f J-JUL . j \ "' A St. 221 MmnatmiiiiM v Trstu, v Četrtek, H. septembra 192«. Posamezna Številka 30 stot. Letnik U Llrt !zha)a vsak dan »f^žf^fi^ g meitce L «2.—/pel *** " " L CdO rtt — Poamanc ftru v firokoetl 1 kolone mm) •mitnic«, zahvale, poai*sa. ' Mau TJ .i«; M t HtM L O^mdIm n 1 nun prortact ta obrtne ogla* 75 Mol. aa L20, oglu« denanrik nevede* L Z— L & Urednittre le npnfditr« M (3), ulic. S. FnocMM d'AnUi J& Telefon 11-57. Dopbi eai m poCOUfo izklfritao uredaUtm, otflui. raki* euciio le denar pa epraveUtni. Rokopisi m ne m(>)o. NelraeJdraea pisma se ae spnen^«. — Last, založba ln tiak TIskarne „Edlnott* Podnrednlitvo ▼ Gorici: ulica CHosui Cerduod fi. 7, L n. — Telet it 837 Glavni In odgovorni urednik: prof. FlHp Peric. Plesna Javna anketa ali raziskava o vprašanju plesa, ki smo jo objavili v zadnjih tednih v «Edinosti», je pokazala predvsem razveseljivo dejstvo, da nada javnost ni brezbrižna gledalka, ko gre za važna vprašanja našega socijalnega življenja, temveč da je med nami mnogo skritih moCi, ki imajo veliko mero zdravega smisla za skupne interese. Pa tudi sposobnost in razvitost mišljenja, brez katerih se človek ne more povzpeti na ono višino, ki je potrebna, da more misliti, čutiti in govoriti za celo narodno skupnost. V bodoče bomo skušali dati tem našim «r>rvekom» v javnosti večkrat priliko, da izrazijo o tem ali onem vprašanju svoje mnenje na podoben način, kakor so to storili glede plesa. Tozpuevna razprava je bila v začetku le nekaka brezciljna «gonja» proti plosu brez vsakega pravega obzira na praktično stran vprašanja. Naglašala se je sicer škodljivost plesnih prireditev v gospodarskem in moralnem pogledu, — čemur se ne more oporekati — toda nI se povedalo v teh pozivih in rotenjih na naslov našega ljudstva, kaj naj se s tem doseže. Ali naj pokažemo z našim nasprotovanjem proti plesu našo posebno moralno višino v primeri z drugimi nar rodi? Kakor pri nas se namreč pleše tudi pri drugih narodih. Ali naj rešimo na ta način mnoga izmed naših gospodarstev od propasti? Ali aaj bi bil naš nastop proti plesu ena bistvenih točk nekake akcije za narodno zdravje? Vsi ti momenti so se v začetku več ali na muke in trpljenje. In tedaj mu je dobrodošla vsaka umetnost. Čim lažja je zanj, tem bolj mu zaleže ta kopel hipne opojnosti, tem bolj se je duševno odpočil in se oborožil za nove napore in novo trpljenje v vsakdanji resničnosti. To pa je socijalni pomen vsake umetnosti sploh, a najlažje, naj dostopne j Se in zato najsplošnejše umetnosti so ravno godba, petje in ples. S tem, da smo podčrtali ti dve strani plesa, nismo nikakor mislili reči, da so bili protesti in ugovori proti njemu neupravičeni. Bili so tem bolj upravičeni, ker so bili v glavnem naperjeni proti pretiranemu plesarjenju- Tudi mi smo nastopili proti njemu. Neizpodbitno je dalje, da povzroča tako plesarjenje, sa-pr a vi.i ar. je denarja in zdravja in da ie tudi škodljivo za moralno trdnost ljudstva. Vse to smo tudi na#lašali. Toda gotovo imajo prav tisti, ki naglašajo, da so to spremljevalne okoliščine, katere nimajo s plesom mnogo opraviti in ki delujejo s svojo škodljivostjo tudi ob drugih okoliščinah, ko ni plesa. Kolikor pa so v zvezi s plesom, nas opominjajo, da moramo naperiti svojo borbo in propagando ne proti plesu kot takemu, temveč prav proti tem okoliščinam, t. j. proti pijančevanju, razuzdanosti manir, nespodobnosti, pretepanju in vsem drugim podobnim razvadam ln strastem. Kako to doseči? Tu je jedro prave «plesne politike*. Omejitev plesnih prireditev smo že omenili. Toda ta ne zadostuje. Potrebna je tudi disciplinaclja plesa. Da bi se ples odpravil, se ne da doseči, kakor smo videli, toda prav gotovo se da doseči, da bi se vršil vedno pod strogim nadzorstvom. Toda pod Čigavim? Z mirno vestjo svetujemo našim društvom, naj ona prevzamejo to nalo- manj zanemarjali in zato je bila borba Mislimo, da je to tudi ena njihovih brez cilja. Pozneje smo prejeli in Wiog, k| je obenem visoka in važna kul- javili Že temeljitejše razprave, v katerih so skušali iti naši sotrudniki stvari na dno, svoje mnenje so povedali nasprotniki in zagovorniki plesa. Zanimivo je dejstvo, da so se nasprotniki in zagovorniki plesa strinjali v enem, in sicer v mnenju, da je v praksi, naj se o plesu že misli tako ali tako, mogoče in izvedljivo le eno stališče, namreč prizadevanje, da se ta zabava omeji, da se vrši v pravih in dovoljenih mejah. Značilen za naziranje enega dela naše javnosti je tudi včerajšnji člančič g. K. F., kateri naziva naspi*otnike plesa samotarje in nevoščljivce. Končne moramo podčrtati tudi oni dopis, kateri je poročal, da je v nekem kraju priredilo ples tamkajšnje društvo. In dopisnik je zaključil svoj dopis z ironično pohvalo: «Lep napredek!» Na drugi strani pa smo objavili več dopisov, v katerih se je 3 pohvalo naglašalo dejstvo, da se je kulturna prireditev v tej ali oni vasi vršila brez plesa. Mislimo, da so prišla tako jasno do izraza, približno vsa naziranja naše javnosti o vprašanju plesa. Sedaj gre zato, da izluščimo iz vsega tega gradiva ono jedro, v katerem je zapopadena ona pravilna smer, ki ji moramo slediti, ako hočemo doseči kakršnekoli praktične uspehe, ako hočemo imeti — rekli bi — pravilno plesno politiko. Drugače bi bila vsa razprava brez uspeha in brez pomena. Po našem mnenju je neizpodbitno dejstvo, da je ples nekaj takega, kar je človeku prirojeno. V tem pogledu se popolnoma strinjamo z izvajanji pl. Re-ya. Ples je ritmično rajanje, torej izražanje veselja in radosti. Je obenem naj-priprostejSi način zunanjega očitovanja čustva veselja in radosti. Zato je tudi najlažja «umetnost», dostopna vsem, in v tem je tudi razlaga, da nahajamo rajanje in ples pri vseh ljudstvih in v vseh časih. Če bi hoteli iztrebiti ples, hI morali zamoriit v človeku čut ritma, t j ono podlago, na kateri sloni ne samo ples, temveč tudi vsa godba, petje in končno tudi naša narodna pesem. Isto notranje razpoloženje, isti Čut ritma je rodil tudi njo. Zatreti ta čut pa bi pomenilo človeka duševno pohabiti, ga oropati enegra važnega dela njegove »duševnosti. Le taka borba bi zatrla ples in z njim tudi pesem, godbo itd. Seveda je vsako tako prizadevanje smešno in mi smo Jioteli pogledati stvari na dno samo zato, da jo osvetlimo v pravi luči, ki naj nam omogoči zavzeti pravilno stališče. In to stališče je: tudi s Čisto načelnega vidika je popolnoma zgrešeno vsako prizadevanje, ki bi šlo za tem, da se ima ples odpraviti. Tudi kot ideal je tako stališče nevzdržno, ker je v nasprotju z duševno konstitucijo človeka samega. Ples je zabava, predvsem zabava. Posebno za preprostega človeka velja to. On ne pleše radi umetnosti ali podobnega, temveč iz potrebe po zabavi. Razni učenjaki in misleci naglašajo v svojih spisih veliki socijalni pomen zabav vseh vrst. One so potrebne duši kakor kinih telesu. Čim bolj je človek tedne in mesece zaposlen z dušo in telesom pri trudapolnem delu, ki mu ne dovoli morda niti nedeljskega oddiha, tem bolj se nabira v njem podzavestno in ne-opaženo hrepenenje, da se duševno «razonodi», da se povzdigne nad težko breme krute resničnosti, da se turna naloga. Ona obstoji ravno v tem, da se divje plesarjenje spremeni v disciplinirano in spodobno socijalno ustanovo, bodisi Čisto plesno ali združeno s kulturno prireditvijo, kjer bi se mladina obeh spolov shajala k lahki, nedolžni in spodobni zabavi, kjer bi se oba spola medsebojno spoznavala ter se učila pristojnega, uglajenega in omikanega obnašanja in tudi medsebojnega spoštovanja. Vse to pod strogim nadzorstvom društva, st ariše v in tudi obla-gtev, kjer je potrebno. Naloga, ki jo imajo po našem mnenju naša društva glede plesa, je prav podobna drugim nalogam, ki jih vršijo, in sicer z uspehom. Kakor so naša društva odpravila po mnogih naših vaseh ono odurno in neuglajeno kričanje, ki se je imenovalo prej petje, ter ga nadomestila z ubrano narodno in umetno pesmijo, kakor so nam ustvarila pevske zbore, ki z uspehom nastopajo že z najtežjimi komadi, kakor so nam dala pridne in spretne odrske igralce, tako nai vzamejo na&a društva v svoje roke tudi nalogo, da spremenijo divje plesarjenje v koristno plesno institucijo, kakor smo jo zgoraj opisali. Taka je po našem mnenju pravilna plesna politika in le na ta način pridemo do kakega stvarnega uspeha. Pru-gače bo vsa naša borba zastonj, kajti plesa ne bomo odpravili, temveč ga bomo le prepuščali lastni usodi, tako da se čim lažje spremeni v plesno razvado Lv divje plesarjenje. Poleg te nevarnosti pa je no mestih še druga velika nevarnost. če se postavijo naše ustanove na stališče, da se absolutno ne sme plesati, bo šla mladina plesat drugam, na mesta, kjer ne bo izložena samo velikim nevarnostim v moralnem pogledu, temveč tudi nevarnosti gotovega raznarodovanja. Zaključujemo: Ne torej utopična in neizvedljiva borba za odpravo plesa; temveč sistematična in smotrena akcija za disciplin acijo te zabave, ki naj postane koristna socijalna institucija — to je pravlna «plesna politika», kakršna nam je potrebna v mestu in na deželi. Sklicanja komisij« za Izvajanje zakona proti italijanskim emigrantom ▼ Franciji RIM, 15. «Popolo di Roma» pravi, d« se bo v naj krajšem času sestala komisija, ki bo proučevala predloge za izvajanje zakona proti italijanskim emigrantom v Franciji Ta zakon določa, da se odvzame italijansko državljanstvo vsem onim, ki delujejo v inozemstvu proti Italiji PARLAMENT BO SKLICAN PRVE DNI OKTOBRA RIM, 14. Zbornični predsednik on. Casertano ni še konferiral z načelnikom vlade on. Mussolinijem. Ni še mogoče napovedati, kdaj se bo sestala poslanska zbornica k izrednemu zasedanju v svrho odobritve zakonskega načrta, ki predvideva smrtno kazen za atentate na on. Mussolinija. Parlamentarni krogi pravijo, da bo zbornica sklicana v prvi polovici oktobra. Zbornični uradi, ki bodo pripravili poročilo o tem zakonskem načrtu, se bodo sestali že prve Dozabiidni oktobra. Zakon Slede uvedbe smrtne kazni RIM, 15. Radi atentata; na on. Mussolinija je stopilo v ospredje vprašanje smrtne kazni Pravosodno ministrstvo je že na delu, da Čimprej sestavi zakonski načrt o uvedbi smrtne kazni v Italiji. S smrtno kaznijo se bodo kaznovali vsi oni, ki bi stregli po življenju kralju, kraljici in prestolonasledniku. Ista kazen bo določena tudi za zločine proti načelniku vlade, ki nosi odgovornost za celokupno politiko ter vodi državo. Nadalje velja smrtna kazen i za osebe, ki bi delovale proti neodvisnosti Italije in na to, da se del države podvrže tujemu gospodstvu ali pa odtrže od Italije kaka kolonija. Oni. ki bi "organizirali oborožene upore proti državni oblasti, se bodo po novem zakonu kaznovali s smrtno kaznijo. Enaka usoda bo doletela one ljudi, ki bi potom tiska Ščuvali k takim uporom ali pa jih zagovarjali ter odobravali. Novi zakon bo vseboval določbe tudi glede manjših zločinov proti državnim interesom, ki bi jih kdo zakrivil s tem, £a bi v Inozemstvu razširjal napačne, tendencijozne ali pretirane vesti glede Italije. Seveda se bodo določile za te zločine najstrožje kazni LocettUera rtoiMe v zsperu RIM, 15. Atentator Lucetti se obnaša v zaporu Regina Coeli popolnoma hladno ter se nikakor ne vznemirja radi usode, ki ga časa. «Znal sem že pred atentatom — rekel je enemu izmed preiskovalnih sodnikov — kake posledice me bodo doletele; in res se čudim, da sem sploh še pri življenju«. Zasliševanje atentatorja je zelo otež-kočeno, ker odgovarja isti dosledno na vsa vprašanja negativno. «Kak smisel naj bi imele te preiskava — je rekel —, saj resnice vam ne bom itak nikoli izpovedal. NIZZA, 15. Atentator Lucetti je bival v Nizzi od decembra 1926 do 20. maja 1926. Zaposlen je bil kot kamnosek pri nekem trgovcu z mramorjem. Lucetti ni zahajal v nikako družbo, čitanje političnih in leposlovnih spisov mu je nudilo največji užitek. Je antialfcoholist ter je najraje pil mleko. Policija Je ugotovila, da se Lucetti ni udeleževal v Nizzi nobenih političnih zborovanj. Bil je pač tip anarhista individualista. Laeetttlevl roditelji aretirani la privedeni v Hfm Danes popoldne so prispeli pod močno eskorto v Rim svojci atentatorja Lu-cettjja, ki so bili pred par dnevi aretirani v Avenzl So to Lucettijev oče, mati, dve sestri in dva brata. Zaslišani bodo še tekom današnjega dne v zadevi atentata. _ Branitelj, kl Baie zagovarjati atentatorja LnoottlJa RIM, 15. Za uradnega branitelja atentatorja Lucettija je bil imenovan gr. uff. odvetnik Bmhio Tornadi To čast rJe Tomasi odklonil c izjavo, da kot Italijan nikakor no more zagovarjati atentatorja, ki le hotel ubiti voditelja Italije on. Mussolinija. ¥ Rimu Poglobitev prijateljstva med Italijo lm Romunijo RIM, 15. Danes zjutraj je prispel semkaj iz Ženeve romunski ministrski predsednik general Avarescu. Na potovanju iz Ženeve v Rim ga je spremljal | četku poti, ki je dolga in naporna, ven-državni podtajnik za zunanje zadeve (dar pa sedaj t0( pot vidimo in ne hodi-on. Dino Grandl Generala Avarescu so! ino več z zavezanimi očmi. Nemška zu-sprejeli na kolodvoru maršal Đadoglio, i nanj a politika' je ustvarila podlago, na glavni tajnik v zunanjem ministrstvu kateri je mogoče zidati». M novimi doftdkl o Beoirnfu Nikola PaSlć prispel v Cavtat BEOGRAD, 15. (Izv.) Radi odsotnosti ministrskega predsednika Uzunoviča vlada v Beogradu popolno politično zatišje. Pač pa javnost in politični krogi mnogo razpravljajo o novih dogodkih, ki bodo — kakor vsi pričakujejo — kmalu nastopili Nikola Pašić je danes prispel v Cavtat in gotovo bo še te dni prišel v Beograd. Pašićevci delajo z vsemi silami na to, da bi njihov šef spet prišel na vlado, dočim Uzunovičeva skupina, takozvani radikalski centrum, želi, da bi Uzuno-vlč ostal še nadalje na vladi, vendar pa naj bi se ta zadeva uredila tako, da bi bila tudi PaŠičeva skupina zadovoljna. Ministrskemu predsedniku Uzuno-viću so njegovi prijatelji svetovali, naj napravi Pašiču in Radiću gotovo konT cesije, ker je potrebno, da ostane on še na vladi. Te koncesije naj bi obstojale v tem, da se dr. Nikič in notranji minister Maksimovič izključita iz vlade. Stvar bi se uredila mirnim potom, kajti Maksimović in Nikič naj bi sama podala demisijo. V političnih krogih govore, da bi Maksimovića nadomestil Mi-lorad Vujičič, ki je že bil notranji minister. Zatrjujejo, da je sedanje bivanje ministrskega predsednika na Bledu v zvezi s temi kombinacijami. Davldovićevci ta muslimani BEOGRAD, 15. (Izv.) Fuzija med davi-dovičevskim in muslimanskim poslanskim klubom zanima Še zmerom vso politične kroge. Ugleden član muslimanske organizacije je nocoj izjavil novinarjem, da bodo odslej muslimani v parlamentu ena stranka, na zunaj pa bodo ohranili svojo individualnost. Jngoslovenski kralj pojde na Francosko? BEOGRAD, 15. (Izv.) Kralj Aleksander se bo prihodnje dni povrnil z Bleda v Beograd. V vladnih krogih zatrjujejo, da bo moral kralj radi zdravljenja zob odpotovati na Francosko. Zato bo kralj o priliki Uzunovićevega bivanja na Bledu podpisal najbrž ukaz o prenosu kraljevske oblasti na vlado. Praznovanje 10. obletnice bitke pri Kajmak čalann. BEOGRAD, 15. (Izv.) Danes se ie v beograjski pravoslavni cerkvi in na vseli šolah vršila svečana proslava desete obletnice bitke pri Kajmagčalanu. Svečanosti o se udeležili tudi številni beograjski vojaški in drugi dostojanstveniki. mm listi o posistSknh lecsrnske politike BERLIN, 15. Brez posebnih komentarjev prinašajo nemški listi vest o ratifikaciji locamskih pogodb v Ženevi. «Deutsche Allgemeine Zeitung» razlaga v svojem uvodnem članku kakšne koristi bo imela Nemčija od svojega vstopa v Družbo narodov. List piše: «V Franciji je sedaj spet na vladi Poincarč, mož ki je povzročil zasedbo Porenja. Kaj sličnega se v bodoče ne bo moglo več zgoditi. Anglija je jamčila za integriteto nemškega ozemlja, ki ga bodo morale tuje čete zapustiti. Versailleske enostranske, diktirane pogodbe je sedaj konec, kajti arbitražna pogodba predstavlja veliko varnostno zaklopnico in rusko-nemška pogodba izpopolnjuje lo-carnsko delo. Res je, da smo Šele na za- Nestaina mesta v Sveta Dražbe narodov BERLIN, 15. «Vossische Zeitung» poroča iz Londona, da se v angleških krogih v Ženevi razpravlja o tem, da bi se decembersko zasedanje Družbe narodov vršilo v Berlinu pod predsedstvom dr. Stresemanna. ŽENEVA, 15. Pri volitvi nestalnih mest v Svetu Družbe narodov, ki se bo vršila v četrtek bodo dodeljena mesta sledečim državam: Čile, Kolun biia, Uruguay, Holandija, Romunija, Belgija, Poljska in Kitajska. Odločitev o devetem mestu v Svetu še ni padla. Pravni odbor skupščine Družbo narodov je sprejel sklep, da se moro v slučaju odstopna kake države, preden poteče mandatna doba, izvršiti nova izvolitev. Ta izvolitev pa velja le tako dolgo, kot je trajal mandat odstopivše države. ŽENEVA, 15. Generalni tajnik Druž-ibe narodov Sir Drummond je priredil vsakoletni sprejem glavnih delegatov ,Družbe narodov. Sprejema se i^ udele-1 žil tudi dr. Strcsemann s soprogo. Francija plačuje dolge ve PARIZ, 15. Agencija «Havas» poroča iz Londona: Francoska vlada je danes plačala angleški vladi na račun svojega dolga 2 milijona funtov šterlingov. Ta svota predstavlja prvi obrok za poravnavo vojnega dolga v smislu začasnega sporazuma, ki ga je podpisal 22. aprila Raul Pćret. Kuga na Nemškem HANNOVER, 15. Že par dni razsaja v tukajšnjih krajih huda tifusna epidemija. V bolnišnicah se sedaj nahaia tisoč okuženih in mnoge šole so bile iz-premenjene v bolnišnice. Do sedaj je tifus zahteval 30 življenj. Oblasti so ukrenile vse potrebno, da se omeji epidemija, ki jo je povzročilo okuženje nekaterih plavnih cevi vodne napeljave. Vzrok temu okuženju so zadnje poplave. C tre železniški nesreči 26 mrtvih in 50 ranjenib v Avstraliji MELBOURNE, 15. Osebni vlak je sinoči pridrvel z vso silo v tovorni vlak. 20 oseb je mrtvih, 50 pa ranjenih. BUKAREŠT, 15. Na postaji Contesa je brzovlak zadel ob drug vlak. Pet oseb je bilo mrtvih, 30 pa težko ranjenih. Bordonaro ter romunska poslanika na italijanskem dvoru in pri Vatikanu. Romunski ministrski predsednik se je nastanil v Grand Hotelu, kjer je gost italijanske vlade. Prihodu generala Avarescu pripisujejo Italijanski politični krogi veliko važnost ter pravijo, da bo ta dogodek v veliki meri doprinesel k okrepitvi in poglobitvi prijateljstva med Italijo in Romunijo. _• Rojstni dam prestolonaslednika RIM, 15. Danes so obhajali po vsej Italiji rojstni dan prestolonaslednika princa Humberta. Javna poslopja so izvesi-la državne zastave. 25 Unkl bankovci veljavni lo do St deoembra 1928. RIM, 15. Finančni minister sporoča: "Kr. odlok z dne 9. septembra 1926, ki je bil objavljen v uradnem glasilu «Gaz-zetta uf ficiale» odreja, da se bodo 25 Urški bankovci odtegnili iz prometa dne 81. decembra 1926. 5aC kitajskih vojakov ustreljenih LONDON, 15. Iz Pekinga poročajo, da je bilo na povelje generala Cang-Tso-Lina ustreljenih 500 madžarskih vojakov, ki so bili bajč obdolženi, da so oropali mnogo kmetov in trgovcev. Neko drugo poročilo pa pravi, da so bili ustrelleni zato. ker so se uorll V takem smislu pišejo tudi mnogi flrugi listi, ki obenem trdijo, da sta se Stresemann in Briand že domenila glede števila zasedbenih čet v Porenju; Čeprav so Francozi te vesti zanikali. Politični krogi si mnogo obetajo od Strese-mannove zunanje politike in se vprašujejo, ali je Franciji sploh treba' imeti v Porenju zasedbene čete sedaj, ko je Nemčija postala članica Družbe narodov in je lokornski pakt stopil v veljavo. Prevladuje prepričanje, da bo Fran-.ćija kmalu umaknila svoje Čete z nemškega ozemlja. Dobro informirana «Germania» pa je bolj previdna. Pravi, da je treba še zmerom računati s tem, da se Francozi še zmerom zelo boje napada s strani Nemčije. «Glavna naloga naše zunanje politike, piše Marxovo glasilo, obstoja v tem, da prepričamo Francoze, da je jnjihova bojazen neupravičena. Dokazati jim moramo, da mi nikakor ne mislimo na revanšo, marveč hočemo iskreno sodelovati z njtai na gospodarskem, političnem in kulturnem polju. Ustanovitev Železnega kartela nam bo odprla v tem pogledu pot med francosko Javno mnenj e». Najstarejši nemški filozof a mrl JENA, 15. Najstarejši nemški filozof, prof. Rudolf Eucken, je danes umrl za pljučnico. Imel je 81 let. Indijanci ugrabili bivšega meksikan-skaga, predsednika MEKSIKA, 15. Kakih tisoč Indijancev plemena Yaqui je preteklo nedeljo napadlo vlak, v katerem se je vozil bivši predsednik republike Alvaro Obrogron. V vlaku se je nahajalo tudi mnofcco vojakov, ki so se postavili napadalcem po robu. Boj je trajal tri ure in končno se je Indijancem posrečilo ugrabiti bivšega predsednika. Hudega pa le ni bilo, kajti kmalu za tem je Obregon brzo javil predsedniku Callesu, da je Čil in zdrav. Po poznejših informacijah se je Obregonu posrečilo ubežati na svoje posestvo v Navogoi. Izgleda, da so ugrabitev organizirali emisarji generala De la Iluerta, ki bi rad postal predsednik republike. Huer-ta je hud nasprotnik Obregona in Cal-lesa. Vlada je odposlala nekaj čet v one kraje, kjer se je dogodil incident. Zračna proga Dana j-Benetke DUNAJ, 15. S 15. septembrom se bodo ustavljali aeroplani, ki vzdržujejo potniški promet med Dunajem in Benetkami, tudi v Gradcu. Dva medveda na mestnih nlicah BUKAREŠTA, 15. Včeraj sta ušla iz cirkusa v Jassyju dva medveda, ki sta hipoma povzročila paniko po vsem mestu. Več oseb sta podrla na tla, ulice so bile takoj prazne in vse trgovine zaprte. Tudi policaji so bežali, ker so bili oboroženi samo z revolverji. Dve uri sta gospodarila po mestu, nakar se je posrečilo cirkuškim krotilcem, da so jih dopet spravili v kletke. Romanski kralj se Je povrnil v Bukarešt BLED, 14. Kraljica Marija se je v nedeljo ob eni ponoči vrnila na Bled. Spremila je dO Ljubljane svojega kraljevega očeta. Kralj Ferdinand je odpotoval v Sinajo, oziroma v Bukarešt. Od jugo-slovenskega dvora je spremljal romunskega kralja major Pogačnik do Bukarešte. Opoldne je dospel na Bled prestolonaslednik Peter. Sedaj ostane na Su-voboru, dokler ne odpotuje celokupni dvor. _ Japonski finančni minister a mrl TOKI JO, 14. Umrl je finančni minister, ki je bil že nekaj dni bolan. n. C EDINOST* V Trsta, dne 16. septembra 1121. DNEVNE VESTI Preklic Izjemnega stanja Odredba tukajSnje prefekture, s katero bo bile ukrenjene predvčerajšnjim stroge mere xa vzdrževanje javnega re-Jfa, je bila tekom včerajšnjega dneva preklicana. Včeraj predpoldne se Je vrnil z dopusta Eopet v Trst tržaški prefekt gr. uff. iGasti, ki je takoj prevzel vodstvo prefekture. Predpoldne je imel daljši pogovor s faSistovskim visokim komisarjem Ricct-jem. Iz Rima je prišel tudi včeraj glavni Inšpektor javnega varstva in bivši trža-|ki ktvestor De Filippis. Brzojavka dr. Vilfana načelnika tfade Povodom atentata je poslal naš poslanec Wilfan načelniku vlade g. Mussoli-niju sledečo brzojavko: «Čast mi je, tudi v imenu slovanskega prebivalstva, pridružiti se nacijonal-ni radosti, pošiljajoč spoštljive Čestit-ke». Kino In mladina S Prošeka nam pišejo: Tudi pri nas se je napravilo zabavišče, ki ga predstavlja tukajšnji kino. Ne bomo trdili, da je to nepotrebno, marsikaj lepega in kratkočasnega nam nudi ta naprava in v marsičem ima svoje vrline. Te vrste slike so vedno pomagale človeku si marsikaj z lahkoto predstavljati in razvedrilo je potrebno Človeku, k — posebno prt d as — ves dan prebije v nevarno lahkem boju za obstanek. Ni pa priporočljivo za našo mladino, da gleda te vrste drame, ki so Čestokrat tako dvoumne, in pa tisto razgaljenost, ki se v njih odraža. Starišem in podjetju svetujemo, naj ne puščajo premladih k takim predstavam, ki tako podirajoče vplivajo na mlade duše. Saj eksistira paragraf, ki govori o tem. "Vidi se pa, da se to tukaj malo upošteva. Naj bx lastnik naprave ne misli, da bo imel kaj koristi od tega, kar mu ta mladina prinaša. Silno slab vtis dela to na odrasle, ki bi lahko bili redni obiskovalci, a jih zadržuje tudi kričanje otročajev, da ne posegajo predstav. Ce pojde tako naprej, bo kmalti kino prazen. Da se pa tudi malim ne bo kratila taka zabava, naj se jim dovoli pristop edino k bolj primernim posebno poučnim in vzgojnim predstavam. Starišem se priporoča, naj ne nosijo otrok s seboj, ker ei kvarijo oči, ki so vendar najcenejši dar narave, in da se kdaj ne bodo bridko kesali za svojo lahkomiselnost, ki zna postati usodepolna. Ko] delajo opozlcUonalne stranke? Kakor poroča «Agenxia della Capital«*, ki je dobro Informirana o dogodkih v opo-zicijonalnih strankah, se bavi jo te stranke ki so do sedaj skoraj popolnoma mirovale, e vpraSanjem preuredi* svojih vrst, svojih programov in načrtov za nadaljno politiko Med septembrom in oktobrom se bosta baje vršila dva kongresa, in sicer kongres maksimalistične stranke in bhfiOk unitar-cev, ki so ustanovili novo stranka pod ime nom «8ocijalistična stranka italijanskih delavcev«. Na kongresu maksimalistov se bodo skušale uveljaviti trt struje: ena, ki bo zahtevala stopitev s komunisti (Lazza-ri), druga je za sftlttanje z u ni tarči na republikanski podlagi (Nenni) in tretja, ki ji načelu je sedanje vodstvo (Vernocchi-Vel-la) bo nastopila za nadaljevanje dosedanje maksimalistične politike. Predvideva se, da bo zmagala ta poslednja struja. Ustanovni občni abor socijalistične stranke italijanskih delavcev se bo bavil z ustavnim vprašanjem in se bo izrekel — tako se napoveduje — za republikanski režim. Za ta občni zbor se zelo zanimajo republikanci. Ako se postavijo bivši unitarci na gori omenjeno stališče, bodo skušali republikanci ustanoviti skupno s njimi nekako socijalistično-republikansko koncentracijo. Tudi med komunisti da prevladujejo struje, ki so za »enotno fronto*. Na zadnjem kongresu, ki se je vršil nepostav-no v Franciji, so zmagale zmerne struje proti skrajnežem, ki jih vodi Bordiga. Komunistično glasilo «TJnit&» sicer napada tupatam toliko bivše unitarce kolikor maksimaliste, a znatno zbližan je med opo-zicijonalnimi strankami da je kljub temu zelo verjetno.___ Društven« vciH —Slov. alcadL dr. Balkan: Danes ob 10.30 redni društveni sestanek. — Odbor. — S. D. Primorje! (Hazenašfice), danes sestanek v društvenih prostorih ob 8. Točnosti — Načelnica. Otvoritev slovmklh zmMh oirofMh vrtcev Danes, t. j. v četrtek prične vpisovanje v slovenske zasebne otroške vrtce. V te zavode se sprejemajo dečki in deklice, kateri so dovršili tretje a še ne prekoračili šestega leta. Vpisovanje se bo vršilo pri dotičnih vodstvih v dneh 10., 17., 18., 21. in 22. septembra od 9. do 12. ure proti predložitvi krstnega lista, spričevala o cepljenju koz izstavljenega od higijeničnega urada in spričevala, ki dokazuje, da ima otrok zdrave oči. Predstavijo naj se v svrho vpisa spremljani od starišev tudi oni gojenci, ki so že lansko leto obiskovali dotični zavod. Posamezni otroci, kateri bi v gori-omenjenih dneh ne dosegli Še tretjega leta ali bi se iz kateregakoli vzroka ne mogli vpisati, bodo storili lahko to v prvih treh dneh vsakega naslednjega meseca. Priporočamo starišem prav toplo te zavode, kjer so otroci ves dan pod nadzorstvom vrtnaric ter se telesno in duševno krepijo. Ne zanemarjajte svojih otrok! Ne pustite, da se Vam otroci potepajo po cele dneve po ulicah in iz-prijajo. Vpišite^jih v otroške vrtce! DlJtriko kuhinja 9 Gorici Tudi v prihodnjem Šolskem letu bo Dijaška kuhinja v Gorici nudila dijakom hrano po cenah, kot bo njo stala. Od darov vseh naših slojev zavisi, kolikim izmed njih bo lahko nudila hrano po znižani ceni ali pa tudi brezplačno. Dijaki, ki hočejo biti spreleti v Dijaško kuhinjo v Gorici, naj vložijo čim prej proš nje na vodstvo kuhinje. V prošnji naj opišejo gmotne razmere svoje družine. Prošnji naj prilože: 1) družinski list; 2) zadnje šolsko spričevalo; 3) potrdilo ali pa priporočilo domaČega duhovnika ali pa učitelja o vedenju prosilca. Prošnje morajo biti vložene najkasneje do 30. septembra. Vložiti jih morajo tudi lanski obiskovalci Dijaške kuhinje. V interesu dijakov je, da jih vložijo Čim prej, ker se bodo v slučaju prevelikega št«vila prosilcev upoštevale predvsem prvovložene prošnje. Prosilci naj pošljejo prošnje na: Dijaška kuhinja, v Gorici, ulica San fUovuuU 7, L USTNICA UREDNIŠTVA. O, Kafier, Idrija pri BaU. Vaše pismo smo nrejeli. a zahtevane izjave Vam he moremo dati, dasi bi nam tudi glede Vas ne bilo te&o Dotrditi, da niste nai dopisnik. No&e-fltto delati sramote celemu kraju, sakaj da se vrši taka gonja, je prava narodna sramota. Dasi se Vas stvar nič ne tiče in Vas l>o krivem ofcdolžujejo, bi Vam vendar bili hvaležni, da nam sporočite imena dotičnih ljudi, ki si dovoljujejo tako sramotno gonjo proti «Bdinosti». FRŽA&KI BLAGOVNI TRG. 15. t. 1926. Predvidevanje se ni uresničilo — trg je ostal mrtev. Blago je vzdržalo cene po sili. V primeri z včerajšnjim ni trg podal ničesar novega. Krompirja je vedno več, toda navzlic temu — malo. Zelja Je precej, a ne ranima preveč. Kar se dobro drži je fižol, ki ne bo še tako kmalu odnehal. Sadja sorazmerno dosti — predvsem če-špelj, ki dosegajo svoj višek. Manj je hrušk in jabolk, ki jim to leto ni bilo preveč milostno, Breskve so preživele odločilno fazo in se častno odrezale. Današnje cena so bfle: Zelenjavne Radič 80—300; pesa redeča 40—60; pesa bela 50—55; korenje 80—100; Selen 70—150; malancane 80—120; Spinača 100—200; buče 80—140; zelje belo 90—110; vrzote 60—100; fižol v stroCju zelen velik 130—200; fižol v stročju za luščenje lisast In svetlorumen 160—230; fižol nov 800—300; krompir 50--56; paradižnik 40—80; grah £40—280; čebula 40—70; česen 180—230. — Sadja: CeSplje 40—100; breskve 100—500; hruške 00—400: jabolka 50—140; fige 80 do grozdje 120—300- ind. fige 36—90; limone 16—38 L za zaboj. — ••• Pšenica domačal80—20K; Moka bela enotna tip270—280; koruza domača 125—130; Koruza Plata rudeča 115—116; Koruza Plata rumena 110—112; JtorUfca Fosani 108—110; Koruzni zdrob 140—150; Koruzna krmilna moka 118—125; OtrobJ debeli 100—107; Otrobi drobni 109—104: Oves albanski 125—116) Oves Plata 180—482; Oves domaČi 1S0—131: Ječmen domač 145—160; Maslo, tol. Čajno L 19.—; Maslo Casone 17-—; Sir tolminski polmasten 11—11.20; Sir Vivaro 13—14. Jajca albanska za 100 komadov 60.—; Jajca furlanska za 100 komadov 70.—; Trg je še vedno zanemarjen. 2lto se drži, kupuje se le za kriti dnevni konsum. Inozemskim jajcem je cena nekoliko padla. V siru In maslu nikake izpremem-be. TELESNA VZGOJA SPORT ŠPORTNO UDRU&KNJB O. S. V. (starino) ZačenSi s 1. septembra 4o nepreklicno 1. oktobra 1936. ao vsi udruieni člani prosti. Dovoljena fe preselitev iz ene članic« v drugo. Dovoljen Je vstop novih članov. Članice morajo do t« ga dne ieročlti vse izkaznice članov 0. S. V. v svrho vkltarirtrnja za novo športno lato. članica morajo dostaviti O. S. V. skupno s izkaznicami na posebni poH natančen seznam, z navedbo, v kateri panogi s« mUh isti član udejstvovati, ker bo smel v prihod njem prvenstvu nastopati le v peoegnh. a* Voje fe bil tufruien. člani, ki se preselijo, predloiifo staro legitimacijo n crve mu druStv*. Za prestop si treba posebnega dovoljenja. Opozar?arr.o Članice, naj toCao In r k* vrtijo delo iegitimncff in ■frsliiM So L ekL, ker Inevn aa bo dwoj(in peelovniildfc dnlsifc) ne S. O. AUDAZ Priiel je na vrsto toliko rsteljeni in tolikokrat premeteni športni dan v Kobaridu. Na programu je lahko-atletski meeting in noftmetna tekma med reprezentanco Bovca in Kobarida. Vpisovanje k meetingn se rM do sobote 18. t m. Prepričani smo, da bo ta prvi nastop dobro obiskan in bo e tem občinstvo pokazalo zanimanje za naie delo. Za nas bo pa to moralna opora in spodbuda k delu. Gornja Soika na delo! — S. O. Audaz. M. D. oBsgticn - M. D. «Sv. Ivan» V nedeljo ob 16. uri se začne prijateljska nogometna tekma med imenovanima na igriiču v Bazovici. Spertn - Zarja 1:1 V nedeljo odigrana tekme med Skedenjsko Spar-to in rojansko Zarjo se je končalo neodločeno 1 :1. TURNIR ZA KUPO DR. a SARDOČA Concordia - Rocol 311 (1:0) Po kratkem presledku prvenstvenih tekem, vidimo zopet naše atlete v trdi borbi; za kupo gospoda dr. SardoČa. Nova četa, ki se udejstvuje v teh trdih borbah, je Concordia iz Skednja. Kolo Je otvorjeno. Otvorili sta ga Concordia in RocoL Tekma je nudila prisotnemu občinstvu največji športni ulitek. Do sedaj nismo videti drugo-divizijskih čet v tako šivi in ostri tekmi, kakor sta nam jo nudila ta dva teama. čudili smo se vztrajnosti, a katero so črno-beli izsilili svoj živahni tempo v obeh polčasih, kakor tudi vzdržljivosti Rocol*, Id ni omagal, nego vztrajno sledil svojim nasprotnikom. Posebno moram podčrtati pravo kavalirstvo igralcev. Tudi o tehničnih vrlinah se moram pohvalno izraziti pri obeh četah. Nedeljeka igra Concordije je bila ena najboljiih, kar je do sedaj odigrala. Delali so vsi. Lepe vezava, kombinirani napadi in ostri streli. Občudovanja vredne •• bfle dolge ont pasale Tomažiča. Najboljši centerhalf Tomažič in obrambni trijo. ČeHgoj fe pokazal vse vrHne dobrega vratarja. V napadu nafboijH znani Ivan in Branko. Pri Rocolu briljirala obramba s vratarjem na čelu in kril-ska vrsta, v napadu pa desna spojka. Potek Igre. Izbiro igrišča ima Rocol, početni udar pa Coneovdia, ki takoj uveljavi svoj iivi tempo m že se nahaja v rocolald polovici igritča. Cela ploha ostrih strelov v vrata. Vratar ubrani aH zgrešijo svoj cilj. Premoč Concordije. V dveh min. korner za Concordijo, a ostane negativen. V metu koraerjs se more Concordia ie vaditi Premoč Concordije se stopnjuje in kuha celih 28 min., dokler ne Briiček po pasaži desnega krila zabije neubranljivo žogo v mrežo. Rocol po tem neuspehu ostro napada, a ne pride napad do veljave ob trdni obrambi črno-belih. Par krasnih parad Čeligoja in zopet so ogrožena vrata Rocola, a reši jih obramba in vratar, ki je bil veren drug svojemu vis-a-visu. Še vedno premoč "Concordije. Konec prvega polčasa. V drugem polčasu obvladuje igriiče te vedno Concordia. Sili ie vedno svoj Živi in hitri tempo, Id ga obdrži do konca. Črno-beli zaprejo svojega nasprotnika hi bombardirajo vrata. Roka. Enajstmetrovka. Briižek strelja neubranljivo v mrežo in zviša svoj scoore na 2. Radi tega neuspeha Rocol forsira napad. Vodi ga Kall^arie. Preleti halfe in obrambo oster atrcl — goal. Nef V najskrajnejšem momentu se vrže vratar na žogo in odvrne gotov goaL Bila Je to najlepia parada dneva. £el je vse- 21 oteo občudovanje. Poda lastnemu halfu, ki for-a svoj napad, podajajoč TomaMču, In po lcruni pasaži BritČeku, ta pa Brank«, ki strelja najlepii goal dneva neubranljivo v vrata. Siva igra ie ne odneha, izgleda, kakor da bi hoteH četi dati vse iz sebe. Đ&ia se konec. Rocol hoče rešiti vsaj čast dneva, kar se mu tudi posreči. Roka v kazenskem prostoru. Enajstmetrovka za Rocol. Goal. Kmalu nato kdhec. Sodil je tekmo g. Brtoacelj. Imel je težko delo ostri m živahni tekmi, e relil je svojo nalogo jako zadovoljivo. Publika športna — E. 2. Is triaškega ilvIJenla fašista Tamplenizze. Včeraj popoldne ob 16. uri se je vršil z velikimi ceremonijami pogreb fašista Marijana Tamplenizze, ki je — kakor znano — izgubil življenje pri krvavem incidentu v bližini sedeža drufltva «Filarmonica». Truplo Tamplenlzze je predainočnjim Se ležalo v mrtvašnici mestne bolnifinlce. Predpreteklo noč ob pozni uri, ko so bili odpoklicani varnostni organi, ki so stražili v mestni bolnifinici In pred njo, pa je pričla v bolniSnico gruCa fašistov, ki so zahtevali, naj jim izrofie truplo Tamplenlzze, da ga prepeljejo v novi sedež faflija. Ker sta vra: tar in policijnkl agent, ki je stalno name-Bčen v bolnišnici, takoj ustregla njihovi zahtevi, so se fašisti podali v mrtvašnico, oblekli mrtvega tovariša ter ga prenesli na tovorni avtomobil, ki je bil Že pripravljen pred vhodom mrtvašnice v ul. Piet&. Nato je bilo truplo Tamplenizze prepeljano v sedež fafiija in postavljeno na mrtvaSki oder sredi velike dvorane. Ob odru so takoj častno stražo miličniki in drugi fašisti. Včeraj ob 9. uri je bil otvor j en dostop k mrtvaškemu odru občinstvu. Pogrebne ceremonije bo se pričele ob 16. uri. Fašisti so položili krsto s truplom Tamplenizze na tovorni avtomobil, pre-prežen a črnimi preprogami in okinčan s cvetjem in venci. Nato se je razvil pogrebni sprevod. Na čelu sprevoda je korakal oddelek državne milice, za krsto so Sli nosilci številnih vencev in sorodniki pokojnika, za njimi pa so se vrstili zastopniki raznih fa-šistovskih udruženi in sindakatov ter množica občinstva. Sprevod je krenil po glavnih ulicah do cerkve sv. Antona Novega, kjer je bila krsta blagoslovljena. Po blagoslovitvi so govorili razni fašistovski veljaki, nakar je sprevod krenil *na pokopališče pri Sv. Ani Po ulicah, koder se je premikal sprevod, so bile vse trgovine in sploh vsi javni lokali zaprti. Požar. Predpreteklo noč okoli 24. ure je iz neznanih vzrokov začelo goreti v hiši Ivana Starca v Carboli zgornji št. 245; ogenj se je kmalu razširil tudi na senik in hlev. O dogodku je bila obveščena postaja mestnih gasilcev, odkoder sta bila nemudoma odposlana na lice mesta dva oddelka gasilcev pod poveljstvom stotnika Bugliovatza. Čeprav so bili zgornji prostori že v oblasti plamenov, se je vendar gasilcem posrečilo rešiti del pohištva. Po parurnem delu je bil požar, ki je deloma uničil hišo, senik in hlev, popolnoma udušen. Škoda se ceni na okoli 10000 lir, a je deloma pokrita z zavarovanjem. Radi požara se je ponesrečil 53-letni mehanik Anton KreklČ, stanujoč v isti hiSi. Ko je mož ki je prvi zapazil nevarnost, begal po stopnicah, se je v naglici spotaknil in padel tako nesrečno, da si je zlomil levo nogo. Dobil je prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, nakar je bil na lastno željo prepuščen domači negi. Vesti z Goriškega Goriške vesti ZA KUPO DK. IX SARDOČA e vrte na ijrftču «Obzor»» sledeče L> T. K TEKME V nedeljo ftekmei S. D. «Obsor» - M. D. «Pros*eta». Tut «Con«owtt}a» - S. D. «Adria». T. K. — Vodstvo turnirja ima danes ob 31. uri sejo v prostoriji «Obzora*, r— Nafelnik. M. D. «Proeveta», Tiet (takkoafleUfcf pnlntotj Dane« ob 19. uri sestanek v druitveni eobL Vsled važnosti sestanka fe odeleAe vseh lahkoatietinj In lahkoatletov otrveena. — Nadebdlc. a D. «Adria» Jutri ob 8-30 običajni članski Mriaa.k No«om*t (prva Četa) Jot ovo, ker se bo izvedelo melo vaine stvari! — Vodja. Haaena nolaoKevtino Pm ne>l«nW Tudi Člani naproleni, da Tajnik. Sklepi spravnega odbora fnrlanilie pokrajine šefe dne 14 septembra 1926. Zadeve, ki bo se odobrile: fttandrei: Prispevek za Rdetti krik; Oorioat Telefonska uprava, dogovor s telefonsko družbo za Benečije; Stsadnlt Prispevek šolskemu patronatu; Dnini Dolg napram deželi na bolniških stroških v letu 1028; fiftaiubreŽ: Prispevek kmetilskemu uradu: Opat|eselo: Upravni pravilnik: fttai^nfti Prispevek gori£kemu želenemu križu; Sadi«: Davek na vozila in shiftlnčad. Zadeve, ki eo flfe odloČile: ftandnii Pridevek slovenskemu Siroticu; Vafsko: JPovišek pristojbine za terinake liste; Oo-PravUnlk slede psov. Različni sklepi: Qo#a: Rekurz proti družinskemu davku od strani Habe-ta Franceta in Ferjaočlfi Marije (se zavrne). Po pomoti )• pila strup. Dveletna deklica Štefanija Povodnik je I>rišla v kuhinji do odprte omare, vzela iz nje malo ste&leničico in ispila njeno vsebino. Padla je na tla in se začela zvijati. Tožila je, kako Jo boli v želodcu. Mati se je vsa prestrašila, ker še ni vedela, da je otro-če izpilo strup, skušala pomagati otroku z domačimi zdravili, a ker so bolečine postajale od trenutka do trenutka hujše, se je pokHcal zeleni križ, ki je spravil deklico v občinsko bolnišnico, kjer se nahaja v opas-nem stanju. Zadetek šolskega Ista na goriških srednjih Mah. Cas vpisovanja na goriške srednje šole traja letos od m) septembra do 8 oktobra. Izpiti se pričnejo 21. septembra. Bedni pouk se prične 6. oktobra. Oni dijaki, ki žele na novo vstopiti v goriške srednje šole morajo predložiti poleg prošnje na koHtovni poli za dve liri, podpisani od prosilca in od prosilčevega očeta $e potrdilo o bivanju starišev, izdano od županstva ter potrdilo o irvršenih sprejemnih izpitih. Dijaki Iz gornje soške doline, spadajoči pod CedadSko podprefekturo niso oproščeni šolskih taks. Oni iz ostale Goriške so pa oprošteni vpisnina, Šolnine in pristojbine za telovadbo. ^V soboto vsi v sTrgovski doma h koncertu mandoMnlstov. Na ysporedu so točke, ki se bodo, v koUfcor smo poučeni, izvajale umetniški. Krotek J* MPtl vse sile, da bo nn411 največ ulttkA. Jfatanš&i vfporsd se objavi pravošasno. Posebnih vabil na bo. Mart|a Suler Je posaMia, ko je šla na delo zaprek tn4 lastnsfn stanovanja. Ko se je vrnila i dela. Je opazila, da je moral biti v njeni odsotnosti hefcdo v hSŠL Takoj Je odhitela v sp^a šoto ip lesar se j? naj* bolj bala. ss Ji IsglMH frtje Je dtilei^ca n lššejo tatu r vso «Aemo. pO liS Srlalevo kafaZMrjam, ki VOLCE. Rečem ti« da mi ne porečeš. Eden in petdeset letni Munih Josip je šel h karabinirjem in jim naznanil, kako sta ga napadli na cesti, ki pelje proti Selom, dve moški osebi, v katerih je spoznal Fona Mihaela in Kendo Avgusta, in zahtevali od njega, naj jima ixroči vae, kar ima pri sebi. Posrečilo se mu Je, dtL se Jima je izvil iz rok in rešil z begom. Karabinirji so Sli takoj na 'delo. Prepričali so se pa kaj kmalu, da ima Munih zelo bujno domišljijo. Baš nasprotna je bila resnica. Munih je bil tat. Kradel je svojim sovaščanom krompir in fišol iz polja. Okradeni posestniki so začeli paziti in tako se je posrečijo prav posestniku Fonu in Kendi, da sta zasačila tatu prav v trenutku, ko je zapuSčal njuno remljižče s polno vrečo nakradenega krompirja. Pri tem so prišle Se druge tatvine na dan. Miklavčiču Andreju in Kacaiuri Andreju je kradel drva. Seveda so karabinirji aretirali zvitega tiča, ki se bo moral zagovarjati radi tatvin in radi tega, ker je podil karabinirje. Širjenje ceste. Kot v drugih delih tako se je tudi pri nas začela Širiti državna cesta med našo vasjo in pa križiščem pri Peršetu. Je bil pa ta del res potreben širjenja in popravila. 2eleli bi le, da bi se tudi občinske poti v vasi med hišami držale v nekoliko večjem redu in čistoči. Pri gojitvi živine seveda ni mogoče paziti na vsako malenkost, pa gotova mera pa le mora biti. Zadnje deževje je bilo prav potrebno koristno poljskim pridelkom, ker se je suša še začela oglafiati. KOBARID. Tukaj pri nas imamo še res £udne navade. Navade, katere bi bilo treba odpraviti. Ko kdo umre, si mora namreč družina umrlega nabaviti na desetine sveč, katere nese potem po hišah. Ce pomislimo, koliko stanejo dandanes sveče, mora dotični porabiti jako veliko svoto, da zadovolji ljudi, a de ne prinesejo sveč, skoraj bi rekel, da ne bo nobenega Kobaridca pri pogrebu, ker bi se čutili nekateri, ako ne dobijo sveče, nekoliko užaljene. Mislim, da bi bilo treba odpraviti to navado, katero nam kvari ugled, kakor da bi hoteli biti plačani, da potem lahko gremo k pogrebu. Če je družina umrlega premožna, da more žrtvovati kaj za ranjkega naj žrtvuje s tem, da podpira nale narodne ustanove kot Šolsko društvo, tHJaško kuhinjo itd. S tem bo napravil boljše delo kot pa da kupi sveče. ••• V nedeljo 19. t m. ob 8. pop. se bosta vršila lahkoatletični meeting ter nogometna tekma med reprezentacijo Dovča in Kobarida na igrališču pri barakah. Tekma bo Jako zanimiva, ker si bosta stali nasproti fiaočna 6eta «Cuklje» ter mladi «Audax*. Ker bo nudila ta tekma vsem veliko za ha-ve, m vabijo vsi, da ae udeleže v največjem številu tega športnega dneva, kateri bo prvi take vrste v našem kraju. Tekma se trši ob vsakem vremena. Vstopnice se dobijo v predprodajl pri gospodu Gruntarju (trgovina). SOLKAN. Samomor na Sv. Gori Dan na dan prihaja na 8v. goro vse polno romarjev, mnogi prihajajo že zvečer, prespe noč ali zunaj ali pa v samostanu, kjer so za trudne romarje tudi postelje na razpolago. Tako je prišla na Sv. goro tudi ftospa, približno petdeset let stara, menda z Trsta. Opravila je spoved in sv. obhajilo, nato je pa šla v samostan ter prosila postelje, da leže, ker jo je hoja na vrh silno u-trudila. Legla je in ko je prišla sobarice Tinca k njej, jo je videla ležati mrtvo v postelji, zraven katere je bil prazen kozarec. Jasno je bilo, da se je morala gospa zastrupiti. Takoj se je obvestil Zeleni križ v Gorici in karabinirji v Solkanu. Nič se še nt ve, kdo naj bi bila ta samomorilka, ki si je izbrala tako nenavadno mesto za svoj čin DREŽENCA. Samomor obupanca. Tu so dobili na seniku obešenega Sivca Ivana. Imel je kakih pet in trideset let, zraven tega pa tudi številno družino. Slaba mu je predla, letal je okrog, da bi dobil kako ddlo in zaslužil toliko, da bi lahko pre življal ženo, otroke in svojo mater. Bil je zelo potrt. Zadnji poskusi dobiti delo ia jelo so mu spodleteli. Dva dni je iskal dela, vse zaman. In to je njegova družina že spala, je vzel Sivec vrv, splezal na senik, obesil vrv na tram in zlezel sam v napravljeno zanko. Reveža niso takoj dobili, čeprav so ga povsod iskali. Sklepali so, da si je mo ral kaj storiti, ker je bil tako potrt, molčeč in Žalosten. Crez precej Časa so ga domačini dobili visečega v seniku. Dogodek se je javil oblasti, prišla je na lice mesta komisija, ki je zadostila zahtevam postave, nakar je bil Sivec prepeljan v mrtvašnico. RIHEMBBRK. Neizprosna bela Sena. — Mož in ž sna v enem tednu na parak Dne 5. septembra je tu umrla gospa Ivana Mužina, soproga rihemberškega trgovca. Pokojnica je ležala le dobrih par tednov in kazalo je, da bo bolezen prenesla. V pondeljek se je čutila že dovolj krepko, da je vstala. Kmalu po obedu ji je prišlo slabo ter je par ur pozneje izdihnila. Dne 11. sept. zjutraj se je počutil soprog pokojnice Anton Mužina, precej slabega v prsih ga je jelo zapirati, onesvestil se je in v par trenutkih je bilo tudi po njem. Ljudje, ki so ravno tedaj šli od prve maše, so postajali pred hišo pokojnikovo in nikakor jim ni šlo v glavo, da njega ni več med živimi. Blagega pokojnika je ljudstvo zelo zljubilo, pa saj je to tudi zaslužil, ker je premnogim pomagal iz stiske. Njegov pogreb je bil priča, kako mu je bilo ljudstvo naklonjeno in hvaležno. Marsikateri Je prihitel na pogreb da vsaj v duhu se poslovi od nepozabnega dobrotnika, oriromi prijatelja. V svoji mladosti je bil pokojnik v trgovini Morassijevi v Gorici. Ker je bil pofiten in točen, si je kmalu pridobil zaupanje svojega gospodarja, kateri mu je omogoči odpreti trgovino v Ribemberku. S svojo pridnostjo si Je opomogel do lastne hii* in trgovine. V vojnem času je moral v begunstvo, a po vojni se ni več pečal s trgovino. Blagi pokojnik je bil jeklen naroden značaj, kakršnih je danes malo, zato pa jo Ml v naši družbi vedno dobrodošel. Zapu^ edinega sina. V miru počivaj, dragi Tone, in lahka Ti bodi zemljica, katero si tako goreče ljubili DOLENJA BRANI0A. Gmotne razmere. — Za dostojno proslavo 26-letnice našega društva. Naša vasica, dasiravno majhna, je von-dar do vojne tekmovala v vsestranskem napredku z marsikaterim večjim krajem. Ljudstvo pridno, varčno in edino, i-i je znalo pomagati do blagostanja, da nisi našel posestnika, ki bi ga tlačili dolgovi. Vi-! nogradništvo jim daje glavni dohodek, za-i to pa so bile gorice tako skrbno obrplane kot vrtovi. Po skrbnem prizadevanju amo leta 1904. dobili šolo in naši deci je mnogo olajšano, ker ji ni treba delati dolge poti v Šmarje. Ne dolgo za tem smo si napravili lep vodovod, kakršnega še dandanes pogreša marsikatera občina in sicer po lastni krivdi, ker ljudstvo ni jedino. Dve leti pozneje t. j. 1900. leta smo tti ustanovili Bralno in pevsko društvo «Bra-nica», katero je bilo za nas tudi velikega pomena, kajti bilo je pravo ognjišče, okrog katerega smo se shajali dan za dnem ter pridno Čitali časopise in razne poučne knjige. Društvo nam je bilo v tedanjih Časih vse; preskrbelo nam je časopisov, knjig in raznih -kmetijskih predmetov kakor moštno (Klosterneuburško) in alkoholno tehtnico (Kapeller). Potom društva se je nabavljalo: semenski krompir, modro galico, žveplo in druge kmetijske potrebščine. Po vojni je pa to društvo zaspah in še danes spi spanje pravičnega tor čaka moža, da je prebudi zopet v nekdanje življenje. Res niso več takšni Časi kot pred vojno, a vendar ne smemo držati rok križem in obupani čakati, da nas bo konec, življenje je boj, zato se moramo tudi vežbatl da ne podležemo! Letos praznuje naše bralno in pevsko društvo «Branica» dvajsetletnico svojega obstoja in naša dolžnost je, da z dostojno prireditvijo proslavimo. Dekleta, mladeniči, dovolj spanja, zdaj pa na delol Odborniki zavedajte se svoje dolžnosti :er gotovo pridite k seji v nedeljo t. j. 18 sept. ob 2. uri (pri Poldetu). IZ KANALA. Žrtev Sode. V petek okrog 1. ure popoldne so je šel kopat v Sočo 13-letni Ivan Faletič, rodotn it. PuŠnega in sedaj bivajoč v Kanalu. Kar naenkrat -zaslišijo okoli se fcopajotl mlajši fantje krik in vidijo mladega Faletiča, kako je krilil z rokami po vodi. Ti le začnejo prestrašeno vpiti in šele sa nekaj časa zaslišijo glasove odraelejši možje, ki pritečejo na lice mesta. A tedaj je bik) Že vsako rešilno delo odveč. Ko so potegnili ubogega fanta iz vode, je bil le mrtev. Hitro za tem je prišla sodna komisija, ki je vzela na zapisnik to nesrečo. — Pogreb Be je vrfiil v soboto popoldne ob številni udeleibi domaČega prebivalstva. Starifti se opozsrjajo, nai ostro po« v are otroke, naj ne bodo tako drzni in naj ne jemljejo prelahko kopanja v naši Soči! Saj zahteva vsako leto kakšno žrtev. — r V Hrsta, one iS. septembra lVZt« ui. Znanost toumetnost PBČNI ZBOR DRAMSKEGA DRUŠTVA V GORICI f V pandeljek. 13. t. m. ob 20.30 se je feestal letošnji redni občni zbor v veliki (dvorani Trg. doma. Udeležba jfci tala prevelika, kar je predvsem zakrivilo Elabo vreme, ki je tačas in pred početkom razsajalp. Predsednik A. Rozman j|e otvoril občni zbor, dal prečitati po jdnevnem redu običajne zapisnike In poročila, ki so bila vsa sprejeta. NaJ-Iveč debate Je vzbudilo blagajniško poročilo radi ne predobrega stanja blagajne. Priporočalo se je, naj bi se uprizarjalo več lažjih stvari, ki bi naie občinstvo bolj pritegnile k giediiču in se »ne držalo preveč strogo Košutovega recepta, ki stremi za tem, da se uprizarjajo samo resna in težje prebavljiva dela. Urediti bo treba pač tako, da se {ustreza enemu in drugemu naziranju. Zelo važna je materijalna stran tega .vprašanja, toda tudi moralna stran in dviganje gledišča na čim višjo stopnjo dovršenosti prave umetnosti in nič manj tehtna. Zainteresirati najširše sloje našega naroda za naše gledišče, to bo najpoglavitnejža naloga bodočega odbora in s tem bo rešeno tudi aktuel-jto finančno stanje, ki je vsakemu društvu v največjo preglavico. Predlagan 'je bil absolutorij staremu odboru, ki je bil tudi sprejet, nakar se je volil novi ipredsednik. Za predsednika je bil izvoljen g. I. Rudolf soglasno, ki je izvolitev sprejel. Zahvalil se je staremu odboru za njegov trud in požrtvovalnost v preteklem poslovnem letu, posebno pa še bivšemu predsedniku g. A. Rozmanu, ki je od početka Dramskega društva stal na Čelu kot predsednik ter pripomogel društvu do take višine. Predsednik pozove vse navzoče, da mu v znak hvaležnosti zakličejo trikratni zdravo, kar se tudi zgodi. Izmed bivših odbornikov odhaja tudi g. M. Ph. fUjčič, ki se izseli, in igralca Živec in Medvešček, ki tudi odhajata v tujino. Tekom sezone sta se izselili dve igralski moči in sicer Vendramin in gdč. Jugov a Nada, ki sta se vzela in odšla v Ameriko. Vsem odhajajočim se toplo zahvaljuje bivši predsednik Kozman za ves njihov nesebični trud v procvit na-£e važne kulturne ustanove Ljudskega gledišča in vošči vsem obilo sreče na pot. V novi odbor so bili soglasno izvoljeni Se sledeči gg.i Pavlin, Malnaršič, Torpin, dr. Žnidaršič, dr. Reja in Ples-ničar. N&metsniki: Leštan, Jugova Vilka in Komjanc. Nadzorniki: Dr. Ba-čar, dr. Gaberšček, Kozman A., Delpin in dr. Gruden. Članarina in vpisnina v društvo ostane ista. Občni zbor se je proti polnoči razšel. J. 0 ogrskem državnem siedaliftu Milanska «La Fiera Letteraria» prinaša v svoji zadnji številki članek o ogrskem državnem gledišču, ki ga je na njeno prošnjo napisal Julij Wlassies mlajši, ki je bil dalje časa nad intendant dveh glavnih ogrskih odrskih institucij: «Nairodnega gledališča« in «OgT8ke dvorne opere». Članek ni zanimiv samo po podatkih o ogrskem gledališču, peč pa tudi radi tega, ker pisec članka razpravlja o razmerju države do gledališča ter kakšno mora biti narodno, državno gledališče. «Da moremo razumeti in ceniti resnično važnost narodnega madžarskega gledališča« — piše med drugim \Vlassics — «čislanje in ljubezen ogrskega naroda do naših gledaliških tradicij, je treba poznati naš narodni čut, ki si je moral za časa avstrijskega gospodstva v orjaški borbi priboriti vstop materinega jezika v naša gledališča, najprej na mesto latinščine, pozneje na mesto nemščine. Dalje omenja Wlassics, da padajo prvi početki ustanove «Narod nega gledališča« v Budimpešti v leto 1837. In sicer kot plod prostovoljnih prispevkov. Tudi pozneje se je določala podpora gledališču z glasovanjem narodne skupščine. Sprva Je «Narodno gledališče* služilo drami In operi, Sele pred kakimi štiridesetimi leti se je ločila poezija od muzikalne umetnosti ter se preselila v bliščeče sobane ulice «An-dr&ssv», kjer se dviga veličastna »Ogrska dvorna opera», ki je ie danes ena izmed najlepših zgradb v celi Ogrski. Gledališče, ki je imelo vedno izbran program in najboljše umetniške moči, je moralo iskati državne podpore, če je liotelo nadaljevati svoje umetniške tradicije. (»Narodno gledališče* je bilo obenem dolgo časa' edina «opera» v eeH Ogrski). To pa je delalo veliko preglas vic ministrstvu notranjih zadev, prosvetnemu ministrstvu in zlasti finančnemu, ki je moralo neprestano dajati denar, da so se krili stroški in plačevali dolgovi, ker redni prostovoljni pri-, apevki in inkasiranja niso zadostovali potrebam. Po svetovni vojni so nastale še večje težave in teikoče. Treba je bilo velikih žrtev, da so Madftari obranili kulturno narodno institucijo pri življenju. Ven-der pa — praivl Wlassics —, da je on sam, kljub popolnemu finančnemu raz-sulu obdržal »Narodno gledališče* in »Dvorno opero« na sodobni umetniški višini. Radi prevelikih finančnih kriz pa je poaneje opustil svoje nadinten-dantstvo ha sprejel ga je grof Klebers-berg Kuno, minister bogoslužja, je z •veliko vztrajnostjo in z velikimi Žrtvami močno podprl dve tako važni trdnjavi ogrske kulture. V proračunu državne bilance je letos določena svota osmih milijonov in pol lir (1,606.000 pengtt) za podporo »Ogrske dvome opere» in okrog tri milijone lir (624.000 pengo) za vzdrževanje »Narodnega gledališča«. Ta vsota, pravi Wlassics, bo poleg rednih prejemkov morda zadostovala za bližnjo gledališko sezono. »Komorno 'gLedelilČe», ki spada pod »Narodno«, pa se vzdrftuje samo zase. Poleg tega sta določena za penzijski fond igralcev letno dva milijona lir. V prejšnjih časih je delal proračun gledaliških stroškov nadlntendant, ki ga Je poslal ministru, kateri je potem moral dati svojo odobritev. Resnično pa je bila stvar proračuna v rokah samega nadintendanta. V vodstvo gledališča se ministrstvo faktično ni nič vmešavalo. Odgovornost za umetniško materijo so imeli gledališki ravnatelji, ministrstvo se je brigalo le za notranje upravništvo. Nadalje pravi Wlassics: »Hoje načelo Je bilo, da je pospeševanje in pokroviteljstvo duševnih interesov naroda največji smoter drŽave*-* Tukaj govori Wlassics o nekem svojem delu, ki ga ie izdal 1. 1017., kjer se je pečal z zaščito umetnosti od strani oblasti... Dalje omenja, da je v dotičnem delu nar migaval na nevarnosti, ki Jim je izpostavljena umetnost, kadar državna aktivnost preveč posega na polje umetnosti, kajti tu je sakrosanktna zapoved: «NoU me taaagerel* Država da ne sme nikdar posegati v boj umetniških tendenc. Njena naloga je le materijalno omogočevati razvoj umetnosti in tako tudi na odrskem polju nuditi ugodne prilike za dobro gledališče. Vendar pa mora drŽava ščititi pravo čisto umetnost, česa? pa privatna gledališča ne morejo, ker slutijo interesom posameznikov. Dalje omenja, kar bi si tudi mi lahkp zapomnili ob zibelki naših domačih diletantskih gledališč: Državno gledališče mora biti popoln izraz človeške družbe, Izbirajoč najboljša dela svetovne literature in današnjega sveta, istočasno pa mora bitft zvesto oglodalo individualnega tftvtjemja naroda samega, njegove posebne knltmra. Ne sme razširjati samo umetnosti, temveč tudi kulturo, kulturo v pravem pomenu besede. Mora biti hkratu najbolj krepko, naj privlačnejše in najnaravnejše sredstvo za vzgojo; in ne smemo pozabiti, da gledališče prav posebno podpira razvoj zgodovinskega čuta in igra veliko vlogo pri pridobivanju množic za kult godbe. Wlassics piše še: «Dvorska ogrska opera« ima zelo obširen repertoar. Spravi na oder vsako leto dva ali tri wagnerijanske cikle, Verdija, Mozarta, Puccinija itd. — skratka več kot 60 oper na leto. Ko je b^ Wlassics še nad- ____ > intendant* se Je uprizorila prva mar džarska opera (Ženitovanje o pustu). Po šestdesetih predstavah doma je pričela svojo slavno pot po Evropi in dospela celo do Londona. Zelo bogat je tudi repertoar »Narodnega gledališča*, ki je sprejel skoro vsa najboljša dela svetovne literature, pri-čenši z grško tragedijo, pa do najnovejših (Pirandello). Poleg tega pa goji zelo veliko mlado domaČo dramsko literaturo. Največji uspeh je dosegla komedija Ludvika Zilahy-ja »Je solnce«, ki je izborna karakteristična slika madžarskega kmetiškega liv ljenja, iz katere veje zmagovita volja do Življenja na madžarski zemlji Pisatelj končuje svoj članek s trditvijo, da je razvoi in tradicija ogrskega gledališča trden dokaz, da ima državno gledališče pravico do svojega obstoja. Naj ponovim še njegov tako resnični stavek, ki si ga tudi mi lahko zapišemo v svojo spominsko knjigo in ga vzamemo za geslo našemu delu: »Vsak narod velja toliko, kolikor So rr1*— raavitt svojo Intelektualno aktivnost k lastnim individualizmom^ ' Drajotln B. Brivec je med vsemi stanovi na svetu edini, ki n sovražim. Ko ml zraste brada .in mi padajo lasje te na ovratnik, tedaj trepetam pred to natezalnico človeških živcev. Olfcšam, dokler se sploh da odne-eti. Ko vidim, da obstoji nevarnost, da me izključi moderna civilizirana družba iz svoje srede, stopim s strahom na ulico. V daljavi kakih eto korakov se bllščita dva ^rožnika iz ram »ne kovine, ki sta na krajih odbita. Na pragu stoji v belo haljo oblečen človek, Čigar lasje so tako breshibno počesani, kakor da odvisi od tega njegovo izveličanje. Jedva me ugleda, Izgine v notranje prostore in se ne prikaže več. Spoznal je, da sem namenjen k njemu. Njegovo bistro oko sem vselej občudoval. Ali je njegova psihološka izvedeno«t tako velika, ali bere iz mojih obupnih korakov in raz moj tragični obraz, kam sem namenjen. Stopim na prag in se ozrem po p ar furniranem prostoru. Muhe letajo pod stropom in sedajo na vse predmete, le na ruu-hovnik, ki visi kakor dolgo črevo izpod stropa, ne. Na zrcalih, na steklenicah ko-linske vode, na škarjah in na vsem, kar je svetlega, so znamenja pjihove prisotnosti. Brivec stoji sredi lokala, v rokah drži razpeto belo ruto, kakor nastavljeno mrežo, se prikloni in me pozdravi: — Br dani , Ta «br dan« je tako zveneč, kakor bi uda ril na bronasto ploščo ali na1 kitajski gong, poklon je brezhiben. Imam že od nekdaj vtis, da se znajo brivci najbrezhib-nej-še priklanjati in to je edino, kar mi ugaja na njih. Ko je pozdrav končan in vidi, da sem se ogledal po treh stolih, v katerega naj sedem, se zopet oglasi njegov kratki: — Briti? Ne da bi čakal odgovora, dvigne ruto, ki Jo drži za oba roba in zamahne z njo proti -tlom, da naredi: pr-luk! in vrže vame ves prah, kar ga je na ruti in v bližini. S tem -«pr-hik» je dana možnost, da ti odleti od rute kaka tuja dlaka v obraz, če je ostala slučajno na nji. Ko sedem, pogrne ruto čez moja prsa in začne tlačiti njene robove za Tob srajce. Pri tem gleda skozi okno. i Brivec, ki ima priliko, da stoji pol življenja na pragu, je najbolj zjalasto bitje na svetu. Nihče ne gre mimo okna, da bi ga ne videl. Nihče ne vstopi, da bi ne pogledal vanj. Ce govori e kom, ga gleda v usta. Ko je ruta za vratom, pride učenec z lončkom milnice, v katero pomoči svoj „čopič in ga pritisne na brado. Najprvo oplazi vso brado, nato preide na posamezne dele, ki jih drgne neusmiljeno in z vso močjo. V tem pride nekdo in govori z brivcem. Ker ima učenec Jz mojstrom vred lep° navado, da posluša tudi z očmi, si ne pusti tega kratiti. Ker pa njegova roka ne sme mirovati, da bi mojster tega ne opazil, drgne človeka samo po enem licu. Včasih zaide čopič preko lic na usta; na eni strani se nabere cel kup mila. Ko zagleda mali umetnik, da je postal človek pod njegovimi rokami epačena božja podoba, se prestraši, pogleda, če ga moj* ster opažu je, nato vzame rob rute in izma-Že ustnice iz bele tvarine. S tem je prvo delo končano. Britev ie nabrušena, brivec potegne prvo črto m vpraša: «Ali bo zopet dež?« Kaj naj to vem? Toda brivec hoče na vsak način govoriti, brez ozira na to, ali se ti ljubi ali ne. Prvo govori o vremenu. Nato vas vpraša o vaših -zasebnih zadevah. Končno preide na dnevne novice. Najvaž- nejša je pri njem politika. V tej je podkovan nenavadno dobro. Čudno na tem Je, da je vedno vašega mnenja. Ce mu nastavljate sanke ie tako spretno In ste dar nes eno, jutri drugo, on potegne svoje dolge noge iz njih. Najhujše se zgodi, ako kdo vstopi ali če mojster med dedom nadzoruje delo svojega učenca. Pogleda došleca in medtem čisto mirno potegne z britvijo mimo vašega nosa. Po- {fleda na učenca in se igra z britvijo oko-i ust ali okrog vrata. Ce ste železen, postanete nervozen. Mirna kri začne nehotć vreti. Pa vas vpraša: — Ali je britev slaba? Ce mu potrdite^ da opravičite svojo nervoznog t, jo zamenja ca drugo, ki ima v sredini zob, da se enkrat za vselej odvadite stresati od nervoznostl. Ko brivec zapre britev in jo poloti v naprsni žep, se oddahnete. Voda, ki vam pri umivanju brade teče po prsih in po srajci, vam ne dć tako hudo. Kolineke vode dobite v usta, v nos in v oči, tudi to lahko prestanete. Galun zle-ti na tla, pobere ga in vzame drugega, kakor bi ne vedel, da bo pobranega rabil prihodnjič kadar zopet pridete, ali da je bil ta zletel morda pred pol ure na tla. Zastonj mu pravim stokrat, da ne maram za puder, ker nočem sličiti ženski; on ga vselej znova ponudi, dasi se spominja še za letnico mojega rojstva. Ko je to delo končano, vzame ruto,' se znova prikloni pred menoj ko kavalir, ki vabi damo na ples, in izreče kratko, odre-eano, a prijazno: — Striči? Ko mi je ovil vrat z ogrinjalom, s katerim me je pokril čez in čez in me skoraj aadavll, ml je upognil glavo, da ml je skoraj zlomil tilnik. Tu začne novo trpljenje, ki ga ni mogoče popisati. Včasih sem pogledal na uro, da sem vedel, koliko Časa se bo nahajala moja glava v rabljevih rokah. Zdaj niti na uro ne gledam več. Kadar vzame škarje in glavnik v roke, se mi zdi, da fcgublj&m zavest. Kakor da je določeno, da more razrezati mojo glavo v par milimetrov drobne koščke, nič daljše. Ali kakor da hoče narediti iz moje glave najpopolnejšo stvar božjega stvarstva in gre za njegovo »frizirano glavo, ako se pomoti le za pol milimetra. Češe ln striže, mrši iznova, češe in primerja. Oddaljuje se od enega mesta in se zopet povrafia nanj, kakor da je nekaj pozabil na njem. Končno prime lase med prs^e ter jih nateguje, kakor da jih je preveč odstrigel in jih odreže, kar jih gleda nad prste. Pri tem vam letijo konci las v oči, na nos, v usta in za vrat, da čutite neprijetno bezganje, kakor roj mravljincev... Končno je končano tudi to. Zmoči vam glavo z vodo in jo drgne z obema rokama, da morate napeti vse moči v vratu, da gla-. ve ne izgubite. Glavnik išče staro pot, ki je bila kot bela cesta speljana med lasmi in jo le redko najde. Nekatere krajše lase je spravil čez levo uho, te vam še od-str&e. Z britvijo vam popravi pri ušesih in za vratom... _ KOVAŠKI vajec«c m »prejm* tako). Dogo v pri u»U meno. Anton Jurca, Hrutios 99 Podtfr&d (Caitei-nuovo d'Ittria). 1430 BRIVSKEGA pomočnika »pr*}m« takoj R. Taufiar, •Op«iae. 149* STENOGRAF (ali aUnotfrafinfa), ■ solidno aplofae izobrazbo, inifca In sitfuren v slovanaki stenografiji, ▼••8 ttrofcnisjs, m Uč« zs par ur služb«. Zaslužek stalan. Naalor a« dobi frči nradnUtvu •Edinosti*. URARSKI pomočnik s hrano, stanoTanjsm in pia^ čo po sposobnosti m »prejme takoj. Kebar Franc, urar, Idrija 69. ŽENSKA, 28 do 30 letna, sa iiCe za vsa goatllaiSka dela. Zglaaiti ae t « Obrtni jakom druitvu* v Bar-kovljah. 1439 TRGOVINA z meianim blagom z vao opravo sa odda v najem v bližini Gorice takoj. Naslov pri goriiki in tržaJki upravi. 1440 8TANOVANJE, malo, lepo.eventuelno i vrtom, t goriški okolici, sa odda v najem po niaki ceni. Po* nudbe pod « Varuh* na upravni! t v o. 1406 DIJAKI in dijakinje se sprejmejo na stanovanje in hrano. Naslov pove gorilka uprava. 14đr GLTKOL je pravi dobrotnik vseh onih ki trpijo na živčni oslabelosti, glavobolu, pomanjkanja slasti GIykol je splolen in energičen obnovitelj. Pro-I daja se v lekarni Castellanovich, Trst Via Giu-liani 42. 136? ELIZIR C HINA. Jako okusen. Vzbuja teCnost in f« najbolji« zdravilo proti želodčnim iibkostin in za rekoevaleseenco. Steklenica L 6.—. Dobiva se samo v lekarni Castellanovtch, Via Giuliani 42. 1369 VODA «DELL'ALABARDA» PROTI IZPADANJU LASL Vaebofe kinin in je v«lcd tega posebno pri- Soročljiva proti prhljaju in za ojačenje korenin, teklenica po L 6 se dobiva samo v lekarni «Ca-stellanovich, Trst, Via Giuliani 42._1360 MLADENIČ, 25 leten, trgovec, s 40.000 lir kapitala, želi znanja z gospodično lepe zunanjosti, enake starosti, poltenih starlžev, z nekaj premoženja« v svrho takojfnje poroke. Ponudbe pod «Tako^ inja poroka* na upravntftvo. 1442 VDOVEC 49 leten, samostojen obrtnik. Ie& znanja v svrho žanitve s 35 do 40 letno gospodično. Resa« ponudbe pod «Jesen» na upravnlitvo. 1411 BABICA, avtorizirana, sprejema nas#4e. Govori slovensko. Slavec, Via Giulla 29. Telefon 33-19, 1369 BABICA, avtorizirana, diplomirina. sprojema noseče. Adele Emerschitz-Sbaizero, Fameto 10- (po* ' | daljftana Ginnastica), lastna vila, teL 20-64. 13đft (Dalje na IV. strani) MALI OGLASI Semenski krompir Podpisana sprejema naročila na nemSkl In Jugoslovanski krompir vrsto Olelda In Rofnlk ! Poživljamo vse zadruge in zasebnik«, ;d& nam sporočijo Čimprej pismeno ali : ustmeno, koliko semenskega krompiria ene in druge vrste bodo potrebovali. Posebno opozarjamo na nemSki naj-Egodnejfcl krompir, kateregu bo na razpolago le manjša količina ln ki se bo uvozil letošnjo jesen. Upoštevala se bodo samo ona naročila, ki prispejo pravočasno, zato ne zakasnite z naročilom. — Zadružna zveza v Gorioi, Cono Verdi 37. 960 RPBHTT-ffHAAI Via Fabio 33, pouk in DLKUI* aLflllUL prevodi v vseh jezikih. (135» KOVAŠKI in koiaraki vajenec se sprejmeta v Via Antaaia Caccia št. 3. 1441 lnssrirajte v „Edinosti" Zavod JACKSON - ROYLE" VIA SIS.VIO PELLICO 6 (Plcoolova palača) Privatne in skupne lekcije - - Dnevni in večerni tečaji angleščine VIA <3. D'ANNUNZIO 2 (TKROiSTSO) Privatne in skupne lekcije - r Dnevni in večerni tečaji Pojasnila in vpisovanja dnevno od 9 do 21. PODLISTEK JULES VERNE: (ll§) Skrivnostni otok — Toda naši nasadi, na$ kurji dvor, staja, vse, vse, Je vzkliknil Pencroff in za-teptal z no«o. Vse nam utegnejo opustošiti, vee uničiti v nekaterih urah l — Vse; Pencroff, ie odgovoril Cir Smith, in mi nimamo sredstva, da bi to preprečili. — Ali jih je mnogo? — To ie vprašanje, je dejal poročevalec. Ce jih fe samo dvanajst, bomo z njimi pome tli, toda če jih je Atirideset, petdeset, morda še več!... — Gospod Smith, ie vačel Ajrrton, ki je »topil k inženirju, ali bi mi nekaj dovolili? — Kaj pa, prijatelj? — Da se podam na ladjo fcn raziflčem, koliko je mo&va? — Toda Ayrton, Je odgovoril inženir, življenje tvegate... — Čemu bi ga ne? * — To je več kakor vada dolžnost. — Jaz moram tudi več napraviti, kakor Je ih je 2097 s tonažo pod 25.000 ton, ostale imajo vse večjo težino. Med največjimi ladjami so: «Levjathan», last Zedinjenih držav, ki tehta 59.966 ton, angleški «Majestic» s 56.551, francoski «Paris» s 34.569, kateremu se pridruži v kratkem «Ile-de-France» s 40.200 tonami, nemški «Columbus» z 32.355 in «01dana» z 28.150 tonami. Anglija ima 774 potniških parnikov, ki tehtajo 5.381.350 ton, t. j. 44» vsega svetovnega potniškega brodovja Zedinjene države imajo 297 ladij z 1.570.389 tonami ali 18% svetovnega brodovja. Med temi parnl-ki Zedinjenih držav jih vrši le 37 prekomorsko službo. Potniška brodovja drugih držav, katera znašajo nad 100.000 ton, so sledeča: Francija 204 parnikov z 1,274.724 tonami, Japonska 184 parnikov s 773.54, Italija 123 parnikov 768.336, Nemčija 76 parnikov s GG3.300 tonami, Spaniia 53 parnikov s 198.477, Brazilija 51 parnikov s 152.030, Danska 37 parnikov s 129.483 tonami težine. — Petrolefski vielee poplavil celo vas. Iz Bukarešte poročajo: Petrolejski vrelec Deana Romana se je te dni razli! ter bruhal po 40 vagonov petroleja na uro. Občina Me-tlea. ki se nahaja v neposredni bližini vrvica je v pravem pomenu besede s petrolejem poplavljena. Petrolej se je iz neznanih ra/Jogov užgal in ogromni plamen, ki obsega več kvadratnih kilometrov, jo ur.:*?il vso občino, v katetl sc je nahajala n i velika kaznilnica. Požar je udušen. To pa ni zasluga ogromnih čef ognjegscev in iJ-sočev civilnih oseb, ki so se trudili, da ga uduše, marveč glavni vzrok temu je dejstvo, da je vrelec usahnil. - Prenapolnjeno ječe v Newyorkm Kaznilnice in ječe v državi Nework so tako prenapolnjene, kot doslej še nikdar. Število kaznjencev znaša 7500, kar je tudi za ameriške prilike rekord. Napram lanskemu letu je naraslo Število kaznjencev za 50 odstotkov. Tudi število duševno bolnih zločincev je v Newyorku silno naraslo, dasi ne v toliki meri kot število duševno zdravih zločincev. V kaznilniški umobolnici v mestu Newyorku se nahaja trenutno .1400 umobolnih zločincev. — Pobuna kaznjencev na Jamaiki. V kaznilnici Kingtoven na otoku Jamaiki so se pobunili kaznjenci radi slabe hrane. Več kaznjencev je bilo oboroženih z revolverji. Pazniki so dali na uporn9 kaznjence več salv, katerih efekt je bil, da so obležali 4 kaznjenci mrtvi, 22 pa težko ranjenih, 30 kaznjencem se je posrečilo pobegniti. Domneva se, da se potikajo po bližnji puščavi. Oblasti so poslale za njimi močne vojaške oddelke. Obsodbo radi taljenja šaott prvoga ministra Musoolinije V lUessin! je bil obsojen 21. junija 1926. neki Gugliotta Cologero na devet mesecev zapora in na 900 lir globe radi tega, ker je strgal nekemu svojemu tovarišu fašistov-ski znak s temi le besedami: »Razbijem glavo tebi, fašizmu in Mussoliniju. Te dni se je vršila druga obsodba, ker je obtoženec proti prvi vložil prisiv, ki pa je prve odločbe popolnoma potrdila DAROVI Za »Dijaško Matico* so darovali Vrtoj-benci v dobrem razpoloženju: Koglot Josip L 10.—, Faganelj Alojzij L 10.—, Ferletič Alojzij L 2, Faganelj Damijan L 2.—, Ma-rež Jakob L 2, Maraž Danijel L 10.—, Luke-li« Ivan, L 2.—. Srčna hvala! Posnemajte! Denar hrani uprava. Kjer se prepirata Kozmana dva, Šolsko nam društvo kar pet lir ima. Tudi teh pet lir hrani uprava. BORZNA POROČILA. Trst, 15. septembra 1926. Amsterdam 1100, Belgija 75, Francija 78.50, London 134, New York 27.60, Španija 420, Švica 535, Atene 31, Berlin 655, Buka-rešt 13, Praga 81.75, Ogrska 0.0380, Dunaj 385, Zagreb 48.90, Vojnoodskodninske obveznice 67.45. Uradna cena zlata (14. IX.) 538.59. Brezplačno zdravi dr. «a doma v Bistrici (Koilek) v«e revne bistriškega okraja vsako sredo ln soboto dopoldne od 7, do 9. ure, a siromaka postojnskega okraja vsak torek In pelek popoldne od 2. do 4. ure v privatni kliniki g. dr. Cicero v Postojni. (909) Zdravnik (908) Dr. IGOR FEIŠNKO absolvent dunajske klinike ordinira v Ilir. Bistrici št. 122 vsato dan od 10-11 in od 3-4; na Kne-žaku pa pri g. Česniku ob torkih In petkih od 9-12. ^----- ^ ■OKiHsaa JAKOB BEVC urama In zlatarna Trs«, Campo S. Oiacomo S Zlato kupuje v vsak; množini po najviših cenah ►la" I rons plačuje vISje kot vsi dragi. Zalega raznovrstnih tit in zlatenins. 903 Ne pozabite, da ima tvrdka „ON Ensianf Trst, Cersotf.E. lil, 2S* nfliproti zastavljalnici IZSOlGtflJ. OiiičKei površnike * tu-In inozemsko blage S Lastna krojačnica I. reda! Govori se slovensko LU1GI G&IGOmCH «90 & Tt;;? — VSA GJNNASTICA ŠT. 15 ECfOsi© r iaaaft. platin. Zt-M m lemili sito plačuje po višjih et iah nego vsak drugI Albert Povh — urama Trati Via Haszhl 4S 413 a™ Gosoedirftvo. TRftAflZA KMETIJ. DRUMA V TRSTU ulica TanaUanaa IL 18, TiL M-38. SEMHJV8KI KROMPIR, Trlaika kmetij*« tfroiba ▼ Trat« Je v smisla kraljevega dekreta od 24. avgusta t, L letes na lastno teko jtntli akcijo n mre« inozemskega krompirja za eeaee. Semenski krompir ae bo uvažal v mesecu februarje prihodnjega leta. Vabimo naje Slana, zadrege in obtlne, ki se ielijo preekrbeti s —n—sM« krom. ptrjem is inoaamatva, da nam Mmetefe javijo maoJHno, ki Jo mislijo nasoAtL V pit-lavi naj omenijo tndi vrsto* katero ielijo ImetL IEMBNA, KMETIJSKE POTREBŠČINE. Tržaška kmottjuka dražba v Trste ulica Torreblanca St. 19* in Rafflnerla St. 7 Ima v zalogi novodospelo stole seme za jesensko setev iz Nemčije. KMETIJSKE STROJE groadne stiskalnice (prede) groadne mline, ■lamorarnioe, mleftne potnemalnike, orala, brane, gnotnifine sesalne Itd« RAZNO ROČNO KMBTIJSKO ORODJE Sape, motike, krampe, strpače, cepilne nože, fekarje, grablje. Leseno orodje in posodei brente, brenta-či, kadi, liji in druge kletarske potrebščine. Zobozdrarslft Dr. Sardoč De ordinira v TRSTU Via H. R. Imbriani 16,1. m Vl3 S. Sisrarel) Od 9-12 In od 5-7 £33 Prectoo prodaše KRONE, GOLSiNfiRJS ZLATO in SREBRO obiščite z a t ar no v TRSTU, V!a MaisfM ?». 43 kjer dobite najviSje cene. — Kupujem listke _-_ mestne zastavljalnice. Lepa prilika za tovarne ali čevljarske zadruge Proda se najmodernejši stroj za šivanja podplatov (Durchnaht), pripraven tudi za obrat z motorjem, ter stroj za zarezanje podplatov, oba s pritiklinami (Sivanki itii.) Ker so cene jako ugodne, ne ramudlte prilike. — Naslov pove upravništvo (917) Tržaška posojilnica In hranilnica regfstro\«na zadrug« z om«jenf>n poroJtvom uradu|e v svoji lastni hldi ulica Torreblanca 19, 1. nacist. sam OZIMNE PUNICE Uf R£L Ker je naročena mnolina ozimne pfienlce in ozimne rži Iz Inosemetva fe vsa pred-znamovana, naznanjamo, da smo naroČili novo zalogo, katera se bo razdelila ie med one, ki bodo Se pravočasno prijavili svoja naroČila. Kmetovalci skrbite, da zamenjate seme ozimne pšenice in ozimne ril z najboljšim semenom iz mrclejfiih krajev. Prednaročila eprejema Triaftka kmetijska družba t Trstu, ultea Torreblanca fit. 19. — Telefon 44-38. — UMETNA OSVOJILA. Cas naročbe umetnih gnojil poteka. Var bfmo vse ona kateri nWo le prijavili potrebe na umetnih gnojilih, da javijo pismeno, ali pa osebno, vrsto in množino, ki Jo nameravalo naročiti. Superfoafat 14/16 % po Lir 1.89 enota, podlaga zarafiunjania loJf. ifoftnejii super-losfat 16/1891 po lir 1.86 enota, podlaga 17* franko vagon Benetke. £a Istro je tovarna dovolila Izjemoma popust* Kalllero sol, sajaMlšei &4i*t belo, drobno mleto lz naše zaloge lahko naročite: vipevshft eftonsf« prt Kmetefcl Posojilnici v Vlpa |t pri Mlekarski Zadrugi v Trnovem, postojukt okni« prt Kmetski Hranilnici In Posojilniel v Matenji vaal to skladišča Mlekarne na Prestreaku. TRŽAŠKA SmnJL DBtJtBA ¥ TRSTU , st taTretu-ee. i L= KRONE plačuje vedno par cent. več kot drugI ALOJZIJ PflvH, mm eorlbildl z i * n 9is prvo Pazite ss saslov: nadsfrooje Pazit* na naslov ■ IIBII HOBailKI ZDRAVNIK Dr. Fran Korsano iprtjema od 12 do 1 In od 5 do 7 bo7 Via 1 Lazzaro 11 17 L n. II IIHIIIHillHill II Sprejeme navadne hranilne vloga na knjižice, vloge na tekoči račun i? vloga za čekovni promet, ter Jih obrestuje ph^ po4% večje in stalne vloge po dogovoru. Sprejema „Dinarje4* na tekofl račun in jih obrestuje po dogovoru. Davek od vlog plaža zavod sam. Daje posojila na vknj:žbe, incnice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru, tia razpolago varnostna celca (safa) Uredne ure za sireni o J 8 V« ii 13 in od 16 do 13 Ob nedeljah Je urad zaprt. Ste v. te!«?. 25-67. 916 i Najstarejši slov. denarni zaved Mehko barSusasto kože dobite t novega aeprekosljhrega mila BANFI znamka Zlati petelin Poskusite ga, kar je najfinejše na svetu* Škrob, borak« Baafi je eajbojše za likanje pertta. 1277 850 Velikanski dohodi dmiaiskega POHIŠTVA navadite In flnej&e vrste ki se bo prodajalo po starih, nizkih cenah irobno Hm debelo Največje jamstvo. R. CAMPONOVO Mate XX Mti Priporočljive tvrdke 99 Adrla čevlji" trgovina GORICA — Corso Verdi 32 Posebnost: Velika zaloge raznih levljev za sport Ma liskama zteaa s knjiooveznico GORICA — Via C. Favetti 9. Narodna Knjigarna združena i papirnico GORICA — Via G. Carducci 7. KERSEVANI JOSIP Dvokolesa, ttralni strofi, p ujke GORICA — Piazza Cavour Martin Poznajelšek odlikovana krojačnloa z Izbiro vzorcev TRST — Via Giosue Carducci 36. J i H X 1 Najnlije koakurenAm PRODAJA SAMO NA DEBELO pipe, s plutcera Ceftkaga lavora. luCI la ivetfUk, {edllliegi , SkAPOV. VftDU prve vrste in po zmernih cenah, decimalnih mer za tekočine, strgui), mflMV MM Havo, kotlov, DOMOV* Iđpalk zaperilo, likalni kov in vseli dragih potiebiđii U železa, cinka in pokoaitrenega telesa. FRATELLI LEDERER TRSt — Via a OatatM 14