bo vsaka številka nekaj zadela. Ostali kraji. Petrorče. Društvo »Gospodar« vprizori v ne-deljo dne 18 dec 1927 v Vodcnikovi dvorani » Petrovčjh komedijo »Mric v toplicah«. Zobozdravnik Med. Un v. Dr. Ciril Cirman se je preselil na M:klo?l{evo ceno St. 18. I. dosno tn ordltilra od 10. — 12. dopoldne in od H. - 6. nopoldiia. Darujte za Ljudski sklad SLS! S Montanus: Bajna bogastva Mrtvega morja. Naši jeruzalemski romarji, ki so stali na bregu Mrtvega morja, sc bodo gotovo še spomnili, s kakimi čustvi so se mu bližali in zrli na njegovo temno mrtvaško površino. Nobenega valčka, ki bi kazal na tajinstveno notranje življenje drugih morij! Nobenega skoka kake ribice za svojim plenom. Nobene rože ob njegovem bregu. Kratko, sami sledovi smrti. Vse to pa še v okviru temnih spominov na tragično usodo Sodome in Gomore, ki je z Mrtvim morjem v tako tesni zvezi. Morda so bili ti turobni vtisi vzrok, da doslej še nihče ni resno mislil na to, koliko življenja, ali vsaj srovi za življenje, ki bi se dale izrabiti, je v tem navideznem mrtvecu. Sele Angleži, sedanji gospodarji Palestine in Transjordanije, so prišli na misel iz tega naravnega mrliča kovati kapital za življenje. Kakor kaže, bodo prihodnji slovenski jeruzalemski romarji ob Mrtvem morju našli že celo industrijsko mesto. Ogromne mase soli. Mrtvo morje se v sv. pismu po pravici Imenuje Slano morje. Vsa morja imajo slano vodo, a tako slano nobeno kot Mrtvo morje. Voda drugih morij vsebuje poprečno 3.43 odst. sedi, voda Mrtvega morja pa 23 odst., kljub temu, da se minuto za minuto vale vanj ogromne sladke mase reke Jordana. Na dan mu ta »sveta reka* donaša 6000 milijonov litrov sladke vode. Ono je požira in požira, soli in soli, a kljub temu ob redkih nalivih komaj vidno naraste, čeravno nima nobenega odtoka. Večina te vode tudi dnevno izhlapi, sol se pa vseda na dno. Če hkrati pomislimo, da znaša površina Mrtvega morja 1120 akm, da je 5 in f»ol ure hoda široko in 20 ur hoda dolgo ter poprečno 300 m globoko, si lahko vsaj nekoliko predstavljamo, kake ogromne mase soli mora vsebovati njegova voda, da ne govorimo o solnih skladih njegovega dna, ki se že tisočletja gromadijo. A, kakor rečeno, misel te solne zaklade eksploatirati, so šele Angleži resno vzeli v pretres in jo bodo v doglednem času začeli izvajati. V decembru 1. 1917. je britski general Allenby nad Jeruzalemom razvil angleško zastavo. Čeravno še ni mogel vedeti, kaka bo povojna usoda Palestine, je vendar že začel misliti, kako bi se solni zakladi Mrtvega morja dali dvigniti in izkoristiti. Ni čuda, da je prišel na to misel. Angleži in Amerikanci so med vojno živo čutili pomanjkanje soli. katere glavni skladi so v Nemčiji. Količino, za katero so pred vojno plačali 100 dolarjev, so morali med vojno plačati 1000 dolarjev. Potem pa še ta odvisnost od nemške milosti. Odtod pozornost, ki so jo Angleži obrnili Mrtvemu morju, še preden so dobili mandat nad Palestino. Artiljerijski major T. G. Tulloch, veščak v tej zadevi, je šel na lice mesta študirat možnost in rentabiliteto njegove eksploatacije. Poročilo se je kar najugodneje glasilo. Zato so se Angleži tako potegovali za mandat nad Palestino, ki jim je bil od Lige narodov 1. 1922. tudi poverjen. Takoj so začeli temeljito študirati gospodarske in industrijalne možnosti Palestine sploh in Mrtvega morja posebej. Sad tega študija je bila strokovnjaška, obširna monografija, ki je gospodarski pomen Mrtvega morja še bolj osvetlila. Leta 1925. je britski kolonialni urad razpisal ponudbe za njegovo izkoriščanje. Pet jih je bilo predloženih. Dve lt ti so jih v Londonu in Jeruzalemu študirali. Končna odločitev še ni padla. Gre pred vsem še za garancijo priviligiranih angleških interesov, tudi za slučaj, ko bi Anglija zgubila mandat nad Palestino. Ko britski civilni guverner Palestine lord Plumer tudi to zadevo ugodno reši, bodo začeli s pripravami, y rednost zakladov Mrtvega morja znaša en trilijon 200 bilijonov dolarjev! Strokovnjaki so dognali, da krije Mrtvo morje v sebi zaklade, ki predstavljajo vrednost 1,200.000,000.000, to je en trilijon, 200 bilijonov dolarjevl Količino solnih snovi z vsemi sestavinami cenijo na 1.300,000.000, to je en bilijon 300 milijonov ton! Mrtvo morje je tedaj druga najbogatejša salina, kar jih je do sedaj znanih. Na prvem mestu so nemške, ki so doslej dajale dve tretjini svetovnega konsuma. Tak zaklad se pač splača dvigniti, tembolj, ker eksploatacija Mrtvega morja zdaleka ne bo tako komplicirana kot nemških solnih skladov, obenem pa obeta čistejši in boljši material. Nemške saline zahtevajo velikanski tehnični aparat. Okrog 40.000 delavcev je pri njem zaposlenih. Tisoči teh kopljejo 1500 do 5000 čevljev globoko pod zemljo surov material, karnalit imenovan. Približno 2500 parnih kotlov za destilacijo, filtracijo, koncentracijo itd. je na delu. Kljub temu vsebuje rabna sol, kukor pravijo, še 20 odst, brezkoristne snovi, katero mora konsumcrit prav tako drago plačati. Zgraditev 3 ogromnih basenov. Pridobivanje soli iz Mrtvega morja se bo vršilo na način, ki je pri morskih salinah v rabi. Zgradili bodo velikanske bazene več kvadratnih milj. V načrtu so tri. Prvi bo za izlo-čenje navadne kuhinjske soli, druga dva za izločevanje kalijevega in magnezijevega klo-rita. To delo bodo pred vsem prepustili soln-cu, ki je poceni in pri Mrtvem morju posebno uspešen delavec. Dnevno izsrka iz njega za 13 in pol mm vode. Nadaljnje razkroje bo prevzela kemija in iz raznih snovi v svojih skrivnostnih delavnicah ustvarjala čuda. V ta namen bo treba orjaške električne sile. Elektrifikacija 1 milijon konjskih sil! Tudi za elektrifikacijo projektiranih obratov je narava v znatni meri poskrbela. Sredozemsko morje, ki leži 393 m nad Mrtvim morjem, je 47 milj zračne črte oddaljeno. Ta razdalja za Angleže ne pomeni veliko. Po načrtu dr. Imbeauxa, prof. francoske akademije znanosti, nameravajo iz Sredozemskega morja pri Jafi izpeljati kanale in tunele do Beisana, ki dominira nad jordansko dolino. Tu sem bodo na razdaljo 40 milj speljali vodo in tako zvišali vodno moč Jordana, ki dela na tem kraju 600 čevljev globok padec. Po potrebi bodo izrabili še drug Jordanov padec 393 čevljev višine, ki se nahaja 52 milj proti zapadu med Beisanom in Mrtvim morjem. Na ta način bodo dobili vedne sile, ki jim bo ustvarjala za en milijon konjskih sil električne moči. Kajpada bo treba trdi novega železniškega omrežja, ki je prav-tako že v načrtu. Vse skupaj bo nekaj velikopoteznega, vrednega angleškega gospodarskega talenta in podjetnosti. Industrializacija Palestine. Čir svete dežele izginja. In kaj si vse Angleži obetajo od te vele-irdustrije! Pred vsem, pravijo, bo imela okostenela Palestina svojo korist. Dobila bo svojo prvo industrijo v velikem štilu. Z njo bo dobila impulz do nadaljnjega razmaha. V vsakem orientalcu speče obrine sile se bodo zbudile ir. stopile v medsebojno konkurenco. Ljudstvu samemu pa bo odprt nov vir zaslužka, ter ceni material, brez carine. Z dobičkom se bo za-počelo kaj novega, kar bo zopet pred vsem domačinom v prid. Še več si seveda obetajo Angleži in Amerikanci zase. Prvič glede soli nc bodo več od Nemcev odvisni. 2e to pomeni zanje veliko, zelo veliko. Zraven bo še za polovico cenejša in boljša. Tudi to ni mala reč, če pomislimo, da so 1. 1925. samo ameriški farmarji naročili v Nemčiji 239.170 malih ton (ena mala tona "000 funtov) solnega gnojila, za katero so v eksportnem pristanišču plačali 12,730.000 dolarjev, v importnem pristanišču pa 16,921.000 dolarjev. Kje pa je še druga sol, z& življenjski konsum Amerike in Anglije, da ne govorimo o različnih ostalih izdelkih, ki se dobivajo iz solnih zmesi. Ves dobiček skupaj bo predstavljal ogromno vsoto. Seve za nas kristjane kot kristjane Palestina s tem ne bo pridobila, ampak zgubila. Tiste svete Dežele, s svojo svetopisemsko primitivnostjo, hrepenenje toliko vernih src, za nas nc bo več. Mučeniki in junaki vere. »Osservatore Romano« je objavil v zadnjih dneh zanimiv dopis nekega mehiškega župnika iz njegove domovine, ki pojasnjuje, kako je marsikateremu duhovniku v nesrečni deželi uspelo kljub vsem preganjanjem, nadaljevati svoje dušebrižniške dolžnosti pod spremenjenimi pogoji. Razvijanja tega duhovnika sc odvzeta poročilu, katerega je taisti poslal svojemu, v Terasu v pregnanstvu živečemu škofu in katero je ta stavil na razpolago National Catholic Wellfare Conference. Duhovnik, kateri je bil obsojen od mehiške vlade na smrt, opisuje svojo delavnost tako-le: »2e poldrug mesec obiskujem distrikte na deželi in se zadržim v vsakem kraju dva do tri dni. Na deželi vlada manjša malodušnost, kakor v mestih, toda povsod se naleti na nespremenjeno močno privrženost cerkvi in na živahno željo po verskih vajah. Krstil sem pre-ctjšnje število otrok, toda malo teh otrok v različnih župnijah je bilo starih nad štirinajst dni. To dokazuje, da se ne strašijo dušni pastirji nikakega truda, da obiščejo dotične pokrajine, ne pazeč n« veliko oddaljenost in te- žave, katere se jim delajo. Ljudstvo kaže poseben instinkt za to, kje se lahko najde župnik v sedanjem položaju. Kar se tiče žalovanja, stoje stvari tako, kakor pri krstu. Bolnikom rtdi tega ni vedno privoščeno, da bi sprejeli tolažila sv. vere, in nekateri so na zelo oddaljenih krajih umrli brez zakramentov. Kamorkoli sem prišel, sem imel veliko truda, da stm se ubranil številnih daril, katera so mi hoteli dati verniki v svojem veselju in rado-darnosti. Navadno sem jemal jajca in druga živila, toda nobenega denarja. Naj storim karkoli proti temu, marsikdaj je potreben nosač, da odnese darila vernih. Popolno zavrnitev njihovih darov ljudstvo zameri. Ponoči poučujem katekizem. Verniki ljubijo predvsem slišati pridige o Materi Božji, in čc jc izpostavljeno Najsvetejše, ga hitijo v velikih množicah s solzami v očeh počastit. Po mojem mišljenju je veliko bolj potrebno, da se zopet vpelje versko življenje za one, ki so zapustili Cerkev, kakor za te pobožne ljudi, ker ti poslednji so pod preganjanji svoje reli-giozno-karitativno delo še pomnožili, dočim bi postali oni, ki se nagibajo k boljševizmu, popolnoma pokvarjeni, če bi ostale cerkve zaprte. Začasno še niso popolnoma pokvarjeni, ampak samo tavajo v zmoti.« Tako poroča, pravi »Osservatore«, župnik, katerega preganjajo vladni agenti kot sovražnika domovine. Izdalo se je povelje, da se ga, kjerkoli bi se ga našlo, ubije. Tozadevna okrožnica, ki je naslovljena na vse vojaške oblasti, je opremljena z župnikovo fotografijo. Poročilu tega duhovnika je priloženo drugo katoliških ženskih društev o njihovi delavnosti v poslednjih letih. Število članic znaša 1969. Od teh se jih je posvetilo obiskovanju bolnikov 1937. Število obiskov bolnikov znaša 5607, v 65 slučajih se je'poskrbelo za podelitev zakramentov za umirajoče. 157 prvih sv, obhajil je bilo podeljenih s pomočjo katoliških žen. 49 krstov je bilo poskrbljenih na ta način. 2675 podpor je bilo izplačanih in 71.526 kosil je bilo podarjenih ubogim in bolnim. Dohodki so znašali 18.246 pezet, izdatki pa 16.969 pezet. — Oficiozno vatikansko glasilo končuje ta pregled z izrazom spoštovanja za to stalnost in zvestobo katoliškega mehiškega ljudstva v sredi vseh preganjanj, in se spominja v istem smislu tudi požrtvovalnega dela duhovščine. Kulturni pregled SNEGULČ1CA. (Mladinska predstava.) V nedeljo 11. decembra je bila prva letošnja mladinska predstava. Uvaževanja vredno in tudi hvaležno mlado občinstvo je že komaj pričakalo svoj čas in je v dvojnem številu zasedlo vse prostore. Gospod prof. Šest je z ljubeznijo, ki jo je treba predvsem posvetiti takim prireditvam, pa tudi z respektom do svojega občinstva, uprizoril Snegulčico tako, da gotovo ni nobenega kočljivih mladih strokovniakov razočaral. Tekmovati z otroško domišljijo nj lahko. Uprizoritev je bila preprosta in iskrena. Srečna je bila tudi misel, poživiti igro z baletom, k j pa seveda ni bil ves deci primeren. Umestna sta plesa v prvih dveh slikah, zlasti ples z medvedom, ki je tudj dovolj zmiselno sklepen z igro. Prav pa bo, ako se ples v zadnji sliki nadomesti s kakim drugim, ki bo otroke bolj zanimal. Tudj nekateri režiserjevi domi-slekj so igro lepo pomeknili v otroški svet, n. pr. konec tretje slike (škratje v postelji in angel v oknu). Tako je ves otroški svet s svojo lepo neurejenostjo našel skoraj vsega, kar ima rad. Igravci so svojo stvar vzeli dovolj vestno, zlasti gdčna Vida Juvanova kot Snegulčica, g. Jan kot kraljevič jn gdčna M. Danilova kot kraljica.. F. K. glumaci, cavaltjijria rusticana. V sredo 14. decembra je dala opera ta dva nanovo naštudirana, zasedena in deloma nanovo inscenirana kosa. V Glumačih je pela vlogo Nedde-Colombine nova primadona ga. Mitrovičeva, ki se je nedavno tako lepo uveljavila s svojo kreacijo Tosce. Iste vrline je pokazala tudj v tej vlogi tako pevski kakor igralski, kar je pri njej kot izrazito operno-dramatski figuri izredno enotno. Partner ji je bil s svojim toplim, simpatičnim in izraza zmožnim glasom g. Gospodinov, kj naj pa nadomesti svoj afektirani igralski patos s smo-tinejšo igro in čimprej premaga težkoče s slovenščino. Izreden efekt je napravil g. Gospodinov v prologu; poleg gg. Šublja jn Mohoriča, ki sta solidno zadoščala, moram pohvaliti zbor. Dirigiral g. Balatka, režisiral Šest, dekoracije arh. Rohrmann. V Cavalleriji je v ulogi Scutuzze gostovala ga. F. Hermsdorf-Bilinova, ki dostojno igra in poje kljub tupalam še lahno zastrtem glasu. Ob strani ji je pel g. Kovač, ki se je potrudil in uveljavil topot igralski jn pevski. Med ostalimi se je poslavil g. Janko v vlogi Olfia. Dirigiral je Cavallerijo g. Neffat, za režijo je skrbel g. Šubelj. Pred Božičem obljublja opera Mozartovo »Zauberfliite« pod taktirko g. ravnatelja Poliča. V. Koncert Fr. Neraliča. Maribor, 15. 12. 1927. Ljudska univerza je priredila v ponedeljek, 12. t. m. večer opernih arij, ki jih je pel priznani baritonist naše opere, g. Fran Neralič. Spored je obsegal zastopnike domače (Parma, Zaje), ruske (Čajkovski), nemške (Wa-gner), francoske (Gounod) in italijanske glasbene literature. Mesto katere italijanskih, četudi ljubkih in kaj hvaležnih arij, bi si morda želeli vsaj en odlomek iz češkega opernega zaklada, ki vsekakor spada med svetovno glasbo. — G. Neralič je priznan pevec, ki ima svoj glasovni aparat popolnoma v oblasti. Poleg lirične mehkobe razpolaga z veliko dramatično silo, in kar je glavno: on doživlja. Zato nas je na gledališkem odru vedno ogrel ir je tudi pri svojem koncertnem nastopu žel zasluženo priznanje. Mariborčani samo obžalujemo, da ga bomo imeli samo še to sezijo med nami in da ga ne moremo — ali ne znamo — trajneje navezati nase. — G. Zacherlova je bila na klavirju spretna in diskretna spremljevalka. Julrl. I? dcceml). 1.1. na Taboru trndicijonaina rudnr-tku svečanost „SKoh preKo Kože" Če kupujete Pyra mi d o n tablete pazile na to, da se Vam izroči pristna originalna znamka ■ffcfrfofr fkdM". POLŽ. (Basen. Paul Keller. — j. p.) Polž, ki je stanoval ob železniškem na« sipu, se je vsak dan pohujševal nad brzlm vlakom, ki je drvel mimo in ga je motil b svojim neotesanim obnašanjem v njegovem prijetnem opravilu. »To mu bom že pregnal!« je rekel polž sam pri sebi, se postavil med kolotečine in grozeč nastavil svoje roge, ko je zagledal v daljavi kako prihaja vlak. »Prevrnil ga bom!« je rekel, poln srditega poguma. Vlak je prišel in je odgrmel čez sovrai nika dalje. Polž se je obrnil in je gledal za hilečim brzecom. »Ne ustavi se,« je rekel zaničljivo, »beži, strahopetec!« Moda Črno-belo je še vedno priljubljena sestava barv za obleke. Učinek te sestave je seveda vselej močan in moramo biti zato zelo previdni, da ne žalimo dobrega okusa. Predvsem naj bi črnobele kombinacije nosile le vitke, lepo raščene ženske, ki imajo naraven čut za modno eleganco. Za majhne, ali krepke postave prihaja črno-bela kombinacija v poštev le v obliki bele spodnje obleke in črnega vrhnjega plašča. Pri črno-belih sestavah je vsak poseben so čisto neodvisne od letnega časa in se morejo nositi prav tako jeseni in pozimi kakor spomladi in poleti, tako da je mogoče take obleke izvrstno izkoristiti. Uporabiti se morejo te sestave za vse obleke: za preproste obleke z jumperiem, za obiske, pa tudi za elegant. večer, obleke. Vrhu tega za ogrinjala. Kar se tiče tkanin za črno-bele kombinacije se uporabljajo za dopoldanske obleke predvsem rips in z volno mešana svila zim-ski fresko in podobno. Za popoldanske obleke so priljubljene razne svile: china, marokko, krepp, Georgette in zlasti krepp-satin (predvsem za starejše dame). Izrecno večerni značaj imajo šifoni: velour in gaze. Baržunaste tkanine so sploh letos izredno priljubljeno. Pri črno,belih sestavah je vsak posebc i okrasek odveč in učinkuje kot prenatrpanosi. Lepa črna odnosno bela spona zadostuje. Izjemo delajo lc večerne obleke. Naša slika nam predočuje nekaj modelov v črno-belih sestavah. Predvsem je tu večerna obleka, ki je ravno po svoji preproslosti izredno odlična. Zgornji del je iz belega, spodnji — krilo — iz črnega velourja. Pri tem treba pripomniti da naj se za take sestave nikoli ne jemljejo snežnobele tkanine, marveč nekoliko v rmeno prehajajoče (kakor slo-nova kost). Druga slika nam kaže preprost pa izredno eleganten plašč za popoldan, in večer. ; rabo. Material: sukno ali baržun in krzno. Tretji model predočuje preprosto obleko, ki jo moremo mnogo in mnogo nositi, ne da bi se dala uničiti. Uporabiti moremo za tako obleko kakršnokoli solidno blago. Zadnji model nam predstavlja učinkovito popoldansko obleko. Spodnja obleka je bela, zvončastega kroja; vrhnji del je iz črnega blaga z dolgimi rokavi in deškim ovratnikom. Poleti se more — s črnim pasom — nositi bela spodnja obleka tudi sama zase. Gospodarstvo V. S.: Uvozna carina na frniige. 2e s površnim pregledom imenikov knjig naših javnih knjižnic in izloib knjigarn se da ugotoviti, da prevladuje pri nas manjvredna nemška literatura. Prvenstvo nosjo plitva H. Courths-Mahler ter njene sorodnice W. Heim-burg in N. Esohtruth. Sledijo pisatelji, ki pišejo za snoblslični berlinski VVesten iD nemški židje iz Prage. Tudi kriminalni roman je krepko zastopan — zato so dobri pisatelji bolj redki. Iskati vzroke te poplave incveimske bele-tristike ni potrebno, ker so dovolj znani. Seveda bi bila v prvi vrsti država poklicana, da pobija preveliki konzum tuje knjige. Toda naša država ne pobija, temveč podpira to anomalijo. Dočim je stari zakon v splošni carinski tarifi iz leta 1904 dovolil prosti uvoz vseh knjig, se je zakonodavec z zakonom o splcšni carinski tarifi od 19. junija 1925 postavil na popolnoma novo stališče. Tarifna številka 473 omenjenega predloga se glasi: »Knjige in periodične izdaje, ne iz-vzemši niti onih, ki imajo v besedilu ali v prilogi note, zeml epise, slike, risbe in gravure; muzikalije (nole), knjige za slepce, koledarji z izjemo že navedenih: akti in rokopisi: 1. Časopisi, izvzem?; r odnih listov od sto kilogramov presto; 2. akti in rokopisi prosto; 3. koledarji, izvzemši že navedene, tudi z literarno vsebino: a) v polah 80 Din, b) v trdi •vezavi 150 Din, c) v mehki vezavi 120 Din; 4. knjige (izvzemši koledarje), periodične izdaje in muzikalije (note): a) v državnem jeziku ali z mešanim tekstom: a) v polah 80 Din, b) v trdi vezavi 150 Din, c) v mehki vezavi 120 Din; b) v tujih jezikih: a) v trdi vezavi 40 Din, b) v polah ali v mehki vezavi prosto. Pripomba 1. Knjige itd. domačih pisateljev v tujih jezikih ali z mešanim tekstom se carinijo po točki 4a).< Z drugimi besedami: za t kg broširanih slovenskih knjig plačamo 13.20 Din carine, dočim ne plačamo za enake nemške knjige nič. Za 1 leg vezenih slovenskih knjig plačamo 1G.50 Din, a /a isto količino vezanih nemških knjig samo 4 40 Din. Zakonodavec je očividno z horendno obremenitvijo uvoza hotel preprečiti tisk naših knjig v inozemstvu in na ta način zaščititi našo tiskarsko industrijo; na drugi strani je smatral, cla so luje knjige naši civilizaciji neobhodno potrebne in jim vsled tega odprl na steza j ^vrata naše države. T6da, ako pomislimo, da imamo pol milijona Slovencev v tujini in vsled- tega tudi več inozemskih založb, kakor Goriško Matico in Goriško Mohorjevo družbo — da imenujemo samo največje — in da moramo za štiri knjige omenjenih književnih zadrug, kaiere dob mo za lelno udnino 25 Din, in ki tehtajo približno 1 kg, plačati pri uvozu 13.20 Din carine, to je 52.8 odstotkov od vrednosti, s čim se konzum teh knjig pri nas temeljito otežko-či, bo — ne samo finančni strokovnjak ali ljubitelj naše knjige — ampak vsak la k uvi-del, da zakonodavec ni dosegel svojega namena. Kako je tekst tarifne številke 473 depla-siran, je razvidno tudi iz tepa, da se inozemsko revije, ki povečini ironi -irajo našo državo in naš narod, uvažajo brez formalnosti, dočim Ima uprava tržaškega »Ženskega sveta« — najbolj razširjene slovenske in jugoslovanske revije — velike težkoče z moledovanjem za oprostitev carine. Nas in vse, kar je slovensko, omalovažujoči R. H. Bartsch in H. H. Ewers, so uvažajo brez stroškov za čitalelja; zato moramo, ako hočemo citati v Gorici izdano knjigo Franceta Bevka, plačati državi horendni indi-rektni davek. Vse zato, ker je zakonodavec delil knjige po jeziku in ne po vsebini. Da rabimo znanstvene knjige iz inozemstva in da se uvoz teh knjig ne sme otežkočiti, je jasno in ni potrebno komentarja. Toda, da se mora konzum tuje, slabe, plitve, nas in našo državo omalovažujoče beletristike po možnosti zmanjšati, raz/-unie vsaj vsak ljubitelj naše lepe knjige. Potrebno ie doka-atl mu, da moramo podpirati uvoz knjig naših bratov v tujini, podpirati brezpogojno in brez predsodkov. To bi se doseglo s sledečim tekstom tar. Stev. 473: »(Glava in točko 1. in 2. ostanejo neiapremenjene.) 3. Knjige, koledarji in periodične izdaje z beletristično vsebino; muzikalije (note) a) v polah 80 Din, b) v trdi vezavi 150 Din, c) v mehki vezavi 120 Din; 4. knjige ln periodične izdaje z znanstveno vsebino: a) v trdi vezavi 40 Din, b) v polah ali v mehki vezavi prosto. Pripomba 1. Knjige, koledarji In periodične izdaje z beletristično vsebino, izdane od naših narodnih inozemskih založb, ne plačajo carine.« S tako spremen enim tekstom bi se doseglo sledeče: 1. 0'ežkočilo z visoko carino tiskanje beletrističnib knjig domačih za-l.'žb v inozemstvu; 2. otežkočilo z visoko cari-B" uvoz manjvredne tuje beletristike; 3. omogočilo prosti uvoz knjig nuših založb v inozemstvu. Toda, ako in kadnr pride Zakon o splošni cariniki tarifi cd 19. junija 1925 pred parlament, bo prilika, da se merodajni faktorji zavzamejo za to vprašanje. Izkaz c stanju Narodne >"-nke z dne 8. decembra 1927. (Vse v milijonih Din; - oklepajih razlika napram izkazu z dne HO. nov.) Aktiva' kov. podloga 400.3 (— 14.6), posojila: na menice 1.836.5), na vredn. papirje 259.8, skupaj 1.596.7 (+ 16 7), račun začasne zamenjave 298.5 (— 21.8), saldo raznih računov 1.068.9 (— 55.4); pasiva: obtok bankovcev 5.693.2 (— 9.1), račun začasne zamenjave 298.5 (— 21.8), državne terjatve 217.9 (— 12.0), obveznosti: po žiru 821.1, po raznih računih 334.1, skupaj 1.155.2 (— 32 1), bilančna vsota 9 626.4 (— 75.2); ostale postavke neizpremenjeno. Ugoden poslovni rezultat pivovarne Union. Delniška družba pivovarne Union izkazuje za poslovno leto 1926—1927. ki konča z 31. avgustom, čisti dobiček v znesku 2393.252 Din napruiu 2 278.760 Din za 1925-1926. Iz poslovnega poročila posnemamo, da se je vsled lepega vremena pač povečala prodaja, toda opažati je bila navzlic temu močno nadaljnja poostritev gosp. krize, ker se ni posrečilo doseči produkcije pred 2 letoma. Zelo neugodno je vplivalo na izid pret. posl. leta, da se je začela v špirilni stroki precejšnja konkurenčna borba. Ta izguba se je radi boljše kupčije s pivom in vsled nadaljnjega varčevanja zmunjšala, da se je končni izid malo izboljšal. Bilanca izkazuje med aktivi (v milijonih Din): posestva, stroji, inventar itd. 39.6 (44.8). znloee 16.6 (20.fi), dolžniki 24 (25.5), vredn. pao. 18 (1.8). gotovina 015 (0.09). med pa-sivl: kapital 12 (12). rezerve 33.9 (33.8). upniki 34.5 (51.96), menice 1.3 (1.8): račun dobička ter izgubo pa donos s prenosom 56.t (50.2); sirovine 18.3 (15), uprava 23.5 (22.1), davki 9 (8.1), odpisi 2.8 (2 7). Podjetje deli zopet 16 odst. dividend* (8 Din za delnico). Valorizacija na Hrvatskem. Po podatkih zagrebške zbornice je izvedlo valorizacijo v njenem območju 38 delniških družb. Z valorizacijo so dobile 600.06 milijonov Din. od česar se je porabilo za zvišanje kapitala 422.23 milijona Din (kapital teh družb je znašal doslej 165.9 milijonov Din), za do-tiranje rezerv pa 204 45 milijona Din. Novo lesno podjetje z angleškim kapitalom. Odobrena je ustanovitev Jadransko šurnske d. d. v Dubrovniku za "ksploatacijo gozdov s kapitalom 10 milijonov Din. V podjetja je udeležen tudi znatno angleški kapital ter snada v interesno sfero Hrvatske eskomptne banke. GOSPODARSKA LITERATURA. Naše Gorice. Glasilo Vinarskega društva v Mariboru. Izšla je decembrska številka te zanimive, za celo naše kmetijstvo zelo važne revije s prav poučno vsebino. Celotni letnik I., ki se s to številko zaključi, vsebuje toliko materiala, da je postal vsakemu kmetovalcu že neobhodno potrebna knjiga. Za društvenike slane 20 Din lotno (všievši članarino), za nedruštvenike 40 Din. Gospodarstvo Bosne. Sarajevska Trgovska in obrtn'ška zbornica je izdala za leto 1026 obširno poročilo o gospodarskih razmerah v Bosni ter o delu zborn're. Knii?o krasi tudi rlika nove palače zbornice. Zlasti rbširno je obdelan položaj lasne industrije v Bosni. 81.8«-31.88, maj 82.16, 32.26, zaklj. 32.20-32.22, ri marec 80.90, 30.80, zaklj. 30.82—80.IU, koruza maj '5.64, 25.72, zaklj. 25.68, 25.70, Chkioago (začetni tečaji), 19. lec. Pšenica, tend. držan«, dec. 120.625, marec 129.50, maj 132.25, koruza, tend. čvrsto, dec. 86 125, marec 91.125, maj 94.875, oves, tend. oslabela, dec. 52.125. marec 56.25, rž,tend. čvrsta, dec. 107.50, marec 108.75. Spori l&orszto Dne 15. decembra 1927. DENAR. Danes je bilo privatnega hbga nekaj več: v devizah Newyork, Pariz, Prrga in Trst, doflm je morala potrebo v vseh ostalih devizah kriti N rodna banka, zlasti je dajala London, Curih in Dunaj. Berlin se je učvrstil od 13.1565 na 13.575, Curih od 10.959 na (srednji kurz) 10.9607, nad d je London od 277.12 na 277.20 ter Praga od 188.35 na 163.40. Tudi Trst je bil zaključen po višjem kurzu kakor včeraj: 308.25. Ljubljana. Berlin 13.56—13.59 (13.575), Curih 10.9457—10.9757 (10.962, 10.96), Dunaj 7.995-8.025 (8.01), London 276.80-277.60 (277.20), Ne\vyork 56.01—56.81 (56.71), kabel 56.82 bi., Pariz 223.25— 225.25 (224.25), Praga 168-168.80 (168.40), Trst 307.25—309.25 (308.25). Zagreb. Amsterdam 22.97—23.03, Berlin 13.56 —13.59, Curih 10.04,3—10.9763, Dunaj 7 995—8.025 London 270.80—277.60, Ne\vvork 50.017 -50 817, Pariz 222.75-224.75, Praga 167.99—168.79, Trst 307.50-809.50. Bolgrad. Berlin 13.56—13 59, Budimpešta 9.90— 9.09, Curih 10.947—10.977. Dunaj 7.09-8.02, London 276.80—277.60, Newyork 56.00—56.80, Praga 167.93—168.75, Trst 807.50—200.50. Curih. Belgrad 9.13, Berlin 123.68, Budimpešta 90.60, Bukarešt 3.20, Dunaj 73.05, London 25.28, Newyork 517.75, Pariz 20.39, Praga 15.345. Trst 28.11, Sofija 3.73, Varšava 58.10, Madrid 86.30. Dunaj. Devize: Belgrad 12.485, Kodanj 1E0.15 London 34.5957, Milan 3S.46, Ne\vyork 708.50, Pariz 27.895, Varšava 79.48. Valute: dolirii 707, angleški funt 34.50, francoski frank 27.94, dinar 12.40, češkoslovaška krona 20 975. Pva?a. Devize: Lira 183.25, Belgrad 59.48, Pariz 132.85, London 164.75, Newyork 33.70875, Dinar: Newyork 176 25, Berlin 7.375, London 277.10. VREDNOSTNI PAPIRJI. V Ljubljani so bile zaključene Strojne po 70, ostali kurzi so ostali neizpremenjenl. V Zagrebu se je dvig vojne odškodnine ustalil, od bančnih papirjev je Hrv. esk. popustila od 91 na 90, med industrijskimi papirji pa so bile Vevčo zaključene po 136. Ljubljana. Celjska 164 den., Ljublj. kreditna 133 den., Kred. zavod 160 den., Strojne zaklj. 70, Vevče 133 den., Ruše 265—'.»0, Slavbna 56 den., Sešir 110 den. Zagreb. 1% invest. posoj. 85.50—86, agrari 53, vojna odškodnina 414, dec. 414, Hrv. esk. 90, Hipo 57.5—58, Jugo 95, Praštediona 880, Ljublj. kreditna 132—135, Šečernna 575, Drava 560—570, Slavonija 11—13.5, Trbovlje 470-477.5, Vevče 136. Belgrad. Narodna banka 5720, vojni odškodnina 411-415.25 (2850), dec. 414-416 (3000), 7% invest .posoj. 85.75, agrari 53. Dunaj. Podon.-savska-jadran. 83, 2ivno 109, Hrv. esk. 10.00, llipo 6.00, Alplne 42.30. Levkam 10.75, Trbovlje 59.25, Kranjska industr. 45.25, Mundus 1.87, Slavouija 1.48. BLAGO. Ljubljana. Les: Povpraševanje je za buk. metlišča 27X27 1—1.10 m fko vag. meja 700 den.; nadalje za buk. testone 20 nt m, 2.25 m dolž. od 12 do 30 cm media 23 in 24 fko vag. nakl. post. po 445 den.; zaklj. —. Tendenca mirna. — Dež. pridelki (vse samo ponudbe, slov. post., plač. 30 dni, dobava prompt. ml. lar.): Pšenica 78—70 kg 2% baška 847.5—3"j2, dec. 317.5—852, sr. 345-347.5. slav. 342.5—345, oves bnškl zdrav reš tan 275, koruza et. baška 267.5, nav. vozn. 272.5, času primerno suha, kval. gnr. 2-15, dec. 252.5, jan. 265, marec 267.5, april 280. maj 282.5, moka 0 g vag. bi. fko Ljubljana plačilo po prejemu 500; zaklj. —. Tendenca čvrsta. Budimpešta (terminska bom), 15. dec. Tem denca držana. Pšenica marec 81.84, 81.92, taklj. SK Jadran. Danes ob 20. url seja upravnega odbora v Narodni kavarni. SMU5KI TEČAJ na Sv. Planini (985 m). Za božič priredi litijski podiužnica S. P. D. ! redni alpin*k< « ni u š k i tečaj pri Koči nn Sveti Planini. Te"*i bo trajal od 24 dec. t. 1. do 1. jan. 1928, vodil ga bo referent ti turizem g. Rud. Ba-djura, gotovo z isto vnemo, kakor že po drugih zimskosportnih postojankah. Pristopnina zn^ša 20 Din, pouk v teča- i ju je brezplačen. — Ker utrgne biti najnovej. 1 ša, šele letos otvorjena turist, postojanka S. P. D. Koča na Sv. Planini šir'im krogom še mini i znana, pripoininjmio: Na Sv. Planini v turietovskl koči in treh drugi'i zidanih zgradbah poleg, je prostora zn 15—20 udeležencev tečaja (zn dame posebna stavba! v kurljlvlh seb^h. Vežbn-lišea po z"snržcnih gldldh košrnicnh ln brdih med 000—1131 m v bližini Koče na Sv. Planini. — Oskrba bo za udcležerce tečaja primerna, tečna in obilna; celotni penzljon (zajtrk, kosilo, večerji In prenočišče v zakurjenih sobnh) strne zi udeležence tečaja po 40 Din na dan. Privihnta nI treba nositi s«boj, za vsnk slučai naj prinese vsak udeleženec po eno odejo ter učno knjigo Sadju™: Smučar. — Skupni o d h o d udeležencev tečaja bo 2-1. d"C. ob 9 iz žel. postaje Trbovlje z avtopošto do trga Trbovlje, odtod 2 uri peš z I h-kim nahrbtnikom čez Planinico do Koče m Sveti Planini. Težja prtljaga se bo v trgu Trbovlje (vsak naj ima majhno vrečico seboj) naložila na konja, slično tudi pii povratku iz tečaja in Sveti Planini. Udeležence, ki se ne bi nikakor mogli udeležiti tega skupnega pohoda dne 24. dec., odvede drugi dan dne 25. dec. vodnik istotako ob 9 s žel. postaje Trbovlje skozi trg Trbovlje (k*er bo tudi čakal konj za prtljago) na Sv. Planino. Prijave sprejema litijska podružnica S. P. D. v Litiji v roke tajnika g. Zupančiča ozir. tudi voditelj tečaja Rud. Badjura, Ljubljana, Marmontova ul. 18. Litijska pndružnira S. P. D. PO SVETU POTUJOČI IAN. Odkar je izšel Verne-ov roman »Potovanje okoli zemlje v 80 dneh«, se je čas potovanja že izdatno skičil; aeroplan imamo in avtomobile. So pa ljudje, ki jim na brzem potovanju ni nič; hočejo iti peš okoli sveta in pravijo, da morajo tako 1 potovati, ker jih veže slava. V resnici so to samo postopači, ki se jim ne ljubi delali in ki berač jo po svetu okoli; da se lepše vidi, si ogrnejo sporlni plašček. Na cesti, v kavarnah in gostilnah itd. te napadejo, slabo so oblečeni, in razglednice in fotografije ti ponujajo. Navadno obiščejo tudi uredništva listov, zlasti športnih, seveda z namenim beračenja. Kako taki postopači škodujejo imenu svoje prave aH napovedane domovine, o tem govori članek v japonskem listu »Japan Advertiserc; list izhaja v Tokio. »Za spremembo na': '•> obiskal zopet neki lak svetovni potovalec. Navdušenje zanj ie bilo zmerno; ni prvi in tudi ne bo zadnji. Smo na talce svetovne pešco že navajeni. Če bi nekatere onih dežel, ki nas v prvi vrsti zalagajo s tovrstnimi gosti, mMo bolj pazile na svoje državljane, bi marsikateri pešec absolviral svojo svetovno potovanje na dvoriščih ondotnih norišnic. Kakšen blagoslov za uredniška bi bil to! Vsi Ii pešci so enaki, er'en tak kot drugi. Prvič je vsem Jan ime, dalje imajo vsi rjavo polno brado, različne dolžine, vsi nosijo vetrovne jopiče s pasoci, vsi si hočejo priborili darilo, ki ga je razpisal Narodni športni klub v Avstriji; in nobeden od njih, kl pridejo k nam, ne najde poti iz uredništva ven, kar bi pač za svetovnega poto-valca ne moglo biti tako težko. Tu v našem uredništvu smo si napravili že red, kako postopamo i Jani. Povprečno pride eden na štirinajst dni Ko vstopi poleč se čIo\ek skozi vrata v vetrovnem jopiču, in se odkrije, zavpijemo vsi: »Dober dan, Jani Noler, Jani« Mi dobro vemo, da je to Jan. In ko stopica pod težo svojega albuma, polnega podpisov in fotografij, pečasi naprej, namigne urednik komu od uradnikov, naj Juna prevzame. Oni, ki je prevzel io nalogo, zapre hitro vse cigarete v miznico in prav tuko tudi vse na mizi ležečo svinčnike. »Potujete torej peš?« >I)a,< se smehlja Jan, in potegne Iz žepa dva zaruiuenula in napol strgana papirja; na pr\em je njegova fotografija, drugi pa obveznica Narodnega športnega kluba na Dunaju, Avstrija, d« bo izplačal Janu 5000 dolarjev, če bo do leta 1937 prišel okoli sveta spel domov. »Kje ste bili, Jan?« Celilja se po bradi iu imenuje nekaj dežel v Severni Afriki. >No, in ali ste kaj zanimivega videli?« Navadno reče Jan, da je videl. Prej smo ga včasih tudi vprašali, kaj je videl; :edaj ga ne vprašamo več, ker ga spravimo v zadrego. In tudi dolgočasno je. Nobenega svetovnega potovalca ne poznamo, ki bi nam bil kaj zanimivega povedal. »Bil sem v Maroko, Egiptu, v Indiji Itd., in sedaj sem tu.« To je vse. Enkrat b^mo šli na nunaj, si bomo ogledali tamošnji Narodni športni kl ib in bomo. opazovali razne Jane, kako prihajajo s svetovnega potovanja nazaj in kako sprejemajo darila. Za več let naprej mora priti vsak dan vsaj eden nazaj, toliko jih hodi po svetu okoli.« Zbil ka ljubtiskili iger. (Ljudski oder.) 1. zvezek: razprodan. [I zvezek: Krivoprisežnik. Narodna igra s p» tjerr v treh dejanjih. (7. slikali.) Po L. Anzeugru-berju za slovenske odre priredil A. Robida. II. izd. Ljubljana, 1926. Din 18—. III. svezek: Miklnva Zala. Igra v petih dejanjih. Po Sketovi povesti priredil M. Bajuk. Ljubljana, 1923. 49 strani. Din 18.—. IV. zvezek: Tihotapec. Ljudska igra v petih dejanjih. Po Jurčiču priredil M. Bajuk. Ljubljana, j 1923. 58 strani. Din 18.-. V zvezek. Po dvanajstih letih. Ljudska igra v štirih deianjih. Po Schrolteiibachu priredil Fr. Ko-blar. Ljubljana. 1923. 81 slrani. Din 18.—. VI. zvezek: Kamposleljski romarji. Pevska igra v treh dejanjih. Spisal dr Ivan Pregelj. Ljubljana, 1925. 63 strani Din 10.-. Vil zvezek: Mlinar in njegova hči. Ljudska igra Spisal E. Raupacn. Za slovenske edre priredil A. Robida, Ljubljana, 1926. Din 18.—. VIII. zvezek: Scapinove zvijače. Komedija v treh dejanjih. — Po Molieru prevel Niko Kuret. Ljubljana. 1926 Din 18.—. IX. zvezek: Revček \ndrejfek. Ljudska igra s petjem v petih dejaniih. Za slovenske odre priredil A. Robida Din 18.- Pevske točke zložil M. Bajuk. Ljub'inna. 1926. Din 20- X. zvezek:: LumpacIJ va-aliuud ali zanikrna trojiia. Čarobna burka v 6 slikali. Za slovenske odre priredil V. Kobida Ljubljana, 1927 Din 18.—. XI. zvezek Zapravljive?.. Čarobna pravljica v 3 dejanjih (8 slikali). Nemški spisal K R a i ni und. Za slovenske ljudske odre priredil A. Robida. Ljubljana, 192/ Din 18 — XII zvoztk: Molliere, Škodah. (L'Avare 1608) Komedija v petih dejanjih. Prevel Niko Kuret. Ljubljana. 1927. Din 18.—. JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA V LJUBLJANL Vabilo na redni občni zbor „3ugos!ov. tiskarne" r. z. z o. z. v L ubljeni. Začetek ob 10 30 dopoldne v četrtek, dne 29. decembra 1927, v posvetovalnici »Katol. tisk. društva«. SPORED: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobrenje račun, zaključkov za prvo poslovno zadrugino dobo do 1. VII. 1927. 3. Volitev nadzorstva za eno leto. 4. Slučajnosti. V Ljubljani, dne 9. decembra 1927. Nacelstvo. Vabilo na redni občni zbor ,3ugos2ov. knjigarne, r. z. z o. z. v UubHani. Začetek ob 9-30 dopoldne v četrtek, dne 29. decembra 1927, v posvetovalnici »Katol. tisk. društva«. SPORED: 1. Poročilo načelstva In nadzorstva. 2. Odobrenje račun, zaključkov za poslovno 1. 192i./27., t. |. 1. VII. 1926 do 30 VL 1927, 3. Volitev nadzorstva za eno leto, 4. Slučajnosti V Ljubljani, dne 9. decembra 1927. Načel stvo. ea ICBBSHBBESBSKSiSOSEBElSnB sama cenit, temveč tudi kakOBJOSf izdelka se mora upoštevati pri nabavi poslovnih kniig. Hfl'igodezn?ca H. T. O., črtalnlca fn fuorn ca po> slonnih lenKn d S/iuhramJ. Ho^lfar e-a »i!ca Sfeo. 6/11. m n m m El a Vremensko poročilo Meteorološki 7avod v Ljubi'nm dne 15. decembra 1927. Višin« baromo'rn TOR-Pm Opazovanja | mel lopioie v C Ke. vlaga • k vVlei ln buloe « m Ublsr nosi n—p Vrsta padavin v ® «» II . M T OS onaiov^rlu 1 i mi* d« /l> L|nbl|ana 759-y (i-7 94 v S 2 10 ti'5 0-7 Maribor 761-7 •iS SE 8 megla 0 -3 Zagreb 760-7 -2' 9S E 2 lu -3 Belgrad S 76t.-8 -2 83 mirno 10 0 -4 Sara|cvo 7S9-7 1 88 nprno 10 1 0 Skoplie 7 4 93 mirno 10 9 3 Dubrovnik 757'/ 12 6S miruo 6 Ib 6 Spili 7 /6-5 8 74 E t> 5 13 8 Praga 58-9 -3 — E 2 10 0 -4 Najvišje temperature vrljajo za prejšnji dan, razven ljubljanske. Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (lianiinetei nad 765 mm) prinaša navadno lepo. miki (pod 755 nun) pa padavinsko vreme Barometer v mejah od 755 do 7t>5 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme. Cenj. čitatel em se priporočalo naslednje tvrdke Ivan Križnar krovec LJubljana, Hrenova ul. 9 IVAN JAVORN1K muat L Ubliano JomoDranska c. J Stolnici polen Zma|skeo> mostu Blaž JasiCar n'£shar Liu&ičana, »rc£ in iu. U \MM Kopitarjev« ulica 6/11 UeJ.oliia lekarna uri Mnr. Pomaga Mr. ph. M. Leustek Lublienh fiesievi- cesti K. Pečenko trgovina vseh vrst usnju >n čevljarskih potrebščin U ubl anc Sv Petri cest? 3} pKisTou & mm črkoslikaria Liubliana Resljeva t. 4 - Sv. Petra c 35 I e'et 2908 Ustan 100» Franc Fnfan splošno krovstvo Ljubljana. Galjevica V< pri 'tolenj kolodvoru. Franc Ocvirh mesar L ubllana, Polianska ceita 53 (Šolski drevored) KOiiflClC & JflPELi trgovino i snet noioni in mateni blagom IJUlUANft Kongresni tro 1! Stanho Iteiele splošno kleparstvo Liubliana Bohoričeva ulica št. Proda alna K. T. D. (II. Nlčman) Liubliana. Kopitaneva ul 2. Zahvala. Za vsa iskrena sočustvovanja o priliki smrti naše nepozabne soproge, matere, stare matere in tašče, gospe Marije Pišlar kakor tudi za poklonjeno cvetje ter za nadvse čaščeče spremstvo na njeni zadnji poti, se tem potoni vsem prav prisrčno zahvaljujejo ŽALUJOČI OSTALI. V Ljubljani, dne 16. decembra 1927. Kov pomočnik dobro izvežban, išče mesta s stanovanjem in hrano. — Naslov v upravi »Slovenca« pod »Nujno«. Les. manipuiant (Anmesser) - popolnoma verziran, z daljšo prakso, se takoj sprejme. - Ponudbe z referencami in spričevali v prepisu pod »Manipuiant« na upravo. Krajevne zastopnike potrebujemo za vso državo za prodajo dežnih plaičev privatnikom proti visoki proviziji. Re-flektiramo na one, kateri so v tem deloma izvež-bani. — Ponudbe upravi »Slovcnca« pod žt. 9981. v sako* isiut m !© stiiinite po uaivišjib cenah Oerne, juveiir, Liubljam VVoliov« ulica Stev Maniše tov. poslopje v Sloveniji, kupim. - Ponudbe poslati na upravo lista pod šifro: Tovarna. Mesarji! POZOR krojači, šivilje, neSivilje in dame - za samouporabo! Ce sc hočete dobro naučiti krojit in modelirat, to jc vre-leti obleko po vsaki meri in podobi in spomladi že delati po modernem kroju, obiščite Eouk krojenja in modeliranja, i se prične po Božiču. Revnejšim honorar znižan. Reko-mandirnjo se službe. Ker so prostori vedno zaiedeni, se javite čimprej. — Specialen pouk za pletilje (Strikarice|. Zasebno krojno ueitišče. Ljubljana, Stari tre 19. Tet. 2417. Važno za krojače je. Ha se bo pri tem tečaju učilo krojiti tudi čepice (kape). Iščem stanovanje za dijaka 3 realke, pod strogim nadzorstvom. — Ponudbe na upravo pod: »Dijak« itev. 9949. Cnkn se odda z dve-OuUa ma posteljama, pripravna za dijake. Poseben vhod. - Naslov v upravi lista pod št. 9990. fljjoifn nižjih razred. UlJOiVd sprejmem za nizko ceno. - Kie, pove uprava lista pod št. 5000. Stenska dvigala za klavnice, mesoreznice, kloba-sarice, sekire - mesarice, nože, bruse, ostrila za nože, stiskalnice za o-cvirke nudi najceneje FR. STUPICA, železni -a — Ljubljana. 9808 Butaretn kolobarje popolnoma Nuhc. Izredno počen i Cebin, VVolKova 1/2 Pšenitno moho najboljših ml nov nudi najoe neie veletrgovina žita in mlevBkib izdelkov \. VOLK Liubliana Resi eva <»pstt< -t. 24 RAZPISUJEMO dobavo 2000 komad. stekl cilindrov za jamske svetilke. - Ponudbe je predložiti do 27. t m. Več pri podpisani. - Direkcija državnega rudnika Zabukovca, pošta Griže. Poravnajte naročnino! VSAK PETEK namočena polenovka pri »BOBENČKU«, Sv. Petra cesta 15. Toči se prvovrstni beli in ru-deči Bizeljec ter dolenjska črnina 9763 100 hI vina naprodaj belo in rdeče. Cena 6 do 7 Din, franko postaja Brežice. JANKO KRIŽANEC DOBOVA. Klavirji Tovarna m zuiokh klavir lev, prvovrst instrumentov ra/.i ien i h tvrdk kakor tudi lastnih izdelkov Poseben oddelek /.a popravila firia^evanle in popravila *h Glasb. Matico Konservato-rlj in druge inalitule se iz tfotAvlja.to od moje tvrdke Točna postrežba, zmerne ee ne: tudi na obroke I/,de lovalec klavtrlev R. \VAR BINEK - LJubljana Gre-corflčeva ollea i. t nad str Suha cepljena, 1 m dolga bukova drva postavljena v hišo 500 D seženj. Pri večjem odjemu popust. I. TIČAR - Maribor, Jezdarska ulica štev. 18. V globoki žalosti naznanjamo, da je naša srčno ljubljena, dobra mama, sestra in teta, gospa Frančiška Puntar vdova poštnega nradnika v sredo, dne 14. t. m. nenadoma, boguvdano preminula. Pogreb drage pokojnice bo v petek, dne 16. t. m. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Gregorčičeva ulica 5, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 15. decembra 1927. Globoko žalujoči ostali. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. Zahvala. Za obile dokaze iskrenega sočutja povodom smrti našega nad vse ljubljenega, nepozabnega soproga in očeta, gospoda Franca Perkota trgovca se vsem najprisrčnejše zahvaljujemo. Posebna zahvala pa bodi izrečena »Društvu sejmarjev« za mnogoštevilno udeležbo, darovalcem vencev in cvetja, kakor tudi vsem onim, ki so dragega pokojnika spremili k zadnjemu počitku. V Ljubljani, dne 15. decembra 1927. ŽALUJOČI OSTALI. Na. m T&* Na hrano in stanovanje se i sprejme 2 starejši gospo-i dični ali 2 gospoda z j novim letom. - Naslov v upravi lista pod St. 9970, Volna - bombaž ra stroino pletenie in ročna dela. dobite po natnižiih cenah on PRELOGU LJUBLJANA Stari trg 12 - Židovska 4. V globoki žalosti naznanjamo, da je naša srčno ljubljena, dobra mama, teta, sinaha in svakinja, gospa Kal ifa Počenih roi flalhian posestnlcu v sredo, dne 14. t. m. po kratki, mučni bolezni, previdena s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drage pokojnice se vrši v petek, dne 16. t. m. ob 2. uri pop. iz Stare poti št. 2 na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 15. decembra 1927. Mastni pogrebni zavod v Ljubljani. Žalujoči ostali. Jugoslovansko knjigarno v Hubilani priporoča: Adrian Dr. Jos., Die Erziehung zur Frommigkeit Ein Versuch streng psychologischen Aufbaues. 86 str., vezano 36 Din. Borkowski S. v. D., Fiihrcmle Jugcnd. Aufgaben und Gestalten junger Ftlhrer. 197 str., vezane 63 Din. Borkovvski S. v. D , Reifedes Leben. Ein Buch der Selbslzucht f. d. Jugend 362 sti ., vez 76 Din, Brey Henr. Von evvigor Liebc. Eucharistische Ge> danken. 184 str., vez. 56 Din. Christ J., Der Laienapostel. I. Des Mannes Kredo. 294 str. 36 Din. Gatterer M., Im Olaiibensticbt. Christliche Gedanken iiber das Geschlechtsleben. 115 str., 17 dinarjev. Geyser J., Auf dem Kampffelde der Logik. Logisch-Erkenntnistheoretische Untersuchungen. 288 str., vez 114 Din. Keppler P. W., Wasser aus dem Felsen. I. zv. Neue Folgen der Homilien u. Predigten. 378 str. 90 Din. Lennerz H., Natiirliche Gottcs Erkenntnis. Stel-lungsnalime der Kirche in den letzten Hundert Jahren. 253 str., vez. 144 Din. Masenius P. J., Exerzitien und MissionsbUchlein. Ein Ftlhrer auf dem Wege zu einem reinen, frommen u. vollkommenen Leben. 158 str. 24 Din. Mey-Hoch, Vollstiindige Katcchcsen. I. in II. zvezek 560 str., nevez. 136 Din. Meyer K.. Ex ore Infantiiim. Kinderpredigten in der Kindersprache. 134 str., vez. 66 Din. Nepp Dr. J., Gottcs Wort blcibt »>wig neu. Fiinf-Mi-nuten-Predigten auf alle Sonntage und ge-botenen Feiertage des Kirchenjahres. 164 str., nevez. 62 Din. Pfliegler M., Homilien der Zeit, auf alle Sonntage des Kirchenjahres. 309 str., vez. 91 Din. Puntigam A. S. J., Durch die Stiirme der Jugend. Gedanken und Geschichten ftir jeden Jiing-ling und Jugendfreund. 152 str., nevez. 26.50 dinarjev. Vsakovrstna moška, fantovska in deška oblačilr po globoko znižanih cenah oddaja samo konfekcisa Frande Derenda Gradišče 4, nasproti dramskega gledališča. Predno kupite, prepričajte se o naših cenah. Najprimernejša darila /.a Miklavža in Božič! Klavirji in pianini prvih svetovnih tvrdk, po znatno znižanih cenah vedno v zalogi. Oddajam tudi na obroke. M. ROPAŠ, CELJE. Vsa popravila in uglaševanje strokovnjaško. Razpis. Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani razpisuje oddajo slikarskih, steklarskih in pleskarskih del, palaganje parketov, ksilolita in linoleja za stanovanjsko hišo na Miklošičevi cesti v Ljubljani. Vsi potrebni podatki kot proračuni se dobe od ponedeljka 19. t. m. dalje med uradnimi urami pri podpisanem uradu v Gledališki ulici. Pravilno sestavljene in zapečatene ponudbe je vložiti do 24. t. m, do 12. ure opoldne pri podpisanem uradu. POKOJNINSKI ZAVOD ZA NAMEŠČENCE — V UUBLJAN1 i m Sir H. Rider Haggard: '3 Kieopafra, egiptovska kraljico. Med tem pa, ko sem bil molil izgovarjajoč besede, ki so mi jih bili povedali, je bog pokleknil in se ulegel pred menoj na tla. Takoj so pristopili veliki duhoven in spremljevalci, ki so bili, kakor sem pozneje izvedel, velikaši iz zgorenjega Egipta; bili so vsi začudeni in so se mi zavoljo tega pomembnega znamenja poklonili, ne da bi izpregovorili besedico. V Memfisu sem videl še mnogo drugega., vendar bi bilo preobširno, da bi tukaj vse opisoval. Četrti dan je prišlo nekoliko duhovnov iz Anuja, da bi me peljali k mojemu stricu Sepa, velikemu duhovnu v Anu. Poslovil sem se od duhovnov v Memfisu, nato pa smo se prepeljali čez reko in jezdili dva dela enodnevne poti skozi mnogo vasi, v katerih smo videli veliko revščino, ki je izvirala iz zatiranja in od pobiralcev davkov. Spotoma sem tudi prvič videl velike piramide, ki leže zadaj za podobo boga Horemkhu, tisto Sfingo, ki ji Grki pravijo Harmakis, in templje božanske matere Izide, kraljice v Me-mnenii, in boga Ozirisa, gospoda v Rosa tu; in jaz, Harmakis, sem po božjem pravu dedni veliki duhoven vseh teh templjev in templja, kjer se časti Men-kau-re. Videl sem jih in občudoval njihovo veličino, beli apnenec in rdeči sijenski granit, ki je odseval solnčne žarke in jih pošiljal nazaj v nebo. Vendar mi ta čas ni bilo ničesar znanega o zakladu, ki je bil skrit v njej, ki je tretja med piramidami — oj, da bi nikdar ne bil vedel zanj! Tako smo naposled zagledali Anu. ki v primeri z Memfisom ni tako veliko mesto, a sloji na vzvišenem ozemlju, pred katerim leže jezera, ki jih na- maka kanal. Zadaj za mestom leži ograjeno polje templja boga Re. Razjahali smo pri sprednjem stolpu in pod stebrenikom nas je sprejel nek možak ne velike postave a plemenite zunanjosti, ki je imel glavo obrito in temne oči, ki so se lesketale kakor daljne zvezde. »Stojte!« je vzkliknil s krepkim glasom, ki se je le malo prilegal njegovemu slabotnemu telesu. »Stojte! Jaz sem Sepa, ki odpira usta bogov.« »Jaz pa,« sem rekel, »sem Harmakis, sin Ame-nemhetov, dednega velikega duhovna in vladarja svetega mesta Abutis; prinašam ti pisma, Sepa.« »Vstopi,« je rekel. »Vstopi!« in me ves čas po-motrival z mežikajočimi očmi. »Vstopi, sin moj!« In prijel me je za roko in me peljal v neko izbo v notranjem hišnem krilu in zaprl vrata; ko pa je bil pregledal pisma, mi je iznenada padel okoli vratu in me objel. »Dobrodošel!« je zaklical, »dobrodošel sin moje sestre in nada Khema! Nisem zaman prosi! bogov, da bi mi dali toliko časa živeti, da bi ti videl v obraz in ti podal modrost, ki sem jo obvladal jaz edini med vsemi, kar jih je v Egiptu ostalo živih. Malo je takih, katere mi je po postavi dovoljeno učiti. Velika je tvoja usoda in tvoja ušesa naj slišijo nauke bogov.« In še enkrat me je objel ter me povabil, naj se grem kopat in pokrefičat rekoč, da bo drugi dan nadalje govoril z menoj. To se je v resnici zgodilo in tako na dolgo in široko, da ne bom zapisal vsega, kar mi je rekel takrat in pozneje; če bi namreč to storil, ne bi bilo v Egiptu nobenega papirusa več, ko bi bilo delo končano. Ker pa imam mnogo povedali, a malo časa, da jx>vem, bom zavoljo tega prešel dogodke let, ki so sledili. 3 a c » S s — S 2 f C ~ S C- > E Wj g S- * E > _ K ? =s a. J- 8 s I*-S s g' r o P 3 x O o > 9 _ Ml ET s o S' (0 O I I Ž ^ C N I » g s rt) pr ^ o 3' 5' P' tv » Ce r O Sž 3 E. B O H » - § o 2- i E' « ' N. W « S' 0,5 - S. (P co -s: " TO i— 10 E 3 o 3. H • n a. S 1' N O fe — _ 3? 3 K O " M o' S > 3 c S F i O" <»