1. štev. Noto mesto, 1. januarja 1908. XXIV. letnik. dolenjske novic Izhajajo 1, in 15. Tsaccga meseca. Cefia jim je a poštnino vred za celo kto naprej 2 K, za pol leta 1 K. Naročnioa za Nemčijo, Bosno in druge evropske države znaša 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejema nrednik, naročnino in oznanila tiskarna J. Krajec nasi, v Novem mesta. e Ob nastopu novega leta. Skrbni gospodar »klene koncem leta svoje račune in na podlagi dobljenih izkušenj si napravi nacrte za bodoče leto, da njegov trud nc bo brezuspesen. Knako dela tudi urednik ! Težka in trnjeva je vef:krat njegova pot, ker 80 želje in zaljteve naročnikov tako različne. „Ali, sanje gospodarske članke moram čitati, sit sem jih že", toži prvi. — „Premalo politične odločnosti kaže liat'\ pravi drugi; tretji si želi več zabavnega berila, in tako ima skoraj vsak kako upravičeno ali neupravičeno pritožbo do urednika. Koga naj uboga, kako spremeni smer lista? — Odgovor ne bo težak, če se ozremo na dejanske razmere. „Dolenjske Novice" so lokalni list, namenjene za vse stanove Dolenjskega, Ozirati se je treba toraj na meščana in obrtnika, na uradnika in kmetovalca. Izobrazba vseb stanov pa je pogoj narodnega napredka. Hočemo toraj stati pogumno na straneli vseh, ki so si stavili nalogo, nesti prosveto in omiko med nase ljudstvo ter dvigniti samozavest slovenskega naroda. Političnega boja se pa aedajno uredništvo tudi v bodoče ne bode udeleževalo, pač pa boče vsako narodno pridobitev nepristransko zabeležiti, čuvati svetinje našega ljudstva in poročati o vsem, kar se važnega in zanimivega zgodi po širokem svetu. Že večkrat smo dokazovali, da je moč edino v združenju, v organizaciji in to kličemo tudi danes: Združite se naši obrtniki v krepko vrsto, sebi v blagor in ponos, posebno pa ti, dolenjski kmet! Ni lahko tvoje življenje: pritiskajo te dolgovi, pritiskajo te davki, obiščejo te nesreče na polju, v hlevu, v goricah; pa tudi tebi je odprta pot do boljše bodočnosti — v združenju. Otresi se onega hlapčevskega, suženjskega duha, ki sname klobuk že na sto korakov daleČ pred vsako gosposko suknjo. Spoštuj sicer osebe drugega stanu, a nikdar ne kaži pred njimi brezkoristne strahopetnosti ! — Pokaži povsod, dragi dolenjski slovenski kmet, da si pošteno zaslužil pravice, bivati na lastni zemlji ! Ne prezri nikdar strokovne izobrazbe, katere bos našel v raznih gospodarskih člankih našega lista dovolj ! Zdaj pa še eno prošnjo našim cenjenim dopisnikom. Ker je uredništvo samo odgovorno pred svetom in zakonom za vse, kar se v listu tiska, zato je treba, da se vsak spis in dopis pregleda, popravi ali tudi krajša, naj nam torej ne zamerijo, če ne najdejo dopisa vsakokrat v tisti obliki, kakor so ga vposlali. Želimo si stvarnih poročil hrez osebnih napadov. Oblika našega lista je majhna in list izhaja le dvakrat na mesce. To oboje nam dela meje, katerih pri najboljši volji za setia) ne moremo prekoračiti. Skrbite pa, cenjeni prijatelji lista, da dobi zadostno število naročnikov, da postane iz polmesečnika tednik, potem bo tudi lahko zadostil vsem zahtevam. potrebam in željam cenjenih naročnikov. — „Na resno delo tedaj vsi v prospeh lepe nase Dolenjske!" S temi vrsticami Vas prisrčno pozdravlja ob nastopu novega leta uredništvo „Dolenjskih Novic." Nov vinski zakon. Dne 12. aprila 1907 je «prejela poslanska zbornica nov vinski zakon, ki je bil dne 30. septembra od cesarja potrjen in je stopil Že dne 30. novembra 1907 v veljavo. Ta zakon (postava) je namenjen v prvi vrsti v korist vinogradnikom, ker se ima ž njim popolnoma odpraviti prodaja umetnili ali pa ponarejenih vin. Postava predpisuje pa tudi celo precej natanko, kako se sme z vinom ravnati in kaj se sme ž njim delati, ne da bi se mu oporekala pristnost in ne da bi dotičnika zadela kazen. Že iz tega vzroka mora tudi vsak vinogradnik postavo dobro poznati. Ker je pa besedilo postave zlasti v slovenskem jeziku vsled slabe prestave težko razumljivo, namenil se je podpisani, da to postavo cenjenim čitateljem „Dol. Novic" bolj priprosto tolmači in navede vse, kar jim je treba vedeti in znati. — Nov vinski zakon se naslanja na zakon o živilih. Vsled tega ostanejo določila zakona o živilih, poleg onih vinskega zakona, v veljavi tudi za vino. Nov vinski zakon varuje pred vsem naravno vino, vinski mošt in vinsko drozgo. V smislu zakona je: vinska drozga, sveže zmečkano (zmleto) grozdje. Sok iz svežega grozdja je vinski mošt, in pijača, ki je nastala vsled kipenja vinskega mošta ali pa vinske drozge je vino. Pod določilo vinskega zakona ne spadajo vina iz raznega sadja, sladu ali medu, pa tudi ne lekarniško pripravljene pijače, kijih vrhovna zdravstvena oblast prizna za zdravilna vina. Te se smejo torej tudi nadalje izt^elovati in pod pravim imenom prodajati. Pač pa veljajo določila tega zakona za sladka, peneča in dišeča vina, čeprav so za njih pripravo dovoljene nekatere izjeme. Za ponarejanje vina ter mošta se po novem vinskem zakonu ne smatra in kažnjiva niso naslednja dejanja: a) Vsa opravila umnega kletarstva, ki imajo namen napraviti mošt ali vino bolj čisto ali bolj trpežno, čeprav se pridene mala množina zdravju neškodnih tvarin in ne nad l7o špirita (11 špirita na 1001 vina.) Tu se misli na čiščenje vina z mehanično (vsled svoje teže) delujočimi čistili, dalje na pretakanje, filtriranje, žveplauje, pre-\t\pevanje, poaveituje z og\ikovo kisVmo in oûbarvanje vina z lesnim ali kostnim ogljem. b) Mešanje vina z vinom ali vinskim mostom (cepljenje, zalivanje itd.J. c) Zmanjšanje kisline s pomočjo čistega (oborjeoega) oglikovokislega apna, ki je tudi znano pod imenom mra-murjevega praska ali plavljene krede. d) Zdravljenje obolelega vina z najve6 1 g vinske kisline ali z največ 5 g natrijevega bisulfita na 1 hI vina. e) lUrvanje vina s pomočjo tropin črnega grozdja ali pa s karamelom (praženim sladkorjem.) Dalje je po novi vinaki postavi dovoljeno v gotovih slučajih dodati tudi vinu ali moštu sladkor, in sicer le čisti pesni ali trstui sladkor, zlasti kadar se gre za zboljšanje kakega nizkega (slabega) mosta ali vina n. pr, ob slabih letinah, ali pa če je vsled kake ujme (toče, slane, peronospore) ostalo grozdje kislo. V takem slučaju je treba prositi politično oblast prve stopnje (okrajno glavarstvo) za dovoljenje. V prošnji, katero ni treba kolekovati, se mora povedati : 1 ) zakaj se mtsU vinu ali moštu sladkor dodati, 2.) kakšen sladkor se namerava primešati, 3.) koliko vina ali mošta se namerava osladiti in 4,) kdaj se to namerava izvršiti. Če je v kakem okolišu valed kakšne ujme sploh treba mošt sladiti, potem ni treba, da bi vsak posameznik prosil za dovoljenje, ampak dovoljenje izprosi lahko za vse vinogradnike, županstvo ali kako strokovno (kmetijsko) društvo. Ako le posameznika zadene taka nesreča ( ujma), prosi seveda sam, ampak resničnost tega mora županstvo v prošnji potrditi. Na podlagi takih prošenj izda potem okrajno glavarstvo ali pa — če se gre za več okrajev — deželna vlada dovoljenje, da se sme mošt v tem okolišu v času od začetka trgatve do konca meseca novembra sladiti. Najpozneje 15. decembra istega leta mora pa vsak vinogradnik občinskemu uradu naznaniti, koliko mošta je osladil. To naznanilo (zaznamek) pošlje županstvo okrajnemu glavarstvu in okrajno glavarstvo kletarakemu nadzorniku. Kdor brez dovoljet\ja politične oblasti dodene vinu ali moštu sladkor, ali pa kdor tako vino ali mošt prodaja, vedoč. da je bil sladkor brez dovoljenja primešan, tega mora politična oblast prve stoptye kaznovati z denarno globo do 1000 K in z zaporom do enega meseca. Vendarle se tudi tak mošt ali vino, kateremu je bil z dovoljenjem politične oblasti dodan sladkor, ne sme prodajati pod imenom pristno, naravno, izvirno vino ali most in sploh ne pod kakim označenjem, po katerem mora kupec soditi, da ni bilo nič primešano. — Tako ravnanje bi se v smislu §§ 11 in 12 zakona o živilih smatralo kot goljufivo ozoačenje, ki se kaznuje z zaporom od 3 dni do 3 mesecev in še lahko z denarno globo od 10 do 1000 K. Po novem vinskem zakonu je prepovedano ia je smatrati za ponarejanje vina v amislu g§ U in 12 zakona o živilih, ako -kdo z vinom drugače ravna ali mu kaj drugega primeša, kar ni postavno dovoljeno. Zlasti je pa prepovedano, vinu ali mostu dodati drugačen, kakor Čist, pesni ali trstni sladkor, ali pa primešati sledečih snovi: sušenega sadja (rozinj, fig, rožicev, rastlin in rastlinskih delov, ki vsebujejo sladkor, ali izvlečkov iz njih, umetnih sladkih snovi, kakor saharina, dulcina itd., glicerina, škrobnega sladkorja, nečistega špirita, tamarind in izdelkov vsake vrste iz tamarind, sadnega vina ali sadnega mošta, gume m snovi, ki povečajo ekstrakt, dišečih snovi, esenc, ostankov od izdelovanja konjaka, barvil, kislin, kislih snovi, raztopnega galuna, soli, barijevih, stroncijevih in magnezijevih spojin, mavca, borove kisline, boraksa, salicilne kisline, formaldehida, razstopnih spojin fluorja in sploh zmesi, ki vsebujejo katero teh snovi. Dalje je prepovedano izdelovati naprodaj, vprodaj ponujati ali celo prodajati: 1.) vinu podobne ali z vinom mešane pijače (razen vin iz sadja, slada, medu io zdravilnih vin, ki so iz postave izvzeta), to so: a) petijot (tropinšnica), t. j. pijača, ki se naredi z izluženjem bodisi že pokipelih ali pa se ne pokipelih tropin s kakim dodatkom ali brez dodatka (navadno z oslajeno vodo) ; b) stanjšano (razmnoženo) vino, to je pijača, narejena iz mosta ali vina, ki se mu je dodala voda bodisi brez dodatka ali pa z dodatkom (navadno siadkorjeraj; c) drožno vino, to je iz droži na sliČen način narejena pijača, kakor se dela petijot iz tropin ; d) zmesi vina s pijačami, ki imajo v sebi vino, ali pa 8 sadnim moštom, jagodnim vinom, z medico, sladnim vinom ali s kakimi drugimi, vinu podobnimi pijačami; e) zmesi, ki so po svoji sestavi namenjene za napravo kakor vinu podobne .pijače, torej raznih esenc, praškov za izdelovanje domače pijače itd,! Kdor ravna proti tej prepovedi, ta zakrivi prestopek, ki se kaznuje po § 10 zakona o živilih (zapor od 3 dni do 3 mesecev in denarna kazen od 10 do 1000 K) ter §§ 20 do 23 istega zakona (blago se na stroške kaznovanega zapleni in uniči itd.) Petijot (tropinšnica), to je pijača, ki se naredi iz tropin s pomočjo vode in (ali brez) sladkorja je dovoljeno delati le za domačo porabo, torej za družino, posle, uslužbence. Vendar-le je pa dolžnost vsacega, ki petijot napravi, naznaniti to do 31. januarja vsacega leta pristojnemu županstvu in povedati množino izdelanega petijota in število oseb, za katere je bil izdelan, pri čemur se je ozirati na morebitno spremembo v teku leta. Županstva morajo dotične zaznamke poslati do 15. februarja vsakega leta pristojnemu okrajnemu glavarstvu in to pošlje prepis istih kletarskemu nadzorniku. Posoda, v katerih se petijot izdeluje ali v kateri je spravljen, mora biti na spodnji strani označena z razločnim, neizbrisljivim, ležečim križem (X) in s primernim napisom, pod katerim je taka pijača v kraju znana. Po § 10 nove postave mora vsakdo, ki ima vinsko klet, hram ali druge prostore, kjer vino za prodajo izdeluje, kjer z vinom ravna, ali pa kjer se vino v prodaj ponuja ali prodaja na vidnem mestu, tako, da ga lahko vsak bere, nabiti razločno tiskan ponatis ^ 2 do 12 te postave, in sicer v jeziku, ki je v deželi navaden. Ta ponatis (tabloj je treba v dobrem stanju držati, (Take table so na prodaj pri J. Krajec nasi, v Uudolfovem, in sicer na kartonovem (trdem) papirju, tiskane po 80 h, na kositru (plehu) tiskane po 2 K 80 li. Za vlažne kleti priporočamo zlasti plehnate table.) Iz tega je razvideti, da mora vsak vinogradnik, ki vino prodaja, v vsakem hramu ali kleti, kjer se vino za prodajo prideluje (grozdje masti, preša, mošt kipi), ali kjer vino leži, eno tako tablo imeti. Gostilničar mora pa imeti eno tablo v kleti in eno v gostilniški sobi. Kdor ne upošteva določila glede tabel ali pa glede priglašenja in označenja petijota, tega okrajno glavarstvo kaznuje z globo do 200 K, ali pa z zaporom do 14 dni. To so najvažnejša določila novega vinskega zakona in tozadevnih ministrskih naredb glede navadnih (namiznih in buteljskih) vin. Dasi ima to za nase kraje manj pomena, hočem omeniti še to, kaj določa postava glede sladkih, penečih in dišečih vin. Sladka (desertoa) vina bo n. pr. vipavski pikolit, to-kajec, seri, malaga itd., ki 80 po večini izdelana iz napol Buhega (oveiega) grozdja. Peneče vino imenujemo pri nas navadno šampanjec. DišeSa vina io pa taka, katerim se dodene kakili diáečlti ali zdravilnih rož. Tako vino je D, pr. pri nas znani pelinovec. O teh vinili pravi postava: 1.J Da se sme ž njimi ravno tako ravnati, kakor z drugimi vini. 2.) Sladkim vinom se lahko, ne da bi bilo treba za dovoljenje prositi, dodene čistega navadnega sladkorja, ali pa rozin, ali pa sladkorja in alkohola (čistega iàpirita, konjaka itd.) da končni izdelek nima več kot 22-5% alkohola. 3.} Dišečim vinom se poleg tega lahko dodene onih primesij, ki jih je treba, da se doseže nameravani okus. 4.J Penečim vinom se lahko dodenejo tudi one primesi, iti jih je treba, da se doseže primerna kisloba in dišava, če prav so te snovi za navadna vina po tej postavi prepovedane. Prepovedano pa je prodajati taka sladka vina pod imenom pristna, naravna ali izvirna vina, pri katerih izdelovanju se je porabilo več kakor 1 % spirita, ali pa, ce se je rabilo v to svrho suho grozdje (eibebe, rozinej. Itavnotako ee ne sme prodajati dišeče ali začinjeno vino pod kakim imenom, ki ga ne dá kot takega spoznati. Kdor pa hoče sladka, peneča ali dišeča vina za prodajo izdelovati, mora to naznaniti politični oblasti prve stopnje (okrajnemu glavarstvu oz, magistratu) in označiti one prostore, kjer vino izdeluje, spravlja, ali pa prodaja. V Bvrho nadziranja in izvrševanja nove vinske postave bodo imenovani posebni zapriseženi, strokovno izobraženi kletarski (kletni) nadzorniki, ki bodo imeli dolžnost, tuintam uradno pregledovati kleti in shrambe vinogradnikov, gostilničarjev in vinskih trgovcev, in njih kupčijflke, oziroma gostilniške prostore ne samo po dnevu, ampak, če je treba, zlasti pa Če se sumi, da se tam dela, tudi po noči. Kletarski nadzorniki so s svojo uradno prisego zavezani, vse to, kar jim je lastnik kleti proglasil za tajno, v tajnosti obdržati, le morebitne nepostavnosti morajo takoj naznaniti jim predpostavljeni oblasti. B. Skalický, c. kr. vinarski nadzornik v Uudolfovem. Obrtni razvoj v Novem mestu in okolici in parna opekarna v Žabji vasi. Predno je potekla dolenjska železnica do Novega mesta, se ni moglo govoriti o kakem razvoju v obrtnem ali industrijskem smisla. Glavna zapreka je bila prevelika oddaljenost novonitíŇke okolice od ielfzničnih cest. Ako je bila primorana na Dvoru železna livarna prenehati z delom, in to za ćasa, ko je bilo vse ceneje, delavci in tovoma loznina, kako naj bi danes mogla tovarna shajati, koje vse dražje, izdelki pa skoro cenejâi ku nekdaj. Pred 8, leti še ni bilo v bližnji okolici nobenega parnega stroja ali kakega drugega gonilnega motorja. Dane» jih je v porabi ře lepo Atevilo, ki služijo v obrtne namene. S pričetkom ielezničnega razvoja se ja začela tudi pri nas razvijati, icludi po malem, tovarniška industrija. Od katerih nekatere dobro vnpevnjo, druge vsled raznih zaprek nazadujejo in so nekatere celo prenehale, od teh ena v GorjaocJi na Pesienjeku, in to je bila žaga za lesno industrijo, katera se je pozneje premestila na Radohn, kjer dobro Tspeva. Za tem smo dobili tovarno-opekarno v Zalogu-Breitenau, katera vsled raznih špekulantov ni dosegla zaieljenega vspeh«. Pred nekaj leti se je napravila tovarna za špirit v Po-gancih, pri kateri se vporablja za izkuho krompir domačega pridelka, Ta sicer nima toliko gospodarskega pomena, kajti krompir bi se spravil tudi na drug način v denar, enako tndi žito. Skoro ga je škoda, ko se pretverja v nesrečni alkohol, kiteri je najboj razširjena kuga, posebno za ubožoo io delavno ljudstvo. Z nekakim ponosnm in zavestjo smemo poročati bralcem „Dol. Novic" o tovarniški industriji, katera bode zdalno pripomogla k razvoju Novega mesta in okolice, in pridnim rekam dala dokaj zaslužka v domačem kraju. V združenja je moč! Ta pri-slovic» tudi tu velja. Nekako pred enim lettim so se zdiužili R. Smola, veleposestnik in graščak, A Hočevar, tovarnar usnjarije, in J. Ogoreutz, posestnik in trgovec, da v družbi postavijo moderno opekarno v Žabji vasi, éetrt ure oddaljeno od Novega mesta, kjer se je i5e «d nekdaj ntihajala opekarna starega kopiu, S krepko voljo, z dokajšnim trudom in z ogromn) denarno žrtvijo stoji tovarna sedaj povsem gotova v ponijs graditeljem in celi okolici. Marsikateri zavistnež je prerokoval med grajenjem pogin zasnovani ideji, danes pa apozna osramočen, da se je motil. Ni lepo, ako se daje duška z zavistjo ter napoveduje pogin, po predno se temelj položi, Umestno je, da se take naprave, ki so združene z raznimi težkočami, in ker so v korist občnemu blagostanju, podpira vsestransko, kjerkoli se moie. Edino na ta način bi sedalo marsikaj koristnega doseči v razvoj industrije, kateie tolikanj pogrešamo v naši okolici. Z opekarno je storjen precejšen korak k nadaljnemn razvoju in je umestno, da se cela naprava na kiatko opiĚe: Od državne ceste proti Zagrebu na koLcu Žabje vasi le pelje nova cesta, 250 m dolga, z malenkostnim padcem, v prijetno dolinico, katera je krog in krog obrasčena z gozdnim drevjem. Na tej planoti se je po reguliranju napravil ravni prostor, na katerem stoji ie zdaj čvetero ogromnih stavb. Spomladi se jih lostavi še troje in bode pokritega prostora s stavbami 3000 štir-;aBkih metrov. Stavbe obstojé iz strojnega poslopja, y katerem se nahaja lokomobil 58 konjskih sil, iz dveh mlinov za mlenje in mesenje prsti, katera se z raznimi valerji pomiée proti ustju in proti aparatom, ki režejo pneumatično strešno in zidno opeko. Opeke za zid proizvajajo na dan do 18.000 komadov, strešne pa 7—8000 komadov. Pač lepo število! Povsem sveža in mehka opeka se odpelje po železnih Šinah v to določene šupe, v katerih se do dobrega posuši. Poleg šup in strojnega poslopja se nahaja ogromna „peč krožnica" (Eing(fen) s 16, predelki, v katere se lahko naloži do 100.000 zidne opeke, in je pečena v 6,-10 dneh. Že letos Fe je bode nažgalo 260.000 za zid in zc sirelio 30.000 k'i-madov. Vporabljalo se bode prihodnje leto 50—60 delavcev, in ako bode šla opeka hitro v denar, bode treba še več delavcev. Zelo povoljnega materijala se nahaja 6 hektarjev zemeljske površine in 12 metrov na globoko. Cim globokejša je plast, tem bolj je sposobna za razne lončene izdelke, katero je več let vporabljala tudi pečarska tvrdka Brata Appe za pečarske izdelke, ki so prekosili razne druge tuje pečarske zdelke glede kiikovoati materijala. Ilovica se nahaja prav bela in zelo mastna, ludeča, pomešana z železno rudo, kar učinkuje pri opeki posebno za zid nekako spojino, da zabranjuje V8t(»p vlagi, da je vsled tega sposobna tudi za vsak temeljni zid. Opeka, katera se je zadnji čas nažgala v okrožni peči, je zelo fina, lepa po obliki in vsa enaka in zelo Čvrsta. Z vsem prepričanjem se sme zatrjevati, da boljše «peke za zid ni na Dolenjskem, Radi streSne se ne more izreči sodba, kako se bode nažgala v domači peči. Dokazi iz drugih peci, kamor 86 je bil poslal materijal za poskuanjo, so izborni. S popolno nado smemo pričakovati, da tudi strešni ne bode kos druga opeka. Stavbeni načrti so bili narejeni na Dunaju po inženirju Ernsčepke, Stroji so iz Brna od firme Wanekwerke, lokomobil najnovejšega izuma od tvrdke Erwolf Magdeburg & Bukaw v Nemčiji. Za potrebno vodo, katero vporablja lokomobil, se je skopal 17 m globok vodnjak v strojnem poslopju. Za pitno vodo se je zgradil vodovod 700 m dolg, v zvezi novomeškega vodovoda. Spomladi se zgradi boslopje za delavstvo in posebej za kantino in pisarno, torej bode vsestransko odgovarjalo svojemu namenu. S tem je rešeno prepereče stavbeno vprašanje, kajti dovolj se bode opeke naredilo za domače potrebe in dokaj tudi za transport, kateremu bode prišla pravi čas na pomoč dolenjska železnica, po kateri se bode na vse strani prevažala, posebno onstran Gorjancev, kjer se je ne dobi niti za drag denar. Mlademu domačemu podjetju iejimo obiJo vapeha in sreče pri zapričetem deJa, kar naj pospeši več zanimanja za industrijo med domačimi kapitalisti, da na ta način ostane slovenska industrija v domačih rokah. — fi. » M « Politični pregled. Najveselejse, kar imamo poročati od državnega zbora, je to, da je bila po sprejetju pogodbe v drugem in tretjem braaju, odobrena tudi predloga o belokranjski železnici. lato-tako je tudi gosposka zbornica odobrila nagodbeno predlogo in kvoto. — Vsled izpremenjevalnega predloga g. poslanca dr. Šusteraiča je omogočeno vladi, da oapravi progo iz Črnoroljii-Metlika v Kočevje. Resolucija naj se upo-rabljajajo pri zgradbi nove železnice le domači, zlasti iz Amerike vračajoči se delavci in da se podržavi ceata skozi Lašče v Ribnico in Kočevje, je bila tudi sprejeta. — 22. dec. proti večeru zaključil je predsednik državni zbor, nakar so Šli poslanci na božične počitnice. Cesar sankcijonira pogodbene predloge najbrže dne 30. dec., tako, da stopi nova postava danes v veljavo. Tudi ogrska magnatska zbornica je sprejela kvotno predlogo popolnoma neizpremenjeno. Nagodba je s tem gotova. Dne 31. dec. uradno priobčita sklenjeno in odobreno pogodbo uradna lista na Dunaju in v Budimpešti. Zdravje avstrijskega cesarja je sedaj izvrstno. Spi prav dobro, obiskuje zopet sv. maso, in bodi kakor pred boleznijo na sprehod. Ta mesec se poda v Losinj in mej potom obišče tudi Puij. Kranjski deželni zbor ne bo razpuščen, ker je njegova doba že potekla. Razpis novib volitev se izvrši vsak Čas. Kakor poročajo listi, ac bodo volitve vršile po sledečem vgporedu: Kmetske občine volijo 21, februarja, mesta in trgi 28. februarja, veleposeatvo pa 6. marca. Pripravimo se toraj, da si izvolimo take poslance, ki se bodo povsod in vaikdar potegovali za blagor svojih volilcev, HrvaŠki sabor se snide 12. marca. Deset dni poprej dovršene bodo nove volitve v sabor. 28. dec. sešlí so se v Zagrebu člani bivše narodne stranke, da na novo osQujejo svojo stranko. — Hrvaški listi poročajo, da odstopi hrvaški ban Rakoduzay, S tem, da je francoska zbornica po dolgi in burni razpravi odobrila s 177 glasovi večine postavo o pripadanju cerkvenega premoženju, izpopolnila ae je^ tatinska postava iz L 1905 o ločitvi cerkve od države na Francoskem. V Perziji 80 nastali velikanski nemiri, ki so že podobni bolj revoluciji. Razmere mej Turčuo In BolgarUo so čedalje slabše, tako da so se zadnje tedne že vršili boji na turško-bolgarski meji med vojaki teh držav. Vsled Sarofovove in Garva-nove smrti, katera sta bila duŠa celega gibanja v Makedoniji, so se razkrile nekoliko tajnosti makedonske vstaške organizacije. Saratovov umor je brezdvomno oslabel moč makedonskih vatasev, Japonci v Koreji nameravajo pomnožiti tamoânje čete, radi tam razširjočega se revolucijonarnega gibanja. 20 Japoncev, članov nekega japonskega društva je bilo zadnje dni umorjenih. Amerika pa se, kakor vse kaže, polagoma pripravlja na vojno z Japonci. Ameriško atlantsko brodovje pod poveljstvom admirala Robert Evans nastopilo je pot v Tihi ocean in na Filipine. Brodovje šteje 53 bojnih ladij ter je izborno oboroženo in z vsem potrebnim dobro preskrbljeno. Moštvo je navdušeno za boj z Japonci. Stroškov bode 10,000.000 dolarjev, potovanje pa bo trajalo 140 dni. Zgradba nove župne cerkve v Prečni. I. „Vse mine, vse pride", dejal je nedavno znani potnik, ti je hitrih koiakov ubiral pot po okrajni cesti mimo stare žnpne cerkve v Prečni ter se zadovoljno ( ziral proti novozgrajeni iupni cerkvi na prijaznem holmn tik župnišča. Stara župna cerkev bo res kmalu {reminula ne radi starosti, sai je bi a Sele leta 1770. razširjena v župno cerkev (popřed je bila župnija v Dol, Straži), ampak radi mnkrega in vlažnega temelja, na kterem je bila pozidana. Stari ljudje trdijo, tla je zidana na leseno brano, ktera polagoma gnije in zato se tudi cerkev ledno po malem useda, njeno zidovje pa vsled tega poka vse križem, posebno še radi neokretno vezanega strešnega stola, kterega vsako zimo snežena teža razganja. Pu dolgem in povprek so vezali zidovje, pa vsejeđno poka v ladiji po kapelicah, na obokih in zakristiji ; samo zvonik se trdno stoji, ker ima dobro podlago. Kaj je tedaj storiti? Popraviti etaro ceikev! To je skoraj nemog ice, ker je v temelju napaka, sicer bi taka poprava tudi neprimerno veliko sUla. Drugo mnenje je, cerkev podreti, zvonik je pa trden, zraven se pozida nova cerkev. A ta bo pozidana zopet na mehek temelj, nevarnost bi bila, dři zopet poči, škoda truda in denarja. Najbolje bi bilo, poiskati nov pripraven prostor in na njem zgraditi novo cerkev in nov zvonik. Krasna misel! tudi tastna za župnijo, a kje dobiti denarja, kterega stane nova cerkev mnogo, mnogo! Posebno se v Preôni bo trda za denar. Leta 1890. smo razširili, da skoraj na novo zidali staro župnisće, in popolnoma na novo sezidali lepo prostorno, gospodarsko poslopje s postranskimi poslopji. Župljsni so delali in vozili vstrajno in radodarno prispevali v denarjih zgraditi tako lepa župnijska poslopja, da ao mil. gospod f novomeški prošt Peter Urh o priliki blagoslovi jenja žapnega dvorcarekli: tudiza 26,000 gld. bi ne bili naredili takih lepih poslopi , ako bi bili s aainimi denarji delali. latotako so se ondi pohva no izrazili f prevzvišeni gospod kneznšk f dr. Jakob Miasia o priliki kanoniène vizitacje in birmovanja 1, 1892. Ob tem času je tudi nastala potreba, razširiti ljudsko solo T veérazrednico. Staro poslopje ni bilo nikakor za to primernih, zato je šolska gosposka silila tudi na zgradbo novega solskega poslopja. Zdaj bo huda, treba bo zidati šolo in cerkev, denarjev pa ni nikakih ne za šolo ne za cerkev. Pri takih razmerali sem 1. 1B94 na dan praznovanja farnega patrona sv. Elije n;i leci prijazno spomnil. Nekaj mi je na srcu, pa težko povem, pa vendar enkrat mora priti na dan, danes je prilika za to: Eevno cerkvico imamo zares, vlažna je, pofiena, malo dostojna res za stanovanje Najvišjega; šest let sem že tukaj, pa za farno cerkev nisem nifi stoiil, nekaj je treba ukreniti, pa ne vem prav kaj in kako? Vsaj popraviti jo je tieba, a težko bo to delo, ker se v temelju useda, mnngo bomo žrtvovali, pa mogoče di vse zaman, sicer je pa zapadna stran skoraj jeden meter globoko v zemlji, vedno bo mokra, mizla, če jo še tako popravljamo, lepa nikoli ne bo. — Pravilno je, da mislimo na novo cerkev. Prosim vas dobri župljani, premotrivajte to lepo misel, posvetujmo se o njej, saj nemogoče vendar ni sezidati nove cerkve, saj vidite, kohko imamo prijaznih cerkvic in cerkva po lepi naši domovini ne samo na ravnem polji, tudi po visokih hribih m vrb gora. Moje mnenje je, da se lepo zjedinimo in začnemo nabirati prostovoljne darove za novo farno cerkev. Pri različnih cerkvenih svečanostih in mnogih dnigih prilikah vas bom poprosil za take darove, pri botrinjah, pogrebščinah, pri ženitbah, na kolekturi za žito, pri velikem izpraševanju; bolnike prosim, na ae v svojih poslednjih voljah spomin ajo nove farne cerkve; tndi na naše rojake v tujini se bom obrnil in sploh na dobra srca, Trenoten vspeh je bil vehkanski, veselje se je bralo v cerkvi na obrazih poslusaloem in tudi srca so bila voljna, kajti domu grede iz cerkve so se le pomenkovali o novi cerkvi, kako bo to lepo, delali bomo in vozili in prispevali. Novo cerkev bomo imeli, šlo je iz ust do ust, iz hiáe v hišo, iz vasi v drugo vas, kako lepo bo to! Toda le počasi, počil je nasproten glas. Ne veste kaj je to. Za denar je trda dandanes, cerkvena dela 30 draga, kaj bo stalo tako zidovje I Ne bomo zamogli itd. Par takih besed zadostuje, da se podere dobrim ljudem arce, da vname pojenjanje. Previdno je pa, ila se pusti tudi nasprotniku prostost, da vse pove in ko se a^et zopet pomiri in ne -ré niž novega poredati, tedaj se zastavi spet mirna in prijazna beseda, katBra zopet kaj izda, vsaj pri modr.b Ijndeh. In tako je bilo pri Dsfi. Na opetovano prošnjo so začeli dohajati darovi. Prri dar je prinesla p. n. bi. gospa grajsčakinja na Brei-tenau Amalija Schiebel 200 kron v znak priznanja, da Bmo njenemu -J- gosp. Alitjziju Sell ebel priredili veličasten sprevod na pokopaliSće. Drngi dar je dal nek duhovnik, tretji dar nek vojak, Vietrti dar neka mlada mati, petega pobožna duša, šestega gospodar itd. Tak« so prihajale kronice, goldinarji, desetice, grolki, petaki, desetaki, krajcarji, kak petđeaetak, redko kedaj kak stotak. (Dalje sledi.) —>5iCS<— DomaČe vesti. (Izpremeiiibe pri uradništvu) Deželno vladnim tajnikom je imenovan okrajni komiijar g, dr. A. Pilshofer v Novem mestu. — Začasni višji okrajni komisar g. A. Klein v Litiji je zaradi bolezni trajno npi^kojen. — Okrajni komisar je postal g. dr. L Žuiek v Novem mesta ter je ob enem premeščen v Kamnik. — Koncipist g. baron M. Winkler je premeščen kot okrajni komisir v Litijo. — Koncipisti so postali prakbkantje gg. Evgen marki (Jozani v Kočevjn, dr. Henrik Schiiffer v Krškem in Vinko Borštner v Kranju, ki se premesti v Novo mesto. — Konceptni praktikant g. pl. Foregger je premeščen od deželne vlade v Kočevje. (Premembe pri nčiteljstvn) Za snplentinjo na šolo v Dobrepoljali je prišla gpđč. Marija Grabovšek. Učiteljici gpdč. Frančičiki Žebre je pa poverjeno začasno vodstvo te šole. Ňa soli na Suhorju je imenovana definitivnim učiteljicam gpdč. Kornelija Koncilija. (Umrl) je dec. v Vel. Dolini tamošnji župnik preč. g. duhovni svétnik Fr. Brulec, rodom iz Stopič pri Novem mestu. N. v. m. p.! (Umrli v tujini.) V Springfieldu je umrl Franc Horvat iz Virne vasi. V Jolietu je umrl Slovenec, Kapele iz Dolenc pri Adlešičili. V Indianopolu je umrl Franc Htibar iz Dolenjske. (Osemdesetletnico rojstva) je obhajala dne 37, m. m. gospa Elizabeta Elbert, mati mil. g. proâta dr. Elberta. Neverjt-tflO čila po duhu in tudi zdrava na tělesn je zrla blaga gospa ta dan na dolgo itivljenje, polno dela, truda, pa tudi blagoslovljenih uspehov. Vse to ji je lajšala iskrena pobožnost in vedno veselo srce. Dobila je tem povodom mnogo presrčjiih vošJil od raznih strani, vt^a pa so Be strinjala v tem, naj ljubi B ig dobro gospo ohrani še mnogo let v zlati zadovotjnusti vsem v veselje, ki jo ljubijo in spoštujejo. V zahvalo Bogu za gospo maleri izkazane dobrote je g. prošt upravil sv. mašo, pri kateri bi bilo navzočih še veî Ijudij, da se je razvedel prej namen te zahvalne službe B )žje, katero je poveličevalo priznano lepo petje kapiteljskega pevskega zbora. (Sti ri desetletni CO službovanja) obhajal je slovesno g, nadučitelj Adlešič v Krnkem, in siœr s slovesno sv. mašo, katere se je udeležilo učiteljstvo s šolsko mladino. Meščani pa 90 slavljenca poČa»tli v dne^u primemo uzaljšani šolski telovadnici. Živel še mnogo let! (Narodna (čitalnica v Novem mestu) priredi v soboto, dne U, januarja 1908 ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih svoj redni letni občni zbor s sledečim sporedom: 1.) Poročilo odbtira o delovanju Čitalnice v letu 1907. — 2) Volitev novega odbora po novih pravilih. — 3.) Razni predlogi in nasveti. — 4 ) Raznoterosti. (Služba tajnika) pri mestnem županstvu v Novem mestu podeljena je g. Dragotinu Beseljaku iz Idrije, sedaj službujočemu pri dež. vladi v Ljubljani. Isti nastopi službo 1. febr. 1.1. (Francoski, laški in nemški jezik) se prav temeljito poučuje ludi v Novem mestu pri učiteljici tujih jezikov pri gospodični Giick v ključavničarski ulici št. 119. Ker so učni vspehi najboljši in pogoji jako ugodni, priporočamo omenjeno učiteljico kar najtoplejše. (Pošten najditelj.) Na zadnjem semnju v Kandiji decembra meseca je nameravala gospa P. iz Novega mesta liupiti prašiča. V ta namen je vzela seboj več denarja, med tem se je nahajal tudi bankovec za 100 K. Na semnju ni nič kupila ter se je vrnila domov. Tu je položila za trenutek ves denar, ki je bil zavit v robec, na mizo. Kmalu zapazi, da jej je zmanjkal baukovec za 100 K^ vsa prestrašena išče povsnd in spraanje, če je kdo našel tak bankovec. Gospod S. gre mimo hiše proti kapiteljski cerkvi in vidi nekaj papirja ležati na tleh; skloni se, pogleda in najde bankovec za 100 K na tleh. Začuden gleda, odkod bi tsk denar sem zanesen bil, ko zapazi omenjeno gospo vso preplašeno. Precej jo vpraša, je li ona izgubila kak denar, in ko mu pove, da jej je zmanjkal bankovec za lOO K, pokaže ga jej in ona ga spozna za svojega. Takoj ga jej izroči. Stvar se je pa tako-le razjasnila: Otroci od gospe so pograbili robec, v katerem je bil zavit bankovec, in so tekli po cesti, pri tem "je padel bankovec iz robca in se zgubil. — Dasi bi imel g. S. pravico, zahtevati postavno najdenino, tega ni storil, ampak se je zadovoljil s hvaležno zahvalo. (Prihodnji semenj v Kandiji) bode v Četrtek, dne IG. januarja 1908, to je na dan pred sv. Antonom. Vabijo se kupci in prodajalci. (Kaj je na Dolenjskem najbolj zanemarjeno?) Brezdvomno ženska izobrazba. Kajti Šole za žensko izobrazbo so še zmeraj, če tudi krožijo po Dolenjskem železnice, na isti stopinji, kakor so bile pred SOtimi leti. V petib glavarstvih, namreč Litijskem, Krškem, Novomeškem, Črnomaljskem in Kočevskem ni nobene niti deželne niti državne 8 razredne ljudske šole za dekleta. Novo mesto, središče Dolenjskega, ima samo trirazredno dekliško šolo, ki je začasno pod streho v čitalniškem poslopju. Tako daleé se Novo mesto ni prišlo, da bi imelo lastno poslopje za trirazredno dekliško šolo. Za druge stvari kakor za nemško gledališče je izdal Kranjski deželni zbor v desetih letih sto tisoč kron. Tedaj je bolj skrbel za Ljubljanske Nemce kakor za Dolenjske Slovence. Ako bi se bilo porabilo onih sto tisoč kron, katere je sedaj umirajoči deželni zbor potrošil za nemško gledališče, za žensko učiteljišče v Rudolfovem, ki je za Dolenjsko prepotrebno, in ako bi se bila ustanovila v istem poslopju osemrazredna dekliška šola, bi si bil pridobil deželni zbor trajne zasluge za Dolenjsko. Gledé na šole za žensko izobrazbo je bila Dolenjska stran pastorka sedanjega deželnega zbora, upamo pa, da se hode prihodnji deželni zbor za žensk» izobrazbo na Dolenjskem bolj brigal kakor za nemško gledališče v Ljubljani. (Gasilno društvo) se je osnovalo v Št. Petru pri Novem mestu in v Beli cerkvi na Dolenjskem. O h ček ori stn o napravo priporočamo tudi drugim večjim krajem. Na pomof! („Novomeški SoKol") priredi v nedeljo dne 5. prosinca 1908 ob 8. uri zvečer „Zabaven večer" v prostorih „Nar. Čitalnice". Več lepaki ! (DomaČi hranilniki,) ktere je mestna hranilnica vpeljala, 80 prav dobro došli mnogim naš m meščanom, oziroma varčujoči mladini î oddanih je sedaj v prvem mescu žo nad trideset. Tudi prve prihranke so že nekteri prinesli. Hranilnica dá vsakemu v roke potrebni spisek, kakovi novci so se nahajali v hranilniku. (Mesto notarja) v Metliki je razpisano. Prošnje se vpoš-Ijejo kranjski notarski zbornici v Ljubljani do 6. jan. 1908. (V Lurd) 50leto nastopi letos, odkar roma dan na dan brezštevilna množica vernih romarjev iz vseh delov svela k čudodelni Materi Božji v Lurd. Mi Slovenci, ki se štejemo za posebno vnete častivce Marijine, sami za-se skupno še nikoli nismo bili v Lnrdn, Letos pa se nudi vsakemu najlepša prilika, udeležiti se velikega romanja v Lurd o priliki SOletnice tamošnje božje poti, V to svrho prinaša „Slovenec" dne 24. dec. daljše vabilo na katero naše častite bravce. kateri bi se radi tega romanja udeležili, opozarjam'). Objavili bi jako radi celo vabilo, a radi premajhnega prostora v našem listu tega ne moremo. Svetujemo pa, da se vsak, kdor se želi o tem romanju poučiti, radi natanč-nejih podatkov obrne do č. duhovnika svoje župnije. (liajfajzenovka), katera se je pred kratkim ustanovila na Suhorju, vrlo dobro napreduje. Hranilnici in posojilnici na-čehije g. Župnik J. Pavlovčič, (Sprejem v vojno mornarico.) Glasom naznanila c, in kr. admiralata, pristanišča v Pulju, se sprejmejo gojenci kot mladi mornarji v vojno mornarico, če ao avstrijsko-ogrski državljani, že 15, pa ne še 171et stari, telesno sposobni in za svojo starost dovolj krepki, zdravi, imajo dober pogled, in se zamorejo skazati spričevalom lepega zadržanja. Sprejem se odkloni, če le en pogoj manjka. Prošnja za sprejem je brez kolfka. Poslati se mora prošnja na c. in kr. admiralat pristaniša v Pulja (Pola) potom najbližjega dopolnjevalnega poveljništva na Primorskem tudi po mestnem starešinstvu, ali pa se odda vojnim ladjam kî v tistih krajih križarijo. Dokler ni âtevilo gojencev popolno,' jih sprejemajo tudi med letom, splošno pa meseca julija. Podrobnosti se lahko zvelo pri c. kr. okrajnem glavarstvn. (Na Suhorju) bili so pri občinskih volitvah izvoljeni in sicer županom g. Franc Tome; svetovalcem pa gg, Jurij AmbrožiČ, Anton Bohorč in Jožef Klemenčič. (Živinski semenj v Kandiji) dne 19. decembra 1907 je bil glede prašičev dober, glede go^ede slab; škodoval mu je posebno veliki živinski semenj v Škocijanu tisti dan. (Miklavžev semenj v Novem mesta) dne 3. decembra pr. 1. je bil prav Živahen in dobro obiskan. Prignali so 69 konj, 650 govede in 2S00 presiiev. KnpĆija bila je posebno pri prešiCih dobra; tudi klalnih volov se je veè vagonov poslalo v Pulj. (Živinski semnji na Dolenjskem) meseca januarja: S. v Ornomljn in Radohovi vasi, 7. v Metliki, 13. mesečni semenj v Novem mestu in na Krki, 16. v Kandiji, 21. veliki letni semenj v Novem mestu in semenj v Viànji gori. Vsak pondeljek praiićji semenj v Novem mestu. (Cena živini) e še vedno nizka in znaša pri klalnih voleh od 52 h—60 h, pri te etih od 72 h —80 h in pri klalnih prašičih od 84 h —96 h za 1 kg žive teie. (Nabiralniki) Novomeške Ciril-Metodove podrninice so nabrali v lelu 1907 te le svote: 1.) pri Tnčkn v Novem mestu K28, 2.) pri Jakše tu v Novem mestu K 16, 3.) pri Štembur-ju v Kandiji K 11, 4.) pii Al. Paulin-u v Trebnjem KlB-40, skupaj K 69'40. J. Maseij, t. 6. blagajnik. (Radi skrlatice) med šolskimi otroci na Sahdrju, seje sola za štiri tedne zaprla. Umrli so že štirje otroci. (Za sirote) na Suliorjn, daroval je 105 K g, Fran Regally, C. kr. okr, sodnik in načelnik sirotinskega sveta v Sietliki. Za omenjeno svoto oskrbelo se je sirotam zimsko obuvalo. Bog povrni îd daj obtlo takih mož! (Pogorel) je 22. dec. zvečer na Mirni Šmalcov kozolec. Sumi se, da je zlobna roka povzročila ogenj. (Povožen) e bil (id kočevskega vlaka 23. dee. ob pol desetih pri Žlebiču Janez Stare iz Gn r. Lazov, župnije Sodražica. Levo roko mu je do mala cdtrgalo. V Ribnici, kamor so ga pripeljali, mu je obvezal roko tamošnji zdr&vnik dr. Schiffrer. Sudraàki župmk. kateri je bil slučajno navzoč, spovedal ga je potoma v vozu. Ranjenca prepeljali so popoldne z vlakom v bolnico v Ljubljano. (Za trasiranje železnice) Rogatec-Bieíice-Novo mesto, katera proga bi vezala dunajsko progo z Dalmacijo brez ovinka čez Ljubljano, osnoval se je železniški odbor, ki je vzel v to svrho vie predkoncesijo. (Od „Poljudne pravne knjižnice") sti ^pet izUi po dr. Volčiču vrejeni knjižici: zvezek 11. in III, Železniških in rudniških knjigah," ter zvezek IV. in V. terjatev." Obe knjižici sti jako zanimivi in koristni, poslednja posebno hraniln cam in ptsojilnicam. Vsaka velja 80 h, s pošto 90 h ter se dobiva tudi v knjigarnah J. Kiajec nasi, in U. Horvat t Novem mestu, (Spillmanove povesti.)^ Te pripovedne zbirke, ki so se v kiatkem Času poleg Krištof Šmidovih spisov zelo priljubile naši mladini, izlel je v zalogi kat, bukvarne v Ljubljani XIII. zv. „Boj in zmaga". Cena zvezku je 60 h, vez. 80 h. (Malo življenje.) Povest. Spisal dr. Franc Detela. (Ljudska knjižnica IV. zvezek.) K 1-—, vez, K 1 90. — Ni je kmalu slovenske povesti, katera bi bila vzbudila toliko zanimanja, kakor ravno ta knjiga, iz peresa znanega spretnega pisatelja, in katero bo čital izobraženec z istim zanimanjem, kakor priprosto ljudstvo. (Knjigovodstvo.) I. del. Spisal Ivan Podlesnik. Cena. lično vezani knjigi K 3 20. Knjiga obsega vse potrebne vzorce in tabele ter odgovarja popolnoma današnjim zahtevam. I, del je tudi sam zase celota in se deli v štiri pododdelke: „Knjigovodstvo za društva," knjigovodstvo z» „Čebelice", „knjigovodstvo za mladeniđe" in „knjigovodstvo za gospodarje". Za društva, trgovce, obrtnike, sploh za vse tiste, ki imajo dostojno gospodarstvo, dalje za one, ki se hočejo hitro in temeljito priučiti knjigovodstva, je knjiga neobhodno potrebna. (Kobzar,) „Leposlovne knjižnice." V. zvezek. Izbrane pesmi Tarasa Sevčenka z zgodovinskim pregledom Ukrajine in pesnikovim življenjepisom. Prevel Jos. Abram. Oena vezane kn]ige K 3'60. Taras Sevëenko je najvefiji raaloruski pesnik. Ta kn iga — nekaka antologija Tarasa SevSenka — je ena naj-bo jših slov. knjig, kar jih je izšlo v zadojem času v tem okviru in je želeti, da si jo omislijo najširši krogi slov. občinstva, kajti po njej se bodo približali našemu bratskemu maloroskemn, do sedaj večini še zelo maloznauemu narodu. Vse navedene knjige je dobiti v kat, bukvarni v Ljubljani in pri J. Krajec nasi, v Novem mestu. (Današnji list) obsega deset strani. Gospodarske stvari. „Predpisi o „Konverzija — (Krompirjev kruh.) Moka se je letos jako podražila. Zato kaže v velikih obiteljih, v kakoršnih gre dosti kruha, temu pri napravi nekoliko knimpirja primešati. Na Tiilmmskeaa je to te od nekdaj obče v navadi, in ravno tam se nahaja v sleherni hiši prav okusen, posebno sočen kruh. Tolminske gospodinje di-da ajo pa moki dve dobri petinki krompirja, m pri tem postopa o tsko-le: Kvas pristavljajo kakor po navadi. Ko se ima pa testo zamesiti, skuhajo na 5 kilogramov moke en kilogram krompirja, kolikor mogoče razsipčnega. Ko je krompir skuhan, ga olupijo in z valerjem, s kakoršnim se rfzance (nudelne) valja, prav fino razdrobijo. Razdrobljeni krompir puste potem, da se popolnoma ohladi, in ko je ohlajen, primesijo ga moki. T, ko za-dobe testo, obstoječe iz štirih delov moke in enega dela krompirja. Pri mfsenju testa pazjo pa na to, da mu ns popolnoma ohlajen, zdrobljen krompir dodajo, ker sicer postane k>uh lad kisel. Posebna dobra lastnost tako pečenega kruha je pa ta, da se y poletnem času tako hitro ne posuši, kakor oni brez krom-)irja, ako se tudi hladne kleti zi spravo istegi nima ni razjo-ago. No, vrhu tega je pa tak kruh jako okusen in skoraj za petinko cenejši kakor iz moke, ~ (Red v hlevu.) Za vsa h'e-.ska opravila je treba določenega reda. Molža kakor tudi krmljenje in napajanje naj se točno ob določenem času vrši. Žival se hitro privadi na red íd ga tudi zahteva. Vsako motenje in zanemarjanje reda da žiial pozneje občutiti. Zato je pa potrebno, da se reda in točnosti pri vsih hlevskih opravilih držimo. Zlasti sedaj po zimi imamo lepo priliko, da obračamo vso skrb na točno in dobro strežbo naši živini. — (Mrzli hlevi) so slabi in škodljivi za molzno, mlado in delavno goved. V takih hlevih se mlada goved slabo razvija, trpi pa tudi molzna in druga go^ed. Mnogo krme se v takih hlevih zavrže, ker jo porabi žival za proizvajenje potrebne telesne toplote. Ta krraa nam nič ne zaleže, ûe je hlev premrzel, naj se dobro zapira, da se toplota po nepotrebnem ne zgubava. Ûe je hlev prevelik, naj se zmanjša, z leseno steno pregradi itd. V takih hlevih kaže tudi gnoj pod Živino puščati in dobro na-stiljati, da se toplota bolj di-ži. V govejem hlevu bi moralo biti po zimi saj 12''po Reamirju ali 15''po Celziju toplote. — (Mrzli svinjaki.) Premnogokrat trpi reja svinj v zimskem času zaraditega, ker so svinjaki premrzli. V takih svinjakih gre pitanje počasi naprej, zlasti mnogo pa trpe mlada praseta v svojem razvoju. Zato je pa tudi pri svinjakih gledîiti na to, da so dosti topli. Leseni in nalahko zgrajeni svinjaki so sploh radi mrzli. Zato jih je dobro pred zimo zapažiti, da ne tišči mraz notri. Ko bi se na to stran bolj pazilo, gotovo bi bili vspehi ngodnejSi kakor so, — (Gnojenje sadnemu drevju okoli debla) pomaga premalo, ako je drevje staro. To pa zaraditega, ker tako drevje nima pri deblu svojih sesalnih korenin, s katerimi sika gnojilne snovi, ampak jih ima pod kapom. Zato je pa treba na tem mestu dovažati ledilnih snovi in na tem mestu gnojiti. Gnoji se na ta način, da se hlevski gnoj pod kapom naokrog raztrosi ali pa ob enem podkoplje, kar je seveda ge boljše. Izvrstno deluje tudi gnojnica, ki se poliva pod drevjem ali pa s posebnimi luknjicami, ki se ntipravljajo pod kapom, spravlja v zemljo. — (Umetni gnoj za sadno drevje,) Xa odraslo drevje se rabijo sledeče množine umetne^ gnoja in sicer: 3 do 4 kg Tomasove žlindre, 2 do 2Va kg kalijeve soji in 1 do 2 kg čilskega solitra. Mlajše drevje potrebuje primeroma manj gnojil. Z umetnim gnojem kaže drevju v tem slučaju pomagati, ako manjka drugih domačih gnojil. — (Skrbimo za orodje.) Sedaj je čas, da pregledamo vse naše orodje, da ga popolnimo in če treba popravimo. Casa je dosti za to. Kdor popravlja orodje se le takrat, ko mu je treba ž njim delati, zamaja čas in delo. Sploh si pa zapomnimo, da je treba orodje takoj popraviti, kakor hitro se potre in da je vsako odlaganje le na škodo. Skrbimo pa tudi za to, da je orodje dobro spravljeno, da ne leži na moči. Posebno velja to tudi za vozove, ki se le radi puščajo na planem. — (Kako povzdigneš mlečnost svojih krav.) Dobra krma je prvi in glavni pogoj, če hočeš več mleka. T« dosežeš. Če privoščiš kravam tnd pšeničnih otrobi ali oljnih tropin. Taka boljša krma naj se poklada zlasti pri teletu, ko ima krava največ mleka. Takrat je treba s pokladanjem močnih krmil najbolj vplivati na Tečja mlečnost. Seveda je treba za zbuljĚanje mlečnosti tudi skrbne in dobre molže. Marsikatera krava se pokvari v svoji mlečnosti s tem, đa pride slabi dekli v roke. — (Zapisujmo dohodke in stroške.) Gospodarji, ki znajo pisati, naj bi saj toliko računali, da bi zapisovali vse svoje denarne dohodke in etroèke. To je potreba, Še Iioôerao dobiti boljši vzgled v naše gospodarstvo, kijti le s tskimi podatki je mogoáe izračunati konci leta, kako se nam ena ali druga reč izplača. Gospodar, ki vse zapisuje, kar prejme in kar izda, postane pa tndi bolj varčen. Razne stvari. * (Kopnik na Dunaju.) Predrzen ulom, po uzorcu kop-niSkega stotnika, izvršil je na Dunajn bivši Častniški namestnik Leopold Goldschm^dt, katerega zasleduje artiljerijski polk st. 6, od katerpgA je dezertiral meseca septembra m, 1. ter ponevenl nad 4000 kron eraričnega denarja. 21. dec. pripeljal se je pred arzenal Goldschmidt, preoblečen v poročnika račnnovodjo. Zahteval je ključe od blagajne artiljerijskega polka pod pretvezo, da ima revidirati blagajno in o tem poročati divizijskemu poveljniku ter mu izročiti vsebino blagajne. Ko mu je slníbujoéi ćaetnik brez premisleka dal ključe, odprl je vseh pet vrat do blagajniške sobe ter se v isto zaprl. Sedaj pa vzame v roke dleta in drugo vlomilno orodje, vlomi v blagajno, vzame iz njh 37.780 K in dve hranilni knjižici, na katerih je bilo vloženie blizu 2000 kron Napolni si Žepe, popusti vlomilno orodje na tleh, zapre pravilno blagajno in — izgine iz arzenaift. Sedaj je bila njegova prva pot v hraiii)DÍcú, kjer je brez ovir potegnil na knjižicah ualoženo svoto. Med tem pa je prišla prava komisija v arzena], katera je, ker ključev ni bilo najti, poslala po ključavničarja, ki je odprl vseh pet vrat, od katerih ključe je navi-hanec seboj vzel, nakar so šele zapazili, kakemu sleparju so sedli na limanice. Vlomilca, katerega so skrbno zasledovali, prijeli so v Freisingu na Bavarskem. Našli so pri njem še 21.243 K. ^ (Raznotero) V New Yorku je dwjal velikanski vihar s sneg! m, da že dolgo ne pomnijo takegá. Škoda, zlasti na brzojavnih in telefonskih Žicah je ogromna. — V Perziji nastali so veliki nemiri. Umori in vlomi pu mestih so na dnevnem redu. Pred parlamentom in mošejami v Teheranu pa se zbira oboroženo ljudstvo in gradi barikade. Cela Btvsr je podobna revoluciji, in če pride do tega, da bo morala linsija tu posredovati z vojno močjo, je konofi Perzije blizu, katero si potem prisvojita Rus in Anglež. — 16. decembra je bil med Opčinami in Sežano umorjen kučijaž L^jvro Vidav. To je v kralkem času tretji ko-iijaž, ki je hil ustreljen, in sodi se v obče, da je vse tri usmrtil isti morilec. — Doaedaj je zapustilo Ameriko 750.000 izseljencev, Toed njimi tretjina Italijanov. Izseljevanje se nadaljuje. — V Trstu se je ustanovilo „Kattdiško tiskttvno društvo", katero začne z novim letom izdajati nov tednik „Zarja", — Umrla je saška kraljica vdova Karolina. — 21. dec. zjutraj se je ozdravljeni Cřsar peljal prvikrat po bolezni iz Schonbruna na cesarski dvor. Ovacije, ki so mu jili priredili Dunajčani na tem potn, so bile ogromne. Dunajski občinski svet in okrujni zastopi, na čelu jim župan dr. Lueger, je pozdravi) cesarja. — V Gussenheinu se je vsled plinove eksplozije porušilo mestno gledališče med neko skusnjo. Kapelnik in nekaj godcev je smrtnonevarno ranjenih. * (Grozna nesreča) pripetila se je v Palermu 19. dec. popoldne. V neki prodajalni orožja vnel sa je smodnik in dinamit. Vsled groznega poka se je streslo celo mesto. Podrla se je dotična Lisa, naspniti ležeča izdelovaJnica raket, katere so se tudi vžgale in štirje hoteli. Opustošene pa so sosedne trgovine Ubitih je 91 oseb, nevarno ranjenih 104. V hotelih je bilo mnogo oseb, ki so se vrnile iz Amerike, Neki gledališki igrulec je zblaznel, ker je zgubil celo družino. Gospodar prodajalne, v kateri se je pripetila nesreča, je tako razmesurjen, da se vidi drob, manjka mu tudi rok in nog. Pogreba ponesrečenih udeležilo se je 100.000 oseb, mej njimi kardinal in več poslancev ♦(Zlati in srebrni jubilejni novci) v posebni obliki kakor Spommski novci, povodom 60letDÍce cesarjevege vladanja, kovali se bodo 1 1908. 24 dec. prišle so, kakor prvi jubilejni denar, v promet krone. * (Poizkušen roparski umor,) V Kolinu je izvršil nek neznan tno2, ki se je imenoval Schneider, nad pismonošem denarja Abelom, predrzen poizkus roparskega umora, na katerega se je že dalje časa pripravi,al. Najel si je v neki ulici majlL pro-dajslJiiški prostor, s pretvezo, da hoče v njem razne stvari za Božič prodajati. Da zvabi pismonošo v ta prostor, nakazal je po pošti sam na sebe znesek 8 mark in 60 píenigov. Ko mu drugo jutro hoče pismonoša dostaviti dennr, zvabi iločinec pismonošo v sobo, katere vrata so imela amerikansko ključavnic«. Ta ga udari s kladivom po glavi, a k sreči ga ni težko ranil, tako da je zamogel pismonoša glaino na pomoč kl cati. Mej tem udari ga še dvakrat in pismonoša te zgrudi na tla. Na klxe prihitela sta neki krojač iz prvega nadstropja in policaj, katera pa nista mogla v sobo, ker so se vrata samo od znotraj zapirala. Ubila sta radi tega okna ter našla oba moža v krvi na tleh, kjer je klečal morilec na pismonošu in ga davil. Prijeti morilec ni hotel lovedati nobenega podatka o sebi. Vozni list v Luttich, kterega _e imel morilec pri sebi, bi mu bil najbrže služil pri begu po dovršenem umoru. Pismon-iša je imel pri sebi 10.600 mark. Enak umor izvršil je pred kakimi 30 leti na Dunajn pl. Francescont nad nekim pismonošem ter dobil za to plačilo ne vešalah, vkljub vseh prošenj njegovih sorodnikov, • (Cvetočo jagodo) videli smo pri nekem gospođu iz mesta na božični večer popoldne, katero je utrgal pri Krki pod kolodvorom. Splošno bili so dnevi do 25. dec, nekaj nenavadnega. V cvetju 80 bile tudi trobentice, marjetice, teloh in resje. Na sveti dan pa je deževalo celi dan in v prihodnji noći zapadel je akoravno ne velik sneg, kateri je pač napravil konec vsem spomladanskim prikaznim. •—eaatffige- Sniesnice. (Previdno.) „Kaj bi storili, ako vam rečem, da ste lopov?" — „Tožil bi vas." — „Kaj pa, ako to samo mislim V" — „V tem slučaju vam ne morem mč." — „Dobro tedaj, hočem samo misliti!" (Naše služkinj e.) Gospodinja (novi dekli): „Še nekaj, prahu ne morem videti po pohištvu." — Dekla: „O moj Bog, gitspa, potem se vam godi tako kakor meni, jaz namreč tudi slabo vidim." (Ùasu primerno naznanilo.) Vodja večjega podjetja se takoj sprejme; taki, ki se niso bili y zaporu, imajo prednost. (Važen vzrok.) „Zakaj ste zopet vašo služkinjo odslovili?" — „Ker je imela prevelike noge. Ako sem možu zvečer čevlje skrila, posodila mu je vselej svoje." (Uganila je.) Poročnik na daljši patrulji v oddaljeni vasi počiva s svojim moštvom. Da si napraviti kosilo. Ker pa hudo dežuje, podaljša počitek ter si misli naročiti še opraženih gob. Gostilničar slučajno ni navzoč in njegova žena ne zastopi nemško, na vsa razlaganja poročnikova zmajuje le z ramami. Ker g» žena le ne more razumeti, Česa Želi, odtrga poročnik košček papirja iz svoje listnice iu nariše gobo. Sedaj prikima žena, zasto-pila ga je. Takoj izgine in čez malo časa pr nese gospodu poročniku — velik dežnik, Nazimnilo niONtnoga magistrata. Naslednje gospe in gospodje ao se za leto 1908 odvezali za novoletna in godovna voščila v korist mestnim revežem : Valka Antonija 2 K, Slialic^j Bohuslav 2 K, Rechbach Viljem, baron 2 K, dr. PiUhofer Anton 2 K, đr. Žužek Leopold 2 K. dr. VsupotiS I»au 2 K, Skale Otmar 2 K, Bloudek Leo 2 K, Spioc Anton t K. Mois Mibafsl I K, Tavčar 2 K, Bihlmeier Earol a K, Tnrk Josip 1 K, Brežnik Franc 2 K, Peitaner Leonolï 1 K, Hajcen Martin 1 K, Virbnik Alojiij 1 K, âkerli t K, V i die Teodor 1 K tíitly Peter 1 K, Jegliù Itado 1 K, llogoliû Josip lan. 1 K, dr, Kaudií Jakob 10 K, ákerlj Ivan 3 K, Leveo Anton 1 K, Biwoli Emil 1 K, Oandiui Vaikart 2 K, DolinSek Blaž 1 K, dr. VolČií Edvard 1 K, Koiina Jurij 1 K, BnÉar Jollj 1 K, Ahram Vladimir 1 K, dr. Aebariiizb Viktor 2 K, Čečelií Ju»ip I K Sabotijy Aliijíij 1 K, Murgel Ribard 1 K, Aaman Frant! 1 K, Vencey* Ivan' 1 K, Sediftk Ernest 1 K, Koiiipare Valentin 1 K, Hotter Josip 1 K, Mejak Feliks 1 K. Loterijske številke. TRST, 21. decembra 16 39 63 4 40 GRADEC, 29. decembra 39 22 63 81 18 J^ Srečno novo lete ^ voÊCim vsem mojim Častilim naTo^mkom! (12) !Fraajo T?icclj, čevljar v î^udoUavem, Dražboni oklic. ť®JI. Udano podpisani želi vaem svojim cenjenim naročnikcm ^ yESEI.Q ^RECNO Jíovo j^KTO S prošnjo, da bi mu b^laijovolili tudi za-t^J naprej svoja ccnjena naročila nakloniti. Ka dobro izvršitev jamiim. S p sáto va D jem OTO SMÍTKA, slikarítkí mojeter v KaacJiji ët. Htl. (T-O-l) Pobiranje pasjega davka za leto 1908 pričelo se bode z 2. dnem januarja 1908. Ta davek plačati je v trestu Rudolfovo od vsakega psa. Lastniki psov naj si preskrbé za 1. 1908 veljavnih pasjih mark, na)-kasneje do 20. februarja 1908 pri mestni blagajni in proti plaćilu IP*- 6 kron. "«S v smislu zskona z dne 13, dec. 1868 dei. zak, št. 4. se opozarjajo lastniki psov, naj pravočasno plaćajo takso, k^r bode polovil konjac od 20. februarja 1908 nadalje vse one pse, kateri se dobe na ulicah brez veljavnih mark. Mestno županstvo Rudolfovo, 27. dee. i907. s. pl. Sladovlć, iupan. Milostiva gospa, ali veste, zakaj morate prt nakupovanju sladne kave izrečno poudarjati ime »Kathreiner?« Ker se Vam sicer utegne primeriti, da dohite manj vreden poftveniťk bres vseh vrlin, s katerimi se odlikuje Kathreinerjeva kava. Zakaj le Kathreinerjeva Kneippovâ sladiia kava, ima spriâo posebnega na-£ina svojega proizvajanja vonj in okus zrnate kava. Zapomnite ai torej natanko, milostiva gospa, da dobivate pristno Kathroineijevo kavo zgolj v zaprtih izvirnih zavojih z napisom: »Kathreineijeva Kneippova alad-na kava« in s sliko župnika Kneippa kot varstveno znamko. E ^B9/7 8 Po EfthteTanju llestne hrtmilnice t RiidolfoTem, tutopane po (tosT), dr, J. Schegnla, odvet, v Rndolfovem, bo dne 14. prosanca t908 dopoldna ob 10. urt pri spodaj OKnhmeDjeai sodniji v isbi it. 6. ilraxba Eemlji^ća, It. Ï2, k. o. Badolfovo 1 lesena ometana z iintoliii krita Ijii« v Budulfovem, Dolge tilice, e pozidano pontimo 2 ar 12 m' s majboim (9ni'j vrtom. Nepreraiintni, ki jo jo prodati na dražbi, je doloiena vrednost na 2600 K. NajtnnnjSi ponudek inai!a 1400 K, pod tem Kneskuin se ne prodaje. Dražbene pogoje, ki ae ob enem odobre in listine, ki se tićejo nepre-mifnin, (ssemljiSko-knjižni iipieek, hipoteknrni izpisek, izpisek íe katastra^ cenitvene zapisnike i. t d.) smejo tisti, ki žele kupiti, pregledati pri spodaj oznamenjeni sodnijt, v iibi St. 6 med opravilnimi uranii. Pravice, katere bi ne pripiiiličale dražbe, je oglB»iti pri sodniji naj' pozneje v drnžiienem obroku pred sai^.etkom dražbe, ker bi se sicer ne mogle razveljavljati gtedé nepreniit^.nine Rame O nadaljnib dogodkih dražbeuega poHtopanja ee obvestijo osebe, katere imajo sedaj na nepremičnini pravice ali bremena ali jili zadnhe v tek» dražbenega postupanja, tedaj samo z nabitkom pri sodntji, kadar niti ne sta-nnjejo v okoliSn spodaj oznanieojene eodnije, niti ne imenoj^o tej v «odnem kraju stannjoûega poubla^íenca za vročbe, C. kr. oitrajna sodnija Rudolfovo, oddeleic ii., dne 1». novembra lito?, (ll> Dva praktikanta proti dobri plači se sprejmeta pri flnt. Sedlar-ju, izdelo' rtlju pozov v Kandiji pri Hudolfopem. : : : : : dsi Posojilnica v [rnomiji • (stara) registrovaná zKlruga z neomejeno zavezo, splosno neznanja, da bode leta 1908 biez ozira na sedanje pomanjkanje in dra^.ino denarja, ravno tako obrestovala, kakor dozdaj in sicer: : Hranilne vloge po !f D a. Davek od vlog plača posojilnica samt in pripiše koncem leta obresti k glavnici, brez da bi morala stranka knjižico predložiti. Posojila dajejo se no intabulacijo pri pupilami varnosti po sicer po S>|z, na po-rolie in menice tudi po S'|z "lo. Obresti plačevati je polletno naprej in je pri posojilih na poroke in menice pri vsakem polletnem obroku tudi primeren znesek v glavnico plačati. Pri vknjiženih dolgovih se glavnica v poljubnih zneskih vrača in ako stranka pri kakem obroku ne more ni£ v glavnico (lati, se tudi samo obresti sprejmejo. Posojilnica oskrbuje dolina pisma in vknjižba tako, da plača stranka edino le kokke. Menice uporabljajo se take, ki imajo tri leta veljavno moć. Denarja ima posojilnica vedno veliko na razpolago in uraduje točno. Ta posojilnica nudi vlagateljem in dolžnikom najboljše ugodnosti, zato je toplo priporoča (278-2-2) Načelstvo. Posojilnica v Cnioiiilji reg, zadruga z neomejeno zavezo. Vpeljava domačih hranilnikov pri mestni hranilnici v Novem mestu. = VarûeTat.î se pravi m&nj izdati kakor se sasluši, Kdor Tarùaje, pueUoe bogat in ueodviBen, Privarovatii deuar v liraniluid raee uûê in dan, deUvoik in oeđelju, jio leta in jio zimi. Da bi za varčevanje in hranjevanje priliko imeli tudi tnanj imoviti prebivalci in naaa mladina, uvedla je mestna liranilnica domaČe hranilnike. 8 to nfeljav« namerava hranilnicu piivaditi mladino, delavski stan in posle k varéeviinju, pa tudi imovitim dati priliko 2x nabiranje v kakoi éne koli dobre namene. Kdor se želi lirnnilnika pi služevati in prihranjene tuđi male svotice plodonosno naložiti, naj se zglasi pri mestni hranilnici, pri kten mora aa prt^o vli>([o najmanj i krone vložiti, ktere se obrestujejo, toda kot varâo:na za viiiitev nepcùkodovane^a hranilnika pridrie — Lep kuvin^st hianilmk se dobi znstonj. Kar kdo vrže v hrAniln>k, ne more ytin vzeti, kijuček ima samo lir^nilnica. Denar iz domaćih hran^Uijkuv »prejemajo v mestni liranilnici vsak delavni dan od 9. —12. ure, rai^un pondeljkov in sejmskib dni. Dvig;niti pa se zamore vse delavne dni dopoldne, raznn onih dni, na kteie se je kaj vložilo. Obrestuje se kakor vse druge vloge. NOVO ME.STO, dne 1. dtcembra 1907. {273-0-8) Bavnateljstvo. 'i BlanOVOlite rrií faWIo za nohup lúiJm. ^^ Fiiirt nrislnfi c^^rantirann vinn. vp.i tiaiiS hřicf.Alif.rtiv. hcln m/luAu Pk)i1piiiani se BlaTuema abcinvtvta, preišast. diiliovSiini in alav. iolnkiai Todstrom uajvljiidneje pripnru^ti la, prijama nnroala sa «tnvbene in po-hiitTeoe miiais'je íedelke, iolske klopi in table najpopolnejše In nedosegijWe lastnega izuma. Za nnjfme,)^o ixvriiiter xamorein jamčiti, ker iinuiu na m-polago «fljinodernejse Trejeno delarnicu, opremljen» e razuiivrstuimi stroji. Za snjenje leiia imam nmetuo „sušilnico" s tuploto da 70" Beamurjevib, V kateri se le» di) ekrajnoati poanái. Vaa dela eo Bolidno in po skrajno nizkih cenah izvršena. (277-0 3) Z odliËDtn) spoltovai^eiii Novo mesto-poleg Ženske bolnice. Malko Malovič, mizar. Nova zidana hiša je na prodaj na Drski, 10 minut oddaljena od Novega mesta z vsem spodaiskim poslopjem, s tremi šolami in s tiemi njivami, z guzdum in vrtom in z vodo pod stielio. Ceaa po dogovoin Već se iz?e pri JERNEJ SITAR, na Diski 8t. 33. (282,0-a) Fino prislm garantirano vino, več tisoS hektolitrov, belo, rndeće, il) ći DO ( d 36 v niprej postavljeno na tukajšnji drž. kolodvor proti gotovamu plačilu, je za prodati in se ek^jedira iz vzorne kleti kršč. vinarske zadruge v Vodnjanu. Cene za vagcne po dogovoiu Trop novec tn droženka (istr. konjak) I» od 70 do 80 novč. liter. Zi kršč. vinar, zadiugo: iC-12-£) ^^^ Ivan Piijman, poslovodja, Dignano. Istra. ^^ Steckenpf erd - lilijsko« mlečno milo Bergmanna & Co, Oraždani in Tecin n. L je in UBtaue gladom vsak dan doilib priziialnic najuspeinejii veeb medecinalnih uit proti p6gain kakur tndi v dosegu in ubranite* uez.iie, melike kože in ružoate pulti. — Dubiva se.po 80 v kiimad v veeb lekaruali, družerijab, parfumerjjah, trgu-rinah luila lu brivninab, (1 (j.]) Išče SB hiša, jjag brojašha katera obstoji iz treh ali etirili sob, kuhinje in kleti, ■■■ katera obstoji iz treh ali etirili 8ob, kuhinje in kleti, pripravna za gostilniško obrt. "^If Već se izve pri npravniatvu tepA lista. (:83.aa) Trden, še jako dobro ohranjen voz, ki nřss 150 ïtarih centov, proda prikv po ceni Anton Kramařili, p'iBest.tiik, Jarka vas pri Sudolfuvem (S-S-l) pomocniha se tiikoj spPBjniBtti pri FRANC STRllMBEL], u ilQlti vasi. Straža pří Nouem mestu. (lO-2-l; ,2-10-1) Tovarna strojev in /elezolharna K. & R. Ježek v Blanskem (Moravska) se priporoča za dobavo vseh kmetijskih strojev, kakor: plugov, bran. sejalnih strojev, strojev za žetev in košnjo, vitlev, mlatilnic, žitnih čistilnic in od-biralnikov (trijerjev), stamoreznic, reporezric, koruznih robkarjev, drobilnih mlinov, parilnih kotlov, grozdnih in sadnih mlinov in stiskalnic itd. Posebna izdelava sesalk, vodovodnih naprav, bencinovih motorjev in lokomobll, vrtalnih strojev in strojev za kroženje obroČev. Popolne opreme opekarn, §amotnlh in tovarn za mavec, g/r Zmerne cene, ugodni plačilni pogoji ^ Premovana na vseh razstavah z n^višjimi priznanji. ■■ Ceniki (o kmetijskih strojih slovenski) zastonj in poštnine prosto. Dopisuje slovensko. J. Homatič, Zastopstvo za Kraiysko in zaloga strojev v LJubljani: Dunajska cesta itav. 31. m>M Hiša na Florlanshem trgu \l MÏM f 1WÏ08IÎ v Novem mestu št 126, Icčena od diuzih poslopij s prostoinim vrtom, na lepem prostoru v sredini mesta se proda iz proste roke. Vefi ae izve pri lastnici rAvnotam ^280-2-3) iiBčja svota denarja se je Lastnik naj se oglasi v pisarni županstva občine Šmihel Stopiče. (S75-3-aj najdla. Ženske lase želodčne hapljice preje znane pod Imenom Kapljice sv. Marha, sradsIvD proti slabosti želodca, osobito proti koliki In ule-danju v želodcu In trebuhu ter proti zaprtim vetrovom. Podpira prebavo težkih, mastnih in preobilo uiitih )edl. 1 duc. 4 K, 5 duc. 17 K, 10 duc. 32 K poštnine prosto postavljeno navlako pošto. Prosim, iïTolite rai poslati Se IŽateklenic „Želoilinih kapljic", ktere nvyno potrebujem, Iter na moji mebi Ěndodeliio đelnjeio. Božo Pazić, Kastei-atari. - Prosim en ducat kapljic, ker sem se pri dveb mi poslanih ducatih prevriiai, da iivratiio Jelnjejo in .iih hoieiu tudi ivojim prijateljem priporočiti. Niko Straíičií, Babino polje. - Eiiakiti dopisov, kat«rib vseb ta navesti ne morem, imam veliko in so vsakemu ua upo-gled. Te kapljice íe ••••••••••••••••••••••• J P*^" ' • • vt 1*1 • : : : : : s Singepjevi šivalni stroji ne samo za vse mogoče Industrijsite potrebe, ampak tudi za vsa domača dela te vrste dobijo se sama pri nas ^ __ katere se vse lahko spozna po zraven stoječem znaku. Pazi naj se, da se kupuje stroje v naših prodan jalnah, = Singer Ko. akcijslto društuo za šiuoine stroje v Undolfuvem, Glavni trj;. îrw Podružnice v vseh večjih mestih, ě^ Vsi iivalni stro|i. ki Jih ponujajo pod Imenom „Singer", to ponarejeni po naiem starejšem sistemu, ki ga sedan|i nove}il sistemi rodbinskih strojev dalei presegajo po konstrukciji, dolaimožnasti In trpeinosli. i : : Odgovorni urednik, isdajatclj in laložnik Urban Horvat. Tiik J, Kra)ac natl.