Ko so nekega urednika tovarniškega časopisa vprašali, zakaj Je v listu tako pdčla kritika napak, ki Jih je kar precej v podjetju, so dobili takle odgovor: »Res Je, v časniku je namenjeno premalo prostora kritičnim prispevkom. Veste, naš časopis je razširjen tudi izven podjetja. Ne bi bilo prav, če bi obešali svoje napake na veliki zvon. Skrbeti moramo za dobro ime in ugled svojega podjetja...«
To je velika zmota. Napak ne bi smeli skrivati! Kdor skriva napake, jim s tem podaljšuje življenje. S prikrivanjem se resda za nekaj časa rešimo' »velikega zvona«, toda to ni traj-
treba brez obotavljanja, z odprtimi kartami pred ljudi: razgrniti pred javnost dosežene uspehe, obenem pa pokazati tudi na napake, da bi se jih v prihodnje lahko uspešneje otresali. Kdor je pred javnostjo odkrit tudi tedaj, ko je treba na dan z napakami, ta ni slabič, njegova odkritost pri obravnavanju napak ne kaže slabosti. Narobe: v taki odkritosti se kaže moč, to je dokaz velike življenjske sposobnosti in žilavega hotenja iti naprej — čedalje hitreje k vse večjemu napredku.
»Le kaj vam je toliko do tega,« me je vprašal občinski funkoionar, »da izbrskate kakšno napako
Velika zmota
na rešitev. Prej ko slej se napake tako razrastejo, da mora nujno priti do nji-lovega razkritja v javnosti. Le redka napaka uspe ubežati občutljivi leči družbene kritike, žarometu javnosti. Razloček je v tem, da je treba po daljšem času prikrivanja obesiti na veliki zvon precej večjo napako, namesto da bi se bili spoprijeli z njo, dokler je bila še v zametku. To smo videli pred kratkim tudi v našem časniku na znanem novomeškem primeru.
Sedim pri sekretarju ne kega občinskega odbora. Vprašujem ga o tem in onem. Pri tem me teži zavest krivde, da premalo poznam probleme, za katere se zanimam, in da bi moral priti na razgovor bolje pripravljen. Ze čez čas pa me sekretarjevi odgovori prepričajo, da tudi on premalo pozna probleme svoje občine. Odgovori so preveč konformistični. Ko poslušam sekretarja, se mi zdi, kot da bi mi bral iz načelnih referatov ali programov. Vse mi opiše, kakor bi moralo biti, ne tako, kot je v resnici. Vprašujem ga o kooperaciji. Dobim splošen odgovor o pomenu kooperacije, ki je za kmeta edino realna perspektiva. Sam pri sebi si mislim: Da bi to zvedel, mi ni bilo treba potovati v vašo občino. Mene zanimajo konkretne stvari, denimo proizvodno sodelovanje med konkretno zadrugo in konkretnim kmetom. Ne zanimajo me le splošna načela, ampak predvsem tudi njihovo dejansko uresničenje... Za tak razgovor sva se oba slabo pripravila!
Kaj sem hotel povedati 8 tem? Opozoriti na škod ljivost početja, ko želimo prikazati vse v najlepši luči, samo da ne bi slabo sodili o našem delu. Pri tem se ne zavedamo, da nas javnost ne sodi po tem, kaj si mislimo o svojem delu, marveč ocenjuje delo samo. Ničesar ne moremo skriti pred budnimi očmi Javnosti. Zato bi bilo
NAS AKTUALNI KOMENTAR
in jo potem objavite v časopisu? Ali ne bi bilo bolje, če bi opozorili na napako samo prizadete ljudi, ne da bi obvestili javnost? Na tako vprašanje je mogoče odgovoriti z opozorilom, da je naša država dežela družbenega samoupravljanja, torej družba, ki ne trpi prikrivanja in kjer se odvija delo vseh organov — dobro in slabo — pred očmi javnosti. Vsak član družbe je soupravitelj družbenih zadev, se pravi tudi s o-odgovoren za vse, kar je dobrega in slabega, za* to mora biti o vsem obveščen brez prikrivanja ali olepšavanja.
Nekateri funkcionarji se nemalokrat boje, kaj bo, če se bo o napakah razvede-lo v širši javnosti. Kaj bodo rekli ljudje? Pustite nas, tudi brez javnosti bomo odstranili napake! — V resnici bi radi verjeli, da napak sploh ni. Ne bi si radi pokvarili razpoloženja. To je želja še naprej verjeti, da je vse v najlepšem redu, da je vse tako čudovito skladno in da napak sploh ne more biti. Taki posamezniki se mi zde, kot da bi radi zarili glave v pesek; nič videti in si misliti, da je vse dobro, predstavljati si, da je vse tako, kot bi moralo biti, ne pa tako, kot je v resnici. Taki posamezniki bi si morali vzeti za vzgled naše najodgovornejše voditelje, ki se nikoli ne boje povedati čisto resnico, pa če je še tako nevšečna ali, kakor pravimo, čs še tako bode v oči. Tovariš Tito je v novoletni poslanici dejal, da so ljudje nejevoljni spričo napak, ki jih delajo nekateri odgovorni ljudje. Ni se bal razkriti čisto resnico, s čimer pa ni zmanjšal pomena doseženih uspehov. Narobe: z našim čedalje večjim napredkom, s poglabljanjem samoupravljanja, ko se bo še bolj povečal interes delovnih ljudi za pravilno urejanje družbenih zadev, bomo našli v sebi še več moči, da bomo govorili tudi o naših slabostih. To ne bo znamenje nemoči, marveč narobe — odsev moči, izraz novih družbenih meril in socialističnih moralnih pravil.
t. a.
Za prazn.jv delovnih žena
Konferenca za družbeno aktivnost žena v Novem mestu že, odtoar obstaja, posveča največ skrbi problemom zaposlenih žena. S kakšnimi uspehi se lahko doslej ponašamo ter o bodočih nalogah na tem področju nam je v imenu novomeške konference povedala Kristina Plut, uslužbenka Zavoda za zaposlovanje v Novem mestu in dolgoletna javna delavka:
— Od okoli 13.000 zaposlenih v občini je približno 5000 žena. Vedno več se jih vključuje v proizvodnjo, zato je tudi vedno več problemov, ki zadevajo družino, osnovno celico socialistične družbe.
Pri varstvu otrok smo prav v zadnjem času naredili korak naprej, vendar je kljub vsemu varstvo se zmeraj želo enostransko, saj vključuje le otroke iz večjih krajev, dočim so otroci staršev, ki so zaposleni v družbenem sektorju kmetijstva, še mnogo na slabšem. Nimajo ne varstva in ne urejene prehrane.
Na zborih volivcev so ljudje v Straži, Žužemberku, Bršljinu in Doienjskih Toplicah, v krajih, ki se industrijsko in turistično razvijajo, izrazili željo po otroški varstveni ustanovi. Matere same ne morejo same nič narediti, če jih krajevne družbenopolitične in gospodarske organizacije pri tem ne pod-pro. Menim, da bi bilo treba tem ljudem pomagati, da bi čimprej dobili vrtec.
Pri nadaljnjem razširjanju mreže otroških varstvenih ustanov naj bi bolj kot doslej sodelovale gospodarske organizacije v posameznih krajih, saj bi se denar, investiran v varstveno ustanovo, kmalu obrestoval z višjo delovno storilnostjo. V organiziranem varstvu otrok je tudi del skritih rezerv za večjo storilnost, večje prejemke in nadomestilo za uvedbo 42-urne-ga delavnika. Vsega tega pa se, kot kaže, premalo zavedamo.
Posebno pereče je v Novem mestu varstvu dojenčkov. Ustanove, ki bi sprejemala dojenčke, nimamo, zato zaposlene matere iščejo zanje varstva pri ženah in sorcKinikih. Tako varstvo pa je vse prej kot zadovoljivo. Prvič je pretirano drago, drugič pa ni strokovno, saj osebe, ki varujejo dojenčke, niso niti zdravstveno pregledane. Na tem področju bo. treba čimprej priti do učinkovitejših rezultatov in menim, da je naloga konference, da se za to zavzame.
Kljub navedenim razmeram pa je še vedno okoli 300 žena prijavljenih za zaposlitev.
Predvsem iščejo dela žene iz Novega mesta in bližnje okolice ter iz sentjernejskega konca. Z redkimi izjemami so to nekvalificirane delavke, zato je njihova zaposlitev problem zase. Največ jih gre na priučitev na delovnem mestu, ostale se pač morajo zadovoljiti z delom, kakršno Je trenutno na razpolago. Vse žene in dekleta, tako te mesta kot z dežele pa si želijo v tovarno.
Vsako leto pred praznikom žena delamo nekakšno izvem-turo uspehov in neuspehov pri razbremenitvi zaposlene žene. Vedno ugotavljamo napredek, vendar zahteve prehitevajo možnosti, zato je kljub določenim uspehom še vedno kopica perečih neurejenih stvari. Probleme zaposlenih žena in družine pa bi morala reševati vsa družba, posebno pa vsi krajevni činitelji, ker je že, davno minil čas, ko smo to prenehali smatrati za ženske zadeve. Občinski odbor SZDL v Novem mestu se je zadnje čase resno zavzel za razširitev otroškega varstva in ostalih nalog, zato lahko z zaupanjem gledamo v bodočnost.
Delovne žene bodo tudi letošnji 8. marec lepo proslavile. Krajevne organizacije SZDL pripravljajo v povezavi s šolami proslave in zaku-
Tončka Šterk ie strojna pletilja v obratu II BETI v Črnomlju; kako delajo in živijo proizvajalke v tem podjetju, berite na 4. strani današnje številke!
sike, razen tega bodo zaposlene žene praznovale v kolektivih.
V imenu Konference za družbeno aktivnost žena in Socialistične zveze čestitam vsem tovarišicam, zaposlenim
v delovnih organizacijah novomeške občine, vsem materam, gospodinjam, posebno pa nekdanjim borkam in aktivistkam, ki so prispevale največji delež žena za današnje lepše življenje nas vseh.
»Najprej pred svojim pragom...4'
Na posvetu, ki ga je sklical predzadnji teden ObSS Novo mesto, so ugotovilij težav ne manjka, vendar smo dolžni najprej odpraviti te, ki so odvisne od na«. V razpravi so prav zato našteli celo kopico notranjih rezerv, ki so še vednd skrite v gradbeništvu, pa tudi v gradbeni industriji. Razveseljivo je dejstvo, d| so se na tak način lotili razprave predstavniki dveh panog, ki delata v mnog« težjih pogojih kot industrija. Tako predstavniki sindikalnih podružnic, kot tudi samoupravnih organov, ki so se zbrali na posvetu, so v razpravi dokazali, da je družbena zavest v njihovih vrstah dokaj razvita. Posvet ni razčistil vse& vprašani, to pa tudi ni bil njegov namen. Kljub temu pa ga lahko ocenimo koi dragocen prispevek k pripravam za uresničitev dveh pomembnih nalog: 42? urnega delovnega tedna in odprave kategorije osebnih dohodkov do 25.000 dinarjev.
Predstavniki gradbene industrije so že v začetku posveta ugotovili, da vsa podjetja njihove panoge v dolenjskem bazenu poslujejo z večjo ali manjšo izgubo. Edina izjema je Opekarna Kanižarica, ki je na pavšalnem obračunu. Od leta 1961 so cene gradbenih materialov pod kontrolo. Odtlej so se več ali manj podražile cene surovin in pomožnih materialov: pogonska goriva, električna energija, plinsko olje itd. Premog npr. se je" podražil, tako da stane izdelava ene opeke 2 din več. Zahtevki za zvišanje cen izdelkov so bili zavrnjeni, češ da je opeka v
Sloveniji že tako za 2 din višja od cene v ostalih republikah. In vzroki? Na posvetu so povedali, da so v ostalih republikah investirali v gradbeno industrijo 50 milijard dinarjev. S tem so podaljšali sezono na vse leto, naše opekarne pa še vedno delajo samo po osem mesecev. To jih v obračunu prispevkov močno prizadene, ker
ne morejo dohajati industrije, iti dela 12 mesecev.
Nesmotrne investicij}* se maščujejo
To, kar smo na našem po. dročju investirali v opeka* ne, Je bilo žal nesmotrni! Sodobna opekarna mora im» ti krožno peč, ustrezne strop ne naprave za izdelavo suro> ve opeke In sušilne naprav*. Vse troje omogoča proizvod' njo v zimskih mesecih in v deževnem obdobju. Nobena naša opekarna nima takšn$ kompletne opreme. Vse so nedograjene, vložena sredstva pa ne vračajo naložb. Vrhti vsega pod danes veljavnimi pogoji kreditiranja opekam^ niso sposobne najeti posojilo za dograditev. Investicij, skih posojil na daljšo odplai-čilno dobo ni več, za odplačilo v petih ali šestih letih pa niso sposobne. Od modernizacije  proizvodnih po»
(Nadaljevanje na 3. str.)
ZA OSMI MAREC, MEDNARODNI PRAZNIK ZENA, ISKRENO ČESTITAMO VSEM NAŠIM NAROČNICAM, BRALKAM IN SODELAVKAM. S POZDRAVI JIM HKRATI POŠILJAMO NAJBOLJŠE ŽELJE ZA NADALJNJE USPEŠNO SAMOUPRAVLJANJE IN SODELOVANJE PRI UTRJEVANJU NAŠEGA KOMUNALNEGA SISTEMA!
UREDNIŠTVO DOLENJSKEGA LISTA
Pred 20 leti je bil ustanovljen denarni zavod Slovenije
V sklopu proslav ob 20-let-nid SNOS bo 12. marca v Črnomlju spet pomembna slovesnost. Na ta dan pred dvajsetimi leti je predsodstvo SNOS izdalo odlok o ustanovitvi denarnega zavoda Slovenije ter novoustanovljenemu zavodu hkrati izdalo pooblastilo za izdajo plačilnih bOrs nov po eno, pet in deset Mr. To je pomenilo uvedbo prvega slovenskega lastnega denarnega sredstva, hkrati pa temelj novemu denarnemu zahodu.
Ob ustanovitvi je Denarni zavod Slovenije posloval še nekaj časa v Rogu, Junija 1944 pa se je preselil v Črnomelj, kjer je deloval vse do osvoboditve. — Več bomo o tem poročali prihodnji teden.
VREME
OD S. DO 15. MARCA
Okrog 7., 11. in 15. marca padavine s snegom do nliln, hkrati močna ohladitev « bu. rjo. V ostalem suho oz. lepo in postopno toplejše.
Dr. V. Mi
Kadri po hitri metodi
• Temu in onemu podjetju ne gre. Za opravičilo izumijo »objektivne razloge«, «višjo silo« in podobno. Nimamo kadrov, pravijo. In res jih nimajo. Dobili pa bi jih hitro, če...
• ... bi pokazali za izobraževanje, ki je organizirano pri Zavodu za izobraževanje kadrov in proučevanje produktivnosti dela v Novem mestu, malce veČ posluha in volje pri financiranju izobraževalnih oblik.
Trenutno teče v Novem me-ctu prvi oddelek večerne srednje tehnične sole strojne »troke. Obiskuje ga 28 slušateljev, ki so pripravljalni tečaj opravili v Novem me-■turu In Trebnjem. Prispevke ca šolanje plačajo slušatelji oziroma podjetrja. t. marca pa se je pričel zadnji letnik oddelka tehnične strojne in lesnoindustrijske srednje šole. Začetni tečaj gradbene delovodske lole z matično solo v Ljubljani obiskuje 22 kandidatov. Šolanje traja tri leta, izvedeno pa bo v treh zimskih sezonah. Največ kandidatov je iz SGP Pionir in Cestnega podjetja.
Zelo delavna je sekcija eko-nomske-komercialne šole, v Okviru katere je tečaj za gospodarsko matematiko (18 slušateljev). Za ta tečaj je veliko zanimanja. Privlačno Je tudi to, da pride profesor matične sole na posvetovanje in izpite kandidatov v Novo mesto zastoru), če je teh od 10 do 15.
V sodelovanju z izobraževalnimi centri SGP Pionirja In cestnega podjetja se odvija
tudi strokovni tečaj za priučene strojnike v gradbenih podjetjih V »Beti« (Metlika) pa daljši tečajj, ki zajema strokovno ekonomsko izobrazbo za pridobitev interne kvalifikacije.
Glede na potrebe in zanimanje je v pripravi še vrsta tečajev, seminarjev in sol. Tako bo v jeseni začel delati elektrotehniški oddelek in oddelek lesne stroke na večerni STS, ki ju bodo razpisali že v maju.
Največ šol, seminarjev in tečajev je takih, da delajo zaradi resničnih potreb gospodarskih organizacij. Gospodarske organizacije so torej zainteresirane, da jim zavod vzgoji take in take kadre, manj pa za to, da hi primaknile sredstva za tako izobraževanje. Vsaj vse ne, ker je treba vedeti, da so nekatere gospodarske organizacije svojim zaposlenim nudile ne samo ugodnosti na delovnem mestu, pač pa so jih tudi štipendirale. Žal, nimajo takega posluha vse organizacije, zato morajo vse stroške izobraževanja slušatelji sami plačati.
ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED
Giper, otok, kjer se je rodil Homer, doživlja drugo dramo po zadnji vojni. Pet let — od 1955. do 1960. leta — je tekla kri. Nato so v Londonu podpisali sporazum o rešitvi ciprskega vprašanja, lani decembra so znova zaregljale strojnice, strasti so ponovno eksplodirale.
Položaj je danes tak, da Turki ne priznavajo centralne oblasti in govore o grški vladi na Cipru, grških ministrih, ciprski Grki pa kažejo s prstom na Ankaro in opozarjajo na manevre turške mornarice v bližini otoka, na grožnjo intervencije turške armade, na terorizem turškega prebivalstva na otoku. Obtožbe z obeh strani se kopičijo od dneva do dneva.
Drama Cipra, ki jo spremljamo kot da bi se odigravala pred nami na filmskem platnu, je sicer že dosegla svoj vrhunec, vendar bo, kakor vse kaže, zelo dolga. Vse, kar lahko store Združeni narodi, je, da posredujejo, da pride na otoku do znosnega sožitja, da preneha prelivanje krvi in se tako sčasoma zacelijo najhujše rane. Končni sporazum pa je in ostane stvar Grkov in Turkov. Nihče jim ga ne more vsiliti, skleniti ga morajo sami med seboj in v svojem interesu.
To pa bo dolg proces. Kar poglejmo zgodovino. Kako počasi so se reševala vsa vprašanja.
Irsko vprašanje! Še danes ni rešeno, Irci zahtevajo ves otok, tudi severni del Irske, tisti, v katerem imajo protestanti večino in je danes del Velike Britanije.
Nemško vprašanje! Prav nič ne kaže, da bi se rešilo letos ali drugo leto. In vendar je že skoraj dvajset let od voj-
ne. Hladna vojna je razdelila Nemčijo na dve polovici, hladne vojne ni več, vendar je razdelitev na Zahodno in Vzhodno Nemčijo ostala. Med Severno in Južno Korejo gre težka železna zavesa.
Vietnam! Hladna vojna je razdelila Vietnam na dve meloni. Med Severnim ln Južnim Vietnamom se je spustila leta 1954 neprodirna bambusova zavesa. Obe državi obtožujeta druga drugo za kršitev ženevskih sporazumov.
Iskanje novih rešitev
Palestina! V načrtu Združenih narodov je bilo, da se ustanovi na ozemlju nekdanjega britanskega mandata Palestina skupna židovsko-arabska država. Namesto te imamo danes Izrael, vzhodni del Palestine pa je postal sestavni del Jordanije.
Kašmir! »Srečna dolina« na zahodnem krilu Himalaje, jabolko spora med Indijo in Pakistanom. 2e od 1949 se vleče spor, že petnajst let vodita Indija in Pakistan zaradi te petmilijonske deželice, velikosti dve tretjini Jugoslavije, pravo hladno vojno. Pakistan se je zaradi Kašmira celo približal Pekingu, zagotovil si je podporo kitajske diplomacije. Indija pa si je seveda
zagotovila podporo na Zahodu pa tudi v Moskvi.
Sami problemi, ki čakajo na rešitev.
Zaradi Koreje smo imeli korejsko vojno, zaradi Cipra pa vojne zagotovo ne bo, morda lahko zapišemo, da je tudi nevarnost državljanske vojne že mimo. Ko bodo prišli mednarodni oddelki na otok, ti bodo pod okriljem Združenih narodov, bo začela napetost popuščati.
Toda premirje še ne pomena miru, še ne pomeni, da se bodo britanske čete umaknile, da se bo gospodarsko življenje obnovilo in da bo postal Ciper iz jabolka spora most miru in sodelovanja med Atenami in Ankaro, med Grčijo in Turčijo.
Dejstvo je namreč, da ciprske nacionalnosti še nI, in da imamo na otoku Grke in Turke. Prvi gledajo v Atene, drugi hodijo na univerzo v Carigrad, iščejo politične zaščite v Ankari itd.
Dejstvo je tudi, da je Turkov na otoku le 18% in da nimajo v svojih rokah nobenega večjega mesta. Otok je po svojem značaju grški, a formalno ni nikoli pripadal Grčiji. Ciper je le 60 kilometrov od turške obale, do Aten pa je kar 600 km.
Vsaka rešitev bo morala zato upoštevati vse te in še druge momente.
Politični zemljevid je poln eksplozivnih situacij, vendar lahko dane« ugotovimo tole: nikjer na svetu st> usoda narodov ne rešuje z vojno. Konec februarja so se razširile govorice, da bodo Američani prenesli vojaške operacije z Južnega tudi v Severni Vietnam, vendar jih je pozneje Washington sam de-mantiral. Zmagal je torej razum.
ZR0P v Semiču uspešno dela
Krajevna organizacija Združenja rezervnih oficirjev in podoficirjev šteje v Semiču 123 članov in je hkrati s tem . ena majdelavnejših v tem kraju. Na občnem zboru 16. februarja so se pomenili o sedanjem delu ter razpravljali tudi o tem, kaj bo treba ukreniti v bodoče. Lani so opravili dva testa. Prvega se je udeležilo malo članov, pa tudi
Smrt na snegu
28. februarja zvečer se je 66-letnl lože Sašek iz Smolenje vasi 4 Vračal lz svojega vinograda. Blizu potoka pri Loki v okolici Velikega Blatnika se Je ustavil ln legel. Naslednjega dne so Saška našli mrtvega. V precej budem mrazu Je IkR snegu zmrznil.
rezultati testa niso bili najboljši. Veliko boljše je bilo na drugem testu, ko je bila udeležba številna, več kot polovica udeležencev pa je dosegla odlično in praiv dobro oceno. Nezadostnih ocen je bilo na drugem testu le 15 odst.
Organizacija se bo še bolj kot doslej posvetila izobraževanju članov. Za pomoč bodo zaprosili učitelje, vsi člani pa se bodo naročili na glasilo Vojni informator. Sklenili so prirediti več predavanj za prebivalstvo. Pogovorili 60 se tudi o pomoči članov UROJ pri pisanju krajevne kronike iz NOB, ki bo zajela vse pomembnejše dogodke in kraje.
F. D.
publiški odbor EK, okraj ln matična občina. Metliška od-čina se je že obvezala, da do prispevala 7 milijonov ou narjev. Od tega bo okrog 7 milijonov dinarjev porabljenih v črnomaljski občini, odkoder bo vodovod napeljan. Navdušenje gradaških pre-
bivalcev je nepopisno. Pripravljeni pa so za gradnjo vodovoda tudi sami prispevati eni s prostovoljnim delom, drugi z denarjem, tretji z raznimi usiugarni, o čemer so se pomenili na vrsti sestankov. V akciji ne sime izostati noben a\omačin.
Za vodovod v Grad ;u vse pripravljeno
Morda je še prezgodaj trditi, pa vendar: tudi v Gradcu bodo kmalu dobili pitno vodo. Tamkajšnji prebivalci kot prebivalci drugega največjega kraja v metliški občini, živijo zadnje čase v velikem upanju, da bo akcija
m gradnjo vodovoda uspela. Kot kaže, se jim bo želja kmalu izpolnila.
Važno je poudariti, da akcija presega lokalne ali celo občinske meje. Kot je znano, bodo prispevali sredstva re-
Razburjanje, kadar sni potrebno
Na vasi ne mine pogovor, da se ne bi mimogrede obregnil ob visoke davke, ki jih morajo plačevati kmetovalci iz Semiča in okolice. Pri ostarelih kmetih bi bilo res potrebno nekaj ukreniti. O tem zadnje čase veliko razpravljajo. Pri tem menijo, da so često visokim davkom krivi kmetovalci sami, ker samo godrnjajo, ne vedo pa, od česa vse plačujejo davke. Malo gospodarjev si je o tem na jasnem. Malokdo ima tudi kopijo in vse posestne liste. Za dobrega gospodarja je to najvažnejše. V semiškem predelu plačujejo kmetovalci davke pretežno od vinogradov, čeprav že davno niso več podobni urejenim vinogradom. Ljudje ne javljajo sprememb kultur na svojih površinah, zato je stanje po katastru precej drugačno od dejanskega. Godrnjanja bi bilo manj, če bi bile te stvari urejene, davčni uslužbenci pa bi imeli lažje opravilo.
TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED
0 V ponedeljek in torek je bil v Ljubljani plenum glavnega odbora SZDL Slovenije, ki je obravnaval aktualne probleme kmetijstva in vasi. Referat o tem je imel član izvršnega odbora glavnega odbora SZDL Rudi Cačinovič, ki je uvodoma poudaril, da je hitri in dinamični razvoj družbe-pega sektorja kmetijstva v zadnjih letih ustvaril temelje ca nadaljnjo in pospešeno socializacijo Vasi. Pospešen nadaljnji. razvoj pa zahteva še bolj enotne skupne napore in nastop vseh progresivnih subjektivnih sil. To terja zdaj med drugim tudi začetek realizacije perspektivnega razvoja kmetijstva, saj je letošnje leto že prvo leto sedemletnega razvoja.
Referent je nadalje poudaril, da stopnja rasti kmetijske proizvodnje zaostaja za hitro rastjo potreb po kmetijskih tržnih proizvodih in surovinah. Zato je potrebno čimhitrejše povečevati kmetijsko proizvodnjo in kmetijske tržne viške. Dosedanji rezultati kmetijskega razvoja so dokazali, da je možno hitro povečanje tržne proizvodnje le i uporabo modernih agrotehničnih metod, ae pravi ■ intenzivnimi obdelovalnimi metodami. Dosedanji razvoj je omogočil delno uporabo modernejše agrotehnike tudi na zasebnem sektorju, čeprav so jo omejevale lastninske pregrade, predsodki, slabi organizacijski pristopi, konservativna nezaupanja itd.
Referant je nato naštel aktualne probleme kmetijstva in vasi ter jih seveda razčlenil in nakazal tudi rešitve. Na prvem mestu je poudaril poglavitno neskladje: pomanjkanje zemlje in premajhno rastlinsko proizvodnjo družbenih posestev ter nesorazmerno večje zmogljivosti staleža živine oziroma kapacitet za živalsko proizvodnjo. To nesorazmerje je vzrok različnih izgub in nerentabilne proizvodnje mesa in mleka, saj zavzema krma 65 odstotkov strukture proizvodnih stroškov. Ta problem narekuje pospešeno prido-
bivanje zemljišč za intenzivno družbeno proizvodnjo, pri čemer mora biti osnova za delo izdelan načrt in koordinirana akcija vseh činiteljev.
V referatu so nadalje razčlenjeni tile problemi in naloge: potreba po maksimalnem izkoriščanju investicijskih vlaganj in maksimalni mobilizaciji delovnih kolektivov kmetijskih organizacij za iskanje notranjih rezerv; omogočiti kmetijstvu primeren položaj in pogoje za skrbno gospodarjenje in primerne osebne dohodke ter nadaljnja vlaganja; pospeševati pogodbeno povezavo med
ZDRUŽITE NAPORE ZA NAPREDEK KMETIJSTVA IN NAŠE VASI
kmetijskimi zadrugami in družbenimi posestvi ter trgovskimi in predelovalnimi organizacijami, da bi preprečili negotovost in težave proizvajalca in potrošnika, ki Ju oba prizadenejo oscilacije cen; zagotoviti koordinacijo izgradnje na podlagi skupnega programa in združevanja sredstev gospodarskih organizacij, če Je to v interesu materialne krepitve družbenega kmetijstva, njegove večje akumulativno«ti in sposobnosti za nadaljnjo pospešeno modernizacijo in intenziviranje proizvodnje; pospeševati razvoj notranjih odnosov v kolektivu, dosledno izvajati načelo delitve po delu in osebnem prizadevanju, ob istočasnem povezovanju rezultatov delovne enote in celotne delovne skupnosti; g proizvodnim sodelovanjem Intenzivirati proizvodnjo tudi na zasebnem sektorju, ln sicer tako, da bodi kmet delovni part-
ner, ki ima vse pravice, da pri tem uveljavlja načelo nagrajevanja po vloženem delu; napore družbene skupnosti za preobrazbo kmetijstva in vasi je treba integrirati v komuni, se pravi v družbeno-politični skupnosti, ki mora na današnji stopnji družbenega razvoja skrbeti za pospešeno razširitev družbenega sektorja predvsem z razširitvijo zemljišč, kjer je to le možno in ekonomsko upravičeno.
V tem smislu, kakor so bili nakazani in razčlenjeni problemi v referatu, kar Je izredno živahna razprava potrdila in bogato ilustrirala s primeri iz prakse, je sprejel plenum priporočila ln Jih naslovil na vse organizacije Socialistične zveze na terenu.
0 Zaradi pomanjkanja prostora v okviru tega pregleda bomo navedli le nekaj najvažnejših dogodkov iz preteklega tedna. Tako naj omenimo, da se Je mudil na obisku v Sloveniji predsednik zveznega izvršnega sveta Petar Stambollč, ki Je obiskal nekatere večje slovenske kolektive, kjer se Je zanimal za njihove uspehe in težave. Posvetovanja bank v Ljubljani se je udeležil guverner NB Nikola Miljanič, Id je ob tej priložnosti Izjavil, da letošnji povečani obratni krediti niso vzrok nastalih motenj na trgu, čeprav Je tudi na kreditnem področju nevarnost, da se ustvari kupna moč, ki ne izvira lz delitve dohodka in ki nima protipostavke v ustreznem blagu. Izmed kopice pomembnih dogodkov naj omenimo tudi sejo republiškega izvršnega sveta, na kateri so obravnavali predlog zakona o taksah na proizvajalna in druga delovna sredstva, ki so v državljanski lasti, in pri tem menili, da Je umestna diferenciacija taks glede na različnost lege zemljišč in ekonomske pogoje. Nazadnje naj posredujemo le vest o tem, da je Jugoslovanska investicijska banka odobrila kredit za 5 novih elektrarn, med njimi tudi za HK Srednja Drava I in za termoelektrarno Trbovlje II.
JRATKL
IZ RAZNIH STRANI
• Romunska partijska delegacija je prispela te dni v Peking. Tuje agencije poročajo, da je bil sprejem hladen in da ni bilo na letališču nobenih pozdravnih govorov in običajnega ceremoniala. Romunsko delegacijo vodi član politbiro-ja Romunske delavske partije Ion Gheorghe Maurer.
• Duncan Sandys prispel v Kampalo. Z obiskom v glavnem mestu Ugande je začel britanski minister Commomvealtha turjino po treh vzhodnoafriških deželah — Ugandi, Keniji in Tanagnjiki. V teh deželah je prišlo Januarja do vojaških nemirov.
• »Ne zahtevam nobenih privilegijev zase,« je izjavil nekdanji vodja kurdskega upora Mustafa el Barzani. Barzani Je imel v gorah Iraka, na meji s Turčijo, tiskovno konferenco, ki se je je udeležilo devet tujih dopisnikov, o vsebini sporazuma, ki je bil nedavno sklenjen, pa ni hotel povedati nobenih podrobnosti.
• V Gabonu so bili spet neredi, vendar se je položaj spet normaliziral. Najhujše borbe so bile v bližini predsedniške palače v Li-brevillu, glavnem mestu dežele. Fredsednik republike Mba je ape-bral na prebivalstvo, da se vzdrži vseh sovražnosti in vrne na delo.
• Vse več je znakov, da bo de Ganile še letos obiskal Sovjetsko zvezo. Tja ga je povabil Hruščov že leta 1960, ko Je bil sam na obisku v Franciji. De Gaulle bo 16. marca prispel na tridnevni uradni obisk v Mehiko, povabil ga j« predsednik Adolfo Lopez Mateos.
• Tudi Nepal sprejel povabilo, da se udeleži konference nevezanih držav. Na pripravljalni konferenci v Colombu, na Cejlonu bo zastopal Nepal veleposlanik v Indiji in na Cejlonu Kanal. Hkrati i pripravami za konferenco neangažiranih držav — ta bo v Kairu — se pripravlja tudi konferenca azijskih ln afriških držav — ta bo v Bandungu, na Javi.
Promet manjši, a zelo živahen
Prvi ponedeljek v marcu Je bil na novomeškem sejmišču običajni večji živinski sejem. Prašičev Je bilo pripeljanih 512, prodanih 528, govedi pa 173 glav, od katerih so jih 78 spravili v promet Kupčije so bile razen redkih izjem sklenjene »na čez«. Govedo so kupovali samo zasebni kmetovalci, zadruga in mesarija tokrat nista odkupovali. Prašički so veljali 8.500 do 13.000 din, voh 135.000 do 190.000 din, krave 60.000 do 150.000 din in mlada živina 60.000 do 120.000 din.
Ma i da Ferbar dela zdaj v srednji medicinski šoli V Novem mestu Se kar v črni šolski halji; dekleta bodo te dni dobila predpisane obleke za srednji medicinski kader. Več o ženski mladini v tej šoli berite danes na 4. strani današnje številke!
Fičke bomo dobivali tako kot doslej
V zadnji številki smo poročali o sporu, ki je nastal v Sloveniji v zvezi s prodajo avtomobilov tovarne Zastava iz Kragujevca. Na posvetu na republiški Gospodarski zbornici so se 26. februarja sestali vsi zastopniki iz Slovenije 6 predstavniki Zastave in spor razčistili. Ugotovljeno je bilo, da so pogodbe, ki jih je nudil  ostalim zastopnikom v
Sloveniji v podpis Slovenija-avto kot generalni zastopnik Zastave, nesprejemljive. Predstavnik republiškega sekretariata za blagovni promet je poudaril, da so takšni spori v obdobju, ko naše gospodarstvo stremi za integracijo in sodelovanje, nepotrebni ii da bi bilo od prizadetih organizacij pričakovati, da jih bodo znale rešiti brez tolikšnega razburjenja. Na posvetu je bilo dogovorjeno, da bo oskrba slovenskega trga z avtomobili proizvodnje Zastava potekala letos na isti način kot lani. Vsi slovenski zastopniki se bodo ta teden zbrali v Kragujevcu, se tam o tem dogovorili ter z Zastavo podpisali pogodbe.
Leskovuc v Srbiji vabi že dvanajstič
Od 20. do 28. junija bo v Leskovcu že XII. mednarodni sejem tekstilne Industrije in tekstilnih strojev. Organizatorji so že dobili veliko prijav naših znanih proizvajalcev tekstilnega blaga, prijavljajo pa se tudi tuja podjetja, ki bodo presenetila obiskovalce z nekaterimi najnovejšimi izdelki s svetovnega trga.
Medobčinska kultur-no-prosvetna revija v Črnomlju
V maju bo v Črnomlju medobčinska revija kultumo-prosvetnih dejavnosti. Takrat bođo Cmotmaljcani gostitelji mnogih pevskih zborov in drugih kulturnih skupin iz dolenjskega in spodnjeposav-skega področja. Hkrati s tem bodo seveda deležni redke priložnosti ogledati si tolikšen niz kulturnih prireditev Minulo soboto je bil v Črnomlju prvi razgovor predsednikov občinskih svetov Svobod iz občin, ki se bodo revije udeležile. Pomenek se je sukal iprevsem okoli organizacijskih zadev in tega, kako bo revJja potekala.
»Najprej počistimo pred svojim pragom"
(Nadaljevanje s 1. str.)
stopkov z novo opremo si torej ne morejo veliko obetati. Tako so ugotovili na posvetu.
Kaj storiti? Produktivnost bodo lahko povečali za približno 4 odstotke z boljšo organizacijo dela. Vse ostalo je odvisno od nove mehanizacije, ker je dosedanja že močno dotrajala. Da -bi opravili kategorijo osebnih dohodkov do 25.000 dinarjev, bi morali povečati storilnost vsaj za 20 odstotkov. Vse torej kaže, da bodo podjetja gradbene industrije morala nato, ko bodo izboljšala organizacijo dela, najti investicijska posojila z daljšo odplačilno dobo ali povečati cene ali pa zaprositi za znižanje družbenih dajatev.
Le »dežnik« za najslabše delavce?
Povprečni osebni dohodki v gradbeni industriji so od 25.000 do 30.000 dinarjev. To pomeni, da prejema velik del delavcev manj kot 25.000 si-narjev na mesec. Med njimi je precej takšnih, ki so jih gradbena podjetja izločila kot neuporabne, in pa Ciganov.
Delovno mesto, ki ne nudi 25.000 dinarjev osebnih do-, hodkov, je za družbo malo koristno. Vprašajmo se, kako delavca v gradbeni industriji usposobiti, da bo ustvarjal in zaslužil več? Delo v opekami velja za »uma-
zano«, zato se tu zaposlujejo samo takšni, ki se drugod res ne morejo. Da za povečanje storilnosti ne pridejo v poštev stroji, smo že ugotovili, govoreč o investicijah. Kje je torej rešitev?
Na posvetu so poudarili, da je delavsko samoupravljanje v gradbeni industriji prav zaradi prej opisanega sestava delavcev dokaj nerazvito, pa tudi zelo močna fluktuacija (v opekarni Zalog je lani dosegla 103 odstotke) ne vpliva ugodno, Ce upoštevamo, da sta 42-urni delovni teden in odprava kategorije do 25.000 dinarjev pomembni nalogi samoupravnih organov, je tudi s te plati v gradbeni industriji oboje zelo kritično.
Gradbinci:
TEŽAV NI MALO!
Tudi gradbinci so ugotovili, da njihov ekonomski položaj ni najboljši. Delitev čistega dohodka na osebne dohodke in sklade se giblje v gradbeništvu v razmerju 90 proti 10. Veliko gradbeno podjetje, ki je lani ustvarilo 1 milijardo 600 milijonov dinarjev realizacije, je odvedlo na sklade le 39 milijonov. To je bilo vse, kar je lahko kolektiv namenil za nakup mehanizacije in za potrebe družbenega standarda. Življenjska'doba gradbenih strojev je zelo kratka (vozijo jih z gradbišča na gradbišče, poleg tega pa so izpostavljeni vremenskim razmeram), stroji šb sorazmerno dragi, bivališča gradbenih delavcev, družbena prehrana in vse ostalo, kar je zaradi standarda treba nuditi, pa velja precej sredstev. Omenili so tudi to: v industriji porabijo za osebne dohodke 43 odstotkov ustvarjenega dohodka, v gradbeništvu pa 57 odstotkov ali za eno četrtino več. V industriji se odvija delovni proces v zaprtem prostoru, neodvisno od vremena in je več aH manj stalen, medtem ko se gradbena operativa seli z gradbišča na gradbišče in je še vedno močno odvisna od letnih časov in vremena. Kljub vsem naštetim dejstvom so se gradbinci na posvetu odločno lotili pometanja pred svojim pragom.
Organizacija dela je velika notranja rezerva
Kategorijo osebnih dohodkov do 25.000 dinarjev bodo lahko odpravili brez škode za nadaljnji   obstoj gradbenih
podjetij. Isto velja tudi za uvajanje 42-urnega delovnega tedna. Ugotovili so, da traja delovni čas na nenormiranih in neakordiranih delovnih mestih (teh je precej!) le 5 ali 6 ur na dan, če ocenjujemo delovni učinek. Razen tega je treba upoštevati sezonski značaj gradbeništva, saj delajo delavci le 8 do, 9 mesecev na leto. Pomislek o tem, da bi s skrajšanim dejavnikom spodbujali k šušmrajenju, je odpadel. Poudarili so, da gradbinec, ki bo z dobro organizacijo dela pri podjetju dovolj zaposlen in primerno plačan, ne bo šušmaril.
Velik vpliv na gospodarnost poslovanja ima mehanizacija. Te je v gradbeništvu še vedno premalo in je izkoriščena le 60-odstotno. Tudi v tem je velika notranja rezerva. Gradbinci si torej lahko veliko obetajo od organizacije dela, saj bodo z njo povečali storilnost in boljše Izkoriščali mehanizacijo. Oboje bo prispevalo sredstva za povečanje osebnih dohodkov ter ustvarilo pogoje za odpravo kategorije do 25.000 dinarjev in za uvedbo 42-urnega delovnega tedna.
Za ekonomsko poslovanje so odgovorni strokovnjaki
V mnogih gradbenih podjetjih so strokovnjaki krivi, da delavci na posameznih gradbiščih prejemajo po 16, po 17 ali po 18 tisoč dinarjev na mesec. Zadnje čase se je zelo razpaslo nelojalno tekmovanje, podjetja pa prevzemajo na licitacijah dela pod ceno. Strah, da bo podjetje ostalo brez dela, če nima že v začetku leta sklenjenih pogodb za vse leto, je odveč. Najnižji ponudnik na licitaciji resda zmaga in prevzame delo. Vprašajmo se: ali je gradnja s planirano izgubo za kolektiv koristna? In še to: ali je prav in pošteno, da gradbeni delavci z gradbišča plačujejo izgubo tako, da prejemajo nižje osebne dohodke? Takšni pojavi so več kot zgolj nespametno in negospodarno poslovanje. S takšnimi pogodbami vodstvo in strokovnjaki zanikajo delavsko samoupravljanje, ker izpreminjajo gradbene delavci v poslušno orodje, delavec, čeprav ni kriv, pa plačuje izgubo in njihove napake.
Ta ugotovitev je rodila spoznanje, da so za gospodarnost poslovanja v gradbeništvu odgovorni strokovnjaki! od te-
ga, kako se bodo lotili organizacije dela, je v gradbeništvu skoraj v celoti odvisna uresničitev 42-urnega delovnega tedna in odprava osebnih dohodkov do 25.000 dinarjev na mesec.
Stanovska ljubosumnost in družbeni standard
Skrb delavca naj se kaž« tudi v tem, da ob gradbiščih ne bo več barak in podrtij, v katerih bi stanovali gradbinci. Pohvalili so podjetji Pionir in Begrad, ki sta Že zgradili samske domom Ob gradbiščih bodo odslej postavljali lepo urejene zidane provizorije ali pa sodobne montažne lesenjače.
Precej kritik Je bilo izrečenih na račun nepojmljiv« stanovske ljubosumnosti, ki je očitna na velikih gradb£ ščih. Tam drug ob drugem gradi velike objekte po ve« gradbenih podjetij. Vsako zase ureja naselja, menze, klubske prostore in ostalo za delavce. Mar ne bi bild skupno naselje ob velikenj gradbišču veliko cenejše? Na> ta način bi lahko znatno zmanjšali stroške, saj velja družbeni standard v gradbeništvu veliko denarja. Tak0 prihranjena sredstva bi lafr ko porabili bodisi za poveča/ nje osebnih dohodkov, bodisi za pocenitev gradenj.
Beseda je tekla tudi o por javu univerzalnosti v gradbeništvu: vsa podjetja želijo imeti v svojem sestavu vse. od projektive do stranskih, obratov, češ da bodo Šelf nato »samostojna«... Za takšno »samostojnost« Je po> trebnih veliko ljudi, strošk^ so seveda večji, učinek pa je zelo majhen, kot uči praksa. In še nekaj: univerzalnost t| vrste onemogoča pametno d* litev dela v gradbeništvu, onemogoča uvajanje sodob> nlh postopkov in gradbenih strojev, ki so zelo dragi, hkrati s tem pa onemogoča kooperacijo med gradbenimi podjetji, čeprav bi z njo lah> ko občutno znižali mnogi stroške.
Na ' posvetu so sprejeli sklep, da bodo letos v gradbeništvu in gradbeni indi* striji na letnih konferenca!} sindikalnih podružnic ratf pravljali predvsem o pro> produktivnosti dela v širšem smislu. Predmet razprave naj bo produktivnost tiste vrstA ki bo ustvarila pogoje z| uvedbo 42-urnega delovneg* tedna in za odpravo kategorije osebnih dohodkov dO 25.000 dinarjev na mesec.
Obvestilo kupcem avtomobilov »Zastava«
Obveščamo vse, ki so v letu 1963 nabavili avtomobile »Zastava« 750 in 1300 pri trgovskem podjetju »Zeleznina — Avtodeli« v Novem mestu in na osnovi predplačila čakali na dobavo, da smo izdelali obračun za obresti. V zvezi s tem pozivamo vse upravičence, da do 1. aprila 1964 leta prevzamejo denar za obresti pri blagajni podjetja ali pa sporočijo svoj naslov, da jim denar nakaže-mo po pošti.
V Adlešičih: za poldrugi milijon spominkov domače obrti
Odkar so v Adlešičih in v okoliških naseljih oživili že zamirajočo narodno obrt in spet začeli izdelovati pisanice, prtičke in sevnice ter podstavke iz slame, ki se s pridom prodajajo kot turistični spominki, se je ta dejavnost hitro razrasla. Kmetijska zadruga Črnomelj je prek svoje enote v Adlešičih podpisala z izdelovalci pogodbe za 7 milijonov dinarjev izdelkov. Najbolj iskane so pisanice, tkaničeni prtički »samci« v velikosti 70 krat 70 centimetrov, pa tudi manjši
tkaničeni prtički v velikosti 18 krat 18 in 22 krat 22 centimetrov. V pravkar minuli zimski sezoni, to je od novembra pa do srede februarja, so izdelovalci oddali za poldrugi milijon dinarjev teh izdelkov, če upoštevamo, da so v zimskem obdobju 1962-1963, ko se je ta dejavnost komaj pričela razvijati, prodali le za 650 tisoč dinarjev spominkov, je od lani do letos opaziti precejšen napredek. Vsi izdelovalci so zatrdilo odločeni z začetim delom nadaljevati.
Zmanjšanje Mlade v hribovitih predelih
Občinska skupščina Brežice je lani določila pet skupin za plačevanje občinske doklade od dohodka iz kmetijstva. Namen takšne razporeditve je bil zvišati stopnjo občinske doklade za lastnike zemljišč okoli industrijskih in drugih središč ter zmanjšati davke v odročnih in višinskih predelih.
Na svoji zadnji seji je občinska skupščina odlok o stopnji občinskih doklad od kmetijstva spet spremenila in določila štiri različne davčne okoliše. Tako so ali bodo ukrepale tudi ostale občine v Sloveniji, ki so Imele do sedaj poljubno število davčnih okolišev. Zdaj je razdelitev
enotna in se ne bodo več porajala nepotrebna nesoglasja.
Po novi razporeditvi so nižinski predeli, na katerih je možna strojna obdelava ti kjer so možnosti za družbeno kmetijsko proizvodnjo, uvrščeni v I. okoliš z najvišjimi stopnjami doklade. Pri ostalih skupinah doklade progresivno padajo. Del bivše druge skupine je zdaj v prvi, vsa bivša peta skupina pa je v četrtem okolišu. Na seji skupščine so se v razpravi o spremembi omenjenega odloka oglašali predvsem rav-nlnci, ki imajo večje davčne obveznosti, medtem ko odborniki iz hribovitih predelov, niso imeli pripomb.
Plenum občinskega odbora SZDL v Novem mestu
V ponedeljek, 9. marca, bo občinski odbor SZDL v Novem mestu na razširjenem plenumu razpravljal o nadaljnjem razvoju kmetijstva ter o davčni politiki v občini. Na predhodnem sestanku so politični aktivisti in strokovnjaki s tega področja ugotovili, da je treba to vprašanje obravnavati pred odborom Socialistične zveze; zavzeti bo treba določena stališča, ki jih bodo nato raztolmačili občanom.
»ŽELEZNIMA - AVTODEU« - NOVO MESTO
nudi iz zaloge in pod ugodnimi kreditnimi pogoji gospodarskim organizacijam in ustanovam
vse vrste tovornih in specialnih avtomobilov »Zastava«
Kragujevac
TOVORNI AVTOMOBILI: .
nosilnost		cena din	kredit	udeležba
Zastava 615-B	1,51	2,900.000	3 leta	30%
Zastava 620-B	2t	3,120.000	3 leta	30%
Zastava 620-B kiper —				
dobava v II. polletju				
Zastava 620-B (šasija)	2t	3,074.000	3 leta	30%
SPECIALNI AVTOMOBILI:				
Zastava 620-B za ceste	2t	3,800.000	3 leta	30%
Zastava 620-B za kruh	it	4,500.000	3 leta	30%
Zastava 620-B za meso	2t	4,200.000	3 leta	30%
Zastava AR-51 camp. sanitet		4,150.000	3 leta	30%
Zastava AR-51 camp. furgon		4,100.000	3 leta	30%
Zastava 1300 sanitetni		3,100.000	3 leta	30%
Zastava 750, pomoč in informacije				
z vsemi pripomočki		1,723.500		
Zastava 750 za PTT službo		1,090.000		
Zastava 750 za zdravniško službo		1,190.000	■w- +	30 % ZPD
Za vse osebne-avtomobile »Zastava« pa sprejemamo predplačila in prednaročila za dobavo v tekočem letu.
NOVOMEŠKA SMŠ: NA ZAČETKU POTI
Srednja šola za medicinske •eStre je bila na našem področju zelo potrebna, predvsem zaradi pomanjkanja irednjih medicinskih strokov-
tov, posebno zdaj, ko jno novo bolnišnico, pa s stališča zaposlovanja ce mladine, ki nima kdo-ve kake izbire poklica v domačem kraju.
v prostorih Zavoda za izobraževanje odraslih, na gimnaziji uporabljajo tamkajšnje kabinete, praktični del pouka, ki zajema precej učnega načrta, pa se odvija deloma v učilnicah gostinske šole, deloma v kabinetu, ki ga je odstopila novomeška bolnišnica. Hvaležni so vsem, ki so šoli pomagali pri organizaciji pou-
Lani septembra je bila v Novem mestu odprta srednja medicinska šola. Ob zaključku prvega polletja so se pokazali uspehi, pa tudi nekatere težave, šola v sedanjih pogojih nima bodočnosti. Novogradnja je pred durmi.
Letošnji prvi letnik ima 37 dijakinj. Teoretični pouk je
S&A-HINJE: radi bi zgradili novo šolo
Prebivalci te suhokranjske vasice že imajo šolo, vendar
f\ v nemogočih razmerah, bo tudi v prihodnjih lese vedno dovolj šolarjev četrtega razreda, so obča-ii pripravljeni zgraditi novo olo z lastnimi sredstvi. Pri-iraviH so že precej materiala n zgradila tudi temelje. Z na-rti bd radi uspeli, potrebova-[pa bi samo manjšo dena^io ; Kimoč. -S
Ustanovni sestanek novega društva
Občinski odbor SZDL v Novem mestu bo prihodnji teden sklical ustanovni občni |bor novega društva za pomoč duševno nezadostno razvitim osebam. V društvu bodo prosvetni in socialni delav-&, pa tudi vsi drugi, ki že do-fiej pomagajo nerazvitim O&kom, kakršnih je v občini precej. Občni zbor novega Brusiva bo v sredo ob 11. uri dvorani občinske skupšči-
(estitka iz Osijeka
Za dan žena čestitajo slovenski fantje, ki so pri voja-kfh v Osdjeku: Stanko Nadu, Alojz Marlnčič, Peter Brcar, Mirko Kaplan, Janez Lovšin in Stanko Lunder.
Matični urad Velika Loka
V februarju ni bilo rojstev iiven porodnišnice. — Poročila sta se: Jane* Dirriec, kmetovalec lz Zago-flge pri Čatežu, in Rozalija Rebol, jpajelovalka iz Raven. — Umrli sta: Alojzija Meserko, gospodinja lz Dolenje vasi pri Čatežu. 68; Frančiška Jevnlkar, preuzitkarlca lz Vrhovega pri Sentlovrencu, 76.
ka s prostori, vendar taka raztresenoat učilnic predstavlja le začasno rešitev, ki ne more biti sprejemljiva za daljše obdobje. Kako si vodstvo šole zamišlja rešitev iz sedanjih neurejenih razmer, je povedal ravnatelj tov. Slavko Vute:
— Zanimanje za šolo je vedno večje, saj ne mine dan, da se ne bi zglasilo dekle, ki se že zdaj zanima za jesenski vpis. V sedanjih delovnih pogojih pa šola nima bodočnosti. Rešitve ne vidim drugje kot v gradnji novega šolskega poslopja. Tudi javnost in naši pristojni organi, so to spoznali,   zato ze tečejo
priprave in razgovori o gradnji nove stavbe. Idejni načTt zanjo — stala naj bi poleg vajenske šole — je že narejen. Z njim se strinjam, saj zagotavlja primerne učne prostore in delovne pogoje tako naši šoli kot tudi srednji ekonomski šoli, ki ni dosti na boljšem, kot smo mi. Iz medobčinskega investicijskega sklada so sredstva deloma že zagotovljena. Računamo, da bomo še letos začeli graditi, prihodnjo jesen pa se bomo najbrž že vselili v novo poslopje.
V kletnih prostorih centra za rehabilitacijo smo v prostoru brez oken našli skupino deklet s predavateljico Marjano Ahačičevo. Vesela mladina niti dosti ne misli na to, da je prostor, kjer se uči nege bolnika, neprimeren. Na vprašanje, kako je v šoli, sta. Majda Ferbar in Magda Gorenc odgovorili:
— V šoli smo zelo zadovoljne. Zbrane pa smo iz vseh koncev in krajev. Majda je iz Smlednika pri.Kranju, Magda lz Hrastnika itd. Večinoma imamo pouk dopoldne in
Pozdrav delovnim ženam
Vojaka Lojze Becele in Štefan Srebrnjak čestitata vsem delovnim ženam iz Smolenje vasi, Velikega Slabnika in Potov rha za njihov praznik 8. marec in jim želita še mnogo uspehov pri delu.
Kri, ki rešuje življenja
Pretekli teden so darovali kri na novomeški transfuzijski postaji: Marjan Pureber, elan kolektiva TNZ Novo mesto; Gabrijel Pust, Vera Jarc, Terezija Žagar, Rihard Hesnik, člani kolektiva Novoteks, Novo mesto; Ivan Turk, Mirko Kulovec, Branko Turk, članj kolektiva Industrije motornih vozil, Novo mesto; Stane Pekarek z železniške postaje Novo mesto; -Ana Lušič, gospodinja s Podgrada; Marija Hrovat, delavka iz Konca; Julij Malenšek, posestnik s Podgrada: Ivan Bolite, posestnik lz Vinje vasi: Alojz Plantan, posestnik s Pristave: Angela Regina, gospodinja iz Velikega Cerovca; Frančiška Umek, gospodinja iz Velikega Cerovca; Terezija Simc, gospoclija s Pristave; Francka Lenarčič, gospodinja s Pristave; Marija Kmet, gospodinja iz Mi-hovca: Marija Cimermančič, gospodinja iz Jurne vasi; Ana Kulovic, gospodinja s Podgrada; Terezija Saje, član kolektiva •»Ekonom«. Žabja vas; Alojz Cimerman-čič, posestnik iz Koroške vasi: Marija Humar, gospodinja iz Koroške vasi; Ana Lukšič, gospodinja iz Jurne vasi; Marija Bobnar, gospodinja iz Koroške vasi; Marija Cvelbar, član kolektiva osnovna šola Podgrad; Marija Jankovič, gospodinja iz Vinje vasi: Janez Cimer, mamic, posestnik iz Jurne vasi; Franc Kastelic, posestnik iz Vinje vasi: Marija Kralj, gospodinja s Pristave; Marjan Turk, krojač s Podgrada; Ivan Brudar, delavec iz Vinje vasi; Jože Cimermančič, posestnik iz Vinje va-sd; Jožefa Staniša, delavka iz Vinje vasi; Alojz Turk, Ana Kobe, člana kolektiva Gozdno gospodarstvo. Novo mesto; Frančiška Pavlin, gospodinja lz Vinje vasi; Alojz Kastelic, posestnik iz Vinje vasi; Alojz Turk, krojač s Podgrada; Jože Muhič, delavec iz Jurne vasi; Ana Pavlin, delavka lz Vinje vasi; Anton Kobe, delavec s Pristave; Marija Kobe, član kolektiva Zdravilišče Dolenjske Toplice; Frančiška Tisov, gospodinja s Pristave; Marija Bohte, delavka iz Vinje vasi; Hedvika Povše, gospodinja iz Vinje vasi.
mmmmmmmmmmmmmmmmmimm
popoldne, v soboto pa samo pol dneva. V Novem mestu nam je všeč. Me, ki nismo domačinke, stanujemo skoro vse v internatu, hranimo pa se v dijaški kuhinji.
Ce dekleta vprašaš, kako je s hrano, se začnejo takoj muzati. Vsakdo lahko ugane, da tu nekaj ni v redu. Dolgo je trajalo, preden so povedale, da je včasih v solati črv, jajčka koloradskega hrošča so tudi že našli na krožniku, pa polže in travo .. .
Zvedeli smo še, da se je večina deklet odločila za to šolo iz veselja do poklica medicinske sestre in da jim tudi naporno delo in redke proste urice niso vzele veselja.
Tudi Gorenčeva Magda iz Hrastnika se zdajle uri kar v šolski halji, ko se sklanja nad »bolno« sošolko. Ko bo treba delati zares, se bo včasih še spomnila prvih vaj. ki so jo vpeljale na novomeški srednji medicinski šoli v zanimivosti poklica, katerega si je izbrala
Izključno „ženske" probleme srečamo samo se tam, kjer prevladuje zastarela miselnost med ljudmi
Odbornica občinske skupščine Brežice JOŽICA RECER je po poklicu medicinska sestra in se ukvarja s patronažnim delom. V tej službi je kljub mladosti dobro spoznala socialne in zdravstvene razmere v občini. Izkušnje s svojih obiskov s pridom uporablja tudi kot predsednica občinskega sveta za socialno varstvo. Prepričana ic, da socialne problematike ni mogoče ločiti od zdravstvene, zato meni, da ic sodelovanje patronažne sestre z družbenimi organizacijami in organi občinske skupščine nujno potrebno. Zato jo redno srečujemo pri društvu prijateljev mladine. Rdečem križu in v drugih organizacijah. Sicer pa naj sama pove kaj več o svojem delu med ljudmi:
»Vaši obiski veljajo predvsem ženam. Povejte nam, če v svojih vsakodnevnih stikih z njimi pogosto naletite na izključno ženske probleme?«
»Pojavljajo se samo še tam, kjer je ostala zastarela miselnost in se v medsebojnih odnosih ni še nič spremenilo. Med mladimi zakonci tega ni opaziti. 2ena je enakopravna in deUtev dela ter skupno odločanje ni nič novega. V večini mlajših družin ne poznajo več moških in ženskih opravil.
Pri patronažnem delu naletim često na nizek osebni standard. Običajno je to v družinah, kjer je zaposlen samo mož in opravlja nekvalificirano delo. Tam je naloga patronažne sestre, da pomaga vskladiti potrebe z možnostmi, da torej usmerja ženo k pravilni razporeditvi izdatkov. Ob tem spet ne moremo govoriti o ženskem problemu ampak o standardu družin z majhndmi osebnimi dohodki.«
»S kakšnimi socialnimi problemi se srečujete?«
»Najteže je v družinah, kd jim botruje alkohol. Odstotek alkoholikov sicer ni zaskrbljujoč, žalostno pa je, da so med temi alkoholiki pretežno mladi ljudje med 30. in 40. letom. Mnogi med njimi se nočejo zaposliti in skrbeti za družino. Kadar ne uspemo s prevzgojo, odstopi-
Medicinska sestra Jožica Recer je predsednica občinskega sveta za socialno varstvo v Brežicah
mo zadevo sodišču. Vendar mislim, da sodišče s temi ljudmi preblago ukrepa. Od njih zahteva sicer preživnino, ne pa tudi, naj si poiščejo zaposlitev. Nadalje menim, da bi morala strogo kaznovati starše, ki z otroki malomarno ravnajo in ne skrbijo zanje v okviru svojih možnosti. Zgodil se je primer, da smo sodišču predlagali odvzem otroka zaradi materinega pijančevanja. Sodišče zadeve sploh ni prevzelo. To se primeri večkrat. Ce pa že sodišče postopek začne, se dogaja, da žena iz strahu pred moževim maščevanjem na priča pred sodiščem.«
»Kaj menite o varstveni službi za otroke?« »To vprašanje v občini ni urejeno. Marsikatera žena bi se zaposlila, če bi v času svoje odsotnosti lahko imela otroke v varstveni ustanovi. Ot-roSId vrtec sicer imamo, vendar bi ga bilo treba razširiti in poskrbeti tudi za varstvo šolskih otrok. Prej ali slej bo treba reči besedo o tem, kako zagotoviti varstvo in nego otrok, ki še niso dorasli za vrtec. Gospodinjske, pomočnice si večina žena ne more privoščiti, za osemurno varstvo na domu pa je težko koga dobiti. To varstvo je slabo plačano in vsaka žena se raje zaposli drugod.«
Tovarišicom iz Mirno-peške doline
Vsem tovarišicam iz Mirno-peške doMne, posebno pa enankam in domačim, pošilja iskrene, čestitke za 8. marec vojak Lado Šiško iz Ti-tograda.
PROIZVAJALKE PRED 8. MARCEM:
»Ce bomo krepile sklade, bo šlo laže!«
Tako menijo delavke v obratu II Beti v Črnomlju — Z boljšo organizacijo dela so lani povečali storilnost in izboljšali osebne dohodke, pa tudi izvažati so začeli — Iz razgovora z delavkami veje spoznanje, da je treba krepiti sklade podjetja, ker je samo v tem zagotovilo za modernizacijo proizvodnje in za višjo življenjsko raven.
V obratu II Beti v Črnomlju se je začelo stanje že lani postopoma izboljševati. V obratu je 159 zaposlenih, med njimi kar 98 odst. žena. In prav zato smo jih obiskali v teh dneh, ko se povsod pripravljamo na praznovanje dneva žena.
2e v začetku obiska smo bili postrežem • z razveseljivimi podatki: lani so ustvarili za 220 milijonov dinarjev vrednosti, letos pa kanijo narediti kar za 340 milijonov! V obrat ni bilo lani vloženega prav nič, le stroje so po pravili ln usposobili za boljše delo. Največ zaslug za to, da so se izkopali iz težav, gre pripisati Izboljšani organizaciji dela. To in pa boljša kvaliteta izdelkov sta omogo-Sla, da so lahko začeli svoje
izdelke prodajati na tujih tržiščih. Izvažajo volnene pletenine, ki so v celotni proizvodnji zastopane s 70 odst. Lani so prodali v zamejstvo 40 odst. vseh volnenih pletenin, 'kar so jih naredili, letos pa bodo izvoz povečali in izvozili 70 odst. volnenih pletenin.
Hkrati s povečevanjem storilnosti, ki je lani porasla za približno 25 odst., so se v obratu povečali tudi osebni dohodki. Res je, da za zdaj še niso zavidljivi,, res pa je tudi to, da se večina delavk zaveda, da se bodo dohodki lahko povečali samo, če bo hkrati s tem rastla storilnost. V januarju lani je bil obrat pod mesečnim planom, letos januarja pa so mesečni plan presegli za 17. odst. in tudi
februarski bo, kot vse kaže. presežen. Letos so se osebni dohodki v obratu povečali za povprečno 10 dinarjev na uro ali na mesec za 2500 do 3000 dinarjev. Gibljejo se med 17.000 in 30.000 dinarjev.
Danica Birkelbach:
»Vrtec je, prejemki pa so premajhni«
Danica Birkelbach je mojstrica, veselo se Je nasmejala in je bila takoj pripravljena za razgovor:
— Cesa si želim za dan žena? Da bi bila zdrava in srečna med delavkami v obratu, da bi me delavke dobro poslušale, da bi delale vsaj tako kot jaz in da bi bile zadovoljne z menoj, Jaz pa z
njimi! — je stresla kot iz rokava in nadaljevala:
— Težav ne manjka, saj je večina od nas poročenih; skoro vsaka ima družino ln otroke. Večinoma se na delo vozijo, bodisi z vlakom, bodisi s kolesi. Meni vrtec ni potreben, moj sin je že velik. Želim samo to, da bi podjetje dobro uspevalo, pa bo tudi zame dobro! So pa nekatere, ki imajo otroke takšne za v vrtec, pa jih ne morejo dati, ker nimajo sredstev!   Ce le
Danica  Birkelbach: »Da bi bila zdrava in srečna med delavkami...«
moremo, pomagamo: v obratu dela žena, ki ima tri majhne otroke, pa se vozi z vlakom iz Otovca na delo. Stanuje doma pri materi, ki je zaposlena dopoldne. Da ne bi bili otroci brez varstva, je prosila za stalno popoldansko izmeno. Ustregli smo ji.
Samske sobe bi veliko zalegle
Z gradnjo stanovanj bi odpravili marsikak problem. Prav gotovo se bomo tega še lotile, vendar za zdaj Se ni sredstev. To pomeni, da bomo morale krepiti sklade, povečevati proizvodnjo in storilnost ter podobno. Najbolj potrebne so samske sobe. Te bi morda res lahko uredili z manjšimi sredstvi v nekaterih prostorih Belo-kranjke. O tem se bo treba še pogovoriti. Tam bi lahko stanovale najpotrebnejše delavke, takšne, ki jim vožnja ali pot v tovarno povzročata največ težav.
Kako bo s proslavo 8. marca, v našem obratu še nismo razmišljale. Mislim, da ne bi bilo odveč sklicati delovni posvet žena. Blizu 150 nas je v našem obratu, pa bi se pogovorile o tem, kar nas teži,
izmenjale bi izkušnje, ugotovile, kaj je najbolj pereče in kako se lotiti tega. To bi koristilo tudi zategadelj, ker nekatere nato ne bi več gledale samo sebe. Spoznale bi, da je kolektiv sestavljen iz stotine ljudi, v našem primeru žena, ki imajo vsaka svoje težave, ktfjub temu pa Jo med delovnim časom prva dolžnost vseh: proizvodnja!
Tončka šteirk je zaželela dobre stroje
Tončka Sterk, strojna pletilja, je bila z odgovorom kratka, saj bi jo sicer motili pri delu.
— Za 8. marec imam cel kup želja, naštela pa bom samo največje. Predvsem si želim, da bi se za ta praznik dobro imela. Ker vas zanima, kaj si želim v zvezi s tovarno, bom povedala tudi to: zadovoljne bomo, če bomo imele dovolj dela, če bomo lahko zmagovale svoje naloge in če se bodo osebni dohodki povečali. Stroj, za katerim delam, je dober, ker je" nov. V obratu pa je še precej starih strojev, zato želim, da bi vs» delavke ki imajo stare stroje, dobile nove, saj bodo nato laže delale in več naredile!
12. avgusta je brigada odšla nazaj t Suho krajino. V tem času je bil ves 7. korpus zaposlen v Beli Krajini, kjer je odbijal napad Nemcev, ustašev in Kozakov iz Zagreba proti Metliki. 15. brigada je ostala sama v Suhi krajini, štab brigade je bil na Lazah, en bataljon v Korinju, 4 pa na Hinjah. V tem času so se bataljoni reorganizirali v skladu z novo instrukcijo, ki je prispela iz Vrhovnega štaba. Vsak bataljon je imel dve strelski in eno mitraljesko četo. Tudi orožje po bataljonih je moralo biti enotno. 4. bataljon, ki je bil v tekmovanju razglašen za najboljšega, je dobil orožje tipa »Mauser«, ostala dva pa sta obdržala italijansko orožje. 4. bataljon je bil namreč preimenovan v 3., tretji pa razpušcen, oziroma razdeljen med ostale tri. Tako je vsak bataljon imel tri čete. Strelski četi sta imeli vsaka po tri vode, mitraljeska pa dva. Mitraljeska četa je imela dva voda, vsak je bil oborožen z eno težko strojnico tipa »Breda«, četa je poleg tega imela protitankovsko puško sovjetskega izvora. Približno istočasno so dobili politkomisarji prve range.
22. avgusta je tretji bataljon padel v vasi Ambrus v sovražno zasedo. To se je zgodilo takole: Ponoči je bataljon v vasi Hinje dobil po telefonu šifrirano brzojavko, naj se takoj zglasi v Lazah. Bataljon je krenil na pot v zgodnjih jutranjih urah. Okoli 7. ure zjutraj je bil že v Ambrusu, kjer ga je čakala močna sovražna zaseda, saj je bil sovražnik tisti, ki je bataljon poklical iz linij. Zvečer sta tretja četa in en vod druge krenila minirat železnico Ljubljana-Kočev-je. Tako so padli v zasedo samo 2. četa in dva voda
2. čete. Sovražnik je napadel prvo četo v vasi Kal, toda četa se je brez izgub prebila. 2. četa se je brez izgub prebila na koto proti Lazam in tam postavila zasedo. V zgodnjih popoldanskih urah je bila zaradi nebudnosti stražarja Mevlje iznenađena. Imela je 12 pogrešanih, ki so bili vsi na skritem kraju verjetno pobiti. Med njimi je bil pilot italijanske narodnosti, ki je potoval iz Pulja v Italijo.
25. avgusta je brigada zopet demonstrativno napadla Stično.
27. avgusta je s sodelovanjem 9. brigade prizadejala manjše Izgube sovražniku, ki je vdrl v Zagrade.
4. septembra je brigada prejela povelje za pohod. Po osmih mesecih je zopet prispela v Belo krajino. Odrejena je bila za zaščito zbora aktivistov OF v Črnomlju pred vpadi ustašev čez Kolpo. Obenem naj bi se nekoliko odpočila od neprestanih napadov in pohodov. Bataljoni so se razmestili okoli Črnomlja, le
3. je čez nekaj dni odšel kot rezerva v Jugorje ob cesti Metlika-Novo mesto. 12. septembra pa je brigada krenila nazaj k Žužemberku. Med tem časom je bila izvršena prva personalna evidenca kadra.
RUDI PUŠENJAK-URAGAN:

9
14. septembra je brigada napadla domobransko postojanko v Lešnici ob cesti Novo mesto — šmarješke Toplice. Do tja je prišla mimo Dečje vasi, Nove gore, Jagodnika, Herinje vasi in Bajnofa. Zaradi velike razdalje med Cvibljem, od koder je brigada krenila v napad na Lešnico, se je napad začel šele okoli 2. ure 15. septembra 1944. Ves napad je bil kratek in nepripravljen, zato se je tudi hitro končal brez izgub za brigado, sovražne izgube pa niso znane. Precej je na borce vplivalo tudi to, da jim je bila za hrbtom postojanka na Trški gori. Ves spopad je trajal le pol ure, nato pa se je brigada v redu umaknila in se nastanila pri Sv. Ani pri Mirni peči in na Vrh-trebnjem.
17. septembra je brigada ponoči odšla na demarkacijsko črto pri Višnji gori. Nastanila se je za nekaj ur v vasi Pristava severno od Višnje gore, tik ob žični mreži Toda takoj zjutraj se je premaknila v okolico Primskovega in Metnaja.
23. septembra je brigada prekoračila demarkacijsko črto. štab brigade se je nastanil v vasi Osredek pri Šentjanžu. V noči med 23. in 24. je pobrala vse prašiče s tamošnje nemške državne ekonomije. Ozemlje je namreč bilo leta 1941 izseljeno. 25. septembra je brigada odšla nazaj čez mejo. Medtem je namreč 15. divizija izvršila napad na Poganjek pri Litiji in na železniški most čez Savo. Brigada je 25. septembra zvečer prispela na Trebelno, kjer se je nastanila. Mejo je prekoračila pri Šentrupertu, kjer je prepodila domobransko zasedo.
Naslednji dan zgodaj zjutraj je bil na Trebelnem napaden štab brigade od domobrancev iz Tržišča. Vso noč in že prej ves dan je močno deževalo. Komandir čete, ki bi moral postaviti še ponoči zasedo pri znani dominantni točki pri Trebelnem — »pri kapelici«, je zaspal. Zato so domobranci v jutranji megli nemoteno obkolili vas. Namestnik komandanta brigade Rudi Pušenjak, ki je bil oblečen v domobranski plašč, je odšel kontrolirat zasedo. Naletel jc na domobrance. Vprašal je po komandirju čete. Domobranci so mu pokazali nekega človeka. Ko je Pušenjak ugotovil, °a je med domobranci, je ustrelil komandirja čete v trebuh. Kot se je pozneje izvedelo, je bil to višji narednik Jakoš iz okolice Šentrupcrta.
Pušenjak je pobegnil, med domobranci pa je zavladala trenutna zmeda. Vsa brigada se je skoraj nemoteno umaknila k »piramidi«. Le Moric Kamhc-Bo-jan, Jud po narodnosti, ki je bil rešen iz transporta pri Verdu, je padel. Domobranci so ga ranjenega zaklali. 6
28. septembra so domobranci znova poskušali ponoči napasti brigado na Trebelnem. Že okoli 2. ure zjutraj so poskušali prepričati stražarja, da so terenci. Toda stražar je streljal in brigada je pričakala dne budna na položajih. S svitom so pričeli domobranci napadati, toda brez uspeha. Več zapovrstnih napadov se jim je izjalovilo. Proti poldnevu so domobranci poskušali srečo še iz smeri Mirne. Toda opazi ,a jih jc komora in z nekaj streli iz pušk in minami zavrnila.
PROF. JANKO JARC.
Mdste M v9Smm mestu

Zato je 24. julija okrajni glavar poslal občinskemu odboru v izjavo prošnjo meščanov za odreditev novih občinskih volitev. Na rotovžu se po stari navadi za to seveda niti zmenili niso. že 13. julija je Isti urad zahteval od občine nekatera pojasnila v občinskem gospodarstvu, ki jih je odbor 18. julija tudi poslal, vendar zdaj ni mogoče ugotoviti, česa so se tikala, ker je starejši in ostali arhiv okrajnega glavarstva v veliki meri uničen. Na seji občinskega zastopa dne 20. julija pa je prišlo zaradi nesmotrnega izsekava-nja mestnega gozda v Rasnem do novega incidenta, tako da je neki odbornik zapustil sejo, odstopil in primer javil naravnost deželni vladi. Anonimni dopisnik, ki o tem poroča, izraža prepričanje, da bo deželna vlada sedaj toliko prej pritrdila prošnji meščanov za nove volitve, ker se sicer državljanom ustavne države nikakor ni mogoče braniti pred takim odborom, če jim ne priskočijo na pomoč tisti, ki so poklicani čuvati nad javnimi interesi.
Končno le -Zorkova zmaga
Na rotovžu se seveda za vse skupaj niso nič brigali, tako da je okrajno glavarstvo moralo ponovno zahtevati odgovor, in to v roku treh dni. Pa tudi ta zahteva ni zalegla nič, zakaj občinski odbor je o obeh dopisih z dne 24. jul. in 15. avg. 1864 razpravljal na seji šele 19. septembra in sklenil, da pošlje dobro motivirano poročilo — obenem pa javi svoj odstop!
Tako je Zorko, čeprav ni bil več v Novem mestu, le zmagal nad občinskim odborom, pa čeprav je k temu pomogla, njemu, do zadnje nitke prepričanemu konstitucio-nalistu, manj dobrodošla zaveznica — politična oblast: 13. novembra je okrajno glavarstvo obvestilo občino, da je deželna vlada ugodila želji občanov in odredila nove volitve.
V tem času pa je že zbudil interes Novomešča-nov Bleiweisov predlog na redni seji obrtne in trgovske zbornice v Ljubljani dne 28. oktobra 1864 za zgraditev železnice Ljubljana—Grosuplje—Žužemberk (Novo mesto) — Črnomelj—Karlovac, ki bi tako tekla mimo fužin na Dvoru in v Gradcu, mimo Dolenjskih Toplic in premogovnih ležišč pri Črnomlju.
Da pa bi to novo zanimanje ne potisnilo ob stran za opozicijo toliko važnih občinskih volitev, je anonimni dopisnik, v katerem lahko sumimo Zorka, dne 23. novembra začel z agitacijo in dejal, da je po njegovem mnenju treba izvoliti može, ki so na vse strani neodvisni in iskreno naklonjeni napredku in ki imajo poleg tega resno voljo delati za korist občine, obenem pa upoštevati želje večine prebivalstva. Novi odbor pa ne bo mogel imeti nobenega nuj-nejšega opravila kot popraviti glavni greh od-stopivšega: brezprimerno zanemarjanje petstoletnice Novega mesta. Njegov prvi sklep mora biti: takoj odposlati  deputacijo na
občinske stroške in še bo potem mogoče mnogo, morda vse rešiti, zakaj čas beži in novemu občinskemu odboru že zdaj opominjajoče grmi nasproti stavek: »Hanibal ante portas!« (Hanibal je pred mestnimi vrati! — Znani klic Rimljanov iz bojev s Kartagino, ki so ga pozneje radi uporabljali kot opozorilo na nevarnost).
24. novembra 1864 je bil na občinski deski izvešen razglas o novih občinskih volitvah, ki so bile 19. in 20. januarja 1865. Pri njih so meščani v vseh treh volivnih razredih izmenjali polovico odbornikov. Izpadla sta npr. P. V. Langer in s. svet. R. Zhuber, izvoljeni pa so bili med drugimi lekarnar Dominik Rizzoli, okrajni komisar Josef Wagner, ravnatelj kazine, in odvetnik dr. Josip kozina, ki je bil leta 1848 predsednik novomeškega »Slovenskega društva«. Novoizvoljeni odbor je 26. januarja izbral z večino glasov za župana Toussainta viteza Fichtena-ua, za oba svetovalca pa A. pl. Lehmanna in Josefa Wagnerja. 22. februarja je bila županu sporočena njegova potrditev po deželni vladi in 2. marca so mesto umrlega J. Wagnerja izvolili za drugega svetovalca trgovca Karla Jenk-nerja, ki je bil z županom in prvim svetovalcem zaprisežen 6. marca 1865.
Novo mesto je tako zopet imelo župana, ki mu nihče ni več mogel očitati, da je na svojem mestu proti volji meščanov. Zato mu je novi dopisnik Laibacherice že na dan izvolitve vihtel kadilnico, kot mu je Fr. Zorko ni nikoli:
Mi smo v g. Fichtenauu spoznali moža, polnega izkustev in mu prisojamo potrebno energijo in resno voljo, da bo važni urad, ki ga je že štiri leta upravljal, še nadalje vodil v korist občine. Tudi prav nič ns dvomimo, da bo veliko nailogo, ki mu jo to častno mesto nalaga, rešil v zadovoljstvo vseh in opravičil zaupanje, ki ga imajo meščani vanj.«
Novoizvoljeni občinski odbor se je sestal k prvi seji šele 5. aprila in vse to prvo četrtletje jubilejnega leta se po poročilu »Triglava«, za obrambo slovenskih interesov novo ustanovljenega, a nemški pisanega lista, za jubilejno vprašanje nihče ni brigal. Pred letom sestavljeni odsek za izvedbo svečanosti ni storil ničesar In davno izbrana deputacija tudi ni odšla na
Dunaj, ker je dobila nasvet, naj počaka. Zato so čakali in pustili, da so tekli dnevi mimo njih. In 24. januarja je isti dopisnik zapisal na račun jubileja novomeško šalo, da bi kazalo v počaščenje petstoletnice zbrati nekaj denarja in ga izročiti tistemu, ki bi po ulicah razbijal led, da bi ne bilo treba po njem telovaditi in plesati sicer na ples hitečim meščanom, ki ravno zalradi tega ledu že kar nobenega plesnega ne telovadnega učitelja ne pogrešajo.
V času, ko so volitve in predpustne zabave odvračale misli meščanstva od petstoletnice, je Novomeščan sodni avskultant Vojteh Kraus, čigar oče je bil učitelj na dekliški šoli in kapiteljski orga-nist, z vso marljivostjo brskal po kapiteljskem in mestnem arhivu ter zbiral dokumente iz novomeške preteklosti. To je delal gotovo po naročilu ljubljanskega Zgodovinskega društva, ki je nameravalo za novomeško prestolnico izdati posebno spomenico, kot jo je Peter Hicinger že leta 1863 nasvetoval v »Novicah«. Ljubljansko zgodovinsko društvo je namreč 2. februarja 1865 poslalo novomeški občini pismo z vprašanjem, ali bi hotela kriti stroške za izdajo spominske knjige, ki naj bi izšla vsekakor v začetku aprila, t. j. ob pravem datumu petstoletnice. Na novomeškem rotovžu v tam času še z občinskimi volivami in njim sledečimi formalnostmi niso bili pri kraju, pa tudi po zaprisegi žiipana 6. marca niso hiteli s sklicanjem seje, ki bi' naj razpravljala o tem predlogu. Ko pa se je občinski odbor 5. aprila vendar sestal, njegov sklep Zgodovinskega društva ni mogel več zanimati.
»Prispevki k petstoletnici ustanovitve Novega mesta (Rudolfovega) na Dolenjskemu
Občinski odbor je na tej seji sicer sklenil, da prevzame garancijo, da bo za izdajo spominske knjige potrebna vsota zbrana — mislil je torej na zbirko med meščani — Zgodovinsko društvo pa je medtem .že objavilo vse po Th. Elzeju, A. Di-rnitzu, Vojtehu Krausu in H. Gosti zbrane dokumente iz preteklosti Novega mesta v aprilski številki »Mittheilun-gen des Historischen Vereins fiir Krain« pod naslovom: »Prispevki k petstoletnici ustanovitve Novega mesta (Rudolfovega)    na Dolenj-
skem.« Obenem pa je prirej (lilo še poseben ponatisk teg. prispevkov In poslalo eu Izvod 6.. aprila novomeški 69 čini za vezilo.
Dan pred, tem je^novomer ški občinski odbor po dveletni debata in tolikih zamerah obravnaval, ali naj petstoletnico mesta sploh praznujejo ali ne. Seveda je sklenil, da je v principu za proslavo, osvpjil si je tudi zamisel Id. terije in z njo zvezanih načrtov ter pooblastil Karla Jenk-nerja in Dominika Rizzolija, da sestavita prošnjo na cesarja in jo z ostalimi predlogi v osmih dneh predložila odboru. Po novomeški navadi, seveda, je bila prihodnja seja odbora sklicana šele čez štirinajst dni — 20. aprila 1865.
Na seji je bik> odobreno besedilo prošnje z doistavv kom, da se je treba v njej sklicevati tudi na epizodo ia leta 1809, ko so se okoličani uprli Francozom in Je prišlo v mestu do spopada med kmeti in francosko posadko. Poleg tega pa naj bi dodam še posebno prošnjo za spregled 10-odst. takse pri loteriji. Na isti seji je predlagal; Rizzoli, naj se za Izvedbo proslave osnuje poseben fond, za prispevke vanj pa naprosita Krajnska hranilnica'in deželni odbor, nakar je bila sestava teh prošervj poverjena odvetniku dr. Josipu Rozini. V podkrepitev dejstva, da je občinski odbor sam vzel vso jubilejno zadevo v roke, je bilo sklenjeno, da se osmine poseban slavnostni odsek samo iz članov občinskega odbora, v katerem so bili poleg župana še Albert pd. Leh-mann, Kari Jenkner, dr. Josip Rozina in Dominik Rizzo. li. Razpravljali pa so tudi o poslani spomenici kranjskega Zgodovinskega društva in sklenili odgovoriti, da poslane knjižice ni mogoče imeti nx pravo spomenico, ki jo Je trej-ba šele napisati in ki naj hi obsegala kratko zgodovino Novega mesta in program svečanosti, o čemer naj so društvo sporazume s slavnostnim odsekom.
Talk odgovor je v Ljubljani izzval razumljivo nevoljo, irj ko je predsednik društva Her£ rik Costa na seji Zgodovin,-skega društva 18. maja 1865 o vsem obširno poročal, j« ugotovil, da po vsem tem, k<| društvo na svoja dopisa % dne 2. februarja in 6. aprilj istega leta ni dobilo nikakega odgovora, ne more druSfcvo i vso zadevo imeti nobenega opravka več. Saj je s tem, da je na lastne stroške izdalo ponatis novomeško petstolelj. nico zadevajočlh člankov la društvenega glasila, Bvojo dolžnost že izpolnilo.
Novomeška meščanska garda leta 1865. V drugi vrsti na sredi sedi novomeški župan Toussaint Jelovšek pl. Fichtenau
PREDSEDNICA KONFERENCE ZA DRUŽBENO AKTIVNOST 2ENA V KOČEVJU:
Položaj zaposlene žene še ni urejen

Čez nekaj dni bomo spet praznovali dan žena — 8. marec, spet se bomo spomnili naših tovarišic. Vseh, tistih v proizvodnji za težkimi stroji in tistih za pisalnimi stroji v upravnih službah, učiteljic in zdravnic, kmečkih delavk in tistih z navadno ozna-ko_^gospodinja«. Bolj ali manj iskreno jim bomo voščili njihov dan, morda poklonili šopek rož, se poveselili z njimi, in to bo morda vse. Toda ali se bomo vprašali, kakšne težave imajo, kako usklajujejo službo in še težko delo doma, kakšne so olajšave v njihovi skrbi za dom in družino? Morda se bomo vprašali tudi to, toda samo tedaj, enkrat na leto...
O delu konference za družbeno aktivnost žena v Kočevju in o težavah zaposlenih žena naj spregovori predsednica Konference Rezka Ožura:
dar jo le redko uporabljajo ženske z nižjimi osebnimi dohodki, se pravi take, ki bi bile tega najbolj potrebne. Nizki osebni dohodki in morda večje število otrok jim to enostavno onemogočajo. Tako se dogaja, da prav ženske, ki bi bile najbolj potrebne razbremenitve, ki težko delajo že v proizvodnji, morajo opravljati vsa gospodinjska dela še doma.
Neurejena je pa še vedno družbena prehrana. Ženske smo trdno sklenile, da ne odnehamo prej,  dokler ne
— Kakšne so naloge Konference bi kakšno je njeno delo v Kočevju?
— Konferenca za družbeno aktivnost žena je tribuna Socialistične zveze, njena glavna naloga pa je, opozarjati na probleme žena, zaposlovanja ipd. In seveda tudi skrb, da je teh problemov kar najmanj.
V Kočevju imajo vsi mero-dajni forumi veliko razumevanja za naša prizadevanja (n. pr. zaposlitev žensk v kemični Melamin), trudimo pa se, da bi gospodarske organi, eacije odprle še več delovnih mest za žene, ki niso sitro-fcovno usposobljene. Zaposlovanje žensk je dobro obdelano tudi v sedemletnem občinskem planu.
Drugo vprašanje Je usposabljanje mladih delavk. Veliko Jih je brez zadostne, celo brez osnovnošolske izobrazbe. V tem so precej krivi tudi starši, ki skrbe le za izobrazbo fantov. Le-ti se lahko tudi v proizvodnji izobražujejo naprej (šole pri DU, strokovne šole), medtem ko žene težje (poroka).
— Kako je organizirana pomoč družini? Je dovolj varstvenih ustanov in drugih servisov?
— Vrtcev imamo več kot marsikje drugje in bi lahko sprejeli še več otrok. Menim pa, da je sedaj na starših prevelik del stroškov za varstvo otrok.
Imamo tudi pralnico, ven-
Od 15. do 25. marca: RAZPRAVA 0 OBČINSKEM SATUTU
Prvi osnutek statuta občine Kočevje je izšel aprila lani, novega pa bodo občani prejeli te dni. Sedanji osnutek je veliko konkretnejši kot prvi in podrobneje obravnava razvoj gospodarstva, družbene službe in delo svetov občinske skupščine. Osnutek bodo natisnili v 3.000 izvodih, javna razprava pa bo predvidoma od 15. do 25. marca. Volivci v gospodarskih organizacijah bodo v razpravah o osnutku statuta govorili predvsem o odnosu med občino in gospodarskimi organizacijami, organizirane pa bodo tudi posebne razprave s posameznih področij (kultura, šolstvo, zdravstvo itd.).
Občinska skupščina bo sprejela statut okrog 3. aprila.
Rezka Ožura je predsednica Konference za družbeno  aktivnost  žena v Kočevju
bodo zgradili večjega obrata družbene prehrane. Zavzemamo se tudi, da bi pričeli za zdravstvenim domom graditi novo šolo. Nekateri sicer menijo, da bi bilo za razvoj turizma prej potrebno kopališče, vendar mislim, da Je v sedanjem potožaju šola veliko bolj potrebna kot kopališče. Sele z novo šolo se bo lahko pričela dejanska reforma šolstva. O dodatnem pouku sedaj n. pr. sploh ne moremo misliti, ker so šolski prostori zasedeni od zjutraj do šestih zvečer.
— Morda še o vlogi žensk v samoupravnih organih?
— Nujno bi bilo, da dobe ženske primerno mesto tudi v organih upravljanja, čeprav bi bilo to le še večje breme pri njihovem delu. Lahko rečem, da se je v zad-
njih letih pri nas v tem marsikaj spremenilo. V Tekstl-lami n. pr., kjer je zaposlenih veliko žena, ni bilo pred nekaj leti nobene v samoupravnih organih, da žensk niti ženske niso hotele voliti. Danes pa je popolnoma drugače: če so v organih upravljanja tudi ženske, imajo veliko manj težav pri reševanju svojih problemov.
— In kaj pripravljate za letošnji osmi marec?
— Predvsem: praznovanje se ne sme izroditi, kot se Je že večkrat pripetilo. S pojedino in plesom nismo* napravili še nič, ker tedaj pravzaprav sploh ne moremo ugotoviti, kdo praznuje: moški ali ženske. Prav bi pa bilo, da se ob tem pomembnem dnevu malo globlje zamislimo nad tem, kaj smo storili za zaposlene žene, kaj je napravljenega in predvsem, kaj bi lahko še storili za pomoč družini. To bo veliko več kot tistih nekaj litrov popitega vina...
Naše žene so si- priborile enakopravnost v najtežjih dneh in najhujših 'razmerah, šle so skozi ognjeni krst — z ramo ob rami z možmi. Tega ne smemo nikdar pozabiti! 8. marec je primeren dan za to, šopek rož in topla beseda pa sta morda veliko več vredna kot še tako bučno praznovanje. Omogočimo ženam, da bedo v čim večji meri lahko uporabljale različne servise v pomoč družini, tudi tiste, ki jih doslej niso! (fg)
Delovni kolektiv DINOS v Kočevju
MILIJONI V ODPADKIH
Vidimo denar, pa ga ne poberemo. Premajhen je, ni vreden truda. Pustimo ga ležati na tleh, v smeteh, in se prizanesljivo nasmehnemo, češ kdo se bo pa pobrigal zate!
Vidimo tisoče, milijone ddn. Na vsakem koraku. Prav tako na tleh. Ne poberemo jih, ne vsi. To sicer ni pravi denar, za katerim bi se vsi zagnali in se porivali okrog njega. Denar v obliki starega železa, cunj, papirja, steklenine. Hodimo mimo njega, pa mu morda niti ne vemo prave cene. Tudi tega ne vemo, kako naša industrija potrebuje take surovine, da staro železo in celo papir in cunje uvažamo — za težke devize. Bogati smo, ne da bi vedeli. Begati zato, ker imamo odpadnih surovin veliko in ker jih plačujemo z devizami.
Ekonomska enota DINOSA v Kočevju zavzema področje vse Dolenjske. 15-članski kolektiv ima na leto okrog 80 milijonov din bruto prometa — s starim železom, cunjami, papirjem itd. Velike težave imajo predvsem s cenami, ki so uradno določene že od 1961. leta. Prav zdaj se trudijo te ustaljene cene uravnati z drugimi z razširitvijo odkupne mreže. Veliko bi jim lahko pomagala mladina v šolah; otroci bi zbirali odpadni material za potrebe naše industrije, pri tem bi pa še dobro zaslužili.
S 1. aprilom bo kolektiv kočevskega Dinosa prešel na 42-urni delovni teden. Skrajšani delovni čas si bodo seveda morali prigospodariti z intenzivnejšim delom in še boljšimi finančnimi rezultati.
Odslej po 15.000 din za novorojenčka
Kategorizacija šol v kočevski občini
Občinska skupščina Kočevje Je na zadnji seji prejšnji teden sprejela tudi odlok o kategorizaciji šol, po katerih bo mogoče enakopravno raz-
KOČEVSKE NOVICE
deljevati sredstva za njihovo dejavnost. Najvišjo kategorijo dobijo šole, ki poslujejo v najbolj težavnih pogojih. Tako pridejo v 1. kategorijo Laze ob Kolpi, Osilnica, Pod-
Likvidacija gostišč
39. februarja sta prenehali poslovati gostišči Rudar v fialkl vasi in pri Kolodvoru v Start cerkvi. V gostiščih nI bilo pogojev za dobro delavsko samoupravljanje, ker zaposluje ta obe skupaj le 7 ljudi. V gostišču Rudar je prišlo v preteklih letih do primanjkljaja raznega materiala ln embalaže v visim 600 tisoč din, večkrat pa Je bilo že zaprto zaradi higienskih pomanjkljivosti.
Gostinsko podjetje hotel Pugled Je tudi Izločilo gostilno v Livoldu, ki naj bi prešla v zasebne roke. Na razpis sta se javila dva ponudnika. Dali naj bi jo tistemu, ki bi nudil boljše pogoje (ureditev po zahtevah sanitarne inspekcije) in ki bi imel boljšo strokovno izobrazbo.
preska. Trava, Polom in Posebna osnovna šola v Kočevju, v 2. kategorijo pa šole Stari Log, Knežja Lipa, Vi-molj, Koprivnik, Struge, Predgrad, Vas, Fara ln Banja loka. V 3. kategoriji so Kočevska Reka, Onek, Mozelj ln Željne, v 4. osemletki J. Seska, M. Bračiča, gimnazija v Kočevju ter podružnični osnovni šoli Stara cerkev ln Livold, v 5. kategoriji pa Glasbena šola v Kočevju in varstveno-vzgojne ustanove.
Na višino sredstev, dodeljenih posameznim šolam, vplivajo kategorija šole, število prostorov v šoli in odobrena namenska sredstva sa večja popravila, adaptacije in nove gradnje ter nabavo večje opreme. Sredstva, obračunana na podlagi pedagoških ur, se povečajo šolam 1. kategorij« za 15 odst., šolam 2. kategorije za 10 odst. in šolam 3 kategorije za 5 odst.
Upravitelj osemletne šole v Fari France Volf je poudaril, da bi morala priti njihova šola v 1. kategorijo, ker ima ss to vse pogoje (težavnost pouka, veliko učencev se vozi v šolo z avtobusom, učitelji poučujejo v dveh stavbah v Vasi in Pari itd.) Predlog J« treba temeljito proučiti, ker bi sicer morala priti v 1. kategorijo še kakšna šola, ki deluje v prav tako težkih pogojih.
Odbornik France Les is Ko-privnika Je opozoril tudi na težaven položaj koprlvniske sole, kjer zdaj, ko Je učitelji-
ca na dopustu, poučuje učitelj blizu 50 otrok vseh osmih razredov sam. Razumljivo je, da v takih pogojih trpi učni uspeh. VaSčani že nekaj let opozarjajo na to in se upravičeno boje, da bo njihovim otrokom, če se stanje ne uredi, nadaljnje šolanje onemogočeno.
V soboto je skupščina skupnosti socialnega zavarovanja Kočevje-Ribnica potrdila zaključni račun za minulo leto. Zaključni račun izkazuje nekaj nad 13 milijonov din deficita, ki ga bodo nadomestili iz rezervnega sklada. Do primanjltfjaja je prišlo zlasti zaradi velikih izdatkov za bolnično in ambulantno zdravljenje in potne stroške. Ti izdatki so v obeh občinah večji kot drugod zaradi slabega zdravstvenega stanja zavarovancev, oddaljenosti in neurejene zdravstvene službe, predvsem v Kočevju.
Na skupščini, ki se je je udeležilo veliko članov, je bila razprava zelo živahna. Govorili so tudi o sklepanju pogodb z zdravstvenimi zavodi. Skupščina Je priporočila, naj bi bile pogodbe sklenjene čim prej, ne tako kot lani, in naj bi jih sklepali v Kočevju
in Ribnici, da ne bi zdravniki izgubljali preveč časa. Obravnavali so tudi potrebo po organiziranju laične kontrole bolnikov, ker nekateri zavarovanci bolniški stalež še vedno izkoriščajo za delo na domu. Podružnici v Kočevju in Ribnici bosta namestili po enega kontrolorja, za katerega bodo prispevale sredstva v glavnem delovne organizacije. Potrebno je kontrolirati predvsem tiste bolnike, ki so v bolniškem staležu do 30 dni in gredo Izplačila v breme delovnih organizacij.
V soboto so tudi sprejeli sklep, da se povdšajo izplačila za novorojenčke od 10 na 15 tisoč din, povečale pa se bodo tudi dnevnice za potova-
Malični urad Kostel
Rojstev ln porok v februarju nI bilo. — Umrl je: Ivan Novak, kmet iz Potoka, 90.
nja na specialistične preglede (za osem ur). Višje dnevnice in izplačila za novorojenčke veljajo od 1. marca dalje.
Predgrajski gasilci bodo uredili svoj dom
Pred leti je ObLO Kočevje podaril gasilskemu društvu v Predgrađu občinsko hišo, kd naj bi služila za potrebe gasilstva v tem kraju. Brizgal-na in gasilska oprema sta še v stari orodjarni. Pred kratkim so se pomenili, da bodo letos gasilski dom dokončno uredili. V njem bo primerna orodjarna, večja dvorana za sestanke in prireditve ter drugi prostori. Dela bodo gasilci opravili z lastnimi sredstvi, nekaj sredstev pa bo prav gotovo prispevala občinska gasilska zveza. J. S.
OBČINSKA SKUPŠČINA V KOČEVJU JE RAZPRAVLJALA O ZASEBNEM KMETIJSTVU
Kooperacija ni papirnata pogodba, ampak zaupanje
Prejšnji petek sta oba zbora občinske skupščine Kočevje pod vodstvom podpredsednika inž. Zdravka Saubaha razpravljala o problematiki zasebnega kmetijstva v občini. Analiza, ki jo je napravil svet za kmetijstvo in gozdarstvo, je dala zaskrbljujoče rezultate, tako da bo treba zasebnemu kmetijstvu posvetiti vso skrb.
Struktura kmetijskih površin v občini daje dobro osnovo za živinorejsko proizvodnjo. V občini je skupnih površin 75.526 ha, od teh je gozdov 49.042 ha, od kmetijskih površin pa je kar 92 odst. travišč. Pretežni del travnatih zemljišč je na plitvih kraških tleh, na katerih je proizvodnja močno odvisna od vremenskih prilik, zaradi odročno-stl in strukture tal pa je marsikje mehanizirana obdelava predraga ali nemogoča. Izkoriščanje teh zemljišč s pašo Je zaradi kratke vegetacijske dobe tudi težko. Druga značilnost pa je visok odstotek zemljišč v družbeni lasti (77 odst.).
V primerjavi z razvojem celotnega gospodarstva zasebni sektor kmetijstva prav počasi napreduje. Medtem ko je celotni narodni dohodek v občini porasel v letih 1959—62 na 50,2 odst., se je v zasebnem kmetijstvu dvignil le za 6,1 odst. Naravna struktura površin zasebnega kmetijstva, velika razdrobljenost posestev, socialna In starostna struktura kmečkega prebivalstva, oddaljenost posameznih področij od industrijskih centrov spravljajo zasebno kmetijstvo v vedno težji položaj.
Struktura narodnega dohodka zasebnega kmetijstva kaže, da predstavlja kmetijstvo osnovni vir dohodkov, saj predstavlja 82,6 odst. celotnega bruto proizvoda zasebnega kmetijstva, gozdovi 14,5 odst., domača obrt in ostale dejavnosti pa 2,9 odst. bruto proizvoda. Ustvarjeni narodni dohodek v družbenem sektorju (vse panoge gospodarstva) znaša tri milijarde 998 milijonov, aktivnih delavcev Je 4.486,
ND na enega zaposlenega pa 891 tisoč din; medtem ko je ustvarjeni ND v zasebnem kmetijskem sektorju 387.581.000, aktivnih delavcev je 2.146, ND na enega aktivnega kmečkega prebivalca pa znaša 176.000 dinarjev. Vse to Je močno vplivalo na zmanjševanje kmečkega prebivalstva v zadnjih 10 letih.
Leta 1961 je bilo v občini skupno 4636 kmečkih prebivalcev (27,3 odst. vseh prebivalcev), čistih kmetovalcev,, to Je takih, ki so se preživljali izključno s kmetijstvom, pa Je bilo le 13 odst. (2.241), medtem ko so se ostali preživljali tudi z drugimi dohodki.
Na zaposlovanje izven kmetije močno vplivajo velikost kmetije in možnosti dodatne zaposlitve v bil' žinI. Ce pogledamo starostno sestavo, vidimo, da je najmanj ljudi, starih do 15 let, na področju Banje loke (24 odst.) in da je tu največ ljudi, starih nad 60 let (20,4 odst. oz. 17,7 odst.) Odstotek starih ljudi v zasebnem kmetijstvu je največji

KAKO BODO PRAZNOVALI DAN ŽENA V KOČEVSKI IN RIBNIŠKI OBClNI
Praznik z izrazitim delovnim značajem
V nekaterih delovnih organizacijah v Kočevju in Ribnici smo povprašali, kako bodo letos praznovali dan žena — 8. marec. Po telefonskih informacijah bo letošnje praznovanje ponekod drugačno kot doslej; praznika ne bodo odpravili le z nekaj Utrl vina in klobaso, ampak bodo skoraj povsod praznovanje združili z razgovori o aktualnih proizvodnih problemih.
»Nobenega popivanja, nič veselice!« — tako so nam povedali v podjetju INKOP % Kočevju. Tu bo dobilo praznovanje izrazito delovni značaj. V podjetju dela nad tretjino žensk (65), zato bodo njihovo delo m njihov praznik počastili s skromno proslavo. Po krajšem govoru o pomenu praznika bodo obdarili eno Izmed najzaslužnejših tovarišic. V Inkopu namreč vsako leto obdarijo eno izmed delavk, H je najstarejša ali najdalj v kolektivu, naj-prizadevnejša ali najmlajša — skratka, eno izmed njih, kd jo izberejo za ta »naj...«. Katera od teh »naj...« bo izbrana letos, v ponedeljek še niso vedeli (ali pa nam niso hoteli izdati njenega imena, da bo v kolektivu več prese-
Bazveselite znance
in prijatelje z DOLENJSKIM LISTOM!
nečenja). — Mimogrede so nam še povedali, da ne morejo verjeti, kako se lahko v naši družbi dogajajo take stvari, kot se je to zgodilo v novomeškem Knjigotisku.
Miro Kugler: DEKLICA (1964)
Poniževanje zaposlenih delavk je kolektiv močno pretreslo.
V TEKSTILAN1 bodo praznovali v soboto; druga in tretja izmena sta že nadoknadili popoldanske ure, ko se bo ves kolektiv zbiral, da praznuje. V kulturnem delu programa bodo mladinke in ostale žene pripravile več recitacij, skeč in več pevskih točk, nastopili pa bodo verjetno tudi učenci glasbene šole. Ob dnevu žena bo kolektiv obdaril starejše delavke. Razen kulturnega programa in pogostitve pripravljajo tudi
pogovore o proizvodnji, o prehodu na skrajšan delovni čas, o življenjskem standardu in zvišanju osebnih prejemkov.
V trgovskem podjetju »Jel-ka« v Ribnici je tudi precej žensk. Kakor vsako leto jih bodo kolegi pogostili in obdarili, razen tega pa se bodo skupno poveselili in se pogovorili o svojem delu.
V Zavodu za zaposlovanje invalidov v Kočevju, kjer so zaposlene skoraj same ženske, nam še niso znali povedati, kako bodo praznovali dan žena, ker direktorja m bilo, drugi pa za pripravo niso vedeli.
Upravni odbor kombinata INLES v Ribnici je odobril nekaj denarja za vse obrate v obeh občinah, tako da pride na vsako žensko po 300 din (zaposlenih je 520 žena). 8. marec bodo praznovali po posameznih - obratih oziroma ekonomskih enotah. Na kočevskem obratu so povedali, da bodo za 240 žensk težko dobili primeren prostor; verjetno bodo kar v tovarni, kjer bodo pogostili tovarišice in se pogovorili o proizvodnji in drugih problemih.
Kmetijska zadruga Ribnica je za praznovanje dneva žena namenila 60.000 din, ki jih bodo skupaj s prispevkom obč. odbora SZDL* razdelili po posameznih krajih, žene po vaseh se vsako leto ob svojem dnevu zbirajo in se malo povesele. Tako bo tudd letos.
Gojenci Doma Dušana Re-
milia v Kočevju obiščejo dvakrat letno mater narodnega heroja Dušana Remiha na Rudniku: ob novem letu in za dan žena. Obiskali jo bodo tudi letos. Vedno jo skromno obdare, ona pa jim pripove-1 duje o svojem sinu, narodnem heroju, po katerem je dobil njihov dom tudd ime.
j To Je le iz nekaterih kolektivov. Prav gotovo bodo povsod, kjer so zaposlene žene, počastili ta dan svoje tovarišice na tak ali drugačen način, če drugače ne, vsaj s stiskom roke, šopkom rož ali prijazno besedo. Tudi to bo nekaj, dokaz pozornosti in tovarištva.
Zima se polagoma odmika, dnevi postajajo daljši, vendar se v kulturnem domu v Grčaricah kljub temu ob večerih radi zbirajo obiskovalci. Dom je odprt trikrat na teden. V domu je tudi televizor, katerega oddaje si ogledajo predvsem mladi.
Z rednim predvajanjem filmov je začela spet tudi Delavska univerza Ribnica, kar so ljudje zelo pozdravili.
Kaj so se pomenili borci v Grčaricah
Prejšnjo nedeljo (23. februarja) je imela krajevna organizacija Zveze borcev NOV Grčarice redni letni občni zbor: Zbora so se udeležili člani in članice v precejšnjem številu. Prisostvovali so tudi predsednik obč. odbora ZB NOV Ribnica tov. Male-žič, predsednik obč. odbora internirancev tov. Ložar in predsednik ZROP tov. Zobec.
Iz poročil predsednika organizacije tov. šege in tajnika tov. Ivana Grivca je bilo razvidno, da je bilo delo v preteklem letu še kar plodno, saj je bila izvedena proslava ob odkritju spominske plošče ter skupaj z organizacijo ZROP izvedena ponazoritev napada na plavo-gardistično postojanko v Grčaricah.
V organizacijo Je bilo vključenih 59 članov: 26 žensk in
■ Tovarna Nikola Tesla lz Zagreba Je v zadnjih treh mesecih dobavila PTT službam 29 telefonskih central s 5960 številkami.
■ V beograjski tržnici pripra. vljajo tehnološki postopek za Izdelovanje ve* vrst sadnih krem.
• Preteklo leto so dohodki kmetov bili večji, posebno pa v Vojvodini, in sicer v tistih kmečkih gospodarstvih, Iti imajo več kot 8 ha zemlje.
33 moških; od teh pa sta prejšnje leto dva umrla.
Organizacija je poskrbela za pokopališče in okoliška spominska obeležja.
Po poročilih je tov. Male-žič dal nekaj smernic za bodoče delo ter pohvalil dosedanje. Med drugim je povedal, da se je pri občini Ribnica osnoval sklad za borce. Iz tega sklada naj bi se dajala pomoč za šolanje otrokom
tistih borcev, ki so socialno šibkejši.
Odbor se je povečal od sedanjih 7 na 9 članov. Sklenje/ no je bilo, da se v prihod* njem letu pošlje za delegata na občinsko konferenco neK-do iz odbora, zato ga niso volili posebej. Prav tako btjj do poverili nekomu, da bo V bodoče vodil sekcijo interni rancev v Grčaricah.
NORBERT CERNH
Povečati je treba skrb za vojne invalide
V nedeljo je bila v Ribnici občinska konferenca Zveze vojaških vojnih invalidov. Osrednja vprašanja na konferenci so bila invalidski dodatki, novi pokojninski zakon in zdravstveni problemi vojnih invalidov.
Sklenili so temeljito proučiti teze novega pokojninskega zakona. Na posebnem posvetu članov vseh bojevniških organizacij bo o novem pokojninskem sistemu govoril član okrajnega odbora ZZB. Temeljito bodo proučili tudi osnutek občinskega statuta, posebno poglavje, ki govorio socialnem varstvu in problemih bivših borcev.
Organizacija zadnja leta nI dobivala finančnih podpor zA uspešnejše delo, letos pa jj to urejeno (v občinskem prpi računu in v skladu za bore« je zagotovljenih okrog štiri milijone din).
Na konferenci so precej razpravljali tudi o odstranj* vanju problemov vojnih invalidov in članov drugih bojevniških organizacij. Menili so, da bi marali proučiti do? sedanje invalidske dodatke in jih času primerno dvigniti, Ko so razpravljali o zaposlo* vanju invalidov, so menilh da bi morala občinska komi sija, ki za to skrbi, pokazan večjo prizadevnost.
Seminar pred javno razpravo o statutih
Idila starih mlinov in žag v Ribniški dolini že izumira. Tudi ta na sliki je že doslužil in ie ostal le še kot nekak spomenik
Kot uvod v Javno razpravo o osnutku ribniškega statuta je bil v petek seminar za odbornike, člane plenuma SZDL In predsednike krajevnih organizacij SZDL. Seminar, ki ga bodo ponovili še v Sodra-žici in Loškem potoku, so vodili Lojze Petek, sekretar Ob
v oddaljenih krajih, medtem ko je v Kočevju in neposredni okolici najnižji (ljudi nad 60 let je v Kočevju 6,2 odstotka, v Kočevski Reki pa 6,7 odstotka). Stanje je najbolj kritično na področju Banje loke in Fare, kjer je zemlja izredno razdrobljena, po drugi strani pa ni možnosti za dodatno zaposlitev. Mlajši ljudje se stalno odseljujejo. Ljudje, ki so se odselili, ali pa taki, ki zemlje zaradi starosti ne morejo več obdelovati, zemljo tu največ ponujajo v prodajo ali zakup.
Kako reševati to kočljivo vprašanje? Predvsem je treba kmetovalcem omogočiti boljše življenjske pogoje, da bodo še ostali v hribovitih predelih. Temu primerna bi morala biti tudi davčna politika. Občinske doklade in takse morajo biti v hribovitih predelih nižje kot v nižinskih.
Pri reševanju nadalnje usode zasebnega kmetijstva bo odigral pomembno vlogo družbeni sektor, in to z vključevanjem zasebnih površin v lastno proizvodnjo in načrtno kooperacijo. Do lanske jeseni je to opravljala KZ, vendar le s skromni
mi uspehi, v glavnem z odkupom kmetijskih pridelkov. KGP, s katerim se je zadruga pred petimi meseci združila, naj čim prej izdela konkretne oblike sodelovanja s kmeti in jih posreduje kmetovalcem.
Tu gre predvsem za že znano dejstvo, da samo z zniževanjem davčnih obveznosti ne moremo stimulirati kmeta v hribovitih predelih, pač pa mu je treba omogočiti predvsem odkup pridelkov in strokovno pomoč. Neki odbornik je na seji predlagal, naj bi tudi »Snežnik« iz Kočevske Reke na kakršenkoli način kooperiral s kmeti v bližnjih vaseh. Dal bi jim morda v rejo živino, jim nudil pomoč, kooperanti pa bi bili plačani po prirastku.
Smo tik pred pomladansko setvijo, ko je zadnji čas, da razčistimo stvari in z ekonomskim računom najdemo najlažjo pot za rešitev problema. Interes skupnosti namreč je, da ostanejo kmetovalci v odročnih, hribovitih predelih na svojih kmetijah. To pa bomo dosegli s tem, da jim omogočimo ugodnejše življenje. Se pravi: kooperacija, toda solidnu, ekonomska kooperacija.
Inž. Goršič s KGP je poudaril, da
je posestvo v zadnjih petih mesecih že precej napravilo; poživili so odkup mleka, v nekaterih krajih spet uvedli rodovnik itd., da pa so za rešitev zasebnega kmetijstva potrebni skupni napori in daljši čas. Sodelovanje s kmetijskimi proizvajalci ni le papirnata pogodba, ampak zaupanje kmeta v kmetijsko organizacijo! To pa ni proces nekaj mesecev, potrebna bodo morda leta.
Na seji so tudi sprejeli nov odlok o dokladi na dohodke od kmetijstva. Upoštevane so štiri kategorije kmetijskih površin po katastrskih občinah in glede na rodovitnost, trzne pogoje in možnosti mehanizirane obdelave. V prvih dveh kategorijah so nižinske in rodovit-nejše površine, na katerih je možna mehanizirana obdelava. Zemljišča teh dveh kategorij so tudi interesantna za družbeno proizvodnjo in bo tudi podružblanje intenzivnejše. V primerjavi s preteklimi leti je stopnja občinske doklade povečana. Za drugi dve kategoriji bo letos doklada nižja. To so višinski in odročni predeli. Zasebna kmetijska gospodarstva v četrti kategoriji bodo uživala pri davčnih obveznostih velike olajšave.
K ZK, predsednik občanske skupščine France lic in predsednik obč. odbora SZDL Bogo Abrahamsberg.
Govorih so predvsem o družbenih službah in njihovi odvisnosti od gospodarskega razvoja občine, o delu javne uprave, o organizaciji občinske skupščine in vlogi odbornika, zborih volivcev in snovanju krajevnih skupnosti.
Področje družbenih služb je zelo pereče, osnutek občinskega statuta pa prav o tem precej govori. Ker so družbene službe sestavni del celotnega življenja občine, jih bo treba obravnavati- skupno z razvojem gospodarstva. Občani bodo na zborih volivcev prav gotovo precej govorili o družbenih službah in o enakomernem razdeljevanju sredstev mednje. Skupno z družbenimi službami bo treba obravnavati tudi delo občinske uprave, na kar bodo imeli občani verjetno precej pripomb.
Odbornik občinske skupščine se mora zanimati za svoje področje in informirati volivce o svojem delu in delu skupščine. Ne sme pa biti ozko lokalističen, potegovati
-KESETO
se le za svoj kraj in ne upoštevati želja širše skupnosti, celotne občine, kar se sedaj včasih dogaja.   Odborniki v
delovnih skupnostih bi tudi morali imeti večji vpliv, že vnaprej opozarjati na proble. me, ki bi jih laže preprečili kot potem reševali včasih tudi težke situacje.
Seje občinske skupščine so sedaj često predolge, saj ot£ sega dnevni red vedno okrog 20 točk. Obravnavanje tolp kega števila točk Je navadno težko in utrudljivo. Sveti ott činske skupščine bi morali v prihodnje še temeljiteje prfr previjati gradivo, da bi čini bolj olajšali delo skupščine. Sveti morajo razpravljati p sklepih zborov volivcev in svoje predloge le posreduješ jo skupščini v odobritev. Osnutek statuta tudi pravi, da je treba na sklepe zborom volivcev odgovoriti takoj, k£ jih obravnava skupščina, uj ne čakati, kot se je dogajalo doslej.
Matični urad Dolenja vas
V februarju Je rodila izven porodnišnice Julljana Omerza iz Dolenje vasi — Karmen. — Poročila sta se: Frančišek Kaplan, kmet. In Anica Klun, oba iz Rakitnlce. -4 Umrla sta: Franc GorSe, kmet U Rakitnlce, in Frančiška GorSe, pre-užltkartca iz Blat.
I
Matični urad Loški potok
Poročili so se: Alojz Lavrlč, mizar iz Travnika, in Pavla SlaveC, delavka lz Retij; Anton Sega, dej lavec, in Vida Bartol, delavka, oba s Hriba; Alojzij Sparemblek, strojni ključavničar iz Cerknice, in Pavla Ruparčič, delavka iz Retij.
Umrli stav Frančiška Kordii, socialna podplranka lz Retij, 80, & Antonija Turk, upokojenka lz Malega Loga, 74.
St.9 (727)
DOLENJSKI LIST
T
SMRT
JE MOJ POKLIC
12
Približno sem ocenil višino in težo smreke in se obrnil k Hagemanu:
»Kako globoko luknjo mislite izkopati?«
»En meter, Herr Sturmbannfiihrer.«
»Zaradi varnosti raje en meter trideset. Zvečer se lahko dvigne veter.«
»Jawohl, Herr Sturmbannfiihrer.«
Se nekaj minut sem opazoval jetnika, kako delata, potem sem se obrnil. Hageman je ponovil moje povelje rappprtfiihrerju in me dohitel. Sopel je kakor meh, da je lahko šel vštric z mano.
»Sneg bo ... če se ne motim ...«
»Ja?«
»Čutim ga... v sklepih,« je rekel z zadržanim nasmeškom.
Nato je zakašljal. Šla sva še nekaj minut in rekel je:
»Če mi dovolite, Herr Sturmbannfiihrer... neko domnevo...« »Ja?«
I   NOBENE DVOJNE PORCIJE JUHE ...
»Jetniki bi nocoj morda raje imeli... dvojno porcijo juhe...«
Suho sem vprašal. »Raje kot kaj?«
Hageman je zardel in pričel sopsti. In nadaljeval sem:
»Pa mi lahko poveste, kje boste dobili dvojno porcijo?«
»Herr Sturmbannfiihrer,« je Hageman hlastno povzel, »tega vendar ne smete vzeti kot moj predlog, jamo misel je bila... Verjetno sem se slabo izra-E... Res, prav nič nisem nameraval predlagati... slo je samo za čisto preprosto domnevo... za domnevo psihološke vrste, da tako rečem... Smreka je ne-Dvomho prav lepa poteza, vendar pa, če je jetniki ne Ocenijo tako zelo ...«
»Mnenje jetnikov me ne zanima. Storili smo tisto, kar se spodobi, in to je poglavitno.«
»Seveda, seveda, Herr Sturmbannfiihrer, naredili smo, kar se spodobi.«
V moji pisarni je bilo precej zatohlo. Slekel sem
tlašč in snel z glave kapo, oboje obesil na obešalnik l na stežaj odprl okno. Nebo je bilo sivo in prevle-i-no s puhastimi oblaki. Prižgal sem cigareto in se Sedel. Setzlerieva prošnja je ležala, kjer jo je pustil, utegnil sem jo k sebi, jo prebral, vzel nalivno pero i na desni strani spodaj napisal: »Mnenje nega-Ivno.«
Pričelo je snežiti in nekaj snežink je zaneslo v tnojo sobo. Mehko so sedle na parket in se pri priči ■topile. Čez nekaj časa me je stresel mraz. Se enkrat km prebral Setzlerjevo prošnjo, podčrtal pripis >.mnenje negativno« in spodaj napisal: »Nujno potreben sjpeeialist (začasni objekt)« in se še bolj spodaj pod-
Sunek vetra je nekaj snežink zanesel prav na mojo mizo. Ko sem dvignil glavo, sem opazil, da se Je pod oknom naredila majhna luža. Setzlerjevo prošnjo sem vtaknil v ovojnico, ovojnico pa v žep. Potem sem potegnil k sebi kup papirjev. Moje roke 15 bile modrikaste in mrzle. I gasil sem cigareto na pepelniku in se vrgel na delo.
Čez nekaj časa sem dvignil oči. In prenehalo le snežiti, kot da bi se sneg ustrašil mojega pogleda. Vstal sem, stopil k oknu, zgrabil za kljuko in obe MfcpHki polovici zaprl. In v tistem hipu sem zagledal očeta, črnega ln togega, z vročičnimi očmi: dež je ponehal, torej lahko zapre okno.
Desnica me je zabolela. Tedaj sem opazil, da kljuko obračam v napačno smer. Potem sem jo obrnil f drugo stran. Zamolklo je zaškripalo in zatič je vskočil, sel sem okrog mize, besno izključil električni grelec ter pričel hoditi po sobi gor in dol.
Čez nekaj časa sem sedel, k sebi potegnil kos pa-»irja in napisal: »Moj dragi Setzler, bi mi posodili voj revolver?« — Pozvonil sem ordonancu, mu dal Jgtek in čez nekaj minut se je že vrnil z revolver-em in s sporočilom: »S spoštovanjem. Obersturmrii-
t'er Setzler.« — Setzlerjev revolver je nesel presenet-Ivo točno in oficirji KL so si ga za vaje večkrat posojali.
Naročil sem avto in se odpeljal na strelišče. Streljal sem približno četrt ure, v stoječe in gibljive cilje. Spravil sem revolver v etui in dal sem si prinesti škatlo, v katero so spravljali moje kartone s tarče. Novejše sem primerjal s prejšnjimi in ugotovil: poslabšal sem se.
Odšel sem in obstal na pragu strelišča. Spet je sne/ilo in vprašal sem se, ali naj bi se vrnil v pisarno. Pogledal sem na uro. Bilo je pol osmih. Stopil sem v avto in Dietzu rekel, naj me odpelje domov.
Hiša se je vsa bleščala v lučeh. Stopil sem v svojo sobico, odložil pas na mizo ter plašč in kapo ^besil na kljuko. Nato sem si umil roke in stopil v jedilnico.
Elsie, Frau Muller in otroci so sedeli za mizo. Jedli so samo otroci. Frau Muller je bila vzgojiteljica, Hi smo jo najeli iz Nemčije: starejša ženska, siva in čednega obraza.
Obstal sem na pragu in rekel:
»Prinesel sem vam sneg.«
Mali Franz je pogledal moje roke ter vprašal z zvonkim in ljubkim glasom: »Kje ga imaš?«
Kari in deklici sta se zasmejal). »Očka ga je pustil pred vrati,« je rekla Elsie, »ker Je preveč mrzel.«
Kari se je znova zasmejal.
Kostanjeviski jamarji v Studeni
1. marca so v Kostanjevica ustanovili samostojno sekcijo Jamarskega kluba v Novem mestu. Ustanovnega občnega zbora se je udeležilo nad 50 mladincev in mladink, ki jih veseli jamarska dejavnost. Po menili so se o svojem delu, ki bo sestavljeno iz urejevanja že raziskanih jam in samostojnega raziskovanja. Predsedniško mesto v sekciji so zaupali Martinu Boltezu.
Po občnem zboru je skupina 13 novih članov napravila prvi praktični izpit iz jamarskih spretnosti: ob vodstvu nekaterih novomeških jamarjev .so se prvikrat spustili v jamo Studeno.
V soboto, 7. marca, pa bodo kostanjeviski   jamarji spet
prišli na svoj račun. Obiskala jih bo komisija za zaščito jam SR Slovenije, v kateri so znani strokovnjaki za podzemlje in njegove lepote: tov. Gams, Kunaver in drugi. Ob tej priložnosti bo tudi predavanje o lepotah kraškega podzemlja.
čudežni otrok In popevke
Ko je bila Minou Drouet stara osem let, je bila pariška literarna senzacija in po vsej Franciji so jo slavili kot čudežnega otroka. Z dvanajstimi leti je Minou postala modna kreatorka za otroke in hkrati tudi manekenka za lastne zamisli. Ko ji je bilo štirinajst let, se je začela ukvarjati z baletom. Toda klasični balet ni bil čisto po okusu teenagerke Minou Drouet; s 15 leti se je zaročila z mladim francoskim pisateljem Alainom Duboi-som, ki je štel tudi samo 18 let. Alain jo je seznanil t novim področjem in Minou je postala pevka šansonov v pariških kabaretih. Danes mlada Francozinja prepeva ob spremljavi kitare s svojim nežnim glasom popevke lz domačih ln tujih logov.
Zgodbe o privarčevanem dinarju
V našem časniku smo že poročali o akciji, ki jo je Komunalna banka iz Novega mesta priredila v minulem letu med šolsko mladino za svetovni dan varčevanja. Med drugim so takrat učenci desetih šol na našem področju pisali šolske naloge o varčevanju. Komisije po šolah so izmed njih izbrale najboljše in jih poslale v oceno varčevalnemu odboru pri KB Novo mesto. Slednji je prejel kar 55 nalog iz 10 šol. Vse poslane naloge so lepe in pričajo o tem, da se naša šolska mladež dokaj resno ukvarja z varčevanjem. Prav je tako, saj privarčevani dinar veliko kpristi tako varčevalcu kot vsej družbi. Zaradi obilice poslov, ki jih imajo na bankah po novem letu, so šele zdaj ocenili prejete naloge in prosijo vse šolarje, ki so v akciji sodelovali, naj jim zamude ne štejejo v zlo.
Kot najboljša je bila ocenjena naloga Ankice Božič iz 7. d. razreda osemletke iz Črnomlja, ki prejme 5000 dinarjev nagrade, drugo nagrado (3000 dinarjev) prejme Boris Bele, učenec 8. a razreda Osnovne šole Katje Rupena iz Novega mesta, tretjo nagrado (2000 dinarjev) pa Valerija Vidmar, učenka 8. a razreda osnovne šole iz Trebnjega. Pisci ostalih 52 nalog prejmejo po 1000 dinarjev nagrade. Vsi nagrajenci dobijo hranilno knjižico, v kateri je nagrada vpisana kot hranilna vloga, in poleg tega še hranilnik. Razen tega je odbor za varčevanje podelil vsem 10 šolam, ki so sodelovale v tekmovanju, še knjižna darila.
Upamo, da je lanska akcija za svetovni dan varčevanja spodbudila varčevalno vnemo v vrstah šolske mladine in da bodo nagrade še večja spodbuda tako tistim, ki so jih prejeli, kot tudi vsem ostalim. Od akcije dalje se je število mladinskih hranilnih vlog pri Komunalni banki v Novem mestu povečalo za okoli 150. Prav kmalu pa bo varčevalni odbor vse šolarje seznanil s svojimi načrti za letošnji svetovni dan varčevanja, ko bomo hkrati praznovali tudi 40-letnico tega dne.
»NAJBOLJŠI"
Kitajska je dobila novega vzornika. To je armadni kapetan Lej Feng, postal pa naj bi model za armadne voditelje po vsej deželi.
Navajajo naslednje njegove odlike: redno študira dela Mao Ce Tunga, te vzgaja v mržnji proti razrednemu sovražniku in vztrajno izpopolnjuje vojaške spretnosti in znanje. Sam se tudi dvajsetkrat požene v blato, da bi z osebnim zgledom pokazal, ka-
ko se je treba bojevati v boja na nož... Zna rjoveti kakor tiger in se strahotno spa-čiti, ko se požene v »sovražnikov« rov...
Vstaja zelo zgodaj, da bi se pripravil za pouk in bil potem boljši od vojakov, ki jih poučuje. Za izpopolnjevanje se obrača k posameznim vojaškim delom Mao Ce Tunga..
Ne vemo, aH je tudi velik asket glede hrane in zunanjosti, ker o tem kitajski tisk ne piie...
£ SBSSBsJ
TJ —»1
•— jBJJJJF
o W^ -
t C/9
ca
LLJ
■
25. »Pod nami so v morju plavajoča mesta!« je zvočnik opozoril potnike. — Dub je pogledal na televizijski zaslon. Poglej no! Se hip poprej so osvetljevali Zemljo sončni žarki in Tihi ocean se je modrikasto bleščal pod njim. Sedaj pa je na Zemlji noč! Morje je komaj opaziti, nekakšna črno vijoličasta gmota je, na njej pa se iskrijo svetli prstani, razporejeni v peterokotnlke. Nešteto jih je. »To so torej plavajoča mesta,« je pomislil Dub.
26. V raketi je stekel pogovor o umetnih mestih v morju. Vsi so jih hvalili kot izreden dosežek 21. stoletja. Zgrajena so v obliki prstana ali podkve in tudi kadar je morje najhuje razburkano, je voda znotraj takšnega prstana mirna kot zrcalo. Tu lahko pristajajo ladje, leteči krožniki in hidroavioni tudi sredi najhujšega neurja. Plavajoča mesta so zgradili zato, ker ljudje na Zemlji niso imeli več prostora, razen tega pa je postalo morje bogato nahajališče hrane in rudnin.
27. »V morju pa ne bi živel,« je zagodrnjal Dub. »Zakaj pa ne?« se je oglasil sopotnik Kitajec. »Sam živim v takšnem mestu, v petem nadstropju pod morjem. Počutim se kot na. tleh, le da skozi okno ne vidim ljudi na ulici, ampak ribe. Naprave za klimatizacijo dovajajo svež zrak, ogrevajo nas in hladijo. V mestih imamo šole, kinomatografe, televizijsko gledališče, knjižnice, trgovine, športno igrišče in drugo. Če nam postane dolgčas, pa odrinemo z raketnim čolnom na kopno.«
V londonskem zoološkem vrtu s° y začetku leta delali inventuro živali. Na videz Prijeten posel pa ni bil nič kaj prijeten. Živalski vrl v Londonu sodi med največje na svetu, ima pa ttS°ce najrazličnejših živali. Prešteti jih pa ni tako (^Prosto. Na sliki vidimo uslužbenca iz živalskega Vrta, pred katerim »paradirajo« pingvini. Prešteval jih je ves dan in vedno dobil drugo številko
Naše pomorstvo v Številkah
Na ladjah naše trgovinske mornarice trenutno plapola 237 zastav. Toliko ima namreč naša flota po najnovejših podatkih ladij, računajoč vse enote, večje kakor 100 ton.
V okviru jugoslovanske flote plove 170 motornih ladij.
V skupno število ladij je vračunanih 77 ladij od 100 do 500 ton, 27 ladij od 500 do 1000 ton, 27 od 1000 do 2000, 27 od 2 do 4 tisoč ton, 19 la-
dij od i * 6 tisoč ton, 63 od 6 do 8 *°c ton, 13 ladij od 8 do 10.0"? ton, 8 ladij od 10 do 15.000 ton m dve ladjj od 20 do 35.000 ton.
Skupu».t0"aža vseh 237 ladij je 04« BRT.
Ne je*"e se, če ga v trafiki 2«ianjka: DO LENJS*1 LIST si naročite w svoj naslov!
ISKRIVOSTI
% Dvojni problem naše družbe: divjino zunaj ohraniti, džunglo v mestih pa odstraniti.
% Najstarejši in najkrajši besedici — »da« in »ne« — zahtevata tudi največ razmišljanja.
9 če smo svojo vest pripravili do tega, da ocenjujemo kakšno stvar kot »nujno zlo«, se nam bo kmalu zdela vedno bolj nujna in vedno manj — zla.
# Še vedno je bolje svečo prižgati na obeh straneh aH celo v sredini, kakor pa pustiti, da Jo bodo v kakšnem predalu obgrizle miši.
0 Cim več parkirnih prostorov pripravljamo, toliko več avtomobilov pride. To je močno podobno krmljenju golobov.
0 Življenje — je risanje brez radirke.
# Ljudem očitajo, da ne poznajo lastnih slabosti, toda ti mnogokrat ne poznajo tudi lastnih moči. Z ljudmi je kakor z zemljiščem, v katerega globini je zlata žila, o kateri lastnik ničesar ne ve.
„Glas z neba"
»Umrl boš ... letalo se bo razbilo in ti boš umrl...« Tako je nenehno ponavljal glas, ki je prihajal iz nedoločene smeri na uho Davidu Huttonu, oficirju britanske trgovske mornarice, ko se je pred nekaj dnevi s potniškim letalom vračal iz New Vorka v London. Kljub temu. daje letalo letelo precej visoko nad Atlantikom, David ni mogel verjeti, da bi ti glasovi prihajali z nebes ... Pač pa je pomislil, da so morda posledica dveh ali treh ko-
zarcev whiskyja, ki jih je popil pred odhodom. Skratka, bil je tik pred živčnim zlomom, ko je slednjič tik pred pristankom letala na londonskem letališču odkril pod svojim sedežem skrit magnetofon. Vse kaže, da je bil žrtev tehnikov na newyor-škem letališču, ki so se hoteli malo pošaliti. Toda »šala« bi se prav lahko sprevrgla v splošno paniko med letalskimi potniki. Družba BOAC je o primeru uvedla preiskavo.
Antikvariati so trgovine, v katerih se stare stvari prodajajo za moderne cene.
(Dani Kay, ameriški komik)
*
Dečki se navadno pokvarijo, kadar dobijo vse, kar si želijo. Ko postanejo večji, se v bistvu ne spremene.
(Marlene Dietrich)
Nasmejani Barbovi otroci z Malega Kala pri Mirni peči s svojo veliko prijateljico - udomačeno srnico
(Foto: Polde Pungerčar)

9
Zapazivši to, pogleda Kosoman nevoljno in za-ničljivo po ljudeh, migne svojemu tovarišu, ki je tik njega bil, in odide iz cerkve. Izmed graščakov in hlapcev ga ni nobeden opazil. Tudi jih je bilo malo med njimi, ki so ga poznali.
Maša in poroka je bila končana.
Svatje se napotijo v grad na pirovanje, radovedno ljudstvo se razkropi. Tu ugibljejo stare ženice o prihodnji usodi mlade neveste, tam deklice sodijo ženina, drugje pa kmečki možaki z glavo zmajujejo, govore o prihodnjem gospodu, ki nič posebno dobrega ne obeta, ali pa skrivnostno povprašujejo, kaj pač to pomeni, da se je glasoviti Kosoman zopet prikazal in ravno na tem mestu. Vsi so teh misli, da je ta čudni mož zelo pogumen in predrzen, ker si upa sam prikazati se in se tako rekoč nastaviti svojim sovražnikom. Ravno tako so za trdno mislili, da se »bo v teh dneh kaj posebnega zgodilo. Skrbno so se pa varovali o tej reči tako govoriti, da bi bil kak plemenitaški hlapec kaj slišal, zakaj nobenega med njimi ni bilo, ki bi bil hotel moža v pogubo spraviti, o katerem so vedeli, da je s svojim očetom vred boril se za njihove pravice in da, čeravno je zdaj ropar, kmetom ničesar ne prizadeva. »To nam nič mar,« rekli so razhajaje se, pa nekateremu se je videlo, da ga ne bi posebno bolelo, če Kosoman »gospodom« katero zagode.
XI. S VATO VAN JE
Ze dolgo let ni bilo na šrajbarskem turnu takega veselega hrupa kakor današnji dan.
Gospoda se je bila zbrala v veliki, najlepši, za to slovesnost posebno okinčani sobi okrog dolge mize. Ženin in nevesta, ki sta na prvem mestu skupaj sedela, čutila in menila sta, da je ta- dan najsrečnejši v njunem življenju, in vtopljena v radosti, tiho prejemala voščila okrog sedečih svatov.
»Zdaj bom laže umrl,« je rekel stari domačin Jo-štu Turnu in solza je trdemu možu igrala v očesu.
»Zdaj ne mislimo na smrt, prijatelj! Odšla nama obema ne bo, danes pa vesela bodiva. Smrt je žalostna, ne govoriva o njej,« pravi ženinov oče.
»Lepa dvojica je to,« ugiblje eden svatov. »Prav ustvarjena sta eden za drugega.«
»Bog ju živi!« odgovori drugi in izprazni kupo starega vina.
Eni so se domišljali lepih dni svoje mladosti in dne svoje poroke, eni so se, vide tu srečo in zado-voljnost, natihoma pokesali, dani so v svoji mladosti, ko je bil čas za to, tudi svatovali. Drugi so si pravili razne reći ali poslušali, kaj častiti prior kostanjevi-škega kloštra, kaj ta in ta veljavni mož, ta in ona žlahtna gospa povedati ve.
V drugi sobi so bili nižji ljudje, hlapci in služabniki, kar jih ni bilo za postrežbo treba.
Tukaj je bil hrup glasnejši. Jedila in vina je hitreje zmanjkovalo. Nobeden ni pazil, da ne bi preveč zaužil božjega darova. Pomenek je bil glasnejši, besedi ni nobeden izbiral. Smeh, kričanje, bahanje -z lastnim junaštvom, šala, prepir, pomirjenje in zopet prepir — vse se je vrstilo in pričalo, da graščakovo vino v glavo stopa.
Tretja in zadnja vesela družba je bila na dvorišču. Tam je bil velik sod nastavljen in tlačanje, grajski podložnikl iz okolice, so stali okrog njega in točili
si, kolifc°j Je kdo mogel zaužiti. Sekali so pečene kost rune*0,   "lastili z njimi, ukali in plesali.
Ko ji *Ui Plemenitaši taki gospodje, kakor je bil eraščaK ..f"fajbarskega turna danes, pač se ne bi bilo nikdar »"'kmečkih uporov.
GrB'J*. Je večkrat prišel pogledat okrog, da ni kje čes»^lrhanjkovalo. Danes je bil prijazen, ogovarjal je ^rt? m kmete in poslednji so rekli: »Saj vendar ioS\ n ni tako nuaa> kakor se včasih vidi.«
gt9ripreg0vor pravi: ne hvali dne pred večerom.
Vpseljs «^ * hitro v žalost spremeni, srečo ti naglo skali V8?* nesreča.
•TftK0 p Je zgodilo tudi grajskim svatom, kakor bo braleC 2 naslednjega zvedel.
XII. ČUDNA CIGANKA
poJetovPravici trdijo, da je bil prednamski svet naših sploh bolj veren in pobožen kakor da-
našnji- no tako res je pa, da so bili ti naši dedje kar n»^ra^ivu ni in omikani kot mi, globlje zakopani V V št "'h verah in vražah, česar jim nikakor ne more^oatn t? dooro in koristno.
Gostit Prerokovanja o srečni in nesrečni prih° i« to bila ne samo med prostim ljudstvom, kakOVajiOvi še današnji dan, temveč tudi med višjimi'5       navadna in verovalo se je takim abotni-
Jam^idelođ«!ga toreJ ni bilo, ko je popoldne po gra-du zv^ »e, da je prišla Ciganka, ki zna prerokovati- je
neaifC,iganka kaJ nenavadne postave: široka čez P obleko i 0 možatega obraza, nerodne hoje za svoj0 tiivila J!1 ostriženih rjavih las.
■ wne'te bit- naJPrvo na dvorišču, kjer so ji pi-jan 1* pUo,\J"; Ponujali. Pila je bolj, kakor navadno ie ki S em kmetom natihoma prerokovala,
ta i09r      oanes svatuje, ne bo dolgo na šrajbar-
skem turnu, ker je sin Jošta Turna. To je bilo možakom po volji, in dasiravno si ni upal nobeden besedice spregovoriti, boje se, da bi ga kdo slišal, name-žikovali so si vendar pomenljivo.
Hlapci so poklicali Ciganko k sebi.
Med temi je bil tudi vlaški Peter. Debelo gleda čudno oblečeno baburo. Naenkrat pa se obrne od nje. Spoznal jo je.
Več hlapcev ji je pomolilo roko, da je iz črt na dlani prerokovala. Vsakemu je bilo veliko dobrega namenjenega.
Naposled pride vrsta do Vlaha Petra.
Ciganka gleda v njegovo dlan in pravi, da ima ta Peter čudno usodo, katere ne sme očitno povedati. ' Stopita tedaj malo v stran. Ciganka vzame Petrovo roko, in kakor bi mu prerokovala, pravi mu tiho: »Jaz sem Kosoman. Upijani hlapce, kolikor moreš. Pridi za menoj, kadar pojdem iz grada. Počakam te v grmovju za zidom. Plačilo boš imel veliko.«
Drugi so s hrupom in krikom hoteli zvedeti od Petra, kaj mu je Ciganka povedala. Ta se je tiho usedel, namišljena Ciganka ali bolj prav preoblečeni Kosoman, pak je šel v gosposko sobo, kamor je bil klican, da bi novozaročencema prerokoval veliko in dobro srečo.
Pač se je morda srce treslo v prsih predrznega moža, ki je v svojo smrtno nevarnost stopil med svoje preganjalce, sam, neoborožen, v okornem ženskem oblačilu.
Oko mu je zaplamtelo, ko je tu videl bogato obloženo mizo, izbrana jedila in vino v dragocenih posodah in si je morda mislil: vsega tega drugi ljudje, ki bolj delajo in molijo ko vi, nimajo.
»Kaj stojiš, baba! Povedi, koliko vnukov bomo imeli,« pravi stari baron Jošt Turen.
Nekako boječe se nevesta od Ciganke k svojemu mlademu možu obrne in pravi:
CVETKE 1 DOMAČIH LOGOV
Psihiater dr. Bogomir Magajna sedi v veseli družbi. Pravkar se je seznanil s privlačno črnolasko Vero. Ker ni dobro razumel, kako ji je ime, je vprašal še enkrat. Prijatelj kipar je ponovil:
»Vera. Lepo ime. Kako že pravijo? Da, saj res: vera, upanje, ljubezen...«
»Upanje tebi, ljubezen meni,« zaključi Magajna.
Vseučiliški profesor dr. Anton Peterlin je pri izpitu
spraševal nekega hrvatskega študenta: »Kakšne transformatorje poznate?« Studentu to vprašanje ni bilo preveč pri srcu: »Pa znači... to jeste... mi imamo ... imamo velikih...
i malih transformatora...«
Profesor ves »očaran« nad takim odgovorom:
»Samo že eno tako, pa vam dam šest točk, samo da
se vas iznebim!«
Tedaj reče študent pogumno:
»E, pa imamo i srednjih transformatora.«
V balkanski vojni je Črnogorec naletel na šest turških vojakov, kd so se ločili od svojih enot in zaspali daleč zunaj svojega taborišča. Posrečilo se mu je, da jih je v spanju še vse zmedene razorožil, zvezal in pripeljal v črnogorsko postojanko. General je pohvalil njegovo hrabrost in ga povprašal, kako mu je to uspelo. »Brž ko sem jih opazil,« odgovori Črnogorec, »sem pohitel, jih presenetil in obkolil.«
še za stare Jugoslavije je sedela družba Bosancev v sobi. Sedeli so, kadili, da skoraj niso več videli pred seboj, in vsake pol ure spregovorili s kom kakšno besedo. Nenadoma odpre veter okno in začne loputati z njim. Vsi pogledajo, a trdno obsedijo na svojih mestih. Pol ure mine, ko Mujo vendarle stisne skozi zobe, v katerih drži še pipo:
»E, ko bi se zdaj našel kdo, ki bi zaprl okno, to bi bil človek!«
»Bil bi,« pritrdijo vsi ostali. Nato spet pol ure tišine. Veter vse močneje loputa z oknom. Spet se oglasi
Mujo:
»E, ko bi se zdaj našel kdo, kd bi zaprl okno, to bi bil človek in pol!«
»Boga mi, bil bi!«
Veter še nadalje treska z oknom, družba pa, zavita v dim in molk, razmišlja o marsičem.
Mine ura, ko Mehmed naposled le vstane, se pretegne, stopi k oknu in ga nekako obredno zapre.
»Ali ste ga videli?« ga počasi pohvali Mujo, »kako je poletel, kot ptica!«
— Saj sem vse znal, a ko pogledam v vaše modre oči, vse pozabim...
Robert Merie
DRU2BENI PLAN IN PRORAČUN BREŽIŠKE OBČINE STA SPREJETA
Vzporedno: razvoj kmetijstva in industrije
O predlogu družbenega plana in proračuna občine za leto 1964 je 28. februarja razpravljala na svoji seji občinska skupščina Brežice. Odborniki so poročali o željah in pripombah, ki so jih na zborih izrekli volivci. Oceno zborov je podal predsednik občinskega odbora SZDL Vlado Deržič. Povedal je, da so bili zbori v glavnem dobro obiskani in zadovoljivo pripravljeni. Vseh skupaj je bilo 44: 30 po vaseh in 14 v gospodarskih organizacijah. Obiskalo jih ie 30 odstotkov vseh volivcev.
Odborniki so o njihovih predlogih precej razpravljali in tudi sami zastavili vrsto vprašanj. O predlogih, ki jih skupščina ni upoštevala, bodo volivci obveščeni s primerno obrazložitvijo. Tako občinska skupščina ne more vplivati na odkupne cene zemlje, pa tudi predloga o tem, naj bi del investicij za kmetijstvo usmerili v industrijo, ni sprejela. Takšno prelivanje sredstev ni možno, zato sta oba zbora podprla predlog, naj bi se vzporedno z razvojem kmetijstva krepila industrija, brez katere si socializacije kmetijstva ne moremo zamišljati.
Razprava se je dotaknila tudi kadrov in strokovnega izobraževanja. Sprejet je bil sklep, da bo skupščina poslala gospodarskim organizacijam pismeno priporočilo, ki naj bi jih spodbudilo k večji skrbi za strokovno zasedbo delovnih mest. Za manjše organizacije, ki si strokovnjakov ne morejo privoščiti, naj bi organizirala nekatere strokovne službe občinska uprava in jim tako pomagala k hitrejšemu razvoju in večji proizvodnji.
Odborniki so zahtevah čimprejšnjo modernizacijo trgovin na vasi, ki že zdavnaj ne ustrezajo več sodobni postrežbi. Omenjali so tudi potrebe po gradnji stanovanj za učitelje na podeželju ter potrebe po ureditvi kanalizacije v Brežicah, za kar bo potrebna investicija okoli 250 milijonov dinarjev. Za letos to še ni predvideno.
Predsednik sveta za družbeni plan in finance Stanko Rebernlk je pojasnil spremembe, ki jih je predlagal svet. Le-ta naj bi v bodoče določal višino pavšala za manjša podjetja, ki bi po tem predlogu odvajala 70 odstotkov pavšalnega prispevka proračunu, 30 odstotkov pa v občinski investicijski sklad. Za neplanirane investicije meni svet, naj se dodatno vključijo v plan, kolikor so pa ve-' zane na sredstva občinskega družbenega investicijskega sklada, pa jih mora svet posebej odobriti. Tovariš Reber-nik je v imenu sveta predlagal tudi petodstotno omejitev vseh proračunskih izdatkov, ker so razpoložljiva sredstva v primeri s potrebami zelo majhna. Ta omejitev naj bi veljala vse dotlej, dokler ne bo v celoti zagotovljen predvideni dotok sredstev v proračun.
PREMALO SREDSTEV ZA VSE POTREBE
Proračun skupščine občine Brežice za leto 1964 bo imel 578 milijonov in pol dohodkov. Od te vsote bo 27,167.000 dinarjev izločenih v okrajni sklad za financiranje šolstva
II. stopnje, 35,364.000 pa kot obvezna proračunska rezerva. Za proračun in sklade ostane torej 518,022.287 dinarjev. Mnogo premalo, da bi lahko ustregli številnim potrebam in željam občanov. Razpoložljiva sredstva bodo uporabili v naslednje namene: za potrebe šolstva 178 milijonov 505 tisoč, za financiranje dejavnosti iz raznih skladov 53 milijonov 451 tisoč, za štipendije 4 milijone 739 tisoč, za borce NOB 4 milijone 740 tisoč in za razne izdelke po proračunu (prosveta in kultura, zdravstvo, državna uprava) 127 milijonov 61 tisoč dinarjev.
Oba zbora skupščine sta sprejela predlog družbenega plana in proračuna z upoštevanjem pripomb zborov volivcev in spremljevalnih predlogov sveta za družbeni plan In finance.
Konferenca DIT v Brežicah
15. februarja je bila v Brežicah letna konferenca Društva inženirjev in tehnikov. Društvo je bilo ustanovljeno leta 1960 in je štelo takrat 40 članov, danes, po treh letih obstoja, pa jih je že 106. Ta podatek kaže, da se je tudi v brežiški občini v zadnjem času število tehnične inteligence povečalo. Brežiško Društvo inženirjev in tehnikov se je ukvarjalo predvsem s prirejanjem strokovnih predavanj in s tem, da je pomagalo pri reševanju strokovnih problemov v proizvodnji in gospodarstvu. V njem deluje več sekcij, na primer kmetijska, gozdarsko-lesna, strojniška, gradbeniška Itd.
—AB-
BREŽIŠKE VESTI
Novice iz Dobove
Krajevni odbor Socialistične zveze v Dobovi je v akciji za pridobivanje članstva zabeležil lep uspeh. V svoje vrste je vključil vrsto žena in mladine. Trenutno si odbor prizadeva, da bi bilo na območju Dobove čimprej vplačano posojilo za pomoč Skop ju. Neodplačanih obveznosti ni več veliko.
Tudi v Dobovi primanjkuje stanovanj za prosvetne delavce, ki se stiskajo po šolskih in zasebnih podstrešnih sobicah. V kraju želijo imeti svojega zdravnika. Zanj bi lahko uredili stanovanje z dograditvijo prosvetnega doma. Kdaj bodo prišli na vrsto, ne vedo, radi bd pa vse to čimprej Imeli.
Vse družbene organizacije so pripravljene sodelovati prt dograditvi male dvorane, ki bi služila v klubske namene. Uporabljali bi jo začasno
tudi za telovadnico, dokler ta ne bo dograjena   pri šoli.
Kletne prostore male dvorane naj bi preuredili za tehnični pouk. Svet šole je prepričan, da bo občinska skupščina podprla te načrte in prispevala sredstva za njihovo uresničitev vsaj v prihodnjem letu.
0 »VEČER DOMAČIH IN ZABAVNIH MELODIJ« je bil naslov prireditve, na kateri je nastopila skupina »Dobov-skih pet«. Dobro pripravljena prireditev je bila v prosvetnem domu. Za uspeh gre precej zaslug študentu Kežmanu. Razen skupine »Dobovskih pet« so se občinstvu predstavih še nekateri posamezniki. Posebno navdušeno sprejeti so bili: Pavla Horvatič, Jože Kobler, Zalka Predanič in 60-letni France Bogovič, ki že nad 40 let nastopa na odru. Nekaj koristnih nasvetov sta dala tudi gosta, urednika radijske oddaje »Za našo vas«.
F. V.
Matični urad Artiče
V februarju nI bilo rojstev izven porodnišnice. — Poročila sta se: Ferdinand Filipčič, poljedelec lz Pisec, in Ivana Bertole, poljedelka iz Silovca. — Umrli so: Terezija Godler, preužitkarica iz Dečnih sel, 72; Janez Kostevc, osebni VVI lz Giogovega broda, 83; Jožef Lapuh, posestnik lz Zgornjega Obreza, 60.
V Globokem želijo nov kinoprojektor
V Globokem pričakujejo obiskovalci kina letos boljšo izbiro filmov. Ta želja se jim bo uresničila le, če bo imel Zavod za razvoj kulture in prosvete na razpolago dovolj sredstev za nabavo novega kinoprojektorja. Celotna investicija bi znašala 1,786.000 din. Sklad za kulturno dejavnost v občini naj bi prispeval polovico omenjene vsote, drugo polovico pa namerava uprava kina dobiti iz republiškega skladi za pospeševanje proizvodnje in predvajanje filmov. Do sedaj Je bila v Globokem za redno predvajanje filmov potrebna dotacija, če pa bi se izbor filmov povečal in bi gledalci videli tudi filme na širokem platnu, dotacija ne bi bila več potrebna
Iz brežiške porodnišnice
Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Kristina Novak lz Ključa — Darka, Antonija Uiek iz Kapel — Tanjo, Zdenka Lipovž lz Leskovca — Matjaža, Marija Travalja iz Brežic — Doroti, Antonija Skaler iz Brežic — Cvetko, Terezija Kežman lz Malega Obreza — Ireno, Nežika AJster 12 Kostanjevice — Tatjano, Marija Božič iz Zadovinka —. dečka, Marija Putrlh iz Podgorja) — Karolino. Marija Černelič s Pokleka — Eriko, Ivanka Veble lz Jereslavca — Sonjo, Ana Hribar iz Pavlove vasi
— Antona, Marija Zaje lz Globeli
— Roberta
SPODNJE
Za praznik žena gostuje Slovenski oktet
Konferenca za družbeno aktivnost žensk v Brežicah pripravlja letos počastitev dneva žena v raznih oblikah. V prosvetnem domu v Brežicah bo na predvečer praznika (7. marca) nastopil Slovenski oktet s celovečernim koncertnim programom.
Za pacientke v brežiški bolnišnici bodo pionirji nabrali šopke pomladnega cvetja in z njimi razveselili vse bolnice, ki čakajo okrevanja.
V Pečicah bo v tem tednu izredna posvetovalnica za matere in otroke. Povabili bodo vse žene in jim pripravili čajanko. Zanje pripravljajo tudi obdaritev, ker je Rdeči križ zbral nekaj obleke.
Patronažna služba pri zdravstvenem domu Brežice pripravlja seznam ostarelih in osamelih žena, ki jih bodo članice Konference obiskale in jih obdarile. Darila bodo skromna (prava kava in sladkor), vendar pa ne gre le za darila, ženam bo mnogo več pomenil obisk, topla beseda
in zavest, da niso pozabljene.
Proslave in družabne večere pripravljajo v počastitev 8, marca po vseh večjih vaseh v občini. Ponekod se bodo zbrale samo žene, ponekod pa vabijo zraven tudi može.
Letos proslave dneva žena po vaseh
V Dobovi bodo letos pripravili program za proslavo 8. marca učenci osnovne šole. Proslava bo na predvečer praznika. Sodeloval bo tudi moški pevski zbor, ka je bil ustanovljen pred tremi leti. Zadnjih nekaj let je bila v Dobovi osrednja proslava, na katero so bile vabljene vse žene iz sosednjih vasi. Letos so se žene iz Mostca, Rigonc, Malega Obreza, Velikega Obreza, Sel in Mihalovcev odločile za samostojne proslave v svojih vaseh, saj imajo razen v Selah povsod gasilske domove. Proslave si bodo na ta načgin res približale, vendar bo kulturni program teže spraviti skupaj.
Zborov volivcev o družbenem planu se je v brežiški občini udeležilo 4.812 občanov, to je nekaj manj kot 29 odstotkov vseh volivcev. Nasploh je bila udeležba zadovoljiva, le v mestu Brežice in Brežicah-okolici je bil obisk slab. Za mesto je to deloma opravičljivo, ker js večina volivcev sodelovala na zborih v delovnih organizacijah, na katerih so družbeni plan že obravnavali. V Lenartu, Bukošku in Zakotu pa so bili vaščani prepozno obveščeni, zaradi tega so prišli na zbor le nekateri.
Razprava po vaseh je bila zelo živa. Pripomb k predlogu družbenega plana in proračuna za leto 1964 je bilo precej. Volivci so tokrat zastavili mnogo vprašanj, ki so jim jih odborniki raztolmačili. Z odgovori so se po večini zadovoljili. Zlasti so želeli slišati pojasnila v zvezi z razvojem kmetijstva, gozdarstva, šolstva in turizma. Za gospodarstvo občine so pokazali veliko zanimanja. Zelo vneto so razpravljali o šolstvu in razvojnih spremembah v naslednjih sedmih letih, o odkupovanju kmetijskih površin in pre-
Predvsem so govorili o kmetijstvu, šolstvu in komunali
živninah, o gospodarjenju z gozdovi in o cenah kmetijskih pridelkov. Omenjali so tudi komunalne potrebe kraja, predvsem ureditev cest, vodovodov, zdravstvene službe in podobno. Večina volivcev je pri takih komunalnih akcijah pripravljena sodelovati bodisi z denarnimi prispevki, bodisi s prostovoljnim delom. Precej krajev se odloča za krajevni samoprispevek, ker je tak način zbiranja sredstev najuspešnejši.
In zdaj nekaj pripomb in ugotovitev v zvezi i družbenim planom. Občani menijo, da plani podružb-ljanja kmetijskih površin niso realni, in predlagajo, da bi jih morali prilagoditi materialni zmogljivosti občine in jih uskladiti z industrijskim razvojem, in odpiranjem novih delovnih mest. Veliko je bilo pripomb glede davčne politike, ker je premalo prilagojena vrednosti kmetijske proizvodnje na zasebnih kmetijah. Nekaterim ne gre v račun velika davčna razlika med ravninskimi in hribovitimi predeli, čeprav so povsod dobili ustrezna pojasnila. Volivci nadalje zahtevajo, naj bi v družbenem planu upoštevali tudi modernizacijo trgovin na podeželju, ker so še prav takšne, kot so bile pred vojno. V predlogu družbenega plana kritizirajo to, da ne govori o kooperaciji kmetijskih organizacij z zasebnimi kmetijskimi proizvajalci, kajti današnji razvoj kmetijske proizvodnje pripisuje sodelovanju zadrug in kmetovalcev zelo velik pomen. V hribovskih predelih predlagajo, naj bi kmetom pomagali s pomočjo KZ nabavljati manjše stroje, da ne bi zemlja ostajala neobdelana. Mladina te kraje zapušča, zato primanjkuje delovne sile, ki bi jo stroji lahko nadomestili vsaj delno.
V gospodarskih organizacijah so bili zbori dobro obiskani, volivci pa so bili mnogo manj zgovorni kot tisti na krajevnih zborih. Razprave so bile redke in večinoma zelo mlačne. Nič tiste žive zainteresiranosti ni bilo, ki je bila značilna za posamezne kraje. Morda so proizvajalci premalo seznanjeni s problemi gospodarskih organizacij, še slabše pa poznajo gospodarstvo občine, zato ga niso komentirali. Morda so vzroki drugod. Naloga občinskega sindikalnega sveta bo, da zbore analizira in ugotovi, zakaj takšna pasivnost.
Pripombe volivcev bo pretresala še občinska skupščina. Tiste, ki so umestne in jih je možno realizirati, bo morala upoštevati. Tako bodo občani začutili, da tudi njihova beseda nekaj velja.
Statut celjskega okraja v razpravi
Med važnejše družbeno-politične dogodke v preteklem tednu sodijo razprava na seji izvršnega odbora okrajnega odbora SZDL o organizacijskih vprašanjih in načinu dela organizacij SZDL, sprejem okrajnega proračuna in obravnavanje statuta okraja Celje na zaseda nju okrajne skupščine ter razprava o gospodarski integraciji na razširjeni seji okrajnega komiteja ZKS v Celju.
Najvažnejše: uveljavljanje vloge občana in skupščinskega sistema
V začetku prejšnjega tedna se je sestal izvršni odbor okrajnega odbora SZDL in razpravljal o pripravah na razširjeno sejo okrajnega odbora SZDL o organizacijskih vprašanjih in sistemu dela organizacij Sooialistične zveze. Ugotovili so, da občani v okviru organizacij SZDL vse bolj sodelujejo pri oblikovanju stališč do posameznih vprašanj, vendar bo delo organizacij Socialistične zveze treba še bolj zastaviti v tej smeri, da bodo občani.sami dajali več pobud. Zlasti se bo treba zavzeti za popolno uveljavitev občana, zborov občanov in proizvajalcev ter novega sistema v delu občinskih skupščin. Iz dosedanje prakse po sprejemu nove Ustave je razvidno, da v dejavnosti občinskih skupščin še ni opaziti bistvenih sprememb, medtem ko sta zvezna in republiška skupščina že bistveno spremenili svoj način dela. Te pomanjkljivosti so vidne na raznih področjih. Dnevni redi sej občinskih skupščin so še vedno prenatrpani, marsikatere sla-
bosti pa so pokazale sedanje razprave o občinskih družbenih načrtih. Čeprav so letošnje priprave za obravnavanje družbenih načrtov bile boljše kot v prejšnjih letih, vendar Jih še spremljajo slabosti iz prejšnjih let. Medtem ko so nekatere občine natisnile več tisoč izvodov predloga družbenega načrta in jih posredovale tudi občanom, so ponekod oskrbeli z gradivom družbenega načrta samo odbornike občinske skupščine in vodstva družbeno-političnlh organizacij. Pa tudi takšnega primera ne manjka, da so s tem gradivom oskrbeli samo tiste odbornike, katerim so poverili vodenje zborov. Razprave o predlogih in pripombah občanov sta uvedli velenjska in brežiška občinska skupščina.
Tudi pri dogovorih o medobčinskem sodelovanju so ponekod težave. Predstavniki občinskih skupščin se sicer dogovarjajo o posameznih .vprašanjih, ker pa o tem ne seznanijo tistih organov, ki so pristojni za reševanje določenih vprašanj, se dogaja, da se v vseh občinah ne strinjajo z medobčinskim sodelovanjem. Tako občinske skupščine v Velenju, Vidmu-Krškom in Brežicah niso sprejele odloka o medobčinskem skladu rizika v trgovini s kme tijskimi pridelki.
V zvezi s temi in drugimi vprašanji bodo na razširjeni seji okrajnega odbo ra SZDL obravnavah organizacijska vprašanja in način dela organizacij S55DL ter vlogo te politične organizacije v sedanjem razvoju.
Z razpravo na zasedanju okrajne skupščine se je minuli četrtek začela javna razprava o okrajnem statutu. Podpredsednica okrajne skupščine in predsednica komisije za sestavo statuta celjskega okraja je v uvodu pouda- , rila, da zajema statut ob upoštevanju nove < ustave nekatere nove določbe glede delovanja okraja v okviru enotnega družbeno-gospo-darskega in političnega sistema. Predlog osnutka okrajnega statuta so hkrati z vabilom za sejo okrajne skupščine dobili vsi odborniki te skupščine, vendar niso imeli bistvenih pripomb glede njegove vsebine. Statut obrav- * nava odnose med okrajem in občinami, s ka- ' terimi naj bi usklajevali in spodbujali delovanje občin In razvijali medobčinsko sodelovanje, omogočali pogoje za uspešnejši gospodarski in družbeni razvoj In krepili socialistične družbene odnose na vseh področjih dejavnosti ter jamčili zakonitost in enotno Izvajanje zakonov. S statutom so posebej navedene: naloge, ki presegajo značaj in okvir dejavnosti posameznih občin ali so skupnega pomena za več občin, strokovna pomoč občinam ter pristojnosti in delo okrajne skupščine. Določila okrajnega statuta konkretno določajo vprašanja, ki naj bi jih skupščina reševala na svojih sejah in se pri tein opi-, rala na sodelovanje občinskih skupščin, njihovih organov, strokovnih služb in organizacij. ,
Novost v statutu so samostojen svet za finance ter komisiji za družbeni načrt In družbeno nadzorstvo. Doslej jc bil skupen svet za družbeni načrt in finance, vendar je družbeni načrt takšnega značaja, da presega okvire samo enega sveta. Zaradi tega predvideva statut posebno komisijo za družbeni načrt. Ta naj bi izdelala dokončen predlog programa in družbenega načrta na osnovi predlogov vseh svetov, po sprejemu na zasedanju okrajne skupščine pa naj bi tudi spremljala izvajanje programa in družbenega načrta. Komisija za družbeno nadzorstvo naj bi preučevala predvsem način izkoriščanja družbenih sredstev v delovnih in drugih organizacijah ter v občinah. Okrajni skupščini bi predlagala ukrepe za smotrnejše uporabljanje družbenih sredstev, njeno delo pa ne sme posegati v samoupravne pravice delovnih i" drugih organizacij.
Na zasedanju so se dogovorili, da bodo o okrajnem statutu razpravljale vse občinske In okrajne politične organizacije. Razprava naj bi trajala do 20. marca, tako da bi komisija lahko zbrala In upoštevala predlog« In pripombe za dokončno sestavo osnutka.
JUTRANJEM - kolektiv prizadevnih deklet
Sevnica, 2. marca 1964.
Obisk v konfekciji JU-TRANJKA... čas mineva v prijetnem, sproščenem pogovoru s članicami tega mladega kolektiva. Predsednica mladinske organizacije MARICA PAVLOVIC pripoveduje o delu mladine, ki je v tem podjetje zelo delavna.
»Imamo klub mladih proizvajalcev, v katerem razprav-
ljamo o izboljšavah v proizvodnji, delitvi dohodka, o normah in drugih skupnih problemih. Naše rnladinke so članice raznih komisij pri občirifekem komiteju ZMS, zanimia jih pa tudi Šport. Rade bi J Imele lastno igrišče za odbojko, da bi se sprostile v odmorih med delovnim časom in tudi sicer kdaj razvedrile pri igri z žogo. Nadejamo se, da bomo takšno JgrtSce tenalu dobile. Mladinska organizacija v podjetju prireja razne tečaje in pro-
slave. Imamo samostojen aktiv Počitniške zveze, ki planira za letos več izletov in letovanje v Splitu.«
»Kaj pa družabno življenje mladine v Sevnici?«
»Ob nedeljah so v gasilskem domu plesne vaje, to je pa tudi vse. Drugih rrfladinskih plesniih prireditev nimamo. Mladina nima pravega prostora, v katerem bi se zbirala. V Šmarju je zdaj odprta knjižnica, dolgo zaželena pridobitev za tiste, ki imajo radi lepe knjige.«
»Kje boste slavili dan žena?«
»V podUetju. Proslavo pripravlja mladinski aktiv. Program: nagovor, nekaj pevskih točk, recitacije in za zaključek prigrizek.«
»Kako ste se vživeli v kolektiv?« sem nato vprašala MARIJO  KOVACICEVO, ki
Je prišla v podjetje komaj pred osmimi meseci.
»V novem okolju se prav dobro počutim. Doma sem iz Brestanice, kjer sam se izučila za šiviljo. Zdaj stanujem v Sevnicd. Voziti se tako ne bi mogla, ker dalamo v dveh izmenah.«
Se normam zlahka približujete?«
»Brez prakse ni nobena stvar lahka. V začetku jih seveda nisem dohajala. Na vsak novi izdelek se je treba privaditi.« Uslužbenka za sosednjo mizo je hitro postregla z odgovorom o normah. Januarja je tovarišica Kovačičeva še ni dosegla, v februarju pa se je že lahko postavila s 101 odstotkom.
*
»Kakšne vrste konfekcije izdelujete pri vas?«
»Največ kopalne obleke in otroška oblačila,« je povedala MARIJA SENICA, po poklicu krojačaca. V podjetju je dalj kot njena kolegica Kovačičeva. Dve leti in pol je že, odkar se je zaposlila.
»Dosegate normo?«
»Da, kar dobro mi gre. Vsaka po svoje se trudimo, da bi čimveč zaslužile. Februar je bil tudi zame boljši od januarja.«
»Je v podjetju poskrbljeno za tople malice?«
»To je dobro urejeno. V obratu družbene prehrane dobimo vsak dan topel obrok za 60 dinarjev. 40 dinarjev plačamo same, 20 pa jih prispeva podjetje.«
»Delate tudi vi v dveh Izmenah?«
»Da. Ugodnost za dopoldansko delo imajo večinoma poročene žene, ki jih čakajo po
službi še družinske obveznosti.«
»Koliko ljudi zaposluje vaše podjetje?«
»Vseh skupaj je 126, od teh je 72 mladink in 7 moških. Dobra ženska zasedba, kajne?«
»Za Jutranjko delajo žene tudi na domu. Je teh veliko?«
Oglasila se je MARIJA MIRTOVA, predsednica sindikata in tehnolog podjetja:
»Na domu jih zaposlujemo 150, in sicer v raznih krajih: v Dobovi, Brežicah, Trebnjem, Celju, na Senovem in drugod.«
»Kaj vas v proizvodnji najbolj ovira?«
»Pomanjkanje prostorov. Se letos bomo gradili novo proizvodno halo v bližini sedanjih prostorov. Ta investicija bo stala okoli 70 milijonov dinarjev. Lastnih sredstev bomo vložili četrtino. Dokončana bo v začetku drugega polletja 1965. Takrat bo podjetje lahko zaposlilo 300 ljudi.«
»Kako kaže letošnji plan?«
»V primerjavi z lanskim letom ga povečujemo za 40 odstotkov, delno na račun večje storilnosti, delno na račun povečanja zaposlenih. Lanska realizacija je znašala 240 milijonov. Upamo, da bomo plan dosegli, čeprav januarski rezultati niso bili zadovoljivi. Uspeh v februarju je bil že boljši. Proizvodnja namreč vedno zaniha, kadar preidemo na nove izdelke. Do konca decembra smo izdelovali otroško konfekcijo, od januarja do junija pa je na vrsti pomladanska kolekcija ženskih kopalnih oblek. Na mesec jih napravimo približno 7.000.«
»S svojim izdelki je bilo podjetje zastopano na januarskem sejmu mode v Ljubljani. Za katere modele ste dobili kolajne?«
»Skupno smo prejeli šest diplom: štiri z zlato in dve s srebrno kolajno. Dve smo prejeli za otroško konfekcijo in štiri za ženske kopalne obleke iz popelina. Konferenca Družina in gospodinjstvo pri republiškem svetu Zveze sindikatov in Centralni zavod za napredek gospodinjstva v Ljubljeni sta nam dali dve priznanji potrošnikov: eno za kopalno obleko in eno za otroško konfekcijo.«
»Prodaste vse svoje izdelke na domačem trgu?«
»Za zdaj še, vendar že navezujemo stike z zunanjimi tržišči, predvsem z zahodno Nemčijo, ker želimo v prihodnjih letih del proizvodov izvažati.«
Jožica Teppev
Marija Kovačič dela v JUTRANJKI šele 8 mesecev, a se v kolektivu prav dobro počuti
Marija Senica je v JU-. TRANJKI krojačka
»Dva para se ženita« v Podbočju
1. marca so na podboškem odru igralci prosvetnega društva iz Velikega Podloga pri Leskovcu uprizorili veseloigro »Dva para se ženita«. Igro je režiral starejši prosvetni delavec Lojze Meke. Podložani so poželi lep uspeh in bodo v Podbočju s podobnimi predstavami še dobrodošli.
J. S.
O delu in življenju v JUTRANJKI, tem razgibanem mladem kolektivu sevniške občine, sta nam marsikaj povedali tudi Marica Pavlovič, predsednica mladinske organizacije, in Marija Mirt, predsednica sindikata in tehnologinja podjetja
Pogoje imamo za dve krajevni skupnosti
Razširjeni plenum občinskega odbora SZDL Sevnica, ki je bil 28. februarja v Sevnici, je obravnaval problematiko krajevnih skupnosti In občinski družbeni plan.
Prisotni so poudarili, da je ustanavljanje krajevnih skup nosti stvar, o kateri naj bi odločali izključno občani, vendar jih pa ne bi kazalo ustanavljati tam, kjer za to ni materialnih pogojev. Plenum je predlagal za zdaj le ustanovitev dveh krajevnih skupnosti:. v Sevnici in Kr-melju. Prf tem pa je opozoril, naj bi zaradi ustanovitve teh dveh skupnosti pri delitvi sredstev ne smela biti prikrajšana območja izven njiju. Mišljene so predvsem male asanacije, za katere naj bi občinska skupščina enako kot
doslej dodeljevala finančno pomoč raznim organizacijam in krajevnim uradom. Zaželeno bi bilo, da bi obe krajevni skupnosti razširili nekatere dejavnosti izven svojih meja (obrtne delavnice in podobno).
Plenum je poudaril, da je glavna naloga SZDL v tem obdobju, da ob razpravi o krajevnih  skupnostih pojas-
njuje volivcem njihov pomen in vsebino dela, ker bodo občani le ob pravimi obrazložitvi lahko povsem realno odločali.
Glede družbenega plana meni plenum, da je premalo mobilizatorski in da naj samoupravni organi v podjetju o svojih planih ponovno raz-pravpravljajo in jih na osnovi lanskih podatkov povečajo.
Na Bučki bi radi klubske prostore in učiteljska stanovanja
Na Bučki bo kmetijska zadruga gradila novo skladišče. Občani želijo, da bi nad njim uredili klubske prostore in kako stanovanje za učitelj-stvo. Učiteljev je na Bučki šest, vendar nimajo primernih stanovanj. Vsi bivajo po raznih podstrešnih sobicah, V nadstropju, ki ga prebivalci Bučke želijo dozidati nad skladiščem, naj bi bil tudd prostor za igralsko garderobo. Sedaj so brez nje, imajo pa lepo dvorano. Vse te načr-
te bodo lahko na Bučki uresničili le, če bo občinska skupščina Sevnica namenila za to del finančnih sredstev.
O občinskem statutu bodo volivci Bučke razpravljali 10. marca. Na tem zboru bodo izvolili tudi nov poravnalni svet.
Občinska skupščina je lani prispevala 100.000 dinarjev za gradnjo nove poti v Stritu, Letos bodo z deli nadaljevali. Občani so pripravljeni pomagati s prostovoljnim delom.
Kopitarna za dan žena
Kopitarna Sevnica je za praznovanje dneva žena namenila 200.000 dinarjev. V podjetju je zaposlenih 188 žensk. Komisija za ženska vprašanja pri delavskem svetu je predlagala najprej, da bi šle žene v soboto dve uri prej domov. Ta predlog ni ob-veljal, ker bi preveč trpela produktivnost. Zato so se odločili, da se bodo skušali povezati z ostalimi podjetji in pripraviti skupno proslavo v gasilskem domu ali v dvorani TVD Partizan. Takšna proslava bi bila slovesnejša in tudi program bo lahko pestreje izbran.
KZ Sevnica in KZ Tržišče povečujeta obdelovalne površine
Podružabljanje zemljišč za družbeno kmetijsko proizvodnjo je tudi v letu 1964 ena od najpomembnejj&ih najlog kmetijskih organizacij v Sevnici in Tržišču. Zemljišča bodo pretežno pridobivali z odkupom in arondacijo, v izjemnih primerih pa tudi z zakupom. Kolikor bo možno, bodo pridobivah nova zemljišča tudi na osnovi preživninskega varstva kmetov.
Ko bo izpolnjen predvideni plan pridobivanja zemljišč
za družbeno proizvodnjo in po krčitvi gozdov v Čamju, bo družbeni sektor konec leta 1964 imel 659 hektarov obdelovalnih zemljlišč. Letos bi se obdelovalne površine povečale za 211 hektarov. Skupno bo torej konec leta v družbeni lasti 7,3 odstotka vseh obdelovalnih zemljišč v občini.
Kmetijski zadrugi Sevnica in Tržišče bosta morali poskrbeti za pravilno obdelavo zemljišč, da bodo pridelki čim boljši ln da jih bo dovolj. Za letos je predvidena ekonomsko — socialna analiza kmetij na teh zemljiščih. Obe zadrugi bosta morali še
nadalje razvijati pogodbene odnose s kooperanti, izboljšati odkup kmetijskih pridelkov in poskrbeti za pravočasno nabavo reprodukcijskega materiala. Nadzorovati bosta moral izvajanje agrotehničnih ukrepov na obdelovalnih zemljiščih.
Naloge so torej zahtevna in za uspešno delo bosta morali obe zadrugi vložiti precej naporov.
I
Matični urad Boštanj
Izven porodnišnice se je rodil r februarju en deček. — Porok ni bilo. — Umrli so: Joto Tratar, upokojenec lz Dol. Boštanja, 68; Antonija Brečko, gospodinja is Oabrja, 75; Franc Rlhel, upokojenec lz Lukovca, 60.
8 novih obratnih tehnikov v Sevnici
19. jn 20. februarja smo pri delavski univerzi v Sevnici diplomirali učenci strojnega odseka večerne šole za obratne tehnike. V naših večernih šolah je bilo že mnogo učencev, pa razen pri osnovnošolskih doslej ni prišlo do zaključnega izpita. Zato nas uspeh toliko bolj veseli.
Ko smo novembra 1959 začeli • poukom, nas je bilo 26. Od vseh nas je diplomiralo le osem. Morali smo resno zagrabiti za učenje in se na račun tega marsičemu odpovedati, zdaj pa so zadovoljni predavatelji ta mi.
Vsem, Id so nam pripomogli do zaključnega izpita, zlasti pa direktorju matične šole TSS iz Krškega tov. Cirilu Murniku ter inž. Gabrijelu Perku, se iskreno zahvaljujemo.
Učenci večerne šole ca obratne tehnike v Sevnici
SEVNIŠKI VESTNIK
POSAVJE
ln pripombe za dokončno sestavitev osnutka statuta. Okrajna skupščina ga bo sprejela T začetku aprila.
Proračunska potrošnja zaostaja za rastjo narodnega dohodka
Odborniki okrajne skupščine so potrdili tudi letošnji proračun okraja. O nJem so razpravljali več kot tri ure, ne toliko o samih sredstvih — teh je tako premalo za reševanje vseh potreb — temveč predvsem o tem, v katera poglavja proračunskih Izdatkov naj bi vnesli posamezne proračunske postavke. Bistvenih pripomb ni bilo ln vsa razprava Je Pri opazovalcu zapustila vtis, d« so nekaterim odbornikom bolj vleč sredstva t levem kot v desnem topu ali obratno ln da Jih le zaradi tega pač treba preložiti v Usti lep. In tako vse tri ure nI bilo konca i »žon-
Sliranjem« Istih zneskov. Brez dvoma je prav, a odborniki i vso resnostjo razpravljajo o
rračunskih sredstvih in zlasti o tem, če njihova uporaba najbolj smotrno predviđena, toda ta rasprava je pokazala zgolj, Jako nekateri odborniki ne mislijo, da je tudi Jas na zasedanjih treba čim koristneje uporabiti. Toliko mimogrede o sami razpravi, •""J P« le nekaj o proračunu.
Zaradi sedanje delitve deljivih sredstev med ■vezo, republiko ln okraji predvidevajo letos Povečanje okrajnega proračuna le za 7,9 odst., medtem ko naj bi se narodni dohodek povečal za 14,0 odst. Ce pri tem upoštevamo oiatno povečanje dotacij posameznim občinam lz letošnjega proračuna, se sredstva J* sam okrajni proračun povečajo !e za 1,6 "d?*. Spričo taksnega neugodnega stanja so Pl sestavi proračuna upoštevali vsestransko racionalnost posameznih služb in mso mogli Udovoljiti vseh zahtev. Minimalna sredstva J* delo uprave bodo med drugim terjala ™<U znatno večje napore za Izboljševanje °rsanlzacije dela, sicer pa se vsi organi upra-ff — razen oddelka za notranje zadeve — "nanclrajo po načelu dohodka.
Negospodarske investicije se povečujejo sa g milijonov dinarjev ln so namenjene pred-™JB za nujne rekonstrukcije cest, za pri-fPevek okrajne skupščine skupnemu skladu rSC * II. stopnje ln za nujno opremo teh-gone službe pri oddelku za notranle zadeve. KL5« Pridobili sredstva za ureditev ceste ttSSU. ToPIlce — Zidani most, predvideva 2fW«čun nekoliko manj sredstev za cestni WH aa vzdrževanje okrajnih cest.
Na zasedanju so v skladu s prejšnjimi sklepi okrajne skupščine glede na probleme v zdravstvenem varstvu ustanovili Zavod za zdravstveno varstvo na območju celjskega okraja. Preučeval bo predvsem zdravstveno stanje prebivalcev, preučeval in zatiral bo nalezljiva ln druga množična obolenja, nadzoroval kakovost živil ln preučeval prehrano t zvezi z ljudskim zdravjem. Izvajal zdravstveno varstvo pri delu, opravljal naloge strokovnega metodološkega središča za zdravstveno prosveto ln vzgojo prebivalcev, omogočal delovnim enotam zdravstvene službe laboratorijske storitve ter skrbel za Izvajanje dezinfekcije, dezinsekcije in deratizacije sa vse tiste občine, ki nimajo organizirane takšne službe.
Integracija: stalen proces
Ob zaključku prejšnjega tedna pa Je bila le razširjena seja okrajnega komiteja ZKS v Celju. Na dnevnem redu so bila vprašanja, U se pojavljajo v procesu gospodarske integracije. Seje se Je udeležil tudi organizacijski sekretar CK ZKS Albert Jakopič — Kaj-tlmir, U Je Ob zaključku pohvalil, da se Je okrajni komite lotil tega vprašanja na takšen način, in poudaril, da Je razpravo o teh problemih treba prenesti v občine do osnovnih organizacij ZKS. Navezal jc razpravo na vlogo komunistov v sedanjem razvoju.
Poročilo o problemih t procesu Integra-clje Je podal podpredsednik okrajne gospodarske zbornice v Celju Fedor Gradišnik, nakar Je v razpravi sodelovalo več udeležencev.
Is poročila in razprave Je razvidno, da Je v celjskem okraju več uspešnih oblik integracije, od ustnih dogovorov in poslovno-tehnič-nlh pogodb do združevanj, vendar tudi ovir za uspešnejši razvoj ni manjkalo. Ovire se pojavljajo v obliki lokallstlčnih teženj in drugih slabosti, do pritiskov na samoupravne organe. Na splošno pa o Integraciji vse premalo razpravljajo delovni kolektivi kot celota. Pogosto odločajo o vključevanju v razne oblike integracije posamezniki In odklanjajo Integracijo v imenu organov upravljanja In delovnih kolektivov. Zaradi tega so poudarili na seji, da delovni kolektivi kot celota ne ovirajo Integracijskih procesov, temveč da Je vzroke treba iskati predvsem pri posameznikih.
Ob zaključku razprave Je organizacijski sekretar CK ZKS Albert Jakopič — Kajtimlr poudaril, da postaja integracija vse bolj sestavni činitelj gospodarskih odnosov In da
so Integracijski procesi tesno povezani s specializacijo proizvodnje, večjo produktivnostjo, vključevanjem v mednarodno deUtev dela, skrajšanjem delovnega časa in odpravljanjem nizkih zaslužkov. Razpravo Je povezal z vlogo komunistov, Id naj bi pomagali samoupravnim organom in delovnim kolektivom pri Iskanju najboljših rešitev. Gospodarsko integracijo je treba obravnavati s stališča notranjega gospodarskega napredka in celotnih gospodarskih zmogljivosti glede na vključevanje v mednarodno delitev dela, vendar s samo integracijo ne bomo vsega rešili. Tako Je v zveri s razpravo o integraciji v trgovini, gostinstvu ln obrti poudaril tudi vlaganje sredstev sa razvoj teh dejavnosti. Ce občine odvzemajo trgovinam akumulacijo In jo vlagajo drugam, dvigajo najemnino poslovnih prostorov in podobno, potem to ni mogoče popraviti z integracijo. K napredku tudi ne vodi neživljenjsko združevanje manjših gostinskih obratov s hoteli ln ukinjanje dobrih zasebnih gostišč.
Ženskam omogočiti večjo družbeno-politično aktivnost
Izvršni odbor okrajnega odbora SZDL Je v prejšnjih dneh priporočil občinskim odborom SZDL, da bi v letošnjih pripravah za praznovanje dneva žena posvetili več skrbi tistim vprašanjem, ki naj bi omogočila večjo družbenopolitično aktivnost žensk. Med ta vprašanja sodijo zlasti zaposlovanje ta strokovno usposabljanje žensk, otroško varstvo, družbena prehrana, uslužnostna dejavnost ta podobno. V svezi s tem opozarjajo, da Je malo žensk v vodstvih gospodarskih ta drugih organizacij ta da je tudi to eden izmed vzrokov za manjše zavzemanje žensk za strokovno Izpopolnjevanje ta izobraževanje. V zvezi s temi vprašanji bodo v občinah razen proslav pripravili tudi razgovore, kjer naj bi se pomenili, kako ustvariti pogoje za reševanje teh ta drugih problemov.
Srečko Pratnemer
V ČRNOMLJU ZA LETOŠNJI OSMI MAREC:
Statuti, 42-urni delovni teden in zaposlene žene
Ko se v črnomaljski občini pripravljajo na proslavo dneva žena, ne mislijo toliko na tradicionalne proslave. Tako kot doslej bodo v vseh krajevnih središčih priredili akademije, pa tudi v vaseh se bodo prebivalci spomnili žena. V Črnomlju bo na predvečer slavnostna akademija v prosvetnem domu, 8. marca pa\ bo dramska sekcija osnovne šole uprizorila »Kek-•ca«. Vse našteto bo le zunanji odraz praznovanja. Vsebina 8. marca pa naj bi bila letos v delovnih razgovorih, na katerih bi se zbrale žene. Tako razmišlja sekretariat Konference za družbeno aktiv nost žena v Črnomlju.
2ene v črnomaljski občini se v družbenem življenju vedno bolj uveljavljajo. V proizvodnji dela 1291 žena, pri Zavodu za zaposlovanje pa je prijavljenih le 39, ki iščejo zaposlitev, še pred dvema letoma je bilo pri zavodu nenehno prijavljenih po 150 do 200 žena. Ta podatek dokazuje, da je težnji po zaposlitvi, vsaj kar se žena tiče, v občini, zadoščeno. Na zborih volivcev je opaziti vedno več žena, ki se oglašajo k besedi. Pred leti za Belo krajino tako značilni pojav, da so na zbore volivcev hodili samo h^ni gospodarji, jie minil, zborov se udeležuje že veliko žena. Le-te se veliko bolj zavedajo svojih pravic in vlo-
ge v družbi, odkar so postale proizvajalke.
Na zborih volivcev žene veliko razpravljajo zlasti o zdravstvu in o šostvu, pa tudi o krajevnih skupnostih so povedale mnogo upoštevanja vrednih misli in predlogov. V svetih, komisijah in občinski skupščini sodeluje 18 žena, v organih samoupravljanja in v vodstvih družbenih organizacij pa deluje okoli 380 žena. Žene so torej že postale enakovreden in nenadomest-
NOVICE
ČRNOMALJSKE
KOMUNE
kjiv činitelj v družbi, s svojim delom in aktivnim sodelovanjem v družbenih procesih in v proizvodnji pa so si priborile prostor, ki jim ga ne gre odrekati. Vse našteto je bilo povod, da se je sekretariat Konference za družbeno aktivnost žena odločil predlagati večjim kolektivom, ki zaposlujejo pretežno žene, naj za 8. marec skličejo delovne konference.
Dokaj razgibane razprave, ki se že od začetka letošnjega leta odvijajo v kolektivih glede 42-urnega delovnega tedna, odprave kategorije o-sebnih  dohodkov  do 25.000
dinarjev na mesec in glede statutov delovnih organizacij, ne moremo mimo žena neopazno, saj se jih vse troje tiče neposredno. Po sprejetju nove ustave je v naši družbi Čutiti težnje za čimvečjo in čimhitrejso humanizacijo v odnosih in delovnih procesih. V osnutkih statutov delovnih organizacij dobiva človek kot ustvarjalec in proizvajalec svoj častni prostor. Osebnih dohodkov ne bomo povečali pa tudi 42 urnega delovnega tedna ne bomo uvedli z besedami. Zato so potrebni sodobnejši delovni postopki in sodobnejša oprema, ki bodo pripomogli k večji storilnosti. V takšnih pogojih bo proizivajalec laže zmagoval delovne napore - in proizvajal z manjšim trudom. Tega ne smemo prezreti zlasti takrat, kadar imamo opravka z ženami proizvajalkami, ki so že tako v naši družbi deležne posebne zaščite, še boljše: žene morajo resno razpravljati o teh procesih. Očitno je, da se bodo ob 42-urnem delovnem tednu laže posvečale družini in materinstvu in laže kot doslej našle čas za oddih. Nizki osebni dohodki so posebno pereči prav pri ženah, ker smo industrijo, ki zaposluje žene, začeli pri nas razvijati šele pred nekaj leti. V statutih bi morali kolektivi posvetiti veliko pažnje ženam in človečnosti pri
obravnavanju njihovih potreb in težav.
Na delovnih razgovorih, ki jih ima v načrtu sekretariat Konference za družbeno aktivnost žena v Črnomlju, ne bodo potrebni posebni uvodni referati. Žene naj same v preprostem razgovoru povedo, kako je a otroškim varstvom, z nakupi, kako z nego bolnih otrok in družinskih članov, z gospodinjskimi deli, s stanovanji, kako s pomočjo otrokom pri učenju, kako z zaščito majhnih otrok in otroškimi varstvenimi ustanovami ter podobno. Tak sproščen razgovor bo zajel mnoga področja življenja v komuni in pokazal kopico težav, ki jih imajo žene. Pustimo jih, naj spregovore o tem sproščeno in brez strahu, pa bomo ugotovili, kaj vse bi bilo treba storiti, da bi jim izboljšali položaj. Našli bomo marsikaj, kar bi lahko storili, da bi jim pomagali, pa nismo storili. Iz vsega tega pa bomo lahko zbrali mnogo koristnih pobud, ki smo jih morda prezrli, ko smo sestavljali statut ali pa ko smo načenjali razpravo o 42-urnem delovnem tednu ali odpravi kategorije osebnih dohodkov pod 25.000 dinarji.
27. februarja so na razširjeni seji občinskega odbora RK v Črnomlju razpravljali o obsežnem programu dela za 1964. Letos praznujemo 20-let-nico ustanovitve Jugoslovanskega RK. Organizacija v Črnomlju bo v sodelovanju in s pomočjo Zdravstvenega doma in Ljudske univerze iz Črnomlja ter Glavnega odbora RK in Zavoda za zdravstveno vzgojo SRS priredila v 21 naseljih zdravstvenovzgojna predavanja, v Črnomlju dva 80-urna tečaja prve pomoči, 20-urne tečaje pa v Dragatušu, na Vinici, v Starem trgu in Semiču, oskrbela bo sistematični pregled 3034 šolskih otrok in pregled zobovja šolskih otrok ter zdravstveno-prosvetni seminar za prosvetne delavce. Na sliki: pogled na občinski RK Črnomelj med sejo.
SEMIČ: o statutu, krajevni skupnosti, gostinstvu in še o čem
V nedeljo, 1. marca, je zbor občanov v Semiču z manjšimi pripombami sprejel osnutek statuta črnomaljske obči-
ne. Med drugim so predlagali, da bi čim prej organizirali krajevno skupnost, ki naj bi zajela celotno področje bivše
semiške občine. Ko je bila beseda o rekonstrukciji vodovoda, so pripomnili, da bi stare vodovodne cevi dali tistim vasem, ki še nimajo vodovoda. Upravnemu odboru gozdnega sklada so tudi v Semiču naložili nalogo, da takoj ob začetku leta predloži načrt porabe sredstev, še preden jih bo začel trošiti. Glede popravil poti pa so izvedeli, da je na razpolago manij sredstev, kot jih bodo potrebovali. Odkupna dejavnost zadruge je slaba in bi bila po mnenju ljudi lahko boljša, čeprav zadruga še nima dovolj skladišč. Občani se niso strinjali tudi s tem, da v doma-ši mesnici ni mesa. Vzrok vidijo v prenizkih odkupnih cenah za živino. Kot je povedal predstavnik črnomaljskega gostinskega podjetja, bo Semič letos le dobil dolgo pričakovani gostinski lokal, čeprav gostinsko podjetje Črnomej nima dovolj lastnih sredstev. Hkrati so bili pridelovalci vina in žganja obveščeni, da bo to podjetje odkupilo večje količine semi-škega vina in žganja. Kdor bo hotel vino prodati, bo moral najprej prinesti vzorec na pokušnjo.
FRANC DERGANC
RAZPRAVA NI NAJBOLJŠA!
3. marca so v črnomaljski občini končali z zbori volivcev, na katerih so razpravljali o osnutku občinskega statuta. Sicer je res, da je bilo čutiti zelo veliko zanimanje občanov za osnutek statuta, vendar je občinsko politično vodstvo pričakovalo več konkretnih razprav o njegovem jedru. Na terenu so bili vsi zbori volivcev dobro obiskani, črnomaljčani pa na zborih hiti z udeležbo niso pokazali posebnega zanimanja. Občani povsod poudarjajo, da so zelo zadovoljni, ker so dobili osnutek statuta v vsako gospodinjstvo, pa tudi dokaj podrobna obrazložitev, ki so je bili deležni na zborih, jim je bila močno všeč. V razpravi so večinoma menili, da težko dojamejo vsebino statuta in najdejo same sebe v njem, ker se načela skozi ves statut med seboj prepletajo. Takšen je uspeh na začetnih razpravah. Občinsko politično vodstvo si obeta veliko več razprav na prihodnjih zborih, ki bodo sklicani ta mesec.
Paberki iz življenja v Adlešičih
• Folklorna kupina iz Ad-
lešičev pridno vadi ob spremljavi tamburašev in se vneto pripravlja na festival belokranjske folklore v Črnomlju. Člani zbora so zeflo veseli pasov za narodne noše, ki jim jih je kupil občinski svet Svobod iz Črnomlja, pa tudi tega, da jim bodo pomagali z narodnimi nošami; le-te nameravajo pri svetu Svobod kupiti vsem delujočim folklornim skupinam ali pa jim pomagati, da bodo tiste, ki jih že imajo, kompletirali. Prvi letošnji nastop adlešič-ke folklorne skupine bo na krajevni praznik, 22. marca.
^ Za dan žena pripravlja Prosvetno društvo Adlešiči s, šolsko mladino akademijo v šoli. Ženski pevski zbor bo zapel nekaj pesmi, otroci pa bodo s pomočjo učiteljev pripravili nekaj simboličnih slik na odru ter nekaj pevskih in recitacijskih točk. Predstavnik krajevne organizacije Socialistične zveze bo po krajšem nagovoru ženam čestital za njihov praznik.
• Na krajevni praznik, ki
ga bodo kot vsako leto proslavljali Adlešičani 22. marca, pripravljajo letos obširnejši program. Slavnost se bo pričela s svečano sejo krajevnega odbora, na kateri bodo prisotni predstavniki vodstev družbenih organizacij iz adle-šidkega območja. Priredili bodo razstavo spominkov in etnografskih izdelkov iz adle-šičkega okoliša, razen tega pa pripravljajo tudi množično zborovanje na prostem. Na njem bodo prebivalcem spre-
govorili ljudski poslanci za Belo krajino. Po množičnem zborovanju bo kulturni program, v katerem bodo sodelovale domače folklorne skupine. Adlešičani pravijo, da so se odločili za razstavo zategadelj, ker z ono, ki je bila pred nedavnim v Črnomlju, niso bili zadovoljni. Sodijo, da je bilo razstavljenih preveč spominkov od drugod, premalo pa belokranjskih, in še tisti, ki naj bi bili belokranjski, se jim niso zdeli pristni.
Preveč dela za dva zdravika v metliški občini
V metliškem zdravstvenem domu sta 2 zdravnika; opravljata preglede v ambulanti, terensko službo, eden izmed njiju pa poleg vsega še uprav-niške posle. Vsak dan pregledata zdravnika v ordinaciji okoli 45 do 50 ljudi, to je povprečje, ki pa stalno narašča, zato morajo bolniki v zadnjem času vedno dalj časa čakati na pregled. Prejšnja leta tako imenovane čakalne dobe sploh niso poznali, zdaj pa znaša že poldrugo uro.
O tem, kako bi zmanjšali čakalno dobo, so razpravljali na več sestankih organov upravljanja, kar je razvidno iz njihovih zapiskov. Predlagali so sledeče ukrepe: boljšo disciplino glede prihajanja na delo, razen tega so lani ob dnevih, ko so pričakovali večji naval bolnikov, začeli delati že ob šestih, namesto ob sedmih.
V zadnjih letih so v meti-
škem zdravstvenem domu posvetili največ pozornosti preventivni zdravstveni službi. Ustvarili so si točno evidenco nad celotnim terenom in zdravjem občanov. Uspešno dela kontracepcijska služba, napreduje fluorizacija zobovja, zobna ambulanta pregleduje zobovje šolskih otrok, razen tega so vsi šolanji enkrat v letu temeljito zdravniško pregedani. Pomemben uspeh preventivne službe je tudi to, da je med prebivalstvom na cepljenje skoro 100-odstoten odziv. Razen ošpic, ki trenutno razsajajo, otroških nalezljivih bolezni malone ne poznajo. Tudi vsestranska patronazna služba na terenu, v katero so se po novem vključile tudi babice, ima za tako uspelo preventivno službo nemalo zaslug.
Za dva zdravnika je mnogo preveč dela. štipendirajo sicer dva zdravnika, 2 zobozdravnika, 2 medicinski sestri
in 1 zobotehnika, vendar bodo novi kadri šele čez dve leti začeli prihajati v službo. Najbrže pa dve leti ne bodo mogli več vzdržati sedanjega tempa, zaradi tega so pred kratkim razpravljali o tem, da bi morali dobita še enega zdravnika splošne prakse, kakor tudi celotno novo ekipo za zobno ambulanto.
Največ zaslug za uspešno delo metliškega zdravstvenega doma ima vsekakor dr. Albin Pečaver, ki je o svojem kolektivu takole povedal:
— Mimo rednega dela smo se zadnje čase precej ukvarjali z osnutkom statuta. Od septembra naprej so se vrstile seje in sestanki vse do pred kratkim, ko je bil osnutek narejen. Skupščini ga še nismo predložili, ker o njem še teče razprava med člani kolektiva.
Vprašate za težave? Kje Jih pa ni! Tudi pri nas jih imamo, vendar vse kar uspešno prebrodimo. 2elim le, da bi se v našem kolektivu izboljšala delovna disciplina, kar bi bilo bolnikom samo v korist. Povedati pa moram, da se je v preteklem letu kolektiv našega zdravstvenega doma marsičemu odrekel na račun stanovanjske izgradnje. Iz lastnih sredstev smo lani porabili za gradnjo stano-
Zdravstveno zavarovanje socialnih podpirancev
V občini Črnomelj so že lani v aprilu uvedli zdravstveno zavarovanje socialnih podpirancev, ki niso deležni kmečkega zdravstvenega zavarovanja. Za te podpirance plačuje občinska skupščina iz proračuna vsak mesec po 2000 dinarjev za vsakega Zavodu za socialno zavarovanje. Socialne podpore, ki so razmeroma nizke ln v mnogih primerih samo simbolične, bi bili lahko lani povečali, če ne bi bilo te nove dajatve. Po drugi strani spet pa je xes, da imajo odtlej mnogi socialni podpiranet, ki niso bili deležni zdravstvenega varstva, to novo ugodnost.
Matični urad AdleSiči
V februarju sta bili rojeni Izven porodnišnice 2 deklici ln en duVk.
Poročili so se: Anton Malcslo, Kmetovalec iz Radovlč, in Stanislava Vosollft, kmotovalka iz Adlešičev; Janez AdleslC, kmetovalec lz Drago!, in Marija Vrbos, kmetovalka lz Vlvodine.
Umrli sta: Morija Črni«, ulitka-rlcu iz Bodnja. 73; Ana Vrllnlc, gospodinja z Bojancev, 68.
vanj 11,300.000 din. To pa zato, ker se zavedamo, da je nadaljnja perspektiva le v novih kadrih, brez stanovanj pa jih v Metliko ne bomo dobili.
Zdravstveni dom v Metliki
METLIŠKI TEDNIK:
NAS OBISK
Kakor je kdo..
Ustrežljim in prikupno natakarico Cvetko Reiek prav gotovo opazi vsak, kdor se mudi v novem metliškem ho-
telu. Čeravno nima gostinske izobrazbe, ji gre delo urno od rok, prijazen nasmeh in lepo vedenje pa prav gotovo pri gostu opravičita morebitno nerodnost.
Prvo službeno mesto je Cvetka dobila lani konce novembra, ko je »Bela krajina« začela poslovali. Na Radovlci k končala osemletki), in ker
doma zanjo ni bilo kruha, je želela v svet. Mati ni zmogla stroškov za nadaljnje šolanje, o čemer je Cvetka sanjala, zato je bila vesela tudi mesta v hotelu, kjer se priiir čuje poklicu natakarice. Služba je naporna, prostega časa je malo, 17-letna Cvetka pa je vseeno zadovoljna:
— Kadar imam prosto, grem domov k mami, da ji vsaj malo pomagam. V kino ne hodim, na zabave tudi ne. Ce sem prosta samo nekaj ur, grem na slanovajne in poči-' vam.
Cvetka je še povedala, da jo veseli, če je dosti gostov, kajti delo prinaša zaslužek. Pripomnila pa je, da se vsi gostje ne znajo spodobno vesti.
— Kakor je kdo, — je reklo* . — Saj ni dosti takih, vendaf se zgodi, da ta ali oni okoličan malo preveč pogleda " kozarec, potem pa ne ve. kako sc je treba vesti.. .
»Cvetka, hodi sem!« je neK-do iz kuhinje zaklical. ko s* je malo dalj zamudila, kot bi se morala, in že je z "a" smehom odhitela.
RIA BACf.R
Metličanke si želijo predvsem pralnice
Anica Molek, uslužbenka iz Metlike, se je s problemi zaposlenih zeha ukvarjala že vrsto let, kakor je sama povedala:
— Se prej, ko je obstajalo društvo AF2, som v njem delovala v Šentjerneju, v Metliki pa od vsega začetka pri Društvu za napredek gospodinjstva in kasneje pri Konferenci za družbeno aktivnost žena.
MeSličanke so skoro vse zaposlene, zato že nekaj let razbremenili. Predlani je bil jih pri gospodinjskem delu razbremenila. Predlani je bil na pobudo žena, DPM in s pomočjo krajevnih organizacij v Metliki ustanovljen vrtec, ki je ženam sicer mnogo koristil, vprašanje varstva otrok pa kljub temu ni rešeno. Največ tovarišic dela v tovarnah v izmeni, vrtec pa Je odprt od 7. do 15. ure.
Na področju družbene prehrane smo bile kar uspešne. Tople obroke hrane imajo že v vseh večjih delovnih orga-nizaoijah, razen v podjetju
KOMET, kjer še malic niso uredili. Zakaj ne, je težko reči, mislim pa, da so tovariši-ce, ki tam delajo, same premalo zainteresirane na tem.
2ene v Metliki si najbolj želijo pralnice ali vsaj pral-
»Rade bi dobile pralnico ali vsai pralni stroj ...« ie izrazila osrednjo željo metliških žena tov. Anica Molek
nega sbroja. Po napornem delu v službi je res težko še doma opravljati težaška dela, kamor sodi predvsem pranje perila. 2e več let govorimo o pralnem stroju, a se pri sredstvih vedno ustavi.
V bodoče se bo naša konferenca za družbeno aktivnost žena največ ukvarjala z izobraževanjem žena na delovnih mestih. Ženska delovna sila je pri nas večji del nekvalificirana, zato so tudi prejemki manjši. Doseči bomo skušale, da se bodo žens toliko priučile delu, da bodo dosegale vsaj normo.
Druga važna naloga pa je oskrbeti prehrano za vajence, ker do sedaj ni urejena. V šolski kuhinji na osemletki bomo poizkušali zagotoviti mesta tudi za vajensko mladino, in kot kaže, nam bo uspelo.
Matični urad Dobrnič
V februarju ni bilo rojstev izven porodnišnice. — Poročili so se: Franc Strniša, kmetovalec, in Ana Koncilja, kmetovalka, oba iz Vrbovca; Alojz Barle, kmetovalec iz Gorenjega Kamenja, ln Amalija Kastelic, kmetovalka lz Knežje vasi.
Cmrll so: Anton Kovač, kmetovalec iz Sahovca, 81; Ignac Kastelic, kmetovalec lz Gorenjih Selc, 88; Marija Sirk, užitkarica lz Dolenjega Kamenja, 75; Marija Barle, uiitkarica iz Dobrniča, 78.
Letos a ji dan žena bomo proslavljale predvsem v delovnem vzdušju. Pripravljamo akademijo, kjer bo nastopila šolska mladina, takih zabav kot prejšnja leta pa verjetno ne bo mnogo. Kljub temu 8. marec ne sme kar tako mimo nas! V kraju, kjer je zaposlena pretežno ženska delovna sila, ki ustvarja dobrine, naj bi tovarišicam vsaj v kolektivih čestitali za praznik. Topla beseda in pohvala za trud, ki ga vlagajo v proizvodnjo, bo prav gotovo spodbuda za nadaljnje, še uspešnejše delo.
RDEČI KRIŽ NA MIRNI: še boljše sodelovanje s podjetji
Krajevni odbor RK Mirna je imel pred kratkim redni letni občni zbor, katerega se je udeležilo nad 80 članov, tajnica občinskega odbora RK Trebnje ter dva zastopnika te organizacije iz Ljubljane.
Tajnik mdrenske organizacije RK je obširno poročal o zbiranju »omoči za Skopje, kjer >v'je zelo izkazala dolgoleuv ^lagajničarka Meta Belov«ri, ter o krvodajalski akciji na tem področju. Kri je darovalo 127 ljudi, med njimi tudi dve najstarejši krvodajalki: 66-letna Jul-ka Kocjan' in 61-letna Anžič-kova mama, ki je že prejela •rebrno značko.
Blagajničarsko poročilo je nadzorni odbor potrdil, zatem smo slišali poročilo to-varišice Fotrbinove o mleč-
KDO BO PA ŽARNICE ZAMENJAL?
Tako se sprašujejo na Mirni, kjer se neredko pripeti, da nihče tudi po več tednih ne zamenja pregorele žarnice v javni razsvetljavi. Podobnih okvar in napak je v tem kraju skoraj na pretek. Med dru-fim tudi most čez vodne rokave Mirne ni popravljen in je na nekaterih mestih celo brez ograje. Nevaren je prehod zlasti ponoči, ker most f i osvetljen. Ze več pešcev in kolesarjev se je proti svoti volji namakalo v vodi.
Kdor bo začel vse to urejati, bo imel polne roke dela. Na Mirni pravijo, da bi jim to lahko napravil honorarec, ki bi poleg tega popravljal vaške poti, čistil kanale in podobno. Stvar bo nedvomno treba urediti.
nih kuhinjah in poročilo o delu podmladka, ki ga je posredovala tovarišica Dezma-nova.
Po izvolitvi novega odbora se Je razvila živahna razprava o nekaterih socialnih in drugih problemih, da lahko smatramo občni zbor za zelo uspel. Sprejetih je bilo tudi več sklepov, ki jih bo moral novi odbor uresničiti, poudarjeno pa je bilo, naj bi RK v bodoče še tesneje sodeloval z vsemi delovnimi organizacijami, zlasti pa s podjetji na svojem področju.
M.R.
Zadnje krpe snega na metliških ulicah v preteklem tednu; zdaj jih je menda že pobral dež...
Mokronožani so se odločili
Tudi tokrat je bil govor o usklajevanju potreb z denarnimi možnostmi, ker od letošnjega občinskega proračuna ni kaj veliko pričakovati. Da pa le ne bi preveč zašli v škripce in da bi lahko pripravili vsaj temelje za vodovodno gradnjo v prvi etapi, bodo morali nedvomno poklicati na pomoč »višjo silo« (morda GO RKS, okraj ali morda razne republiške sklade itd.). Krajevni organizaciji
Socialistične zveze pa je naložena naloga, da pritegne k sodelovanju kar največ občanov. Govorijo tudi že o samoprispevku občanov za to akcijo. Samoprispevek naj. bi znašal na družinskega člana 3.000 dinarjev, na glavo goveje živine pa 2.000 dinarjev. Čeprav samoprispevek ne bo glavna investicija, bo vendarle dobrodošla pomoč, hkrati
»Pokaži, kaj veš o prometu!«
7. marca ob 18, uri bo v Trebnjem prvenstvo osnovnih šol trebanjske občine v poznavanju cestnoprometnih predpisov. Na tekmovanju, ki bo organizirano kot javna oddaja v obliki »Pokaži, kaj veš o prometu!«, se bo med seboj pomerilo 11 tričlanskih ekip osnovnih šol. Na tekmovanju podružnica v Dobmi-ču tudi letos ne bo tekmovala. Organizatorja — komisija za vzgojo in varnost prometa pri   občinski   skupščini in
Avtomoto društvo v Trebnjem — sta za vse sodelujoče pripravila lepe nagrade. Med drugim bodo podelili filmsko snemalno kamero za 8-milimetrski film, fotografski aparat, kitaro in veliko mehanotehno. Zmagovalna ekipa bo razen prehodnega pokala in nagrade prejela še vozovnico za izlet z osebnim avtomobilom na Gorenjsko. Vse šole so se na tekmovanje dobro pripravile. N. B.
Miro Kugler: UČENKA
»Zamudile smo priložnost" - pravijo v Trebnjem
Cirila Zidar, uslužbenka občinskega sodišča v Trebnjem, je odložila telefonsko slušalko in rekla:
»Odkrito povem, da se zelo čuti, ker ženske nimamo več svoje organizacije. To se posebno kaže, kadar bi morale priti do enotnega izraza ob reševanju raznih perečih vprašanj. Zdi se mi, da med ženskami ni več tiste pristne povezanosti, kakor je bilo to svojčas, ko smo imele po raz-formiranju AP2 ženska društva. Sedanja Stalna konferenca žensk, katere odborni-ca sem tudi jaz, nima želenega uspeha. Kadar se že obravnavajo ženski problemi^ seže razprava bolj po površju, manj pa v globino, do samih korenin težav.«
■ Pa vendar se je premaknilo, recimo v zadnjem letu?
»Nedvomno se je. Ustava in občinski statut sta temeljna kamna, na katerih bo slonelo
Pogled na tisti del Trebnjega, ki mu prisojajo največ možnosti, da bi dobil podobo modernega naselja. To je okrog zdravstvenega doma, kjer dograjuje SGP Pionir še en tak blok, kot ga vidimo JJa levi polovici slike. Stanovanjsko izgradnjo v Trebnjem in drugih občinskih središčih v zadnjih letih vidno pospešujejo
vse bodoče uveljavljanje žensk. Bodoče pravim zato, ker so se ustavna načela začela sprovajati šele z občinskim statutom, ta pa še ni sprejet.«
■ Koliko ste k temu prispevale ženske?
»Pravzaprav zelo malo. Na ustavnih in drugih razpravah smo se premalo oglašale. Za--mudile smo priložnost, da bi bili uzakonjeni vsi predlogi, ki se tičejo ženskega vprašanja.«
■ Za kaj kažejo Trebanjke trenutno največ zanimanja?
»Za zaposlitev, kar je že stara stvar. Zelo veliko jih Je, ki bi rade delo. Ostalo je pri želji, in nič več, čeprav je že kazalo, da bo ob koncu preteklega leta stekel obrat, ki
• Zadnje dni so  se združila
zagrebška podjetja »Termoplastl-ka«, »Me-Bati in »Uzor« v kombinat za predelavo plastičnih mas.
• Pred kratkim so začeli v Osijeku gradi sodoben silos, ki bo lahko sprejel 10.000 ton žita. Silos bo stal poleg velikega osi-jeskega milna tn bo po opremi ln velikosti najpomembnejši objekt te vrste v Slavoniji.
• Agroindustrijski kombinat v Požarevcu bo kmalu začel gladiti dve farmi za pitanje 60.000 prašičev Za gradnjo farm bodo potrebovali 2 milijardi ln 200 milijonov dinarjev.
• V Rakovcu pri Svetozarevu gradijo obrat tovarne kablov »Moša Piji.de«, ki bo začel kmalu obratovati ln bo ze do konca leta ustvaril 800 milijonov dinarjev bru-toprodukta.
• Tudi letos bo zagrebško PTT podjetje nadaljevalo z deli na rekonstrukciji in razširitvi telefonskega omrežja. Lani ln predlanskim Je vključilo več kot 9000 novih naročnikov, letos pa Jih bo še 5100 novih.
• V bližini Splita gradijo perut-ninarsko farmo, ki bo letno dajala ve« kot 11.000 kokoši nesnic In 260.000 piščancev. Za objekt, ki bo dograjen do letošnjega avgusta, bodo porabili 240 milijonov dinarjev.
• Podjetje za popravilo vagonov v Čakovcu Je dogradilo dve novi veliki dvorani. Podjetje bo tako lahko popravilo več kot 1200 železniških vagonov.
bi lahko zaposlil vse Trebanjke in delavke iz okolice.«
■ Kaj pa ve, ki ste zaposlene, ste zadovoljne?
»Smo in nismo. Težave imamo na primer z otroškim vrtcem. Hoteli so ga že ukiniti. Trdo smo se borile, da je ostal. Je pa predrag in premajhen. Za varstvo od 7. do
»Napredku v zdravstvu naše občine bi težko našli primero,« nam je med drugim povedala tov. Cirila Zidar
14. ure je 4.000 dinarjev mesečno preveč.
Močno pozdravljamo gradnjo nove šole v Trebnjem. Ko bo ta dokončana, bo v stari šoli tudi za otroški vrtec dovolj prostora. Prav tako razveseljujoče je, da bomo dobila nov zdravstveni dom. V zdravstvu je dosežen velik napredek, samo pomislimo, da imamo zdaj ginekologa in druge specialiste tudi v Trebnjem! Pred nekaj leti smo imeli enega zdravnika prav za vse. Zdravstvo se uspešno ureja tudi na Mirni in v Mokronogu. Napredek, kd bi mu težko nasla primerjavo. Potrebno bi bilo le, da bi zdravniki ugodneje potovali v nekatere kraje.«
■ Katero pomanjkljivost najbolj občutite?
»Napišite, da v Trebnjem nimamo nobene šivilje. Dogovori, da bi ustanovili šiviljski obrat pri krojaškem podjetju, so propadli. Zdaj nam šivajo šušmarke.«
Ivan Zoran
pa tudi dokaz, da so občani pripravljeni kaj prispevati, kadar gre za njihovo ali splo* šno družbeno korist. Sredstva že zbirajo in bodo verjetno že letos stekla prva pripravljalna dela.
Po že izdelanih načrtih bo veljal vodovod okrog 100 milijonov dinarjev. Tolikih sredV stev ne bodo mogli zbrati y enem zamahu, zato bo vodovod grajen v etapah: najprej zajetja, rezervoarji, cevovodi in napeljava. Po možnosti bodo kasneje dobili pitno vodo tuđi bližnji okoliški kraji.
čeprav vodovodna dela še niso stekla, pa v Mokronogu vedno češče govorijo tudi o ureditvi kanalizacije. Ustrezni načrti so že v izdelavi. Vendar kanalizacija ne bo prišla prej v poštev za urejevanje, dokler ne bo znano, ali bo modernizirana cesta Trebnje —Mirna—Mokronog. Ureditev kanalizacije v tem kraju bo priprava na modernizacijo cestišča. Kdaj bodo pogoji za ureditev kanalizacije zreli, pa je zdaj še težko predvideti.
Krajevni odbor SZDL v Mokronogu meni, da zdaj n« smejo več zamuditi nobene priložnosti. Prav gotovo je taka odločitev najboljši porok za to, da vodovod bo. Sestati se mora še poseben vodovodni odbor, ki bo točno odredil, kdaj je treba pričeti delati in v kolikšnem obsegu.
Celjsko gledališče v Brežicah
20. februarja ob 20. uri je celjsko gledališče gostovalo na brežiškem odru s komedijo »Rezervist«. Gledalci so dvorano napolnili do zadnjega kota. Po zagotovilih organizatorjev bomo v Brežicah gledali še več kvalitetnih prireditev. Slačilnice v Prosvetnem domu so moderno opremljene in imajo centralno kurjavo, o čemer so se pohvalno izrazili tudi celjski gostje. ab
•  Sedemletni perspektivni plan
zagrebške tovarne Gorica predvideva v naslednjih letih preselitev obratov v Dugo Selo pri Zagrebu. Tam bodo na 25.000 kvadratnih metrih povečali proizvodnjo od 3000 ton na 12 000 ton emajliran« posode.
Drobci iz mirenskega dnevnika
0 Vse kaže, da bo Mirna letos le dobila načrt, po katerem se bo načrtno gradila. Urbanistični program je že v izdelavi.
0 Kanalizacija je trn v peti Mirenčanov že vrsto let, bistvenih izboljšav pa še ni doživela. Upajo, da bodo ustrezne korake napravili letošnjo jesen, kar bo priprava za ureditev mirenske ceste, ki jo nameravajo v dogled-nem času asfaltirati.
0 Mirna se je sicer oddolžila časom NOB s postavitvijo spomenika, ga bo pa treba glede na urbanistično ureditev kraja prestaviti. Krajevni odbor ZB je pooblastil posebno komisijo, ki naj izbere
prostor in izbira sredstva za postavitev novega spomenika padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja.
0 Mrtvašnica na miren-skem pokopališču nima v zalogi nobene krste. Kadar kdo nenadoma umre, si pomagajo tako, da naročijo krsto celo iz Gabrovke. Ce bi imeli krste zalogi, bi ne bilo potrebno nevšečno tekanje.
TREBANJSKE NOVICE
£ Stane Cvelbar je začel lani graditi blizu restavracije »Dana« na Mimi stanovanjsko hišo, ki bo imela v pritličju brivnico. Glede na pomanjkanje brivsko-frizer-ske dejavnosti v tem kraju prebivalci želijo, da bi bil lokal kmalu na uslugo.
0 letošnjo zimo je bilo na Mirni več športnih prird-ditev, ki so bile zelo obiskane. Ljudska tehnika in TVD Partizan sta z zgraditvijo) smučarske skakalnice in urep ditvijo ostalih objektov pripravila precej stanoviten tO> melj tudi turizmu in gostinstvu.
Z združevanjem sredstev v hitrejši razvoj
Občinska skupščina Novo mesto je sprejela družbeni plan za 1964 — Družbeni bruto proizvod se bo povečal za 17,2 odst., narodni dohodek pa za 16,5 odst. — Za investicije je namenjenih 7 milijard 295 milijonov dinarjev, od tega 81,2 odst. za gospodarske in 18,8 odst. za negospodarske investicije
Po poročilu o izvršitvi sklepov zadnje seje so odborniki novomeške skupščine na seji 25. februarja najprej poslušani obširno obrazložitev podpredsednika Andreja Grče, nato pa odšli na ločeni seji, kjer sta oba zbora vsak zase pretresla osnutek družbenega plana in proračuna ter ga izglasovala. V nadaljevanju Bkupne seje so nato sprejeli se odlok o ustanovitvi sklada za borce NOV, odločbo o ustanovitvi Zavoda za požarno varnost, potrdili poročilo o najetju posojila za dograditev Dolenjske galerije ter izglasovali več premoženjskopravnih zadev, potrošniških izjav, volitev in imenovanj.
Odborniki so zahtevali podrobnejšo obrazložitev
Čeprav je bilo gradivo, ki so ga odborniki dobili za sejo, zelo obširno, je seja potekala sorazmerno hitro. V razpravi o družbenem planu je sodelovalo več odbornikov, oba zbora pa sta k osnutku družbenega plana sprejela nekaj priporočil oz. dopolnil. Odbornik Niko Križane je omenil, da je potrebna obširnejša obrazložitev o uporabi sredstev iz družbenega investicijskega sklada pri občinski skupščini, v katerem se je lani zbralo 532 milijonov dinarjev. Nato je bil fiprejet sklep, da bo vsem odbornikom naknadno razdeljena podpredisednikovo poročilo, ki vsebuje podrobnejše obrazložitve tako o tem skladu, kot tudi o nekaterih drugih stvareh, za katere so v razpravi povpraševali. Na pripombe, da so podatki o uspehih, doseženih pri uresničevanju družbenega plada za 1963, tu in tam preskopi, Je bilo Sporočeno, da bo skupščina na eni izmed prihodnjih sej to vprašanje posebej obravnavala. Ko so delali osnutek družbenega plana, podatki o realizaciji v 1963 še niso bili T celoti znani, zato sloni poglavje osnutka, ki govori o jrazvoju v 1963, le na približnih ocenah. Odbornik Jože Plaveč je ugotovil, da je skrajni čas urediti doslej neurejena grobišča padlih v NOV, odbornik Stane Gori-šek pa je opozoril na spomenik na Cviblju pri Žužemberku, ki ga že lep čas popravljajo, pa še danes ni znano, kdo bo popravilo plačal. Odborniki so menili, da je tre-
ba za ureditev obojega zagotoviti denar iz isredstev, namenjenih spomeniškemu varstvu.
Kombiniran pouk bomo odpravili le z večjim številom predmetnih učiteljev
Prof. Ema Muser je v razpravi o šolstvu poudarila, da bi bilo gradivo družbenega plana preglednejše, če bi vsebovalo analizo mreže osnovnih šol, zlasti zato, ker želimo odpraviti kombinirani pouk. Opozorila je, da v šolstvu zelo primanjkuje predmetnih učiteljev za pouk v višjih razredih in da bo treba štipendijsko politiko podrediti reševanju tega problema. Hkrati s tem moramo graditi stanovanja za prosvetne delavce. V proračunu je zagotovljenih za udeležbo šol pri posojilih iz stanovanjskega sklada 12 milijonov dinarjev. Predlagala je, naj skupščina sprejme priporočilo, da bi v občinskem stanovanjskem skladu zagotovili 28 milijonov kot posojilo za gradnjo stanovanj za prosvetne delavce. Samo na ta način bo lahko 12 milijonov, zagotovljenih v proračunu, uporabljenih.
Ker se je prispevek za kadre v gospodarskih organiza-pdsi povečal odtelkscijaine cijah v zvezi z novimi predpisi   povečal   od do-
Zci boljše stike s krajevnimi vodstvi SZDL
Občinsko vodstvo Socialistične zveze v Novem mestu je v februarju sklicalo sestanke odborov vseh 46 krajevnih organizacij Socialistične zveze in nekaterih podružnic. Na teh sestankih so se lotili kopice vprašanj, ki so za mnoge organizacije boleče. Glavni namen takšnega sistematičnega ustvarjanja stikov s krajevnimi vodstvi Je v tem, da bi na osnovi dobljenih podatkov lahko izdelali programe dela in izvedli kadrovske priprave za nova vodstva, ki jih bomo volili v letošnji jeseni. Na omenjenih posvetih je bil dan močan poudarek iskanju najbolj sprejemljivih oblak dela, ki naj bi dejavnost SZDL poživile in jo približale človeku, saj je SZDL najbolj množična organizacija v naši družbi.
Novomefe kronika
■ Zadnje dni jc zaradi gripe
Obolelo precejšnje število učencev tn prosvetnih delavcev na novomeški osnovni šoli. V torek je bilo odsotnih že 256 učencev in 14 uslužbencev, zato je posebna -zdravstvena komisija odločila, da se prekine pouk, zaenkrat od srede do ponedeljka, če bo medtem bolezen le naraščala, bo pouk prekinjen za dalj časa. O tem pa bo rekla zadnjo besedo komisija, ki bo 9. marca ponovno obiskala šolo.
■ 9. marca bo imel v okviru
Delavske univerze v Novem mestu ob 18. uri v Domu JLA prof. Mirko Kambič predavanje »Skozi Itelijo v Severno Afriko«. Razen privlačne vsebine potopisa bo predavatelj nudil tudi več kot 200 barvnih diapozitivov. Vabljeni!
k Podjetje »Dolenjka« že od lanskega Julija preureja lokal na Glavnem trgu, kjer so prodajali tekstil, v novih prostorih pa bodo kupcem na voljo delikatese vseh vrst. SGP Pionir, izvajalec del, Je nt koliko zakasnil, največ zaradi radiatorjev za centralno kurjavo, ki Jih nekaj časa ni bilo dobiti Po Izjavi direktorja »Dolenjke« bodo dela vendarle končana okoli 20. marca. Upamo, da gre tokrat zares'
■ Dramska sekcija Svobode »Dušan Jereb« ima naštudlrano komedijo »Klobčič«, s katero Je nameravala nastopiti na domačem odru že 4 .ln 5. marca, zaradi bolezni nosilke glavne vloge pa je predstava preložena.
■ Živahno vrvenje na ponedeljkovem živilskem trgu in precej razstavljenih artiklov je pričalo, da smo na pragu pomladi. Prodajali so že: regrat po 50 din merico, radič in motovileč po 60 din krožnik, peso po 80 din kg, kislo repo in zelje po 50 din krožnik, jajca so veljala 2.1 do 25 din, mleko 70 din liter, slivovka 600 din, čebula 100 din kg, slrčki 10 din kos. Ja bolka 90 do 100 din kg, fižol 200 din kg, kure okoli 1000 din. Čedalje več je spet semen in čebulčka, prav tako lončarskih izdelkov in rož Teloh v šopkih so ponujali po 10 din, mačlce pa po 30 do 50 din.
ui Gibanje prebivalstva: rodile so- Antonija Brišar s Partizanske 25 — deklico, Nada Veber. Nad mlini — deklico, Jožefa Novosel z Brega 17 — deklico, Frida Be^ko-v!č iz Trdinove 18 — Lllljano — Porok in smrti ta teden na pod ročju mesta ni bilo. — Ponesrečil pa se Je Martin Andrejčič. sobosll-kai lz Zagrebške 27. ki Je padel z motorja In si poškodoval glave ln levo roko.
sedanjih 1,5 odst. na 2,5 odst., je prof. Milan Smerdu predlagal, naj skupščina sprejme priporočilo, da bi gospodarske organizacije odvajale polovico teh sredstev v občinski sklad za strokovno šolstvo. S predlogom so se odborniki strinjali, opozorili pa so na to, da sredstev v ta sklad ne bodo mogle odvajati organizacije, ki izobražujejo svoje kadre v strokovnih šolah izven občine.
Dr. Milan Adamič je opozoril, da je nujno uvesti razširjeno kmečko zdravstveno zavarovanje za otroke do 15 let starosta. Zdravstvena služba ne more učinkovito ukrepati, ker so otroci kmečkih staršev v neenakopravnem položaju nasproti otrokom zaposlenih. Njegove trditve je podprla ljudska poslanka Mihca šah, ki je omenila, da so pri toieokih otrocih zdravstveni ukrepi omejeni na naj-
V šmiheiu pri Žužemberku bi radi televizor
Na nedavnem sestanku odbora krajevne organizacije Socialistične zveze in predstavnikov drugih organizacij v Smihelu so razpravljali tudi o nakupu televizorja. Ker ni upanja, da bi izven organizacije zbrali vsa sredstva za nakup novega sprejemnika, bodo zbrali od kmetov toliko lesa, da bo izkupiček pokril izdatek za nakup televizorja. .V kraju upajo, da bo nora pridobitev poživila dejavnost družbenega življenja.
-SD
V Kronovem želijo prostor za družbene organizacije
Na sestanku krajevne organizacije SZDL v Kronovem so se pred dnevi pomenili, kako bi prišli do nujno potrebnega prostora za delo družbe-no-političnih organizacij. Treba bi bilo preurediti prostor v nekdanjem gostišču, pa bi dobili kar ustrezen družbeni prostor. Želijo si tudi, da bi jih podprla občina, saj sami ne bodo zmogli vseh sredstev za preureditvena dela.
Javna tribuna v Velikem Lipju
Na pobudo krajevne organizacije SZDL bo v Velikem Lipju v nedeljo javna tribuna. Pogovorili se bodo o nekaterih poglaivjih lz osnutka občinskega statuta, kakor tudi o tekočih vprašanjih, s katerimi se srečuje organizacija. Tej Javni tribuni bodo sledili podobni sestanki tudi v drugih krajevnih organizacijah SZDL v novomeški občini.
-S
nujnejše primere, preventiva pa je ^zaradi pomanjkanja sredstev sploh onemogočena. Povedala je, da je v občini 2.800 kmečkih otrok, ki so nujno potrebni preventivnega zdravljenja, pa nimajo pravice do tega, ker jim ga kmečko zdravstveno zavarovanje ne nudi. Sprejet je bil sMep, da bodo o predlogu razpravljali volivci na zborih.
O družbenem planu in o proračunu bomo podrobneje poročali še v prihodnji številki. Odborniki so na seji ugotovili, da bo plan moč uresničiti le z resnimi napori vseh občanov. Združevanje sredstev bo pripomoglo k investicijam, vse ostale naloge pa so odvisne od povećavanja storilnosti, od gospodarnega uporabljanja razpoložljivih sredstev, od organizacije de'a in modernizacije tehnoloških postopkov.
Franjo Stiplovšek: MLIN V DRUŽINSKI VASI (1960)
Javne tribune o občinski ustavi
(Nadaljevanje)
Zadnjič smo»si ogledali ^14 členov uvodnih določb iz osnutka statuta naše občine. Zanimivi so seveda tudi drugi členi uvoda v statutu, iz katerih izvemo:
— da je delo občinskih organov in organov družbenega samoupravljanja javno;
— da je občinska skupščina odgovorna občanom za svoje delo in za delo svojih organov, če to s posebnimi predpisi ni drugače določeno;
— da občinska skupščina v mejah zakonov in drugih predpisov ter statuta samostojno razpolaga z dohodki občine ter jih razdeljuje po svojih gospodarskih, kulturnih, socialnih in drugih potrebah.
Kdo je občan? .
22. člen pravi: »Vsak državljan Socialistične federativne republike Jugoslavije, ki ima stalno prebivališče na območju občine Novo mesto, je njen občan ter ima pravico in dolžnosti, ki jih določa statut občine.« Odpadle so torej nekdanje pravice, da si postal občan nekega kraja šele potem, ko si tam preživel določeno število let.
Pomemben je drugi odstavek 23. člena, ki pravi:
»Posebno skrb mora posvečati občina osebnim življenjskim razmeram vojaških vojnih invalidov, žrtev fašističnega nasilja, borcev narodnoosvobodilne vojne in članov njihovih družin ter jim pomagati pri uveljavljanju njihovih pravic«
In še 24. člen: »Občina skrbi tudi za občane, ki so potrebni« socialne in zdravstvene pomoči, a ne uživajo pravic iz 'zdravstvenega zavarovanja ali so jim odvzeta proizvajalna sredstva, oziroma jih zaradi starosti ali onemoglosti — bolezni — ne morejo izkoriščati.« Statut torej
Dober zgled rti pobuda v Orehovici
Družbene organizacije v Orehovici so imele pred nedavnim skupno sejo odborov, kjer so sklenili še letos zgraditi prosvetno dvorano, ker v vasi ni primernega prostora za sestanke, zbore volilcev in kulturne prireditve. Doslej smo ob takih priložnostih gostovah v šoli (prostor pa moramo plačevati), včasih pa v zasebni gostilni, kar ni primeren prostor za sestanke.
Izvoljena je bila komisija, ki bi vodila nabiralno akcijo. Ljudje so že v prvih dneh darovali 20 kubičnih metrov lesa, dobili smo kamenje, pesek itd. Posebno so se izkazali člani orehovske mladinske organizacije, ki so se zavezali prispevati polovico mesečnih dohodkov, in upoko-
izrecno poudarja socialne pravice občanov.
Sodelovanje v samoupravljanju je naša dolžnost!
25. člen v osnutku statuta nam nadvoumno pove: »Občani so dolžni sodelovati po svojih sposobnostih v organih družbenega samoupravljanja v občini. — Občani so po svojih sposobnostih dolžni, da se vključijo v delovni proces na kateremkoli področju, da z delom ustvarjajo svoj osebni dohodek za kritje svojih osebnih potreb in potreb svoje družine in da tako do-prinašajo k splošnemu razvoju in napredku občine. — Občani so dolžni izpolnjevati obveznosti, ki so določene s predpisi.« Tako statut zelo določeno pove, da je naša dolžnost sodelovati pri upravljanju družbe; izmikanje takim dolžnostim, umikanje delu in podobni pojavi so protiustavni in jih družba seveda ne more trpeti!
Pomen krajevne skupnosti
Zaključni členi uvoda v statut nam povedo, da se na ob moč ju občine ustanavljajo krajevne skupnosti občanov zaradi sodelovanja občanov v občinski samoupravi in zato, da bi občani opravljah posamezne zadeve, ki so pomembne neposredno za njihovo naselje. Občinska skup ščina obravnava predloge zborov volivcev in zborov občanov. Ce jih upošteva, mora obvestiti o tem zbore volivcev in zbore občanov, navesti pa mora tudi ustrezne razloge. Predloge zborov volivcev in zborov občanov obravnava tudi krajevna skupnost. O predlogih občanov na zborih volivcev, v delovnih skupnostih in organizacijah raaprav-in nastopov, kot že zlepa ne.
lja občanska skupščina, ki mora do njih zavzeti stališča Statut občine sprejme Občinska skupščina samostojno potem, ko so o njem razpravljali občanS na zborih volivcev, v delovnih skupnostih in organizacijah.
;
Občinsko sodišče
V statutu piše, da opravlja občinsko sodišče zadeve pravosodja, ki mu jih daje zakon v pristojnost. Predsednika in sodnike in sodnike porotnike občinskega sodišča voli in razrešuje občinska skupščina, kolikor ni z zakonom drugače določeno. — Predsednik občinskega sodišča daje o delu občinskega sodišča letno poročilo občinski skupščini, po potrebi pa daje tudi občasna poročila.
Drugo poglavje drugega dela osnutka statuta govori o občinskem gospodarstvu. O tem in o ostalih poglavjih bomo obsežneje spregovorili v prihodnji številki Dolenjskega lista.
Matični urad Žužemberk
Izven porodnišnice Je bila v februarju rojena ena deklica. — Poročili so se: Stanislav Kastelic, kmetovalec, in Marija Gorenčič, delavka, oba iz Dešeče vasi; Albin Sudar, kmetovalec lz Drašče vasi, ln Frančiška Sadar, kmeto.valka iz Klečeta.
Umrli so: Leopoldina Iskra, upokojenka lz Dol. Ajdovca, 65; Jožeta Može, užltkarica lz Srednjega Lipovca, 77; Zofija Hrovat, gospodinja iz Žužemberka, 46; Terezija Papež, kmetovalka s Cviblja, 74; Frančiška Zaletel, užltkarica iz Vrha pri Križu, 80; Franc Zaletel, užitkar iz Vrha pri Križu, 83.
Matični urad šmarjeta
V februarju ni bilo rojstev izven porodnišnice. — Porok ni bilo. — Umrli so: Anton Kos, kmet a Vinice, 65; Marija Fabiani, upokojenka iz Smarjete, 84; Alojzija Povšič, gospodinja iz Sela pri Zbu-rah, 65; Ana 2ura, posestnlca iz Družinsko vasi, 76.
jenci, ki bodo za kulturno dvorano darovali vsak po 10.000 din. S prostovoljnim delom so vaščani že prispevali 600 delovnih ur. Zaradi izredne pripravljenosti prebivalcev samih pričakujemo tudi pomoč občinske skupščine.
V Orehovici je med najbolj delavnimi organizacijami Zveza borcev. Odbor skrbi za svoje člane, predvsem pa urejuje vprašanje pokojnin. Na občnem zboru je bilo sklenjeno, da bo organizacija priredila prvomajsko proslavo z razvitjem prapora, kamor bomo povabili tudi borce Gorjanskega bataljona in ostale ljubitelje Gorjancev.
R, P.
Parki, zelenice pred pomladjo
Ze nekaj let opažamo, da prek jeseni in zime nekateri objestneži polomijo v mestu vejice lepotičnega grmičevja, tako da spomladi nima kaj zeleneti in cveteli. Zelenice, ki so jih delavci mestne vrtnarije s tolikšno skrbjo urejevali, so pohojene, posebno v parku za pošto. Tovariši, ki zanje skrbijo, so povedali, da nasade v parku najbolj poškodujejo šolarji, kt se vsak dan zapode prek njih na igrišča na Loki, namesto da bi šli po dovolj široki poti.
Vse to daje komunalni upravi in marljivim vrtnarjem kaj malo spodbude za ponovno ureditev mesta v letošnjem letu. Ce bi njihova dela sproti ne uničevali, bi lahko naše mesto bilo kot en sam šopek. V občanih bi se morala utrditi zavest, da opustošene zelenice in prazne veje lepotičnega grmičevja delajo sramoto njim samim, kažejo P" tudi na kulturno stopnjo prebivalstva.
Ni samo stvar komunalne upravi paziti na zunanjost mesta: vsi občani bi morali zanjo skrbeti in sproti opozarjati razgrajače, ki delajo škodo p nasadih.
Res je čudno, da vsako pomlad kriziramo vandalizef' uspeh pa je kljub temu majhen. Starši, pa tudi šola naj bi ponovno poučili otroke, da trganje cvetlic v parku ne P0' meni nobenega junaštva in da jc tako početje neprimerno za člana pionirske, ali mladinske organizacije.
DOGODEK, KI LAHKO VELIKO POMENI
Taborniški klub pri novomeškem Pionirju
Pretekli teden so v SGP »Pionir« v Novem mestu ustanovili taborniški klub.
Novomeški odred Gorjansklh tabornikov je bil zadnja leta skoraj v krizi, toda po letošnjem občnem zboru so začeli resno delati. Pred leti so nekajkrat poskusili ustanoviti taborniške klube v nekaterih delovnih kolektivih, vendar je ostalo le pri željah. Zato je bila novica o ustanovitvi kluba pri Pionirju tembolj nepričakovana, saj so pobudo za to dali sami člani kolektiva.
Nad 30 mladih je izjavilo, da si žele pri tabornikih zagotoviti prijetno ln organizirano zabavo ter oddih po delu. Spodbuda, ki jo je dalo nekaj tabornikov v kolektivu, je našla trdna tla. Vsa stvar pa je pomembna predvsem z dveh stališč:
V perspektivnem programu Zveze tabornikov je ena osnovnih stvari prodor organizacije med delavsko mladino, kar so mnogi označevali kot izredno stvar. Toda prav ta klub kaže, da je mladine dovolj, in to take, ki si želj organiziranega dela ln organizirane zabave.
Drug problem pa je ženska mladina. Prav v tem klubu so se dekleta pokazala kot najbolj delavna pri organizaciji, kar potrjuje tudi dejstvo, da sta bili za predsednico kluba izvoljeni Zdenka More, za podpredsednico pa tovarišica Llkarjeva. Alj to ne izpodbija nekaterih mnenj, ki so verjetno precej zakoreninjena tudi v Novem mestu?
Klub je torej ustanovljen. Sedaj pa je stvar odre-dove uprave, da bo pomagala članom in vodstvu pri začetnih težavah ln jim omogočila delo in razvoj. Pohvaliti je treba tudi vodstvo podjetja, ki je .-novopečenim« tabornikom že v začetku obljubil pomoč pri delu. Mnenja sem, da je to velika spodbuda za odrcdovo upravo, ki bd lahko z večjim pogumom skušala najti pot tudi v druge delovne kolektive v Novem mestu.
LEGIŠA IN HREN - zmagovalca v dvojicah
Zaključeno je tekmovanje parov v kegljanju v borbenih igrah. V finalnih srečanjih so se prečali trije pari. V prvem srečanju sta Legiša in Hren premagala klubska tovariša Vukšiniča in Zidaneka ml. z rezultatom 3:1. Kljub porazu sta premaganca dosegla najboljši rezultat v enem setu — 34 kegljev. Veliko zanimivejša je bila druga tekma, v kateri so se pomerili: najboljši par Vseh devet (Zelnik— Seničar) ln dvojica Pionirja (Legi-ša—Hren). Domačina sta dobro začela in prvi dve Igri z lahkoto zmagala 51:38 in 71:46. Obenem sta dosegla najboljši rezultat v eni tekmi, to je v treh setih 71 kegljev. Nato sta domačina malo popustila, vendar Je Seničar' v odličnem lučaju, ko je bil rezultat izenačen, zgrešil kegelj, ln tako se Je tretja igra končala 41:41. Tudi v četrti igri sta bila »devetkarja« boljša (33:40). V peti Igri sta Legiša ln Hren prepričljivo zmagala 45:22, končni rezultat pa je bil 3:1. Tako sta postala Hren ln Legiša prvaka Novega mesta v dvojicah.
V zadnji Igri sta se srečala oba premagana para. Dvojica Zelnik— Senčar je dvakrat povedla z 1:0 in 2:1, vendar sta Vukšlnič ln Zida-nek II z zmago 3:2 osvojila diugo mesto, Zelnik in Seničar pa tretje.
Pri ženskih dvojicah zmagale igralke Pionirja
Tudi tekmovanje ženskih keglja-ških dvojic je prineslo lepe borbe. Ze v predtekmovanju Je dvojica Pejanovič—Nanger po hudi borbi
premagala dvojico 2eleznikar—Vin-diš s 3:2. Poleg tega para sta se v finale uvrstili še dve dvojici Pionirja. V prvi Igri sta se ti dvojici ■ srečali, zmagala pa je dvojica Ora-žem—Sečen nad parom Zaharija— Simc (3:1). V naslednji Igri sta zmagovalki Igrali proti paru Vseh devet (Pejanovič-Nanger), ga gladko premagali s 3:0 ter tako osvojili prvo mesto. Drugo mesto sta za-' sedli Pejanovlčeva ln Nangerjeva z zmago 3:0 nad dvojico Zaharija— Simc.
Za dan žena turnir v Kočevju
V nedeljo je bil v Kočevju keg-ljaški turnir ženskih ekip 6x100 lu-
Obračun novomeškega Partizana
V anale je šel še en občni zbor novomeškega Partizana, osrednjega novomeškega športnega in telovadnega društva in enega najmočnejših športnih kolektivov na Dolenjskem.
Dosedanji predsednik društva Danilo Kovačič je v izčrpnem poročilu prikazal vse uspehe in težave tega kolektiva. Omenil je, da se društvo že več let bori z velikimi finančnimi težavami, a kljub temu dosegajo športniki Partizana zavidanja vredne uspehe. Tu bi veljalo omeniti predvsem odbojkarje, košarkarje in posamezne telovadce, razen tega pa še prizadevne veslače ln dvigalce uteži. Seveda pa finančne težave puščajo tudi posledice. Število članstva je zadnja štiri leta naglo padalo, zaradi pomanjkanja telovadnice je popolnoma zamrla redna vadba, pa tudi nekatere panoge so šle rakovo pot. V zadnjem letu so največje uspehe dosegli odbojkarji in košarkarji, omeniti pa bi bilo treba tudi stalno taborjenje pripadnikov novomeškega Partizana na V uleti prt Portorožu.
Vzlie vsem težavam pa društvo upa, da bo v svoje vrste pritegnilo precej novih članov, predvsem mladine, zlasti še, če bo zgrajena na Loki montažna telovadnica, za kar Je že odobrena lokacija, pa tudi osrednja zveza bo priskočila na pomoč. Z lastno telovadnico bi se število članstva prav gotovo iz-datno pomnožilo.
V imenu članov se je član uprav-nega odbora Viktor Porenta zahvalil neutrudnemu predsedniku Danilu Kovačiču za delo, ki ga je vložil v društvo, in mu ob tej prilož-nosti izročil skromno darilo.
Občni zbor je izglasoval raz resnico staremu odboru in izvolil novega. Upravni odbor sestavljajo: Marjan POTRČ, ki je bil predlagan za predsednika, Marjeta POTRČ, Ruža KOVACIĆ, Marija 6E-T1NA, Jože SPLIHAL, MUan PETELIN, Slavko KAVSČEK, Viktor PORENTA, Milena BUČAR, Marija MARKELJ, Danilo KOVAČIČ, Zelj-ko GERBEC, Sonja POŽAR, .Andrej PETRIC in Tone KEBEL. V nadzornem odboru so Samo ME-
Občni zbor ŠD Novo mesto
Šahisti iz Novega mesta so prejšnji teden pregledali svoje delo v preteklem letu. Ugotovili so, da je bilo društvo aktivno in Je v redu delalo. Izvedena so bila vsa tekmovanja v zvezi z raznimi uradnimi prvenstvi. Tudi eden največjih problemov — društveni prostor — Je rešen. Društvo Je namreč naletelo na veliko razumevanje pri občinski skupščini Novo mesto ln Je v kletnih prostorih (mala sejna dvorana) dobilo prostor, kjer njegovi člani lahko dvakrat tedensko, in sicer ob torkih in petkih zvečer, Igrajo šah.
Društvo pa nI v celoti izvedlo vseh predvidenih tekmovanj, saj je od OSZTK Novo mesto dobilo le 27 odst. sredstev, predvidenih po Posebnem razdelilniku za društvo, oz. le dobril 10 odst. od sredstev, Predvidenih po finančnem načrtu društva. Pomanjkanje finančnih sredstev je v zadnji četrtini preteklega leta povzročilo, da Je društvo popolnoma prenehalo z udeležbo na tekmovanjih Izven Novega mesta.
Na občnem zboru Je bilo ugotovljeno, da je treba povečati število registriranih »ahlstov ln vključevati predvsem mladino, ker Je Prav tu društvo najšibkejše. Na •olah naj najboljši Igralci društva igrajo stmultanke, društvo pa naj tudi organizacijsko pomaga pri »aznlh pionirskih tekmovanjih.
Na koncu je občni zbor Izvolil nov 7-članskl odbor. Ponovno mu predseduje dr. Ludvik Gole*, tajnik Pa Je Marjan Potrč.
Slavko Sitar
Brzopotezna tekmovanja
Pred kratkim je bilo v Ljubljani brzopotezno prvenstvo okraja Ljubljana za posameznike, ki se ga Je udeležilo tudi 8 Igralcev lz Novega mesta. Zaradi velike udeležbe so bili igralci razvrščeni v 4 skupine po 18 Igralcev. Najboljši trije iz vsake skupine so se uvrstili na republiško tekmovanje.
Prvenstvo je pokazalo, da se naši igralci kljub sorazmerno malo tekmovanjem lahko uspešno merijo z ljubljanskimi ln gorenjskimi igralci. Igor Penko se Je uvrstil v finale, SkerlJ in Tisu pa sta le za malenkost zaostala. Tudi ostali Igralci so se uvrstili tako, da smo lahko zadovoljni.
Na finalnem prvenstvu Slovenije Je Igor Penko med 28 tekmovalci zasedel z 12 točkami 15. do 16. mesto, kar je lep uspeh. Brzopotezni prvak je postal'nepričakovano mladinec Žagar iz Maribora, drugi Je bil velemojster Parma. Lanski prvak inž. črepinšek Je bil šele sedmi.
Kobe - prvak učiteljišča
Na nedavno končanem šahovskem prvenstvu novomeškega učiteljišča Je med dvanajstimi Igralci zmagal Vinko Kobe, ki Je zbral 10,5 točke. Ostali so ae razvrstili: Anton Iljaš 9,5, Branko KrošelJ 9, Jože Flfolt 8, Anton Kamin 7,5, Anton Gorenc 6,5, Karel Jaklič t Itd.
DIC, Nada JEVSEK bi Stanka DOKL, razsodišče pa sestavljajo dr. Ludvik GOLE2, Julka KOZINA In Vinko RODIČ.
Na koncu je društvo izbralo delegate za občni zbor občinske zveze za telesno kulturo.
Tako je občni zbor novomeškega Partizana lepo uspel, kljub temu da smo na njem pogrešali nekaj znanih športnih delavcev. Mladina, ki je napolnila telovadnico osnovne šole Katje Rupena, je pokazala precejšnjo voljo do dela, in če bodo finančna sredstva kolikor to-liko ngodna, bo novomeški Parti-zan krenil po novih, lepših poteh.
-al
Seminar za mlade odbornike v Kočevju
V torek je bil v Kočevju seminar za mlade odbornike občinskih skupščin in svetov v Kočevju, Ribnici in Grosupljem. Seminar so organizirali občinski komiteji Zveze mladine vseh treh občin. Razpravljali so o statutih občin in o vlogi in delu občinskega odbornika ter o izobraževanju in kadrovskih problemih v kmetijEtvu. Predavali so dražbeno-politični delavci teh občin.
Zavarovanje Športnikov v statuta
Na zadnjem zboru občanov v Črnomlju je bilo živahno raz-previjanje, da se vnese ta » statut občine Črnomelj zavarovanje športnikov ln športna ambulanta. Dogaja se, da ae dobri športniki pri vadbi, treningih, nastopih in potovanjih poškodujejo ali pa lahko postanejo -tudi invalidi. Ker pa niso nikjer zavarovani, lahko pride do tega, da postanejo v breme društvom. Zato je opravičljivo, da se občanu športniku v tem primeru zagotovi tudi mesto v statutu občine. Nadalje je bilo dosti govora o športni ambulanti, o preventivi in da se mora, kdor se udejstvnje t telesni kulturi, vsaj enkrat let* no zdravniško pregledati. Isto naj bi veljalo tudi za šoloobvezne otroke.
Vsekakor je med občani veliko zanimanja za to, kako se bo uveljavila telesna kultura v občinskem statutu občine Črnomelj. M-K
Trebnje: jutri posvet o kulturi
Jutri, 6. marca, se bodo v Trebnjem sestali predstavniki kulturnih organizacij, javni kulturni in družbeni delavci in se pomenili o načrtni kulturni dejavnosti v trebanjski občini. Razpravljali bodo na podlagi analize sedanjega prizadevanja na kulturnem področju.
Fantje pozdravljajo žene
Franc Besal, Jože Iipaj in Franc Pavlin, ki so pri vojakih v Djakovici, čestitajo za 8. marec vsem ženam v novomeški občind, hkrati pa pozdravljajo dekleta in domače.
KOŠARKA: po računih
še zadnjič: šahovske sence
S svojim zadnjim člankom Je Slavko Sitar popolnoma priznal vse tri sence novomeških brzoturnirjev. Zato se mi zdi vsako nadaljnje pi-J*nJo o nepravilnostih nepotrebno J> i« s tem zame polemika saklju-««ia, posebno še, kar so si bralci P»av gotovo že ustvarili svoje last-*o mnenje.
p zadnjem članku pa samo Se JP'e: pisec Je vse do zadnjega član-?» trdil, da dogovorjenih partij nI, rjkor tudi, da nI na turnirjih ]*Prov. Tokrat Je zapisal, da so |£e to pač izjeme. Se bolj čudna {?, Je misel, ki se glasi dobesedno SfMe: »Zakaj se pisec raje nI zajmili ob dejstvu, da pred napove-la1™ trening brzotumlrjom nI bl-S »estanka, ker se ga Je udeležilo J1??huo odbornikov? Alt nI to važ-
WJSe. kot pa Izjemen Izpad?« (S.
Sitar, LD, 27. 2. 1964). Se v prejšnjem članku pa Je pisec zapisal, da j* bila posledica zadnje zamude prav ta sestanek!
Potemtakem le nI vse v redu! Dogovorjene partije, spori ln zamude niso tako Izjemne ln, kot kaže, tudi moje pisanje nI bilo bombastično In tendenciozno, bilo Je le reakcija na zgoraj omenjene sence novomeških šahovskih brzoturnirjev. Jože Splilial.
Opomba uredništva: S tem zaključujemo pisanje okoli senc nad novomeških šahom z željo, da bi ustrezni organi poživili delo organiziranega šahovskega življenja v Novem mostu ln na Dolenjskem ln k plemeniti Igri povabili v kratkem predvsem čimveč mladih ljudi!
UREDNIŠTVO DOLENJSKEGA LISTA
V nedeljo dopoldne je bilo v telovadnici novomeške gimnazije zaključeno gimnazijsko prvenstvo v
Zanimivo Je, da je v finalu Igrala ekipa 3.a namesto 2.a. Tekma Je bila namreč ponovljena zaradi nepravilnosti pri zapisniški mizi ln Je ekipa 3.a zmagala 38:36.
Najprej so bile končane borbe za četrto, peto in šesto mesto. Rezultati so bili naslednji: 2.d : J.b 38:44 (16:22), 2.a — 2.b 48:30 (26: 19) ln 2. a — 1 d 49:28 ( 27:6). Ekipa 2.n Je bila res najboljša ln le nesreči v tekmi s 3.a se imajo zahvaliti, da niso igrali v finalu. Tako so zasedli četrto mesto, peta je 2.b, šesta pa l.d. » V borbi za prvo mesto so bili rezultati taki: 2.c : dekleta 88:33 (46:12), 3.a : dekleta 54:43 (28:20) ln 3 a : 3.c 49:121 (14:60).
Ekipa 3.o je Igrala tokrat res odlično, brez težav je premagala vse nasprotnike ln edina dosegla stotico v tekali s drugoplasiranim!
Novomeški strelci za zlato puščico
23. februarja je bilo v Novem mestu občinsko tekmovanje v streljanju s zračno puško. 34 najboljših strelcev iz - posameznih strelskih družin Novega mesta ln Mirna peči se Je pomerilo med seboj za zlato puščico ln prehodni občinski pokal. Najboljši so bili: Peter Klemene Is IMV, ki j« dosegel 477 krogov, Janez Sepic (SGP Ilcnir) 475 krogov, Božo Kupina (SGP Pionir) 469, Julka Bratuž (SGP Pionir) 464 krogov Itd.
Zaradi slabih priprav so bili rezultati slabši, strelci močno pogrešajo zaprto strelišče, v katerem bi se lahko vadili tudi pozimi, zdaj pa so vezani le na tekmovanja na prostem. Občinski strelski odbor si že prizadeva, da bi v Novem mestu dobil primeren prostor za streljanje. Ce mu bo uspelo, bodo postali aktivni tudi mladinci in pionirji. Na Marofu pa že potekajo priprave za gradnjo strelišča za streljanje z malokalibrsko puško.
F.-vaki gimnazije so Igrali v postavi Knoll, Polenšek, Pire ln Bla-žon. Druga ekipa 3.a, tretja pa so
dekleta.
Največ košev so na prvenstvu dosegli: Knoll (122), Spllhal I (107), Spllhal II (86), Polenšek (85) in Jereb (74).
Prvenstvo je minilo v splošno zadovoljstvo, sestavljene so bile ekipe za srednješolsko prvenstvo, organizacija Je potekala brez napak, sodil pa je zelo dobro Setlna.
—al
čajev. Udeležile so se ga tri ekipe: Novo mesto, Kočevje I. in namesto Ljubljane še druga ekipa iz Kočevja. Tekmovanje je bilo ekipne in posamezno. V ekipnem je zmagala domača prva ekipa z rezultatom 2131, Novo mesto je z rezultatom 2050 zaostalo za 81 kegljev, druga ekipa Kočevja pa je zaostala še bolj.
Zmagovita ekipa Kočevja je pokazala lepo igro in bi lahko nastopala v republiški ligi. Manjka jim samo več nastopov na drugih keg-
ljiščih. Huda borba je bila za zmagovalko med posameznicami. Z zelo dobrim rezultatom 388 kegljev je zmagala članica ekipe Novega mesta 2eleznlkarjeva. Njej sta sledili domačinki Sercerjeva s 379 in Skvarčeva s 376 keglji, na četrtem mestu je bila Novomeščanka Vida Osolnlk s 370 keglji.
To so vsekakor dobri rezultati za precej težko kegljišče v Kočevju. Kegljačlce so s tem tekmovanjem proslavile svoj praznik žena.
Pred zadnjim obdobjem leta tehnične kulture
JPI so leta 1964 stopile v zadnjo četrtino celotne akcije, ki nosi naslov LETO TEHNIČNE KULTURE. Program JPI si je ob začetku svoje poti pred dvema letoma zastavil tri naloge: izboljšati materialne pogoje za tehnično vzgojo, pridobiti in usposobiti čimveč inštruktorjev za delo v tehničnih krožkih, učiteljev za tehnični pouk ter izvesti delovni in tekmovalni program. Kaj nam je uspelo v tem času narediti?
Materialna baza za šolsko ln izvenšolsko tehnično vzgojo je še vedno kaj borna, saj nam je uspelo dobiti le malo novih prostorov za šolske delavnice, klube in krožke, zato smo ostali sredi poti. Tu je podeželska mladina v neenakopravnem položaju z mestno, čeravno bolj potrebuje tehnične vzgoje. Tudi glede kadrovskega vprašanja nismo storili dovolj. Niti en odbor JPI v vsem okraju ni razpisal natečaja za inštruktorje ali semnarja za področja tehnične dejavnosti. Ali ni interesa, sredstev ali ljudi za to? Nad polovico šol je brez tehničnega pouka aH pa je ta še vedno na stopnji ročnih del.
V vsem tem času pa smo imeli tudi nekaj lepih uspehov, ki Jih ne kaže podcenjevati. Iz brodarskega modelarstva Je bilo 24 medobčinskih tekmovanj, lz letalskega modelarstva 12 tekmovanj in 30 večjih razstav tehmčnih izdelkov v vsem okraju. Razen tega Je bila še cela vrsta tekmovanj iz radiotehnike, prometne vzgoje ter javnih oddaj iz spoznavanja tehnike.
■ V OBČINI ČRNOMELJ se je program JPI Izvajal pretežno v okviru osnovnih šol, kjer pa Imajo le dva strokovnjaka za tehnični pouk, zato je ta še vedno na stopnji manj kvalitetnega ročnega dela. Le črnomaljski taborniki so sestavili lep program v akciji JPI. Tudi organizacija LT ni bila posebno aktivna, res pa je, da so bila finančna sredstva majhna.
■t V OBČINI KOČEVJE je bil program vključen v proslavo 20-letnlce Kočevskega zbora. S pomočjo šol so bili organizirani foto krožki ln krožki za modelarstvo. Za dan mladosti so priredili veliko zborovanje pionirjev in se pomerili v tehničnih panogah.
■ TUDI V RIBNIŠKI OBČINI so pokazali precej dobre volje. Organizirali so nekaj ekskurzij v podjetja, delovala pa sta modelarski ln suhorobarskl krožek. Veliko razumevanje za tehnično dejavnost kale Kovinsko podjetje v Ribnici, ki je odstopilo rabljeno orodje ln nekaj opreme šolam za tehnični pouk. Tudi tej občini pa manjka učiteljev za tehnični pouk.
SI TREBNJE JE POKAZALO v tej akciji največ vneme v vsem okraju. Naredili so dober in konkretni program ter uvedli tehnični pouk v vseh popolnih šolah; nad vsemi pionirskimi odredi so patronate sprejela podjetja, ki nudijo tehnično pomoč. Občinski odbor JPI v Trebnjem je edini v okraju v celoti izvedel zastavljeni program. 2e zdaj Je videti napredek tehnične kulture v občini. Organizirali so skupno Izdelavo učnih načrtov za tehnični pouk na šolah ln servis materiala za ta pouk. Razen predavanj Je bilo tudi več tekmovanj ln ekskurzij v gospodarske organizacije.
■ NOVOMEŠKA OBČINA je dobro zastavila delo s pomočjo SZDL, DPM in LT. izdali so bilten s programom in ustanovili 6 komisij. Posebno je uspelo tekmovanje pionirjev nekaterih osemletk v pisanju tehničnih nalog. Najboljši so prejeli od podjetij praktične nagrade. Občinski odbor LT pa Je s pomočjo SZDL uredil klubske prostore za klub mladih tehnikov, modelarsko delavnico ln prostor za fotoklub. Prizadevni pa so bili tudi pionirji na osemletki v Novem mestu, v Smlhelu In v Žužemberku, kjer so marsikaj naredili. V zadnje obdobje akcije so stopili z razpisom nalog, načrtov igrač in anket iz gospodarstva.
■ LE METLIŠKA OBČINA med 26 občinami v okraju v tej akciji ni sodelovala. Delo se je ustavilo pri ustanovitvi občinskega odbora JPI, ki tudi programa še ni izdelal. Upamo, da bodo vsaj v zadnjem obdobju pohiteli in se toliko bolj lotili dela.
Vsi, ki se doslej niso posebno trudili, lahko skušajo zamujeno nadoknaditi, saj so za najboljše organizacije, krožke, skupine in posameznike razpisane lepe nagrade. Upajmo, da ■e bo tudi Dolenjska ob zaključku tekmovanj JPI izkazala s lepimi delovnimi uspehi ln dosegla vidnejši napredek v tehnični Izobrazbi, kar bo posameznikom ln družbi v korist.
—mtr
RADIO LJUBLJANA
VSAK DAN: poročila ob 15.15, 6.00, 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.30, 22.00. Pisan glasbeni spored od 5.00 do 8.00.
PETEK, 6. MARCA; 8.55 Pionirski tednik. 9.25 Majhen dopoldanski sprehod. 10.55 Glasbena med-Igra 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 Zabavna glasba. 12.15 KN — Inž. G vido Fajdlga: Zasejano ln prirodno trarinje. 13.15 Obvestila ln zabavna glasba. 14.35 Domače pesmi ln napevl za popoldne. 15.15 Napotki za turiste. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Iz življenja ln dela Antonina Dvofa-ka. 18.30 Pripoveduje nam... 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Lepe melodije.
SOBOTA, 7. MARCA: 8.05 Vedre melodije za -konec tedna. 9.25 »Mladina poje«. 10.15 Nekaj polk In nekaj valčkov. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.15 KN — hiš. Mihael Leonardl: Dognojevanje z dušikom v vinogradih. 13.15 Obvestila ln zabavna glasba. 14.35 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo. 15.15 Zabavna glasba. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Grfr mo v kino. 18.00 Poročila — aktualnosti doma ln v svetu. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 NaH pevci pojo lepe melodije.
NEDELJA, 8. MARCA: 9.05 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo — I. 10.00 Se pomnite, tovariši.. . 11.50 Deset minut z orkestrom Franck Pourcel. 12.45 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo — n. 13.30 Za nato vas. 14.10 Novosti lz arhiva zabavne glasbe. 15.05 Rapsodije ln plesi. 16.00 Humoreska tega tedna — J. Thurbcr: V noči, ko se je podrla postelja. 17.15. Radijska Igra: A. Ingolič — F. 21žek: »Obtožujem«. 18.00 Glasba lz znamenitih oper. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Izberite svojo popevko.
PONEDELJEK, S. MARCA: 8.55 Za mlade radovedneže. 9.25 Pojeta sopranlstka Sonja Hočevar ln baritonist Edvard Sršen. 10.55 Glasbena medigra. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.15 KN — Jože Kregar: Prve setve ln saditve v vrtu. 12.25 Popevke, H jih radi poslušate. 13.30 Glasbeni sejem. 14.35 Naši poslušalci čestitajo, ln pozdravljajo. 15.15 Zabavna glasba. 16.00 Vsak dan za vas.
TOREK, 10. MARCA: 8.35 Nekaj domačih. 9.25 Veliki valčki. 10.15 Plesne miniature. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.15 KN — dr. Karel Saloblr: Rudnine ln vitamini v živinski krmi. 13.30 Gioachlno Rossini — Ottorino Resplghl: Ros-
sinlana-slmfonična suita. 14.35 Zborovske pesmi ln priredbe Zorka Prelovca. 15.30 V torek na svidenje. 16.00 Vsak dan sa vas. 17.05 Koncert po željah poslušalcev. 18.10 Češke popevke pojeta Jarmila Vesela ln Milan Chladil. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Claudio Monteverdl: Solze ljubimca na grobu.
SREDA, II. MARCA: 8.55 Pisani svet pravljic In zgodb. 9.25 Iz jugoslovanske produkcije zabavne glasbe. 10.45 človek ln zdravje. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.15 KN — Int. Marjan Savel J: Gozdni požari. 13.30 V svetu slovenske ln romanske glasbe. 14.35 Od Sofija do Moskve, 15.15 Zabavna glasba. 16.00 Vsak dan za vas. 17.35 Is t ono teke Radia Koper. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Sulta ln ca-priecio.
ČETRTEK, 12. MARCA: 8.05 Z opernih ln koncertnih odrov. 9.25 Srečanje v studiu 14. 10.15 Pihalna godba — American Svmphonlc band. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.15 KN — dr. Ivanka Brglez: Salmoneloze pri živalih v farmski reji 12.25 Za prijetno razvedrilo. 13.30 Glasbeni sejem. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.15 Zabavna glasba. 16.00 Vsak dan za vas. 17.15 Turistična oddaja. 18.45 Ta teden v skupščinskih odborih. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 četrtkov večer domačih pesmi ln napevov.
V TEM TEDNU VAS ZANIMA

Petek, 6. marca — Danica Sobota, 7. marca — Tomaž Nedelja, 8. marca — Bojanlca Ponedeljek, 9. marca — Frančiška Torek, 10. marca — Viktor Sreda, 11. marca — Krištof Četrtek, 12. marca — Gregor
čestitki
Mariji  in Jožetu Dernuutja iz
Slakove 7, Novo mesto, na življenjski poti obilo sreče! Oče, mamu in sestrici Gacnik.
ti
Dragi mami in atu Pepel in Jožetu stravs lz Muhaberja za njuno praznovanje želijo mnogo sreče in zdravja hčerka Dragica z možem in vnuček Alojz.

Ob boleči izgubi naše ljube mame MARIJE BOHTE iz Malih Brusnic s) iskreno zahvaljujemo sorodnikom,   sosedom in »Obrtniku« lz
NESREČE
Tovornjak ob steno vseka
29. februarja je vozil po avtomobilski cesti proti Zagrebu Mihovil Kusić tovornjak FU36-68. V viš-njegorskem klancu pri 772 km se mu je pripetila manjša nesreča, ki ja povzročila samo gmotno škodo, In sicer v višini 70.000 din; voznik Je ob 9.50 pripeljal v klanec, kjer pa je bila zaradi padajočega kamenja lz vseka zaprta ena polovica ceste. Kosič je zadel opozorimo lato, pri čemer pa ga je zaradi ne-onanjšene hitrosti zaneslo proti steni vseka.
Jarnovič ni imel proste poti
28. februarja sta ob 6.55 trčila na Cesti komandanta Staneta v Novem mestu osebna avtomobila NM-17-72 (voznik Alojz Jarc) in NM-20-B5 (voznik Ciril Jarnovič). Jarc je vozil iz Bršlina v Novo mesto in je hotel s Ceste komandanta Staneta zaviti v Ulico talcev. V trenutku, ko je zavijal, ga Je Jarnovič prehiteval. Ker Je Jarc s svojim vozilom zaprt pot Jarnoviče-vemu avtomobilu. Je prišlo do trčenja, pri čemer je nastala škoda Za 30.000 din. Telesnih poškodb nI bilo.
Vučković je zadremal za krmilom
27. februarja je ob 4.30 z avtomobilske ceste pri Čatežu ob Savi zdrknil in se prevrnil tovarnjak FA-23-37, ki ga je upravljal Rado-
flav Vučkovlč. Voznik je za krmi-om zadremal, ko pa se je zdramil, je bilo že prepozno. Tovornjak je zaneslo najprej na bankino, od tam Je zdrsel po nasipu ln se prevrnil na streho. Vučkovlč Je dobil lažje poškodbe na glavi. Gmotno škodo so cenili na okrog 400.000 dinarjev.
Novega mesta ter vsem, ki so Jo spretnimi na njeni zadnji poti, ji darovali vence in nam izrekli so-žalje.
Žalujoči: hčerke z družinami, brat i.", sestre.
Ob boleči Izgubi našega dragega moča, očeta in starega očeta
FRANCA COLARICA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so dragega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti, se od njega poslovili, mu darovali cvetje in nam izrazili sočustvovanje.
Posebna in Iskrena zahvala dr Spilerju za njegovo nesebično pomoč ln pozornost med pokojnikovo težko in mučno boleznijo, vsem bližnjim sosedom, zlasti Tinci Ravbar, ki so z nami sočustvovali in nudili pomoč v času pokojnikove bolezni.
Iskrena zahvala občinskim organizacijam SZDL, ZB, Partizanu in gasilskim organizacijam za izkazano pozornost na pokojnikovi zadnji poti ter za darovano cvetje. Lepa hvala tudi tistim, ki so mu ob odprtem grobu Izrekli zadnje besede v slovo, in vsem, ki so nam v težkih dneh stali ob strani, žena Slava, hči Mira in sin Milan.
*
Ob izgubi nepozabnega moža, očeta
FRANCETA KR2ICA lz Praproč pri Trebnjem se zahvaljujem sorodnikom, sosedom,  občinski  skupščini, OOZB, KOZB, ZK OK in vsem množičnim organizacijam.
Posebna zahvala tovarišu Jožetu Piškurju za ves trud ln požrtvovalnost.
2alujočl: žena Gabrijela, sin Franci, hčerke Majda, Fani, Joži in Jelka.
Ob izgubi dragega moža in očeta IVANA HENIGMANA iz Dolenjskih Toplic
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so mu lajšali bolečine, predvsem dr Koscu, dr. Primožičevl in ostalemu zdravniškemu in strežnemu osebju; vsem, ki so mu darovali cvetje in vence, ZB, ZVVI iz Dol. Toplic, Komunalnemu podjetju Novo mesto, godbi iz Straže ter vsem, ki so ga spremili na zadnji poti.
Žalujoča   žena  Tončka   in sin Zvonko.
*
Ob izgubi dragega moža in očeta FRANCA SVASNIKA -iz Starih Zag
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so mu stali ob strani, posebno pa dr. Savlju in ostalemu zdravniškemu osebju kirurgičnega oddelka. Zahvaljujemo pa se tudi vsem sorodnikom in prijateljem, posebno Alojziju šprajcerju, sosedom, Zvezi borcev Dol. Toplice in Lovski družini iz Straže za darovane vence. Družina Svašnik.
*
Podjetju »Novoles« se najlepše zahvaljujemo za pomoč pri napeljavi vodovoda. — Vašeani iz vasi Hru-šcvec.
ENOSTANOVANJSKO HIŠO z gospodarskim poslopjem, 1 ha zemlje, proda skupaj ali posamič Jože Redek, Družinska vas 46, p. Bela cerkev.
OHRANJENO tridelno kuhinjsko kredenco prodam. Novo mesto. Šolska 10.
PRODAM primo 165 cem za 175.000 dinarjev. Naslov v ogl. oddelku. (117-64)
200 SMREKOVIH KOLOV za vinograd proda Matija Muc, Podzemelj 18, p. Gradac.
HIŠO in nekaj zemlje prodam v G-otnl vasi. — Poizve se: Gotna vas 50.
PRODAM kuhinjsko in sobno pohištvo, NSU primo 150 cem in razne druge stvari zaradi selitve. Ivan Vencelj, Novo mesto. Srni-hel 18.
SPALNICO proda Flajšman, Novo mesto, Nad mlini 26.
HIŠO z vsemi pritiklinaml, vrtom in 18 arov njive proda J. Novak, Potok 7, p. Straža.
PRODAM takoj vseljlvo hišo z gospodarskim poslopjem, sadni vrt in njivo v Gumberku pri Otočcu. Naslov v upravi lista. (107-65)
KUPIM srednje velik komat za konja. Naslov v upravi lista. (128-64)
D^ OSOBNO STANOVANJE v Izoli zamenjam za enako ali manjše v Novem mestu. Zlata Diuroševič, Novo mesto. Glavni trg 8.
HIŠNO POMOČNICO sprejme takoj gostilna Lakner, Kokrlca pri Kranju.
GOSPODINJSKO POMOČNICO k štiričlanski družini sprejmem. — Pogoji dobri. Slavka Avbar, Novo mesto. Nad mlini — blok.
GOSPODINJSKO POMOČNICO do 40 let išče zdravnikova družina. Lastna soba, plača dobra. Ponudbe na naslov: dr. Kovačlč, Ljubljana, Goce Delčeva 66. Nastop po 1. marcu.
GOSPODINJSKO POMOČNICO išče mlad zakonski par iz Brežic, nudi ugodne pogoje. Pojasnila: MI-lavec, Brežice, černelčeva 4.
UPOKOJENKO k 9-letnemu otroku iščem. Dol. Toplice 64.
MOŠKEGA, samskega, vojaščine prostega, sprejmem v službo za vsa sodaviearska dela; hrana in stanovanje v podjetju, plača po dogovoru. Pismene ali osebne ponudbe. — Naslov v upravi lista. (125-64)
SITUIRANA, izobražena fanta želita spoznati čustveni, značajni dekleti z Dolenjskega do 22 let. Ponudbe s fotografijo pod »2e-nitev«.
PRILETEN VDOVEC išče žensko — lahko upokojenka — na malo posestvo. Lahko takoj. Naslov v upravi lista. (123-64)
OBLAČILA čisti hitro in solidno Kemična čistilnica, Novo mesto, Germova ulica 5.
ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA — Bolezni jeter (zlatenico, vnetja) zdravi rogaški »DONAT« vrelec. Posvetujte se z zdravnikom. »Donat« dobite v Novem mestu pri trgovskem obratu »ZADRUŽNIK« - tel. 129 (KGPK).

STANOVANJSKA HISA   z 1.5 ha
zemljišča (z vinogradom ali brez) Je naprodaj. Vpraša se lahko samo ob nedeljah pri: Milena Peteline, Dečna Sela 20, p. Artiče pri Brežicah.
Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil nas dragi, skrbni mož, oče, brat, stari oče in stric
ANTON K0VAČIČ
iz Cegelnice 39 pri Novem mestu
Pogreb pokojnika bo v četrtek, 5. marca, ob 15.30 lz hiše žalosti v Cegelnici pri Novem mestu na
pokopališče v Prečno. Žalujoči: žena MARIJA, sinova TONE in CIRIL z družinama ln hčerke JOŽA, ANICA z družinama in MINKA.
Cegelnica pri Novem mestu, Bršlin, Ljubljana, 2. marca 1964.
Ob smrti našega dragega soproga in očeta
FRANCA POJETA-GAŠPERJA
se najtopleje. zahvaljujemo  vsem prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih Izkazali vsestransko pomoč.
Posebno zahvalo izražamo kolektivu DIP Cabar, direktorju Pavlu Ožboltu, tajniku Vladiju Wolfu, čabarski glasbi in gasilskemu društvu ter Hubertu Mlheliču in Rajku Brovetu za poslovilne besede Zahvaljujemo se zdravniku dr. Josipu Malnarju ter vsem, ki so dragega pokojnika spremljali na -   njegovi poslednji poti.
Užaloščena soproga IVICA, sinova ZVONKO in ROBERT s soprogo.
III. slovenski film »Srečno, Ke-
Dol. Toplice: 7. ln 8. III. amer. film »Zlata trobenta«.
Kočevje — Jadran: Od 6. do 8. III. ameriški barvni film »Šerifov sin«. 8. III. matineja Jugoslovanskega filma »Maček pod čelado«. 9. in 10. III. ruski film »Ivanovo otroštvo«. 11. In 12. III. nemški film »Dezerter«.
Kočevje — Rudnik: 7. in 8. in. francoski film »Usoda«. 11. ln 12. III. nemški barvni film »Poslednji akordi«.
Kostanjevica na Krki: 8. HI. amer. barvni lilm »Na muhi«.
Mokronog: 7. in 8. III. argentinski film — matineja »Smem ts imenovati«.
Novo mesto — Krka: Od 6. do S. III amer. barvni film »4 apokaliptični jezdeci« ln nemški barvni film »Od Aljaske do Mehike«. 10. III. gostovanje Mestnega gledališča is Ljubljane. H. in 12. III. francoski film »Zavozla van je«.
Osilnica: 8. III. ameriški film »Ljubezen popoldne«.
Fredgrad: 8. III. amer. barvni film »Gusar«.
Ribnica na Dol.: 7. ln 8. III. amer. film »Norčije v operi«. 14. ln 15. III. amer. film v barvah »Gusar«.
Sodražica: 7. in 8. III. ameriški film »Drevo življenja«.
Sevnica: 8. in 9. III. jugoslov. film »Srečno, Kekec!« 11. III. sovjetski film »Stava in dekleta«.
Straža: 7. in 8. III. ruski film »49 dni«.
Trebnje: 7. in 8. III. jugoslov. film »Srečali se bomo nocoj«.
Novo mesto — Krka: od 3. do 5. marca italijanski film »Italijanke in ljubezen«, od 6. do 9. marca ameriški barvni film »Štirje Ja-
Razpis delovnih mest
ZALOŽNIŠKO GRAFIČNO PODJETJE
MLADINSKA KNJIGA
LJUBLJANA, TITOVA ŠTEV. 3
razpisuje
za prenovljeno knjigarno Sn papirnico v Novem mestu. Glavni trg štev. 9
več delovnih mest kvalificiranih prodajalk oziroma prodajalcev,
ki se žele specializirati v knjigotrško-papir-niški stroki.
POGOJ: kvalificiran trgovski delavec.
Nastop možen takoj ali po dogovoru. Interesenti naj pošljejo vloge s podrobnim opisom dosedanjega dela ali se osebno zglase na upravi podjetja v Ljubljani, Titova št. 3 — kadrovski oddelek.
Razpis velja do zasedbe delovnih mest.
hači apokalipse«, 11. in 12. marca francoski film »Zavozlavanje«.
Novo mesto — Dom JLA: 2. in 3. marca nemški film »Jazz, ljubezen in pesem«, 4. marca jugoslovanski film »Dani«, od 5. do 8. marca ameriški film »Človek, ki Je ubil Libertlja Valansa«, 10. ln 11. marca francoski film »Krava in ujetnik«.

MATIČNI URAD NOVO MESTO
Od 24. II. do 2. III. je bilo rojenih 23 dečkov in 16 deklic.
Poročila sta se: Slavko Klanči-čar, uslužbenec, in Ana — Marija Darovec, vzgojiteljica, oba iz Gor. Straže.
Umrli so: Arif Ajkič, delavec iz samskega doma v Bršlinu, 20; Ivan Renigman, upokojenec iz Dol. Toplic, 36; Marija Škrinja iz Radako-vičev pri Ozlju, 59; Jože Sašek, kmet iz Smolenje vasi, 66.
Ida Podlogar iz Požarč — deklico, Alojzija Pate iz Gornjih Kamene — dečka, Olga Bonča iz Mokronoga — deklico, Ana Rataj iz Okroga — dečka, Marija Cuk lz Dol — deklico, Marija Blažič iz Tržišča — deklico, Tončka Rukše iz Gabrja — deklico, Rastislava Jelene iz Domžal — deklico, Cvetka Pavlin iz Gotne vasi — deklico.

KRON I KAJuLN ESR€C
Pretekli teden so se ponesrečili ln iskali pomoč v novomeški bolnišnici: Ivan Ratkaj, posestnik iz
Gorice, je padel pod voz in si poškodoval levo nogo; Ignaca Blatnika, posestnika lz Pleša, Je pes ugriznil v levo nogo; Alojz šterk, delavec z Gmajne, se Je s sekiro usekal v desno nogo; Nikola Andrl-ievlč, sin posestnika Is Pravutlne, je padel z voza in si poškodoval levo koleno; Anton Golob, posestnik z Zabukovja, je padel z voza ln si poškodoval glavo; Ana Rajer. posestnica iz Vrhpečl, je padla in si poškodovala levo roko; Ton« Banič, mizar lz Zajčjega vrha, js psdel in si poškodoval glavo; Jože Fabjančič, posestnik lz Dolnjega Maharovca, je padel z lestve ln si poškodoval glavo in desno roko; Marija Kralj, upokojenka Iz Sel, je na poledeneli poti padla in al poškodovala desno nogo.
BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ
Pretekli teden so se ponesrečili In Iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Franc Vogrinc, kovlnostrugar lz Slogonskega, je padel "s kolesa ln si poškodoval desno nogo: Aiojs Pire, posestnik lz Malega Podloga, Je podel in so poškodoval levo nogo. Ivan Pušič. delavec iz 21ebca, se je usekal s sekiro v desno nogo.
PREKLIC
Karoline Reparjeve iz Podhoste pri Dolenjskih Toplicah ne sumim za storjeno dejanje po njenem zagovoru. Rozalija Avguštinčič, Pod-turen 54, p. Dol. Tpplice.
Črnomelj: 6. ln 8. III. ital. film »Aprilska ljubezen«, 9., 10. in 11.
Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Marija špiler iz Krškega — Nado, Ljudmila Bizjak Iz Odrge — Božidarja, Amalija Peterlin iz Metlike — Eriko, Slavka Komljanec lz Dolenjskih Toplic — Aleksandra, Stanka Rade lz Črnomlja — Mojco, Jožefa Jordan iz Čistega brega — Marjana, Marija Didovič iz Občic — Sonjo, Pepca Tršinar iz Gornje Prekope — Jožeta, Pepca Hočevar iz Stevče vasi — Pepco, Anica Skebe' lz Hinj — Anico, Marija Senica iz Drganjih sel — Jožico, Nada Gladek iz Črnomlja — Suzano, Anica Hrovatič lz Gabrijel — Bojana, Marija Marin s Trebelnega — Oto-karja, Marija Geltar iz Črnomlja — Polonco, Marija Gorenc z Vinico — Vinka, Ana Koštal iz Mirne peči — dečka, Ana Rozman iz Rdečega kala — dečka, Marica Kuk-man lz Bršlina — dečka, Jožefa Majer iz Dolnjega Križa — dečka.
O B JAV E — RAZ P IS I —
Objava o najdenem kolesu
Skupščina občine — odsek za notranje zadeve obvešča, da Je bilo 10. febr. najdeno v Trebnjem moško kolo, črne barve, neznane znamke, št. okvirja 1957121. Lastnik naj se zglasl v pisarni odseka za notranje zadeve v Trebnjem.
Razpis delovnih mest
Medobčinski zavod za zdravstveno varstvo v Novem mestu sprejme v delovno razmerje:
1. pravnika ali ekonomsti, 2 višjo medicinsko sestro,
3. statistika,
4. administratorko.
Pogoji: pod točko 1. visoka ali višja izobrazba, pod 2. višja strokovna izobrazba, pod 3. dokončana srednja šola, pod 4. srednja ekonomska ali administrativna šola.
Osebni dohodki po pravilniku zavoda. Nastop službe takoj ali po pc dogovoru.
Pismene ponudbe sprejema upravni odbor Medobčinskega zavoda za zdravstveno varstvo, Novo m#-sto, Mej vrti 5. Razpis velja do zasedbe delovnih mest.
Štipendistov dovolj, kadrov pa vendarle premalo
Minule občinske konference ZMS v ljubljanskem okraju so načele področje izobraževanja, štipendiranja in kadrovanja mladih. Na plenumu okrajnega komiteja ZMS v Ljubljani so 28. februarja ugotovili, da so bila vprašanja pretežno dobro načeta in obširno obravnavana, da pa jih bodo tu in tam teže reševali. Predsednik občinskega komiteja ZMS v Novem mestu VALENTIN HUMAR je o tem povedal naslednje:
— Izobraževanje, kadrovanje in štipendiranje mladincev so glavna vprašanja, ki jih bomo morah še nadalje obravnavati z vso pozornostjo tudi v novomeški občini. Nepravilnosti je dovolj. Stipendije na primer podeljujejo ponekod še vedno slučajno, kakor nanese, se pravi mimo ustreznih programov. To je seveda zelo zgrešeno, ker se tako trosijo sredstva, spet pa je onemogočeno nekaterim, ki bi radi študirali, pa nimajo finančnih pogojev. Naš komite Je izdelal posebne vprašalnike ter jih razposlal srednješolcem in študentom. V odgovoru bodo anketiranci (štipendisti in ne-štipendisti) navedli, ali jim je izobraževanje omogočeno ali ne, ali dobivajo štipendije, koliko porabijo za šolo in koliko za vsakdanje življenje itd.
Strokovni organ pri občinski skupščini pa medtem že izdeluje analizo kadrov v delovnih organizacijah. Analiza bo obdelala med drugim način štipendiranja m stanje kadrov glede na predvideno investiranje v gospodarstvo. Ko bo analiza obdelana, bo možno točneje odgovoriti na marsikatero vprašanje. Tako na primer na vprašanje, kako zavreti selitev kadrov iz novomeške občine, ki je glede na število štipendistov na drugem mestu med občinami ljubljanskega okraja. Število kadrov se vidno znižuje. Razlogov za to je več. Strokovnjaki beže, ker ne dobe primernega stanovanja in dovolj visokega osebnega dohodka. Nemalokrat postavljajo take pogoje tudi štipendisti ob vstopu na delovno mesto. Ce se Jim želje ne Izpolnijo, pravijo, da si bodo svoje me-
sto poiskali tam, kjer se bodo laže uveljavili.
Seveda so take in podobne zahteve utemeljene ali pa neutemeljene. Ce bi bili urejeni odnosi med štipenditorji in štipendisti, bodočimi strokovnjaki, tega ne bi bilo treba. Je pa tudi res, da nekatera podjetja ne znajo ceniti pomena strokovnjaka, zato le-tem odrinejo mesto v administraciji, ne pa tistega mesta, za katerega so se strokovnjaki izobrazili.
— Mimo tega še niso rešena nekatera vprašanja v šolstvu. Usmerjanje v poklice na primer še vedno ni zadovoljivo. Od tega pa je prenekaterl-krat odvisno, kakšne strokovnjake dobijo delovne organizacije.
— Se eno vprašanje se ml zdi vredno omeniti, to Je, kako doseči, da bodo statuta šol zajeli vlogo mladine. Slej ko prej tega problema nI tam, kjer se je mladinska samouprava dovolj uveljavila.
DOLENJSKI LIST
LASTNIKI IN IZDAJATELJI: občinski odbori SZDL Brežice, Črnomelj, KočevJ«. Metlika. Novo mesto Ribnica, Sevnica in Trebnje
UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone GošnJk (glavni ln odgovorni urednik). Rla Bačer, France Grtvee. Miloš Jakopec Jožica T«ppey ln Ivan Zoran.
IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka JO din
- Letna naročnina 900 din, polletna 450 din; plačljiva le vnaprej. Za Inozemstvo: 1800 din - Tekoči račun pri podr. NB v Novem mestu: «06-11-608-9 - NASLOV UREDNIŠTVA IN UPKAVE: Novo mesto. Glavni trg >
- Poštni prodni IS - Telefon 21-227 - Rokopisov W fotografij ne vračamo - TISKA: Časopisno podjetje DELO v LJubljani.