DEMOKRACIJA BBS! Moderni državnik ni samo diploma! in politik, ampak tudi trgovski potnik z določeno porcijo humorja. HAROLD NICOLSON Leto XIV. - Štev. 2 Trst-Gorica, 15. januarja 1960 Izhaja 1. in 15. v mesecu ** j J 1« • • L | SLOVENSKE SOLE Predrzno dramlieme nacizma sam0 "žiTdrža vFa ne ? Poplava kljukastih križev v znamenju protižidovstva - Odločna reakcija v demokratskih deželah J Politične ideologije s stremljenjem za poboljšanjem sveta so obležale na mrtvem tiru. Borba za liberalno demokracijo je odveč, ker je demokracija načeloma že uresničena. Prav tako je tudi s socialno državo, ki povprečnemu mladostniku ni več cilj in ideal. Komunizem, ki je še pred četrt stolet em v idealizmu privlačil m'adino na ideološko politična pota v veri, da vodijo ta pota v zemeljski raj pravičnosti, se je v praksi izkazal za najhujšo tiranijo moderne zgodovine, zato del današnje mladine na tej in še bolj na oni strani komunizem zavrača. Vse to pa seveda ne pomeni, da današnja mladina ne občuti notranje pripravljenosti za opozicijo in kljubovanje proti obstoječemu družbenemu ustroju. Taka kljubovanja so seveda po demokratičnih deželah športna zadeva, po diktaturah pa resn^no junaštvo. Pri večini se ta kljubovalnost izraža, če že ne v odločni borbi proti svetu odrasl h in njihovim ustanovam, pa vsaj v popolni politični brezbrižnosti. Pri posameznikih vodijo te sodobne mlad!nske notran;e praznote, zlasti po mestih, .v mladostno kriminalnost ali pa, v politične mreže. Na Zahodu poznamo enega samega gospodarja take mreže, komunizem. Poleg te pasivne večine, imamo še tretjo zvrst mladostnikov: to so tako imenovani »nedorasli«, s katerimi se v zadniih letih ukvarja ves svet na Zahodu in na Vzhodu. Po vsem izgleda, da so protiži-dovski izgredi in zmazki s kljukastimi križi delo prav teh »nedoraslih«.. Kdor zaide v tržaški bar in prisostvuje navdušenju teh mladinskih samotarjev nad »jazz« muziko in opazuje prav iste geste na Dunaju, Parizu ali Londhnu, kamoi; ga je pot pripeljala, je prepričan, da.so »nedorasli« mednarodna organizacija, Iste razvratnosti, iste m'a'dostne eksplozije, iste trmoglavosti in prešernosti. Do-sedanie aretacije v Nemčiji, Italiji, pa Angleškem, po Skandinaviji, v New Yor ku in Avstraliji so ueotovde, da so bili glavni akterji protijudovskih in pronaci-*tičn;h izgredov prav pripadniki »nedo-culihr.- .i*.———- Teh izgredov se je seveda polastila Komunistična proraganda, vendar si je svetovno javno mnenie edino, da ti vsega obsoianja vredni po;avi še ne pomenijo, da je na pohodu akuten antisemitizem. Dokler še nimamo prepričljivih dokazov, je tudi malo verjetno, da bi bila akcija kljukastih križev delo komunističnih pro-pagandih direktiv. Jasno pa je, da pom°ni vsako razpihovanje na izma in siaherna protiž;dovska gonja v ' Nemčiji večanje nezaupanja tuiine v novo demokratično Nemčijo in s tem favoriziranje komunistične propagande, ki se trudi na vse kriplje, da bi Zahodno Nemčijo po.itično in psihološko izolirala in tako onemogočila uresničitev Evropske skupnosti ter torpedirala NATO. Tudi v tem trenutku ne smemo pozabiti, da obstojajo za povampirjeni na i-zem stične točke s komunisti, svojimi naravnimi zavezniki: oboli se borijo proti svobodnemu svetu. Nacizem in fašizem se lahko povampirita samo s pomočjo komunizma, saj so v preteklosti prav nacisti odprli komunizmu pot v Zahodno Evropo. Tako se kljukasti križ kaj lahko raztegne v srp in kladivo, kot upravičeno pripominja švicarski tednik »Die Welt-woche«. V informacio naših čitateljev omenjamo, da povezuje del resnega evropskega tiska sedanjo protižidovsko gonjo z Naserjevo egiptovsko dktaturo. Danski dnevnik »Berlingske T dende«, švičarski dnevnik »Basler Nachrichten« in velik del francoskega tiska ugotavlja, da je že med drugo svetovno vojno obstojalo tesno sodelovanje med nacističnimi oblastniki in arabskimi nacionalisti, kar je bilo očito vsem tistim Slovencem, ki so jih vojni dogodki pripeljali v Egipt in kjer so zmazki kljukastih križev - kljub prisotnosti zavezniških čet - |)ili na dnevnem redu. Razni današnji egiptovski oblastniki so se v povojni arabski politični literaturi ponašali s svojim nacističnim sodelovanjem. Fašistični in nacistični radio sta med vojno vzdrževala stalne prenose arabskih politikov proti Judom, Francozom in Angležem. Vloga jeruzalemskega velikega muftija v Berlinu in organiziranje »sirske legije« na strani nacističnega rajha je še v dobrem spominu. Prav tako je splošno znano, da se je velik del razvpitih nacistov po nacističnem porazu zatekel na Bližnji vzhod. V današnji armadi Združene arabske republike so v aktivni službi naslednii nacistični generali: general oklepnih enot Stuterheim, SS generala Katzmann in Dirlewanger (prosluli varšavski klavec), SS general Eichmann, specialist za judov-ske pogrome, policijski oblastnik in vojni zločinec Willy Beissner, Hitlerjev »rešitelj«, general Remer, Mussolinijev »osvoboditelj«, general Skorzeny, general Farn-bacher. Zadnja dva sta dejanska organizatorja alžirskih upornikov. Strokovnjaki cenijo, da je iz Zahodne Nemčije v Naserjevi službi kakih 500 nacistov. Večina izmed njih živi pod tujimi, arabskimi imeni. Manj prikrito deluje nacistični kontingent iz Vzhodne Nemčije. Vzhodnonemških nacistov v vojaški Naserjevi službi cenijo na 900 višjih častnikov, nad J000 subaltemih častnikov in nekaj nad 100 vojaških zdravnikov. Vsaka enotsj egiptovske vojske ima po enega nacističnega inštruktorja. Sef protižidovske propagandne centrale v Kairu je vzhodni Nemec, nacist Johan-nus von Leers, osebni Goebbelsov prija-teli. Resnici na ljubo pa je treba podčrtati tudi značilnost, ki v mnogem spominja na čase po prvi svetovni vojni, čase vveimar-ske republike. Takrat so celo socialdemokrati kazali nasproti lastni kreaciji kar očitno nenavdušenje. Viljemovski spomini so jih vse preveč težili in zavirali, nove republiške zastave so se skoraj sramovali in ničesar resnega niso storili, da bi vsaj mlade rodove prevzgojili. Zato je vveimarsko republiko tako hitro odnesla nacistična burja. Po drugi svetovni vojni se je v Zahodni Ncmččiji demokracija formalno sicer uveljavila, njeni odgovorni nosilci pa so po površnih čistkah v vnemi in navdušenju za gospodarskimi čudeži spregledali, da je upravni aparat dejansko v rokah nacističnih nepoboljšljiviev. V šolskih knjigah in učilnicah je ® vedno skrbno in prikrito vladal in še vedno vlada pasivni nacistični duh. To fee pravi, da so vzgojitelji enostavno »pozabili« na vse nacistične zločine. Izrednp visok odstotek današnje šolske mladine v Zahodni Nemčiji ve samo, da je Hitler gradil avtomobilske ceste, ničesar pa ne ve o milijonskih iztrebljevanjih Slovanov in Judov. Velika večina ilustracij in periodičnega tiska poveličuje še danes na najrazličnejše načine pustošen a nacistične solda-teske po Evropi in Afriki. Sreča v nesreči pa je vsekakor okoliš-čina, da se je Zahodna Nemčija po zadnjih sramotnih dogodkih zdramila. Tako je bil v Berlinu upravni inšpektor Alfred Staats 48 ur po aretaciji obsojen na 17 (Nadaljevanje na 4. str.) Na članek, ki smo ga objavili v naši zadnji številki pod tem naslovom, je »Messaggero Vene* to« odgovoril 7. januarja s pra* vim mlatenjem prazne slame. Po* bi j a namreč nekaj, česar mi ni* smo trdili, noče pa vedeti resni* ce in dejstev, na katera smo opo* zorili. Ker bi znalo priti do po* dobnega preobračanja tudi na kakšnih drugih mestih, mu mo* ramo odgovoriti. »Messaggero Veneto« nas po* učuje da država vzdržuje z jav* nimi sredstvi samo šole v jeziku svojih državljanov. V primeru AFRIKA SE PREBUJA NEomsiitovAvi 11950 utaovism \ M ' | “ rneaiv. r ’ fiW*£ pSRjUJtlopf«! j MOR tomis 1956 UAJI0P) Mftomto Tms |1960| Pred desetimi leti so 'obstojale na Afriški celini samo štiri neodvisne države: Egipt, Abesinija, Južnoafriška unija in Liberija, t. j. 27 odsto vsega ozemlja. V teku leta 1960 pa bo črna celina dosegla 56 odstotno samostojnost. V nadaljnih desetih letih l. 1970 bo Afrika verjetno že povsem neodvisna celina v tesni povezavi z Evropo. GRONCHl POJDE V MOSKVO 6. FEBRUARJA. Zaradi, nenadne obolelosti dr ~ zdvtfega jpbglavara 'so' š? morali"TfaTijari- ski in sovjetski državniki sporazumeti za nov dan Gronchijevega obiska v Sovjetski zvezi. Potek njegovega obiska, na katerem ga bo spremljal zunanji minister +Pella, bo jMtekal po prej določenem programu. Predsednik republike bo s svojim spremstvom ostal v Sovjetski zvezi do 11. februarja. Komentarji italijanskega in tujega tiska še vedno niso utihnili. Mnenja o koristnosti obiska so zelo deljena. Doseženi uspehi pa bodo dokazali, kdo je imel prav in kdo je bil v zmoti. Razgovori med JSronchijem in Hruščevvm bodo trajali - po poročilih italijanskih listov - pet ur. V tako dolgem času se tudi ob razvajeni dolgoveznosti, ki odlikuje sovjetsko politiko, lahko razčistijo vsa tista vprašanja, ki jih je jrred kratkim sprožil eden izmed članov italijanske vlade. Tudi demokratični Slovenci bomo spremljali predsednikovo pot z voščili za uspeh in pomirjenje sveta. # * * FAUSTO COPPI JE UMRL. Prvi dan po novem letu je v$s športni svet pretresla novica o nenadni ^.mrti svetovnega kolesarskega prvaka Fausta Coppija. V športnih krogih so užaloščeni nad izgubo »največjega dirkača vseh časov« kot pišejo z vso upravičenostjo svetovni listi. «Cam-pionissimu« so rojenice postregle z izrednimi dirkaškimi darovi. Ni mogoče na lem mestu našteti vseh njegovih številnih zmag pri krožnih tekmah, cestnih dirkah in po dirkališčih, saj so vse te zmage znane slehernemu športniku. Mno-ro športnih prvakov ima današnji svet, Fausfo Coppi pa ni bil samo »as« med dirkači, bil je tudi kot človek veličina. Znan je bil kot izvrsten tovariš. Prerivanja, pehanja in oviranja svojih konkurentov ni poznal, nasprotno, bil je vzor tovariške solidarnosti. Tudi v malopo-membnih stvareh je bil mož beseda. S tem si je po vsem svetu pridobil številne prijatelje poleg še številnejših občudovalcev. Mnoga trpljenja je moral prestajati v svojem komaj 40 letnem življenju. Zelo ga je potrla bratova smrt na dirkališču. Njegova smrt je prišla popolnoma nepričakovano. Z nekaterimi drugimi dirkaškimi sovrstniki je preživljal počitnice v Afriki. Ko se je vrnil domov, je prinesel s seboj nevarno infekcijsko bolezen IDogodki po svetu 1 in tej se je pridružila še pljučnica. Zdrav-niki mu pri vsej prizadevnosti niso mogli rešili življenja. Tudi Slovenci soču-slvujcmo z njegovimi fvojci in izrekamo svoje sožalje italijanskemu kolesarskemu športu, ki je s Faustom Coppijem izgubil dobrega človeka in vzornega atleta. * * * SVETOVNI EVHARISTIČNI KONGRES V MONAKOVEM. Od 31. julija do 7. avgusta bo v Monakovem, na Bavarskem svetovni evharistični kongres. Pričakujejo veliko število udeležencev iz vsega sveta. Na kongresu bodo zastopani tudi tržaški in goriški Slovenci. Prijave sprejemajo na župniskih uradih še ves ta mesec. Nekatere vesti pripovedujejo, da se bodo kongresa udeležili tudi Slovenci iz matične države. * * s= KONČANA JE STAVKA KOVINARJEV V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. Največji spor med delodajalci in delojemalci v Združenih državah, stavka kovinarjev, ki je pričela v zadnjem poletju, je končno zaključena. Delodajalci so dovolili delavcem povišek '39 centov na uro (t. j. 241 lir ali ali okrog Lit. 50.000 mesečno). Povišek znaša torej toliko kot znašajo pri nas mesečni prejemki enega kvalificiranega delavca ali štirih delavcev v socialistični Jugoslaviji. K temu je treba prišteti še 2 centa (mesečno okrog 2.600 lir) za zavarovanje proti brezposelnosti. Stavkujoči so spoječasno zahtevali povišek 50 centov na uro. Delodajalci so svoje ifelavce potolažili z 30 odsto njihovih zahtev, kar je vsekakor zaslužena zmaga. K temu uspehu sta v znatni meri prispevala podpredsednik Nixon in minister za delo Mitchell. Ameriška stavka kovinarjev pa se od podobnih sporov razlikuje v tem, da delavci niso pričeli stavke, da bi prvenstveno dosegli povišek mezd, ampak iz strahu pred avtomatizacijo, pred novo industrijsko revolucijo. Hoteli so se zavarovati pred pošastjo morebitne bodoče nezaposlenosti in si pridobiti pri prevratu delovnih procesov v bodočnosti pravico soodločevanja. Seveda resničnega in ne samo frazerskega kot ga poznajo jugoslo- vanski delavci. Kaj so v lem dosegli še ni znano. Zadnja ameriškh' stavka kovinarjev pa je izredno važna za bodoče odnose med delodajalci in delojemalci. Komunistični in titovski tisk, ki sta s tanko 'napihovala, o vsem tem previdno molčita. V Sovjetiji, po satelitskih državah in v Titovi Jugoslaviji bi taka borba pomenila zločin. Ameriški kapitalizem je prava muha v primerjavi s komunističnim državnim kapitalizmom, ki s slonovskimi nogami tepta najosnovnejše delavske pravice, z rilcem pa trobi v svet svojo ljubezen do delavskega razreda. Pa še nekaj so pokazali svobodni ameriški sindikati. Za stavko so izdali 1160 milijonov dolarjev (ali 700 milijard lir) lastnega denarja, ker jim kremeljski vojščaki za delavska pravice niso poslali niti ene same kopejke. * * * ŽALOVANJE ZA ALBERTOM CAMU-SOM. Po vsej Franciji in tudi v svetovnih literarnih krogih vlada globoka žalost za nosilcem Nobelove nagrade Albertom Camusom, ki se je smrtno ponesrečil pri nekem avtomobilskem incidentu. Camu-sov vplit: na mlado francosko intelektualno pokolenje je bil izredno pomemben. Njegovo smrt je javnost občutila kot narodno nesrečo. Stavko, ki je v Franciji zajela radio in televizijo, so prekinili, da bi omogočili neovirane prenose o zaslužnem pokojniku. Dnevnik »Combat«, katerega soustanovitelj je bil Alber Camus, je izdal posebno izdajo. Ostali francoski listi so Camusu posvetili po več strani. Tisk je soglasen v domnevi, da je Camus najpomembnejši in tudi najbolj reprezentativen francoski pisatelj. Po gledališčih, kjer uprizarjajo njegova dela, so na dan pogreba odredili večminutni molk. * * * VELIKA ŽELEZNIŠKA NESREČA BLIZU MILANA. V torek, 5. t.m. se je pripetila v Monzi blizu Milana ena izmed najtežjih železniških nesreč. Pri prevozu čez most je izitiril brzovlak in pokopal pod seboj 17 mrtvih in nad 100 ranjenih. Brzovlak Sondrio-Milan prevaža zlasti delavce in dijake. Nesreča se je pripetila v trenutku, ko je vlak zmanjšal svojo hitrost za prevoz proge, ki je bila v popravilu. Vlak pa je defektno mesto prevozil s preveliko hitrostjo. Žrtve so pokopali ob veliki množici občinstva in ob udeležbi najvišjih oblasti. manjšin vzdržuje tudi manjšin* ske šole, vendar je to izjema od pravila in zato so te šole dostop* ne samo tistim članom manjšin, ki so polnopravni državljani. Ta* ko je v Italiji in to smo v našem članku tudi povedali. Čeprav bi se o pravičnosti in upravičenosti tega stališča dalo marsikaj reči. posebno v bolečem primeru op* tantov, tega vprašanja nismo ni* ti načeli. Zato se »Messaggero Veneto« enostavno zaletava v prazno in mlati po zraku, ko nam očita, da smo zahtevali pravico do vpisa v tržaške slovenske šo* le celo za jugoslovanske držav* Ijane, ki živijo na drugi strani meje! Toda niti z besedo ni Mes* saggero Veneto« omenil prime* rov, ki so povod in osnova naše* ga opozorila ljudi, ki niso niti v položaju optantov niti v položa* ju tujcev in jim pripravljajoča se zakonska ureditev slovenskega šolstva na Tržaškem grozi, da bi morali prepisati svoje otroke od danes na jutri s sedanjih sloven* skih na italijanske šole. London* ska spomenica o soglasju nam* reč v svojem 8. členu izrečno jamči vsem osebam, ki so nekoč imele domovinsko pravico na Tr. žaškem, da se lahko vrnejo v kraj svojega nekdanjega bivanja in jim iamči, da bodo uživale vse (podčrtamo: vse!) pravice kakor ostali prebivalci tega področja. Skoro brez izjeme so to avtoh* toni Tržačani, ki so se umaknili v tujino v letih fašistične vlada* vine gospodarskega zastoja v Tr* stu. Štirinajst let po zaključku druge svetovne vojne imajo ta* ki ljudje, nesporno domačini, po vsej Evropi že zdavnaj ure* jen svoj državljanski status. Pri* zadetim državam niti na misel ni prišlo, cla bi jim odrekale prido* bitev državljanstva. Samo v Tr* stu je dri/gači. Samo tu so še primeri, da se take ljudi še ved* no drži v pravnem položaju ne* zaželjenega tujca, kateremu naj bi zdaj . prav zaradi tega ker ni* ma državljanstva, za katerega se je zaman potegoval in se potegu* ju * bila v očitem nasprotju z jas. nimi določili in duhom london* skega sporazuma, odvzeta pravi* ca, da bi lahko pošiljali svoje o* troke še naprej v slovenske šole. Naj se »Messaggero Veneto« nikar ne boji, da je takih prime* rov milijon in da bi spravili v nevarnosti italijanstvo Trsta! Niti od daleč. Morda jih je kveč* jemu nekaj ducatov, toda krivi* ca bi zaradi tega ne bila nič ma* njša in nujnost, da se jo prepreči je zato še večja. Potem je v Trstu prav tako ne. kaj, zopet morda samo nekaj malega primerov oseb, ki so bile sicer rojene, a nekatere že vse od leta 19(9.sploh nikdar niso stal* no bivale izven našega mesta, vendar so kljub temu brez itali* janskega državljanstva, čeprav se vneto trudijo, da bi si ga pri* dobile. Tudi ti, in njim podobni, so nesporno domačini in tudi za* nje morajo veljati določila Ion* donskih sporazumov, ki prizna* vajo določene pravice »vsem pri* (Nadalievanie na 2. str.) „ V soboto, dne 6. februarja 1960 ob 21. uri v HOTELU EKCELSIOR PALAČE IX. TRADICIONALNI DOBRODELNI PLES Vstop samo z vabilom. Vstopnice in rezerviranje miz v Ul. Machiavelli 22 tel. 36-275 dnevno od 17. do 19. ure. SDD v Trstu Ti VESTI z GORIŠKEGA Po nastopu kardinala Ottauianija brezbožniki niso edini sovražniki Ta naša mladina Odgooor Filibertu Benedttiču Tajnik svetega Oficija kardinal Otta-viani .e pretekli teden zelo ostro govoril proti vsem tistim, ki se rokujejo z brezbožnimi k' munisti in ostro obsodil neke vrste tekmovan e, kdo prvi stisne roko. Kardinalov nastop je verskega in poli-, tičnega značaja in je namenjen ne pre-prostnemu človeku, ampak samim državnikom, ki se pripravljajo na vrhunski sestanek s Hruščevom, ki naj prinese konec hladne vojne in dolgo dobo miru. Kardinal je spregovoril tik pred napo-vedanm odhodom predsednika republike Gronehija na obisk v Moskvo in je torej veljal predvsem državnemu pog'avarju samemu in vtadi. Nasprotno tolmačenje n ma sm sla, saj je vendar kardinal tistega svetega Oficija, ki je svoječasno razglasil, da je greh vsako podpiranje komunizma in komunistov. Razgovorov zahodnega sveta s sovjet-sk m predstavnikom Hruščevom visoki ’ cerkveni predstavniki ne odobravajo ir^ menijo, da gre za popuščanje, kar naj bi po njihovi sodbi pomenilo podpiranje komunizma, to je brezbožništva. Kardinal je rabil nenavadno hude besede, ker je dejal, da rokovanje s komunističnimi brezbožniki pomeni podpirati klofutače Kristusa na križu in drugo. Kardinalov govor je zbudil velikanski odmev po vseh listih in je spravil v vidno zadrego vlado in vso krščansko demokra-clio. Pravijo, da je sam predsednik republike Gronchi zahteval pojasnila s strani Vatikana. Opozicijski in neodvisni ter nevtralni tisk pa se je več ali manj odkrito posta-, vil proti kardinalovemu nastopu in že samo dejstvo, da vatikansko glasilo ni takoj objavilo kardinalovega govora pomeni, da je bil Vatikan sam v zadregi ali vsaj v negotovosti. Pri tem se javnost spominja Eisenho-werjeve izjave po obisku pri papežu, da mu namreč v prizadevanju za dosego miru po poti, ki si jo je začrtal, to je z razgovori s Hruščevom, daje velik pogum papeževa odobritev njegovega namena. Nedvomno ima kardinalov nastop svoj velik pretežno političen značaj in pomen, zato ni smela trditev mnogih listov in političnih mož, da gre za obsodbo razgovorov s Sovjeti in torej politike treh najvišjih iz Zahoda: Eisenhowerja, MacMil-lana in De Gaulla. V Italiji sami pa mnogi obsojajo kardinalove besede, kot neposredno vmešanje Cerkve v državno politiko in določeni opozicijski krogi izrabljajo zadevo v svoje strankarske namene. Dobro vemo, da je Cerkev zaskrbljena zaradi nove politike zahodnega svobodnega sveta do komunističnega sovjetskega bloka in razumemo, da je kardinal Otta-viani spregovoril ostro in odločno z verskega stališča toda v politični niimen. Zato nimamo v tem smislu in zaradi tega njegovega nastopa nobenega namena obsoditi njegovih besed, ker prepuščamo odločitev za ali proti, tistim velikim odgovornim državnikom, katerim je prav za prav bil ostri kardinalov govor namenjen. SPOSTUJ SVOJEGA BLI2NEGA KAKOR SAMEGA SEBE. Zanima pa nas pripomba nekaterih italijanskih neodvisnih listov ki so jo ob tej priliki zapisali, da se »klofutači Kristusa« (schiaffeggiatori) ne najdejo samo tam, kamor je kardinal meril, ampak tudi Zgodba o Jovanki List »Seattle Post Inteligence« prinaša življenjske podatke Titove Jovanke, ki je 32 let mlajša od svojega gospodarja. List pravi, da je Jovanka nenavadna ženska. Ni samo zelo fotogenična, ampak ves njen izgled spominja na pravo »Amaconko«.., »Ko sem se priključila komunističnemu gibanju 1. 1940«, pravi Jovanka, »sem po^ magala pri organizaciji kmečk£ga prebivalstva, mladih fantov in deklet v mojem mestu, ki so bili proti monarhiji. Kovali smo zaroto za odstranitev monarhije«... »Ko sem postala vojak, je to pomenilo, da moram pobijati ljudi. To je bila zame grenka pilula. Nisem pa mogla pozabiti strahot, ki sem jih nosila v srcu - 50 mojih vaških prijateljev so kvizlingi masa-krirali. Kadar koli sem namerila puško, sem mislila na te ljudi«. Jovanka, pravi list dalje, je Titu rešila življenje - v Bosni, Pripadala je 2. brigadi 6. partizanske divizije, ki se je borila proti hitlerjevskim četam. Tito je prebival v jami... V trenutku, ko je prilezel iz brloga, ga je opazil nemški vojak in dvignil puško, da ga ubije. Jovanka ki je stala v bližini, je prva ustrelila... Skratka. To je Jovanka Budisavljevič Broz, sedanja Titova žena. Ko je bila še v gozdu, pravi list, je bila zelo skromno izšolana, po vojni pa se je tudi ona - kot mnogi drugi - pričela »izobraževati«. Pred Časom je maturirala. Poučevali so jo domači učitelji kot nekdanje grajščake po gradovih, kjer sedaj od časa do časa prebivata z možem ne glede na oderuško povečanje najemnine in novo nacionalizacijo stanovanj, ki navadnim jugoslovanskim podanikov dopušča največ dvoje majhnih stanovanj, .priviligiranim pa tudi po 16 gradov. Socializem, ki močno diši po srednjeveškem fevdalizmu. drugod. Tam namreč, kjer Kristusovega nauka ne spoštujejo, pa vendar trdijo, dč* so kristjani. To se na primer dogaja tudi pri nas, kjer sami visoki predstojniki krščanstva ne spoštujejo naših pravic in kjer katoliški list, kot je n. pr. »Vita nuova« očitno piše proti spoštovanju naših upravičenih zahtev. Niti prvi niti druga se ne zmenijo, da bi ravnali po Kristusovi zapovedi; Spoštuj svojega bližnega, kakor samega sebe! Sovražniki Kristusa niso samo brezbožniki, rdeči in drugi. Sovražniki so tudi tist', ki svoje krščansko razglašajo na vse vetrove, doma pa uganjajo krivico in so na strani raznarodovanja. Prepogostokrat izrablja o celo vero v ta namen. Nihče nam ne bo trdil, da kardinali ne vedo, kaj se pri nas dogaja, kaj nekateri »kristjan « z nami uganjajo, kako nas zaničujejo, nas raznarodujejo ali vsaj pomagajo raznarodovati. Nimamo uzakonjenih šol, v videmski provinci pa niti enega samega razreda osnovne šole s slovenskim učnim jezikom. Nimamo zaščitnega zakona in raje teptajo svojo lastno ustavo, kot da bi nam ga dali. Med Slovence nameščajo italijanske duhovnike, ki ne poznajo, nekateri celo nečejo poznati naše govorice. Koliko gorja prestaja naša skupnost, koliko krivic vseh vrst od fašizma do danes! Pa se nihče ne zmeni, da bi tako ravnanje obsodil in spregovoril dobro in o-dločno besedo za nas, to je za spoštovanje pravice! Slovenci smo na položaju brezpravnega ljudstva v vsej videmski provinci, kjer nimamo nobenih jezikovnih pravic, čeravno veleva šesti člen ustave, da nas vlada mora zaščititi. Le v par župnijah je slišati tudi slovensko besedo, seveda ob sovraštvu zagrizenih italijanskih nasprot- Nekaj dni pred napovedanim, a potem začasno odloženim odhodom predsednik^ Gronehija v Moskvo, so tudi tukajšnji komunisti nalepili po mestu in po deželi številne lepake, - katerimi so hoteli voščiti državnemu poglavarju srečno pot. Povsem naravno je, da se osebi, ki se podaja na daljše potovanje, želi vse dobro, in iz tega vidika, bi morali pač dati komunistom nekako priznanje, a preseneča nas, da so se prav oni poslužili pri tem tako kričeče in vidne oblike, ker predobro poznamo njihove namene in vemo, da bi takoj pozabili na vse take vljudnosti, če bi se jim slučajno posrečilo zavladati v Italiji. Tedaj bi jim bil prav gotovo predsednik Gronchi na poti, bi mu ne hoteli več priznati, da je tudi on hotel prispevati svoj delež k splošni pomiritvi v svetu, da se razumemo postal bi njih prva žrtev. Itali.anski komunisti so namreč proti obstoječemu dnavnemu ustroju, zato pa zvenijo povsem neiskrena taka voščila namenjena osebi, ki ta državni ustroj uradjjo predstavlja. Seja občinskega sveta Konec minulega meseca decembra j^ goriški občinski svet razpravljal o proračunu za leto 1960, ki izkazuje uravno-vešenje dohodkov in izdatkov. Proračun je svet odobril in zanj so glasovali tudi naši svetovalci. Ob tej priložnosti je v imenu svoje skupine dr. Sfiligoj poudaril, da skupina vztraja na tem, da županstvo izvrši vsa tista dela, ki so mu bila predlagana, da sprejme med stalne prebivalce vse prosilce, katerih imena je dr. Sfiligoj že prej bil sporočil in sploh vse tiste, ki imajo pogoje za vpis, in da nakaže plačo učiteljici otroškega vrtca v ul. Ran-daccio. V svojem odgovoru je župan izjavil, da odbor vzame te predloge na znanje in jih bo skušal tudi rešiti. VESTI IZ SOVODENJ Na predzadnji dan lanskega leta se je zadnjič sestal v letu 1959 naš občinski svet, da bi razpravljal o raznih točkah dnevnega reda, med katerimi je bila tudi ena posvečena pobiranju trošarine na vino in druge alkoholne pijače. Ker je letos davek znižan na 8 odsto a zakon določa da bo zaradi tega nastalo razliko v prijemkih krila država, so svetovalci u-gotovili, da bodo morali zaprositi približno 1,600.000 lir državnega prispevka. Precej časa so razpravljali o popiavi-lu občinskih cest. Ker je država ukinila prispevke za delovne centre, je občina zaprosila prefekturo, da bi tozadevo pomagala, in ta je obljubila pomoč v znesku od 650 do ri00 tisoč lir, s katerimi bodo lahko plačali najete delavce. V razpravo je posegel tudi naš svetovalec g. Niko Cevdek, ki je vprašal najprej, zakaj niso upoštevali predloga manjšine z dne 13. oktobra, nanašajočega se na popravilo ceste, ki pelje s Peči proti Rupi, ter končno dosegel, da je bila ustanovljena posebna občinska komisi.a, ki bo cesto pregledala in se prepričala o krščanstva nikov naše materinščine. Pišejo celo (tega italijanski listi niso zanikali!), da so ob škofovem obisku morali naši pevci utihniti s slovensko pesmijo. Kako naj potem naš slovenski vernik veruje v re. snico in piaviDanes pravimo, da se mladina ne briga za nobeno stvar. Vemo pa, da tisto malo mladine, ki se briga za družbeno življenje, že kvalificirajo z raznimi barvami: belo, rdeče in nedoločeno. To pri nas v Gorici. Sicer smo vsi bili pred devetimi leti ie zelo mla- ki bi ga ljudstvo zavrglo, če bi se lahko svobodno izreklo zanj ali proti njemu.), ki jo proglaša ta deklaracija, in to ne glede na razliko plemena, barve, spola, jezika, vere, ne glede na POLITIČNE ali, druge poglede, ne glede na NARODNOSTNO ali DRUŽBENO poreklo, ne glede na rojstvo, na premoženje ali katerokoli drugačno okoliščino.« Clen 4. ukazuje: »Nikogar ni mogoče zasužnjiti ali podrejati...« »Pr. dn.« je z deklaracijo o človečanskih pravicah obšel vso Afriko. Gledal je pleve v tujih očeh, lastnega bruna pa ni opazil. Nič bolje se ni godilo raznim nestrpnim in komunističnim listom. Črna kronika v Italiji December” je čas statistik, čas, ko napravimo črto čez celoletno delovanje. Kaj ko bi sedaj pogledali, kako je bilo s črno kroniko v tem letu v Italiji. Na splošno je znano, da spada Italija med one dežele, v katerih j? zločin zelo razpasen. Spomn‘mo se le na znane siciljske bandite, ki so več časa terorizirali otok. Toda to nas ne sme spraviti v napačno mišljenje, češ da je največ umorov v južni Italiji. Zaradi boljše preglednosti, se bomo o-mejili le na en mesec, mesec oktober. V oktobru je bilo v Italiji 39 umorov, septembra 92, ranjenih zaradi poskusnih u-morov 37, septembra 19, lažjih ranjencev 25, če med te ne štejemo približno sedemdeset pregorečih navijačev, ki so se ob priliki nogometne tekme Napoli-Genova skoraj do smrti pretepli. Poglejmo sedaj iz kakšnih razlogov so morilci ubijali. Zaradi ropa je izgubilo življenje 12 ljudi. Zaradi ljubosumnosti, ki igra pri mnogih umorih veliko vlogo, je umrlo samo 6 ljudi, kajti med ljubosumnost ne moremo prištevati duševno stanje sedemletnega otroka, ki je ljubosumen na svojo 18 mesecev staro sestrico, zgrabil za očetovo puško ter jo ustrelil. Ta primer pa se ni tu zaključil. Medtem ko so vozili umirajočo deklico v bolnišnii co, je prometna nesreča spravila na oni svet še dva sorodnika, medtem ko so trije obležali težko ranjeni. Samo en umor se je izvršil iz ljubezenskega nasprotovanja, štirje so bili seksualni umori. Ostali raz-j logi so bili naslednji: maščevanje 9, sovraštvo 7, nesoglasje 11, denar 8, blaznost 4, politika 2, sedem ljudi pa je padlo v ■ boju z organi javne varnosti. Za pet primerov ne poznamo razloga. Statistika nam, pove dalje, da so se kriminalci najraje posluževali naslednjega orož;a: nožev in belega orožja v 16 primerih, puške v 12, samokresa v 9, samo en zločinec je uporabil strup, šest zločincev se je poslužilo plina, trije pa so svoje žrtve zadavili. Znana družinska nerazumevanja južnih pokrajin pa so zahtevala šest žrtev. Največ ljudi je umrlo v Italiji zaradi prehudega pretepanja. Kar 28 ljudi je umrlo zaradi udarcev s palico, kamna in pesti. Ce pogledamo, kje se je izvršilo največ umorov, opazimo, da so severne pokrajine na prvem mestu, kjer jih je bilo 37, samo 16 v Srednji Italiji, 29 pa na jugu in na otokih. di, saj smo ie sedelj v šolskih klopeh in tam »razgrajali«. Ko smo pa nekateri ustanovili AKS »Simon Gregorčič«, so takoj planili na nas, češ da smo »rdeči«; naša želja pa je bila najti sredstvo, ki bi nas vse mlade družilo k znamenju samoiniCiative, prijateljstva in svobode«. Benedetič pozablja: da je za ustanovitev AKS »Simon Gregorčič daia .poDudo politična komunistična orgamzai.i.a Fronta, kakor se 'e takrat inunova a m to iz edinega namena, da ASK ona tuui vodi po smernicah komunistične dialektične doktrine. AKS torej ni nastal zato, »ker je Benedetičeva in drugih želja bila najti sredstvo«, ki bi družilo vso miad.no »v znamenju samoiniciative, prijateljstva ii* svobode«, ker samoiniciative, prijateljstva in svobode diktature ne poznajo, kot samo v znamenju diktature same. Precej drzno je, gospod Benedetič govoriti o samoini-ciativi, prijateljstvu in svobodi, ko pa ASK »S;mon Gregorčič« služi marksističnim ciljem, tudi če se za vabo naivnežev in nevedežev imenuje po Simonu Gregorčiču, ki je svobodno živel in narodu in Bogu svobodno pel. »Problem šole, ki se slabša z leta o leto, problem prosvete, ki povsod umiri), problem narodne zavesti v žlahtnem pomenu besede, politični problem, ki se je katastrofalno spremenil v brezizraznost, problem kulture, ponosa človeka, ki še verjame v lepo in dobro, skratka vsi ti problemi so tudi naši problemi.« Tako toži Benedetič in tožba odgovarja delno resnici. Samo delno, v kolikor namreč zadeva Fronto, ki je ni več, ker se je prostovoljno razpustila, kulturno delo ASKa pa je, kakršno vemo da je: naslanjanje na umotvore iz svobodnih dni, ali pa ponavljanje narekovanih motivov. To kar se tiče ASKa kot takega in njegovega članstva, in ne tudi kar se tiče razstav slikarjev, ki svobodno mislijo in ustvarjajo! Kako more človek govoriti o »problemu narodne zavesti v žlahtnem pomenu besede«, če pa so člani ASKa »narodno zavest« ponižali na beraško pot z vstopom v italijansko socialistično stranko. Naša mladina! Da, da, vaša mladina: Sanzin, Vižintin in drugi člani italijanske socialistične stranke. Vidite, gospod Benedetič, svoboda je samo ena, silna in obširna, in žlahtni jk>-men besed »narodna zavest« je tudi samo eden in edini na tem svetu: tisti, ki pravi, da mora mladina za vsako ceno ostati zvesta narodu, narodnim izročilom in težnjam. Ne vem, da bi vas kdo napadal zaradi ASKa »Simon Gregorčič«. Prav gotovo i>a vem, da smo vsi na vas gledali, kot na komunistično usmerjeno društvo pod vodstvom Fronte. To je bila naša pravica in naša dolžnost, ker nismo marali in ne maramo, da se naša mladina vzgaja dvoumno, nezavedno in protinarodno. Namesto skupnega slovenskega nastopa na tržaškem vseučilišču, ste slovensko listo zmerjali in psovali, sami pa ste se hlapčevsko ponižali s čepenjem na repu tuje, neslovenske liste, kjer se danes vaš Sanzin baha kot brezpravni " član univerzitetnega izvršnega odbora. .Isti Sanzin, pa Vižintin in drugi so v Nennijevi socialistični stranki. Vse ni »žlahtna narodna zavest«, dragi gospod Benedetič! Vidite torej, da smo imeli prav, ko smo gledali in gledamo na ASK previdno in nezaupljivo, ker ne maramo, da se naša mladina izneveri narodu, odpove svobodi v »žlahtnem pomenu besede« in postane mešanski privesek na repu tujih organizacij. Gospod Benedetič, le svobodni ljudje lahko hodijo pot žlahtne narodne zavesti. Zato sprejmite tudi Vi to pot, ali pa ne pišite naivno, dvoumno, kernas ne morete zapeljati. Mladinec Umrl je msgr. Kjačič V torek 29. decembra 1959 je v bolnišnici umrl v 57. letu starosti msgr. Božo Kjačič, ki je v zadnjih letih služboval v Gorici kot nadškofijski notar in matičar v nadškofijskih uradih. Pogreb je bil zadnji dan leta v St. Lenartu, kjer bo pokojni monsignor počival poleg svojih dragih. Slovenski verniki ga bodo ohranili v častnem spominu. Samo za državljane (Nadaljevanje s prve strani) padnikom jugoslovanske etnične skupnosti« na Tržaškem. To sta najbolj kričeča primera, nad katerima zna grešiti bodoča ureditev slovenskega šolstva na Tržaškem. Nanju smo opozorili, ker smatramo, da ne bi bilo prav, niti politično niti moralno opra-vičljivo, ko bi se ju spregledalo. »Messaggero Venet o« pa ju v svoji jezi ni hotel videti. Pa vens dar ne zato, ker bi bila celo nje* mu neprijetna? Je namreč zares žalostno, da taki slučaj sploh še obstojajo in da je treba o njih govoriti. VLJUDNOST, TODA KAKŠNA... Ribišluo je uažna gospodarska dejaunost VLADIMIR Lt V STIK * HbR.Bh.RT GRUtN KASTELKA (Gadje gnezdo) Ribolov je prav tako stara obrt kot je star človeški rod. Ljudi, ki se preživljajo z »morskimi sadovi«, je na milijone in milijone, čeprav ne poznamo naroda,, ki bi se preživljal zgolj z ribami. .Sleherni dan v letu se na obalah sedmih morja ponavljajo enaki prizori. Ribiči prihajajo, v čolne in ladjice nalagajo lovne pripomočke in odhajajo na ribolov. Človek je po svoji naravi lovec, jovec po suhem in po vodi. Tak je bil nekdaj in tak bo ostal do konca. Kar pričenja na Daljnem vzfiodu, na Japonskem, se nadaljuje čez nekaj ur na kitajskih obalah, v Perzijskem zalivu, v Sredozemskem morju, ob Islandiji, na vzhodni in na zahodni ameriški obali in končno nb otočjih Tihega oceana: povsod vabi morje ribiče'dan za dnem, že tisočletja. Na stotisoče je ribiških čolnov, motor-nikov, jadrnic in ladjic, ki se vsako noč, vsak dan odpravlja o na morske gladine in se vračajo z ribjim plenom domov. Ribiški poklic je pustolovščina, ki zahteva utrjenost, pogum, vztrajnost in tudi •strah božji. Sleherni dan presenečajo nekje ribiče nevihte, orkani, neurja. Po vseh ribiških vaseh je več vdov in sirot kot po ostalih naseljih. Morje hrani na miljone ljudi, zahteva pa tudi veliko žrtev. Ribolovne metode niso seveda povsod enake. Po južnih morjih lovijo skate in plošnatice s kop;em in harpuno. Drugi uporabljajo pri ribolovu rastlinske strupe, s katerimi po bogatih zalivih omamljajo ribe, ki priplavajo na površino, kjer, jih z lahkoto polovi io. Z mrežami lovijo po vseh svetovnih morjih. Dalmatinci in naši ribiči odhaiaio na;večkrat na lov zvečer. Vodilni čolni so opremljeni z močnimi svetilkami, ki prebujajo ribje zalege, ostali čolni pa polagajo mreže, v ka-katere vodilni čoln zapeljuje ribje vlake, Tako lovijo sardine, sardele, skuše, morske klene in številne druge morske ribe, Ob dobrem lovu prinašajo taki čolni po več stotov nalovljene ribe. Tudi s številnimi trnki opremljene lovne vrvi, ki nosijo po nekaterih krajih tudi do 10.000 trnkov, so učinkoviti lovni pripomoček. Kako lovijo pri nas tune, je znano vsakemu našemu obiskovalcu kriške obale. Medtem ko ostajajo naši ribiči s svojimi čolni po en dan ali eno noč na morju, se visokomorski ribiči zadržujejo na morju tudi po dva, tri in tudi sedem tednov. Slanike lovijo navadno z motornimi ladjami do 200 ton nosilnosti, pa tudi s kuterji 15 do 30 reg. tonami, posadke šte-, jejo po 24 do 36 mož. Poleg postavljenih mrež poznamo tudi vlačilne mreže, ki visijo na debelih jeklenih vrveh in jih ribiči vlačijo po morskem dnu. Modemi ribiči dosežejo s primernimi pripravami globine do 600 metrov in nalovijo v nekaj urah tudi po sto in več stotov ribe. Danes imajo ribiči na razpolago morske zemljevide, na katerih so naznačene globine in formacije dna izredno natančno. S pomočjo modernih elektroakustičnih priprav sledijo ribjim jatam, s pridom ra se poslužejo tudi radarskih naprav. Današnje ribiške ladje so opremljene z radijskimi oddajniki in so v stalnem stiku z domačim pristaniščem. Od tu prejemajo redna vremenska, lovna in tržna poročila. Vsa ta tehnična pomožna sredstva lajšajo delo visokomorskih ribičev, vendar je spretnost in izkušenost posadke še vedr.o odločilna za uspeh. Posadka je seveda interesi'ana na u- i spešnem ribolovu, kajti čim bogatejši je lov, čim boljše so tržne cene, toliko večji je tudi zaslužek posameznika. Poleg fiksne mezde, so ribiči udeleženi tudi na čistem dobičku. V treh tednih zasluži visokomorski ribič povprečno po 40.000 lir ali n? leto okrog milijon lir. Je to trd poklic in mnogi ribiči si po POD ČRTO Kava Kar naenkrat je zrasel pred menoj: »Zelo bi mi ustregli, če bi me povabili na kavo.« Ničesar n>'mam proti medsebojnim povabilom na kavo, ki so pri nas v navadi. V tem primeru pa je bila to enostranska zadeva. 2e marsikakšno kavo sem mu plačal, zadnjo še včeraj popoldne. Pri vsem tem me nadleguje tole: Zahajam v kavarno, da preberem časnike, ker tako zahtevata moj politični hobby in neutolažljiva radovednost- Kava, ki jo ob takih obiskih naročam, mi ne nudi kake posebne utehe, ali kako naj posedam po kavarni in prebiram dnevnike v treh ali štirih jezikih, ne da bi kaj naročil. On pa, ki stalno trka na moj in tudi na druge žepe, zapravla čas in ga krade še drugim, namesto da bi si poiskal kako zaposlitev, da bi končno srebal kavo na lasten račun. Očitno pa mu je beračenje za kavo ljubše kot beračenje za zaposlitvijo. Pogledal sem mu čez ramo, pa ni popustil in de al: »Imate dve možnosti.« »Kakšni le?« sem želel vedeti. »Da mi plačate kavo, aM na tudi ne!« »In če vam je ne plačam?« »Potem imate spet dve možnosti.« »In sicer?« »Da vam bo nekoč še žal, ali pa tudi ne«. »In če mi tega ne bo nikoli ža1?« »Potem imate dve možnosti: da boste skozi vse življenje prenašali podzavestni občutek kr;vde, ali pa da ostanete neobčutljiv trdinec.« »In če se uresniči zadnia možnost?« »Potem imate dve možnosti: da vas hudič pobere v pekel ali pa v vice.« »In če me pobere v pekel?« »Se vam bosta nudili dve možnosti: da vas tam zadržijo za nadalmih 10 miliionov let, ali pa boste za hudiča tako hudobni, da vas vrže iz pekla.« nekaj letih radi preberejo kaj boljšega. Z mode-nimi tehničnimi pripomočki so bogate morske ribje zal v resni nevarnosti. Po ugotovitvah strokovnjakov so se ribje jate že kar občitno razredčile. Združeni narodi so se s tem vprašanjem že zelo resno ukvarjali in predpisali določene ukrepe za varstvo morskega bogastva. I.etno dajejo oceani pribliz.no 25 milijonov ton ribe. V tropskih morjih je za enkrat ribolov še skromen, ker primanjkuje hladilnih naprav. V teh krajih se libe pokvarijo'že po Dctih urah Evropska moi ia dobavlja o letn • okrog 6 milijonov ton ribe. Japonci sami naovijo 4 mih-ono ton. Vsak Japonec použ je povprečno po 35 kg ribjega mesu letni, Angleži, Skand navci in Nizozemci po 20 kg, Frar.ci/zi, Italijani, Spanju po 15 kg, Nemci 12 Ig. Rrtišt/o je danes vi3 iko lazvita industrija s svetovno razvitim tigovskim u-siniem Moderna hladilna voz!'i prih.t-šui svežo ribo daleč na neonska področja, in ribje k^nserve bogatijo jediln-- i-se vseh svetovnih deže. t ;ako morsko pristanišč? razpolaga z. riui.-k i floto. To velja tako za Trst kut za u doso, lako za Lisbino, Stockholm, Nca pel. London, Hamburg ali Vladivostok. Naj v*, čje svetovno ribiško pristanišče ie Los Angeles. Vsako seziio izkrcajo na obali San Pedro po 300.000 ton ribe. Največje ribiške flote imajo Japonci, Angleži, Nemci, Norvežani in Islandci. Čeprav je ribolov častno in miroljubno delo, vendar nastajajo med državami, ki se pečajo s to trgovsko delavnostjo, tekmovanja in spori. Preklan a med Francozi, Baski, Portugalci in Angleži zaradi izkoriščanja ribolovnih področij okrog Nove Fundlandije so trajala stoletja. V zadnjih časih so podobni spori izbruhnili med Islandci in Angleži, ko so Islandci V teh dne znašamo skupaj koledarje vseh vrst. Od prve Blaznikove pra'ike pred več kot sto leti pa vse do današnjih knjižnih in stenskih koledarjev, je kaj dolga pot. Naš prvi pogled na koledar velja predvsem piaznikom, godovom, rojstnim dnem. Kako prijetno bi bilo, če bi vsako leto slavili praznike vseh vrst ob določenih dneh. Tako pa je naš koledar kar malo zmešan. Krivdo za to zmešnjavo nosi dvoje a-stronomskih dejstev: prvič potrebuje zem-l;a polnih 365 dni, 5 ur, 48 minut in 46 sekund, da obide sonce. Drugo težavo nam povzroča luna. Dan in noč določata življenjski ritem narave. Zato je povsem razumljivo, da so, naši pradedi za časovno štetje jemali nebesne znake. Za daljša časovna razdobja so uporabljali luno. Prav zato so bile vse te m^ti-d0 časovnega štetja zelo netočne in so jih lahko uporabljali samo tam, kjer jim pri računanju časa ni šlo za razlike nekaj dni. S kulturnim razvojem narodov pa se je pokazala želja po uporabljanju natančnejših sistemov za merjenje časa. To se je zgodilo z uvedbo najstarejšega - egiptovskega koledarja. 2e od nekdaj se je v Egiptu vse življenje vrtelo okrog Nila. Zato so tudi v starem Egiptu imenovali en letni čas - takrat so poznali samo tri letne čase - »čas povodnji«. Ostala dva letna časa sta bil<\ »čas posevkov« in »čas letine«. Vsak letni čas so ‘sestavlali po štirje meseci. Tako je že takratno leto štelo dvanajst mesecev. Vsak egiptovski mesec je imel po 30 dni in je pričenjal s praznikom. Tako štetje »In če me hudič obdrži?« »Imate dve možnosti: da čakate milijon let na amnestijo, ali pa vas pošljejo na najhujše prisilno delo, ki ga v peklu poznajo, odkar se je tam znašel Jože Stalin.« In če bom moral opravljati prisilna dela?« »Imate spet dve možnosti.« »Kateri?« »Da boste klečali po ves dan na žarečem oglju, ali, kar je še hujše, da vas za ves dan postavijo v ledeno mrzlo vodo.« »In če se odločim za ledeno vodo?« »Imate dve možnosti: da se sčasoma na to privadite, ali da se vas loti azijatka z oslovskim kašljem.« »In če nadaljujem s tem kašljem, ki sem ga tako in tako že vajen s kajenjem jugoslovanskih cigaret?« »Potem imate dve možnosti: da z njim okužite ves pekel in vas hudič končno nažene iz pekla, ali pa, da vas pošljejo v Nabrežino in se boste morali od tam spet vrniti v pekel.« »In če me pojljejo v Nabrežino?« »Imate spet dve možnosti: da vas od tam pošljejo v zdravilišče pod Obelisk, kjer vlada najboljši zrak Tržaškega ozem-l;p, a1 i pa vas hudič, ki je ves hudičev, pošl e tja, kjer vlada najslabši zrak Tržaškega ozeml a, n. pr. - v kavarno...« »In če m" hudič pošlje v kavarno?« »Potem imate spet dve možnosti: da mi p’ačate kavo, ali pa da vas še naprej do neskončnosti morim z zgodbo o dveh modnostih...« Odločil sem se za prvo možnost. J. n. s. Filmska diva Dina Carli s krasno postavo in lane-noplavimi lasmi, ki so se ji zapeljivo spuščali po ram-nih, je bila stara osemnajst let. Zarejališče njenih lepih, občudovanja vrednih kodrov, ki so spominjali na Lollo, pa ;e bila glava. Kjer rastejo nenadoma razširili 4 miljski obalni pas, v katerem je tujim ribičem ribolov prepovedan, na 12 milj. Kmalu bi prišlo do resne razpoke v zahodni obrambni organizaciji NATO. V zadnjem času so nekatere južnoameriške države poskušale razširiti obalni pas čelo na 100 milj. Kako je s prestopki v teritorialnih vodah, vedo prav dobro italijanski ribiči, ko zaidejo v jugoslovanske teritor alne vode, ki niso vključene v ribolovno pogodbo med Italijo in Jugoslavijo. Ce takega ribiča zalotijo kjerkoli na svetu, ga takoj postavijo pred sodišče. Zaplenijo mu plen ih ribolovne pripomočke ter ga . še občutno kaznujejo. Nekod znaša taka globa tudi do pet milijonov lir. R be pa se vedno ne držijo človeških pogodb in večkrat spreminjajo svoje potovalne smeri. Tako se je zgodilo v Aziji leta 1923 ko je Japonsko obiskal težak potres. Posledica te naravne katastrofe je bila, da so japonski ribiči prihajali domov s praznimi čolni. Japonski je takrat grozila lakota izredne obsežnosti. Tudi po evropskih vodah se ribe rade odda'.ii;o od svojih običamih poti. Z napredujočim segrevanjem severnih predelov naše poloble, se tudi ribe pomikaio proti severu. Tako naoovedujejo v prihodnje čedalje bolj pojemači ribji lov v Sredozemskem morju. Donosnost ribištva je odvisna tudi od letnih časov, od vremena in drugih okoliščin. So leta, v katerih nalovijo ogromne količine slanikov, so pa tudi zelo mršava leta. Isto velja v manjši meri tudi za polenovko. Znanost danes nadzira in stalno raziskuje življenje morskih rib. Ribiška biologija skrbi, da se ropanje omejuje, oskrbuie morja z novim selekcioniranim naraščaiem. V ostalem so tako postopali že stari Grki in Egipčani, ki so že poznali ribogojnice. pa je dalo letu vsega samo 360 dni. Za preostalih pet dni pa so Egipčani našli kaj preprosto rešitev: teh pet dni so enostavno letu priključili in jih proglasili za praznike. Preden je Cezar postavil svoj koledar,, so R mljani imeli koledar s 355 dnevi. Leto je štelo 10 mesecev. Pričenjalo je z marcem in se zaključilo z decembrom, Zakaj naj bi upoštevali tudi neprijetne zimske mesece? Nekega dne pa so začuti i potrebo, da letu prišteje jo še januar in februar. Oba meseca so obesili na koncu leta. Sedaj je bilo treba še preostale dni urediti. To se je dogajalo tako, da so vsako drugo leto dodali februarju »posebni mesec«, ki so- ga imenovali »merce-donius«. Nad tem mesecem so bili posebno veseli legionarji, ki so bili prvi uživalci trinajstega meseca. Približno 300 let pr. Kr. so koledar tako spremenili, da so postali meseci neenaki. Leto je pričelo z 31. marcem, ki je imel 31 dni. April je imel 29 dni, maj 31 dni, junij 29 dni itd. Tedaj so pričeli ko'edar preurejati. Oktober, ki pomeni osnv mesec, je postal deseti. December, je postal namesto deseti, dvanajsti mesec. Uvedba novega koledarja je povzročala Cezarju velike težave. Spomladansko enakonočje je bilo v koledarju oddaljeno za 90 dni od resničnega enakonočja. Cezar je označil leto 46 pr. Kr. za začetek nove koledarične preosnove. Mesec cjuin-tiiis so proglasili po Cezarju za julij, Kasneje pa so prekrstili tudi sextilis po Cezarjevemu nasledniku Avgustu. »Julijanski« koledar pa ni bil povsem točen. Leta 1580 je enakonočje, ki ga je Cezar določil na 25. marec, zdrknilo na dolgi lasje, ne more uspevati kaj prida drugega, saj jemlje lasišče telesu vso moč. Vse tisto, kar plešcu odhaja v možgane, se pri nekaterih ljudeh obeh spolov kopiči v laseh. Lepo dekle najde tudi v današnjih časih ženske nadprodukcije oboževalca, in zelo lepa dekleta si v konjunkturnih časih u amejo tudi po kakega novopečenega mi'i onarja. Oboževanke milijonarjev, katerim se nabira denar kar sam med njihovim spanjem, ker cene tudi ponoči naraščajo, redno nadlegujejo filmske ambicije. Pogovori z milijonarji niso vedno kratkočasni, in kar prihaja na filmsko platno, je nekaj posebnega, prezapelji-vega. »To bi znala tudi jaz, Italo. In tako lepa kot tale, sem že davno. Moje noge so vsekakor nekaj drugega, da o drugih stvareh niti ne govorim«, je svojega milijo-) narja zabavala Dina v nekem tržaškem kinu. »Tvoja lepota govori glasno in prepričljivo, Dina«. »Kaj bi me ti ne mogel spraviti k filmu, Italo? Pri vseh tvojih zvezah?« »Ce je taka tvoja želja, bi poskusil...« »Daj, Italo, ah, stori vendar! Ti si tako vsemogočen s tolikim denarjem: pred teboj vse kleči kot .pred zlatim volom, ne, ne, saj je bilo menda tele* Pomisli Italo, ti si prijatelj tistega znamenitega zvezdnika, v katerega so zatelebane vse Tržačanke od 12 do 70 let. Ce bi takole sedela v našem 1800 z volanom v roki, z rdečimi nageljni v naročju in bi me lovili časnikarski reporterij... In ti bi bil vedno tudi po ilustracijah kot je Škofič - in vsi dnevniki bi, Italo...« Sedaj vsaj vemo o čem se milijonarji pogovarjajo s svojimi oboževankami. Iz sanj se je porodila resničnost. Milijonarji so čarovniki. Taki so bili že v starih, dobrih časih in prav Taki so tudi novi milijonarji. Dina Carli, ki se je pekoč imenovala Dne 27. decembra pr. 1. je Slovensko gledališč v Trstu uprizorilo dramatizirano de o p ra! el ja Vladimira Levstika Oad;e gnezdo, ki ga je dramaturg Her-i bert Gru n pr krstil v Kastelko in že s ram) nas »vn ireobrazbo premaknil zamistlno te; išče Gadjega gnezda tako kot je premikal vosamezne motive Levstikovega rom; na in obrezal vse tisto, kar ne spada v vistousmerjeno stvarnost današnjih usmerjevalcev vsega literarnega ž'vljen'a v matični državi. Pri tem moramo seveda upoštevati, da mora po diktaturah vseh vrst sleherno literarno delo skozi sito in rešeto ideološkega filtra. Vsa borba preporodovcev pred prvo svetovno vojno, ki j’m je pripadal tudi Vladimir Levstik, je leta 1917 z maiskp deklaracijo zajela ves slovenski narod z eno samo mislim: osvoboditev in osamosvojitev slovenskega naroda izpod bah-shurškega iarma. Takrat se je dogajalo med Slovenci vse tisto, kar pretresa danes afriške in azijske narode. Prav to borbo z vsemi silami podpira komunistična propaganda, m°dtem ko ostajajo trdi in mučeniški napori slovenskega naroda, da si pribori politično, kulturo in gospodarsko svobodo ter se povzpne v vrste dozorelih evropskih narodov - idejna navlaka. To idejno navlako, »ki je bila 1. 1918 prav gotovo gola resnica, bi bila danes« -tako piše titovski dnevnik - »vsaj na odru - naivna...« Sam preobraževalec Levstikovega romana je odkritosrčno priznal, da se je lotil dela, ki mu je idejno tuje in ve-i-dar priznajmo, da je v danih okoliščinah iztrgal pozabi enega izmed velikih Slo- 11. marec. Ce ne bi kaj pametnega ukrenili bi veliko noč praznovali pozimi. Zato je papež Gregor XIII. vpeljal, s posebno papeževo bulo novo koledarič,-no preosnovo. Določil je, da stoletnice ne morejo biti v nobenem primeru prestopna leta, če niso deljiva s 400. Ta koledar je relativno točen. Vse katoliške dežele so ga sprejele. Anglija in pravoslavne dežele pa so še dolgo časa ohranile julijanski koledar. Trenutno izdeljujejo strokovnjaki pri Združenih narodih novo koledarično preosnovo. Pri tem »svetovnem koledarju« ima junuar 31 dni, februar in marec imata po 30 dni. Ta ritem se ponavlja vsako četrtletje. Vsako četrtletje pričenja z nedeljo. Ne glede na praznike imu po tem koledarju vsak mesec po 26 delovnih dni. Vse praznike bi vsako leto slavili ob določenih dneh. Premakljivi prazniki bi torej odpadli. Znameniti izravnalni dan, ki je tudi pri tem sistemu potreben, bodo priključili koncu leta kot »zadnji dan leta«. _________ Zanimivost Znanemu pisatelju Ernestu Hemingump-ju so neznanci ukradli listnico. Pisatelj je poslal časopisom oglas, v katerem je pozival tatu, naj mu ■listnico vrne, denar pa naj si obdrži. Pri tem sc je skliceval na svoj talent. Točno čez 48 ur je pisatelj prejel listnico, v kateri je bil listič: »Vračam vam listnico, toda mislim, da vaš talent velja nekaj več kot i)000 pesov, ki sem jih našel v listnici. Zato vas prosim, da drugič izdatneje napolnite svojo listnico.« nekoliko drugače, je podpisala svojo prvo filmsko pogodbo. »V filmu, ki ga bomo snemali čez nekaj mesecev, smo vam rezervirali vlogo, ki je naravnost ustvarjena za vas«, je bilo napisano v pismu, »že v prihodnjih dneh vas pričakujemo v Cinecitta, da se podrobneje pogovorimq - Stellafilm, Production«. Nova filmska zvezda je bila naravnost blažena in odločena, da bo zahtevala najmanj 800000. Pri tem še vedno lahko zbaranta>na pol milijona. Vsa živčna je Dina prestopila sprejemnico filmskega producenta. Sedaj, je premišljevala, se bo odločilo. Za kolikor se človek proda, toliko je tudi vreden. »Glede finančnega vprašanja«, je dejal producent, »mi, prosim povcjie, kako ste si stvar zamislili?« »Osem sto tisoč«, je hotela odgovoriti Dina, pa se je raje samo nasmerljala. Zavedala se je, koliko je vreden njen smeh. »Kaj ne bi morda kar sami predlagali, gospod generalni ravnatelj?« Producent je okleVal. »Vsekakor je to prvi film«, je dejal zamišljeno, »za nas je to veliko tveganje. S svojim soproduoen-tom sem se porazgovoril - kako bi bilo 7. dvemi milijoni?« Dina ni verjela svojjm ušesom. Človek ni treba, da je pameten, če se razodeva za razsodnega. »Recimo dva in pol milijona, kaj se vam zdi?« »Ne bova barantala, v redu!« je odgovoril producent. Dina se mu je od samega veselja vrgla okrog vratu. Danes ali jutri, tako priznanje si je direktor vsekakor zaslužil. »Kdaj pa ml boš dal denar?« je spraševala Dina med številnimi poljubi, s katerimi je obsula producenta. Ta se je polagoma izvil iz njenega objema. »Dal?« je dejal skoraj ogorčeno. »Mi bomo od vas ta denar prejeli - kot jamstvo za riziko vašega prvega filma...« Mira Gr. vencev; v pravi ali izmaličeni lbliki, v tem trenutku niti ni tako važno. V Gadjem gnezdu izoblikovani kriki za končno prekinitev nasilne germanizacije, ki je skozi stoletja rezala slovenskemu narodnemu telesu kos za kosom, da mu je do 1. 1918 ostalo vsega komaj ena šestina nekdanje lastne zemlje, so v oskubljeni Kastelki utihnili. Ostala je zgolj mati, mati kakršnega koli naroda. Borba vsega naroda se je tako zreducirala v borbo za družino in zemljo, in tudi ta borba je ostala pristrižena mnogih čisto slovenskih čustev. Nada Gabrijelčičeva je svojo vlogo odigrala tako mo strsko in prepričevalno, da je ta lik, ki ga je ustvarila, zapisala med svoja najboljša dela. Res je morda v določenih trenutkih za hip popustila, saj popušča tako sleherna mati-gospodarica. Prav tako je bila na višku tudi režija in simbolična scenografija. Tudi ostali i-gralci so zadovoljili. Občinstvo je dvorano v Avditoriju napolnilo in s ploskanjem nagradilo izvajalce. * * * Igralska šola Slovenskega gledališča je pred časom z uspehom uprizorila komedijo Člane Andre Puget »Srečni dnevi«. Za mladino pa je SG postavi'o na oder mladinsko igro Danila Gorniška »Silni bič«. OBISK Nekega dne me je čisto nepričakovano obiskala. »Ali morda motim?« »Ali se sploh prikažeš v kako hišo brez nadlege?« »Vem, ljudje me neradi sprejemajo«, je dejala starka z nabrušeno koso, »ali kaj mi preostaja še drugega, ko da potrkam in rečem : ,Ura je prišla!’ Praviš, da prh ha:am v vsako hišo nadležna, pa ni res. Mnogi so presrečni, da sem se oglasila v - sosedovi hiši, da sem nekomu izpraznila stolček, da sem nekoga rešila konkurence... »Poslušaj dekla«, sem dejal, »sedem križev se mi je že prelepilo na hrbet. Nihče se rad ne poslavlja s tega sveta, razen tistih nekaj strahopetcev, ki si ne upajo postaviti po robu življenjskemu tekmo-van;u, tistih nekaj obupancev, ki so v sebi zatrli sleherni žarek življenjskega bodrila in tistih nekaj bedakov, ki plačujejo popularnost z lastnin) življenjem Moja hči pa je še mlado dekle, polno življenjskih sil; še mnogo veselja in sreče jo čaka na tem svetu. Ce že mora biti tako kot praviš, potem vzemi kar mene s seboj.« »Ti govoriš brez preudarka, tjavendan, kot branjevka, čeprav bi pričakovala od izkušnega sodobnika v najboljših letih več modrosti O življenju in smrti na tej strani ne odločajo idejne kreposti niti visto-usmerjenostni zakoni totalitarnosti. Tam čez je smrt preprosta zadeva. Ljudska oblast odbira smrtnike od nesmrtnikov. O smrtnikih odloča oblast pred menoj, z nesmrtniki obračunavam sama. Tu na tej strani pa imam neprimerno več skrbi, ker sama odločam o slehernem zemljanu. Pa pustiva te-podrobnosti. Kdor umre, je na boljšem. Vseh zemeljskih skrbi se o-trese na en mah. Kar te še danes stiska: boj za obstanek, prepiri z narodnimi in strankarskimi nasprotniki, razočaranja nad prijatelji, zamere s kolegi, strah pred onemoglostjo in še sto in sto drugih težav, vsega tega je s smrtjo konec. Za mrtveca je vse dobro. Ne sliši burje, ki divja okrog hiše, ne vidi poplav in požarov, nq meni se za atomske bombe in vsemirske rakete. »Ti govoriš, ker ti tako kaže,« sem dejal. »To so brezidejni predsodki nazadnjaških sil. Ali ne vidiš da puščam stare, nadležne. onemogle, z boleznijo in bolečinami obremenjene siromake po deset in več let po posteljah, zato pa ubijam mladino po cestah in križiščih; davim zdrave in krepke zemljane obeh spolov, odnašam plemenite in dobre, učenjake in mislece, pesnike in pisatelje, umetnike in ustvarjalce, puščam pa razbojnike in morilce, bedake in pustolovce, zarotnike in spletkarje, nasilnike in brezvestneže. »Po teh načelih imaš prav, moja hčerka je plemenita in dobra, nadarjena in pridna, jaz pa sem...« Botra z nabrušeno koso mi je s koščeno roko pomignila naj molčim. Zučudeno je ogledovala list, ki ga je držala v roki, nato pa je dejala; »Oprosti, zmotila sem se v hišni številki. Nasvidenje!« Na stopnišču Na stopnišču je zaropotalo. Gospa je poklicala postrežnico in ji dejala: »Poglej, Minka, kdo je zunaj!« »Takoj gospa je odgovorila Minka in se čez dve minuti vrnila. »No?« je spraševala gospa. »Prepeva kot pokojni Nace?« »Oh, tako zavija kot nenamazana os kmečkega voza. gospa...« »Ti ljudje seveda ne po.io v pevskih društvih kot je bilo nekoč. Tu, Minka, je petdeset lir in mu novei nai bo tako prijazen in naj čimprej odide!« »Kaj ne bi šli kar sami gospa?« se je v zadregi izgovarjala Minka. »Kaj pa je vendar, Minka?« se je hudovala gospa. »Kaj boš tako sramežljiva? Le hitro!« »Saj bi šla«, je jecljala Minka, »ali tokrat pa si res ne upam!« »Kaj se to pravi, Minka?« »Možakar na stopnišču, gospa je namreč...« »Kdo...?« »Naš gospod, gospa!« l«llllllll!lllil!llllllllll!lil!IHIII!ll!lllliillllllllllllllllllll!linillMUIIin!lllllllllllllll!IMIIinilinillllll!l!llllim POGLED NA ANATOMIJA NEKE MORALE Razgaljena podoba določenega razumniškega pokiolenja O dnevniku »II Giorno« in o pogum-»emu uredniku Gaetanu Baldacciju je tudi »Demokracija« pred časom pohvalno pisala. Krogi, ki jim je bil odkritosrčni javni de avec s svo o koristno in učinkovito kritiko v napotje, so Baldaccija odstranili. To odstranitev je socialistični »Avanti« označil za »balkansko pustolovščino«. Nedeljskemu »Pr. dnev.« z dne 3. t.m. ta pripomba ni bila všeč, zato je v oklepaju zagodrn.at: (Pri tem se seveda samo po sebi postavlja vprašanje, iz katerih časov je to »balkansko vzdušje« socialističnega glasila, ki bi pač moralo upoštevati vse, kar se je v 20 letih na Balkanu spremenilo!). V dvoumni obliki je urednik »Pr. dn.« hotel povedati, da je najbrž »balkansko vzdušje« vladalo na Balkanu pred današnjimi oblastniki v Jugoslaviji. Ubogi uredniki pri »Avantiju« bi se v resnici morali domisliti vsaj »najvažnej ših dvajsetletnih sprememb«. Tako n. pr. da so Milovana Djilasa, ki je kritiziral razkošje in zapravljanje ljudskega premoženja novorazredne titovske gospode in iz prvega vira razkrival komunistični terorizem nad jugoslovanskim prebivalstvom pred vsem svetom, ne samo odstia-nili kot Baldaccija, ampak ga zaprli za osem let v ječo - in bi ga verjetno likvidirali, če ne bi bil nekdaj poglavar Titove Jugoslavije št. 2. In kako so postopali v. Edvardom Kocbekom neposredni gospodarji »Pr. dn.«, ve sleherni slovenski otrok. Jflccuse" - obtožujem Skoraj istočasno z Baldaccijevo odstranitvijo so v Združenih državah izdali zbirko političnih esejev Milovana Djilasa, pod naslovom »Anatomija neke moralč«. V ameriški reviji »The New Leader« je Bog-dŠn Radiča, prof. na Fairleigh Dickinson University, napisal o tem delu zelo poučno študijo, ki ne bo osvežila spomina samo titovskim užitkarjem, ampak razkrila našemu intelektualnemu naraščaju in vsem tistim, ki so popačeno informirani o polpretekli zgodovini »balkanske pustolovščine«. Bogdan Radiča pravi med drugim tudi tole: »Sedemnajst Djilasovih esejev predstavlja začetek Djilasovega ideološkega pre-obraževanja in njegovih poti, ki so ga končno pripeljale do objave slovitega »No-vega 'razreda«, tega odločnega »J'Accuse« proti jugoslovanskemu komunističnemu gibanju. Dobro urejeni in dobro prevedeni so ti eseji značilni dodatek »Novega razreda«. Bavijo se s padcem uradnega komunizma s stalinistično degeneracijo -prav tako odvratno v Jugoslaviji kot v Rusiji in zagovarjajo nova pota razumniškega razvoja v jugovzhodni Evropi. Šestnajst esejev je objavilo glasilo jugoslovanskih komunistov »Borba« do kon ca 1. 1953. Članek pa, ki celotni zbirki po-deluie naslov, je bil objavljen v časniku »Nova misel« meseca januarja 1954. H;-storiat objavljanja je bil dramatičen. V začetku so tako navadni partijci kot tudi komun stični poglavarji s simpatijo sledili Djilasovim zamislim. Mladi partijci so z veliko uteho pozdravljali zamisel, da so komunisti končno pričeli z diskusijo o novih idejah in da se je partija odločila za uvajanje dolgo pričakovane diskusije o važnih ideoloških problemih. Ko pa so spoznali, da temu ni tako, je njihovo navdušenje hitro splahnelo. 'Čimbolj je Djilas postajal v svojem nadalj-nem kriticizmu trmast, toliko odločnejše so se mu upirali. Končno je pobesnelost privedla do avtorjevega preloma s partijskim vodstvom -, kjer je bil drugi po šarži -, do njegove aretacije in sodne obsodbe. (Baldacci je temu nasprotno še vedno svoboden človek!) Stvarna zgodovina kontradiktornega razvoja jugoslovanskega in balkanskega razumništva še ni napisana - nadaljuje Radiča. Djilasov življenjepis in njegove zamisli pa so eno izmed najbolj dramatičnih poglavij, ki jih doslej poznamo. Razočaranje razumništva je pričelo v predvojnih letih s splošno intelektualno in politično krizo, ki jo je preživljala Evropa v trenutku, ko se je določeni nov sred-• nji razred izkobacal iz kmetijstva in se čez noč preobrazil v vladajoči razred. Razumniki so se obračali k marsizmu in leninizmu v prepričanju, da je to edini način, da se izravna brezno, ki je nastalo s pospešeno industrializacijo in urbanizacijo zaostale države. To pokolenje ni razpolagalo s solidno intelektualno pripravo za strahotno kon-fuzni zgodovinski trenutek, s katerim so zahodne moralne vrednote doživljale polom. Univerze, po katerih so v konspiraciji begali mladi Djilasi, niso bile sposobne, da jim nudijo inteligenčno stabilnost, za katero so težili. Politično življenje ni moglo okrepiti niti demokracije niti ideološke diktature. Fašizem, najprej iz Italije in zatem iz Nemčije jim je bil tuj; marksizem pa jim je ponujal priložnosti, da si preskrbijo mesto v zgodovini. Za Slovana in posebno še za Črnogorca, kakršen je Djilas, je pomenil marksizem pravično stvar, pomenil je postaviti se na stran slovanskih zgodovinskih spominov. ..Salonshi komunisti" v lastnem zrcalu Povprečenega pesnika z omejeno ustvarjalno silo in šibko kulturo ni predvojni komunistični književni svet nikoli potrdil za svojega. Že takoj v začetku se je Djilas sprl s književnim patriarhom jugoslovanskega levičarstva, z Miroslavom Krležem. Medtem ko je Djilas pisaril kratke črtice pod psevdonimom v ultra-buržujsko »Politiko«, so njegov »barbarski slog« moderne publikacije odklanjale. Krleža je v svojem »Antibarbarusu« označeval Djilasa za intelektualno nazadnjaš- kega in primitivnega pisca. Djilas pa se je v teku druge svetovne vojne dokopal i: prve vrste narodno-osvo-bodilnega gibanja in to v času, ko so mnogi jugoslovanski »salonski komunisti«, ki so Djilasa smatrali kot intelektualno inferiornega človeka, odklanjali sodelovanje. Ko je vojna končala, je bil Djilas nabit vere v bodočnost Jugoslavije, po prelomu med Moskvo in Beogradom pa je bil prepričan, da Jugoslavija lahko prične z eksperimentom »komunizma v svobodi«. Ker so takozvano »reakcijo« očistili, je Djilas smatral, da ni nobene nevarnosti za odpiranje vrat večji in od-kritosrčnejši izmenjavi zamisli. Pa se je bridko razočaral. Ko si je partija prisvojila državo in se polastila vseh virov bogastva, je postala tako vsemogočna, da je degenerirala v vladajočo birokratsko kasto, ki je okužena s še hujšimi razvratnostmi in korupcijo kot je bila predvojna buržozija. Kmečki element preoblečen v komunistična oblačila, se v ničemer ni razlikoval od korumpiranih predvojnih novobogatašev, v kolikor jih ni celo prekašal. Oportunisti, karieristi, vohuni... Kakor je bilo to odkritje elementarno, je bilo prav tako avtomatično tudi nevarno za tistega, ki ga je razgalil. Celo Moša Pijade, Djilasov duhovni oče je priznal, da je njegov učenec bogokletno grešil, ko je mislil, da mora biti najprej človek in šele v drugi vrsti komunist. V tem tiči jedro globokega spora med Djilasom in uradno komunistično dogmo. Djilas je želel, da komunistična država za amči razvoj svobodnemu človeku, ali država, v bojazni, da bi to moglo pokopati celotno strukturo sistema, ki temelji na suženj- stvu, je morala udariti po njem - po pes-n ku in ne po političnem revolucionarju. Djilas je spregledal, da je upor duha v komunistični državi neprimerno nejvar-nejši kot enak upor v buržujski državi. »Anatomija neke morale« jasno dokazuje, kako so tisti, »ki so nekoč žrtvovali vse, in bili pripravljeni žrtvovati tudi življenje, da bi postali... revolucionarji«, pos!a'i oportunisti, karieristi, vohuni in birokrati. Oni so dehumanizirali vse tisto, kar je bilo v njih najboljšega: pripravljenost žrtyovati se za trajne ideale. Oni so Djilasu prepustili njegove »teorije«, da bi si ohranili korita... Na kom u te zanimive razprave je o Milovanu Djilasu rečeno še tole: »Ce bi Titova Jugoslavija sledi'« nauku enega od svojih najsijajnejših duhov in če bi pravim vrednotam nudt a več svobode, bi bil njen položaj v komunističnem svetu neprimerno močnejši. S tem, da je eliminirala Djilasa, se je izolirala od lastne stvarnosti, od komunističnega bloka in od vsega ostalega sveta. Jugoslavija mora najti nov izhod iz slepe ulice, v katero se je zatekla z zapiranjem in obmolčaniem Djilasa«, zaključuje Bogdan Radiča, ki je - mimogrede povedano -tudi nekoč vedril pod Titovim dežnikom. Takšno, gospodje uredniki »Pr. dn.«, je resnično »balkansko vzdušje« in iz njegove stvarnosti se je tudi pri urednikih socialističnega dnevnika oglasila vest, morda zato, da bi zakričala proti krivici, morda pa tudi samo zato, da bi pokazala na tuje grehe s prikrivanjem lastnih kot je titovska navada. V Djilasovi podobi »Novega razreda« pa nam ne bo težko najti tudi številne znance iz Tržaškega in Goriškega, saj pripadajo nekateri prav tistemu razumniškemu pokolen^, ki ga je Djilas postavil na sramotni oder. Spremembe na Radiu Trst fl Ing. Izidor Ostan, ki je nad deset let vodil programski odsek slovenske radijske postaje v Trstu, je 4. januarja nastopil novo službeno mesto pri glavnem ravnateljstvu Italijanske radiotelevizije v Turinu. Njegovo funkcijo pri Radiu Trst A je prevzel dosedanji njegov namestnik, dr. Boris Sancin. Ing. Izidor Ostan je bil premeščen na lastno željo in mu k imenovanju na odgovorno mesto iskreno čestitamo. V Trstu ostane zapisan kot mož, ki je v sprememb polnih časih b.stveno prispeval, da so slovenske radijske oddaje dosegle takt) višino in obseg ter . ohranile svoj pristni značaj. Med tržaškimi Slovenci je bil zelo znan ter je imel veliko prijateljev, ki ga bodo težko pogrešali, čeprav so prepričani, da se bo še pogosto vračal v našo sredo. Dr. Boris Sancin, njegov naslednik v programskem vodstvu Radia Trst A, je tržaški rojak in ena izmed vidnih oseb-, nosti v javnem življenju tržaških Slovencev. f Dekan Vinko Štanta (Dopis iz Sempolaja) Ob zatonu starega leta je pri nas umrl č. g. dekan Vinko Stanta. Star je bil nekaj nad 70 let in je bolehal že več časa. V začetku dečembra ga je bolezen močno napadla in končno ji je ves izčrpan podlegel. Pokojnik je bil rojen v Mirnu pri Go-, rici. Posvečen je bil 1. 1910. Kmalu po prvi svetovni vojni je prevzel našo župnijo, kjer je ostal do svoje smrti. C. g. dekan je bil izredno vnet za svoj poklic ter je zelo skrbel za dvig duhovi nega življenja v naši vasi. Bil je zaveden Slovenec, ki je užival splošen ugled po vsej bližnji in dal;ni okolici. Hudo je trpel, ko je sodoživljal kako tuje ideologi- Tržaški pogledi v leto 1960 Ob razglasitvi dekreta generalnega vladnega komisariata v Trstu, s katerim se je ustanovila prosta industrijska cona v Zavijali, ki pomeni le skromet' delček tiste svobodne cone, za katero se je zaman zavzemala velika večina tržaškega prebivalstva, se je bedni tržaški nezapo-slenež nekoliko oddahnil. Ukrep, ki so ga terjali tržaški gospodarski in politični krogi naj bi prispeval k razgibanju tržaškega gospodarstva, ki je v letu 1959 doživelo 30 odstotno zmanjšanje pomorskega prometa in se stalno bori z novimi težkoJami. V smislu čl. 2. zakonskih določil vel a uvoz inozemskega blaga v prosto cono kot uvoz izven carinskih mej, izvoz domačega blaga iz proste cone kot blago, ki je že zapustilo carinske meje. Cl. 3 dopušča carine prost uvoz tujih tekočih in drugiji goriv za potrebe industrijskih obratov v prosti coni. Domača goriva, namenjena obratom v prosti ocni pa so prosta fabrikacijskih davkov, uporaba električnega toka pa užitnine. . ' ItaU;anski kot tudi inozemski gospodarski krogi so sprejeli novico o ustanovitvi proste cone v industrijskem pristanišču z velikim zanimanjem. Investicije^ petih veleindustrijskih podjetij šo preračunane na 23 milijard lir. Med tem bo Snia Vi-sčosa, ki izdeluje umetna tekstilna tkiva, investirala okrog 9 milijard lir. Ostale investicije si delijo tvrdka de Nadai, ki bo zgradila velike hladilne naprave za kon-serviranje, sortiranje tropskega sadja. Finska Unicarta bo izdelova’a papir in pa-kovalne izdelke. Ali commercial _ Trade Trust bo izdelovala krogličaste ležaje in različno jekleno orodje, južnoafriška Continental Engeneering Company bo izdelovala jekleni konstrukcijski material, Consorzio Italijano Mobili per l’Esporta-zione namerava zgraditi tovarno pohištva. V zadnjem času še zanimajo za prosto cono tudi Američani, ki so po dveh ekspertih prav v teh dneh obiskali indus-triisko cono. Tako lahko računamo, da so izgledi za zmanjšanje brezposelnosti v našem mestu z ustvarjanjem novih delovnih mest vendar le pomembni, čeprav je sedanja rešitev le drobec tistega, kar je zahtevala vsa tržaška javnost: ustanovitev proste cone na vsem Tržaškem ozemlju. S prosto cono 'v Zavljah pa se ustvarjajo ugodni pogoji tudi za delovanje Svobodnega evropskega tržišča, če bo kdaj zaživelo s polno paro. . . Vse to je le malenkosten del kritja tistih potreb, ki ie z njimi naše mesto bogato založeno. Nekaj pa je nekaj in nič, ni nič. Vsekakor je takšen način reševanja tržaške gospodarske krize edino zdravilo, ker ne prinaša' miloščin, temveč u^ smerja gospodarsko delavnost v trajnq zaposlitev delovnih sil. Sama ustanovitev proste industrijske cone pa ne bi mnogo pomenila, če bi ostalo samo pri koristni zamisli. Za nieno polno izkoriščanje so potrebni nadalini nujni ukrepi in med te spada vsekakor sta^ novitno in nenehno prizadevanje, da se tranzitni promet iz obširnega zaledja spet usmeri proti tržaškemu pristanišču. Po-, trebna je popolna preureditev železniških ' dovoznih tarif, nujno je potrebno znižanje pristaniških dajatev, nujno ie potrebna preureditev, oziroma pospešitev in pocenitev nakladalnih in razkladalnil) operacij tako s skrčenjem delovnega časa kakor tudi z olajšavami za prevoznika, odpošiljatelja in prejemnika. Pospeševati je treba ustanavljanje požlahtnevalne industrije, ki bo nudila prebivalstvu delo in zaslužek. Pri tem bo potrebno pre- orientirati tudi davčno politiko takih podjetij. Trgovsko mornarico ie treba modernizirati in okrepiti z novimi prevozn!mi sredstvi in z novimi pomorskimi progami. Z vso potrebno pozornostjo je potrebno preučevati razvoj in delo Skupnega evropskega tržišča. Pri vseh teh del ;f• bi morali biti vsaj kot opaž,vLiterarnih vaj«. Njegovi nekdanji učenci, poklicni kolegi, prijatelji in znanci ga bodo ohranili v častnem spominu. Družini iskreno sožalje! Obvestilo Pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo sporoča, da so se pričela sprejemati naročila za nakup trtnih divjak (in cepljenk) tei; sadnega drevja za pomladansko saditev. Prispevek bo znašal največ 50 odsto nakupne cene. Naročiti je treba najmanj 50 trt cepljenk, 100 trtnih divjak in 25 sadnih drevesc. Ob naročilu mora zainteresiranec plačati na račun 10. lir za vsako trtno divja-ko, 25 lir za vsako trtno cepljenko ter 100 lir za vsako sadno drevesce. Naročila sprejemajo do vključno 20. februarja t. 1. je zapeljujejo in kvarijo kmečkega človeka. Pogreb blagega pokojnika je bil n* Novega leta dan. Od blizu in daleč so prihiteli farani, prijatelji in znanci, da se poslovijo od svojega duhovnega pastirja Pogrebne svečanosti sta vodila dva kanonika v spremstvu večjega števila pokoj; nikovih sobratov. Žalni govor je im-H v cerkvi č. g.. Srečko Rejec, nabrežinski župnik. Blagega g. dekana bomo Sempolajc«. ohranili v naUep#em in tra nem spominu naj mu bo lahka slovenska kraška zemlja' Nabrežinske novice Ko smo se vračali s pogreba pok. Savice Tence, nas je pretresla novica, da je prem!nul tehnični profesor na italijanr ski industrijski šoli g. Armando Merluz-zi-» Tudi njega, komaj 32 letnega mladeniča, je pobrala kruta bolezen, ki takn bogato žanje po vsem svetu. Pokojnik je bil še pred nekaj meseci vesel mladenič, ki je vedno rad zahajal v družbo vaških fantov. Njegova mati je Slovenka, zato se je med nami počutil kot doma. Tudi pri ostalih vaščanih je bil pokojnik zelo priljubljen, kar je dokazal tudi veličasten pogreb. Naj počiva v miru, teško prizadeti družini naše iskreno so?alje! * * * Božični prazniki so za nami. Praznični/ razpoloženje je vladalo tudi pri nas, ostalo pa je omejeno le na int;m"n domači krog. V prejšnjih časih so prosvetna društva ob takih priložnostih uprizarali, dramske ali pevske prireditve, posebno pa tradicionalno silvestrovanje. Zal so t-časi za nami. Današnja mladina nima smisla za društveno življenje. Za Silvesto-vo se je vse razpršilo, le doma je ostala vse zaspano. Primanikuje nam inteligence, ki bi m'adino vodila in jo izobraževala ter seznanjala z višiimi dobrinami kot pa sta šport in motorizacija. O tem bi morali prizadeti resno razmišljati. # * * 2e več mesecev je dograjena stavba zavetišče za . stare in obnemogle. Stavba-pa samuje prazna in čaka, čaka, da b) jo kdo opremil in jo izročil namenu. ,Pravijo, da se obč. uprava zanima, ali ni denarja. Naloga občinske uprave pa je, da taka sredstva najde. Isto velja tudi za občinsko kopališče Stavba je tu, prazna in mrzla... Predrzno dromljenje nacizma (Nadaljevanje s 1. str.) mesecev ječe zato, ker je ob vstopu v neko gost!lno izustil: »Heil Hitler!« Minister Oberlaender- se zagovarja pred sodiščem v Haagu proti obtožbi, da je kri* judovskega pokolja v Lvovu 1. 1941. Sodišče v Dortmundu je obsodilo Heinz* Hettenhausena zaradi žaljenja Judov n* 17 tednov zapora. Nad 30.000 mladih Nemcev je v Berlinu protestiralo proti hitlerjevskim mazačem. Goeringovo premoženje v znesku 756000 mark je bilo zaplenjeno' v korist žrtev nacističnega preganjanja. Potrebno pa bo še mnogo truda, dela i«, tudi brezobzirnosti, da odgovorne oblast, enkrat za vselej iztrebijo vse ostanke nacizma in njegovega sobrata fašizma. Kat Se je na Silvestrovo izrodilo v Nemčiji se v nekoliko spremenjeni obliki lahki, izrodi tudi po drugih državah, ki so s> po drugi svetovni vojni otresle diktatur Dolgočasja malih in velikih diktatorje’, rada zahajajo v nestrpnosti in iz njil se kaj lahko zopet vname narodna nesreča. Silvestrova šiba božja naj nam bo stalno v resen opomin! Odgovorni urednik: Prof. IVAN RUDOLF Tiskarna Adria. d. d. v Trstu Ali si že poravnal naročnino ? Uredništvo > n uprava: Trst, ul. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-75 Dopisi za uredništvo: ulica S. Anastasio l/c - Tel. 23-039 Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta 18-1, CENA: jjosamezna številka L 30,— Naročnina: mesečno L 50.— — letno L 600.— Za inozemstvo: mesečno L 90.— — letno L 1000.— Poštni čekovni račun: Trst št. 11-7223 TEČAJ nemškega jezika SPM namerava s februarjem pričeti s tečajem nemškega jezika za začetnike in višjo stopnjo. Prijave sprejema v pisarni v ulici Machiavelli 22/11. od 10 - 11 ure do- ODBOR Prenočišče, hrana, ogled Rima itd., vse te skrbi bodo odveč, če se boste obrnili nai POZOR! Potujete u Rim? -=a Hotel-Penzion BLED s* Via Statilia, 19 - Telefon 777.102 RIM Se priporoča in pozdravlja, Vaš rojak VINKO A. LEVSTIK Izrezite in shranite! - Pišite nam za cene in prospekte I