24. štev.
V Ljubljani, v . februarja 180.
Letnik V.
Inseratl «e ■prejemajo in veljA tristouna vrata:
S kr., če se tiska 1 krut.
1- „ ,* i, » ^ it ^ n u n n 3 „
Pri večkratnom tiskanji »t icn> primerno zmanjša.
R o k o pi si
se ue vračajo, nefranhovanu
pisma se ne sprejemajo.
N roonino prejema opravniltvo (aiirr nistracija) in nkspedicija na Dunajski cesti St. 16 v Modija-tovi hiši, II. nadstropji.
Političen list za slovenski uril
Po poiti	prejemar velja :
Za celo leto	. jo ji. — kr, ca poiieta 5 ., — .,
ca četrt let»	. . 1 „ 50 „
V administraciu velja:
Za ceio ieio . -S ¡»i. 40 kr za pci ieta.	* „ 'JO „
za četi t ,v\u	'J „ 10 „
V Ljubljani na dom pošiijau velia 60 kr. več na leto.
VredniStvo je v Medijatovi hiši itev 16.
Izhaja po trikrat ua teiien in sicer v torek, četrtek in sobote.
Pogled na Hrvaško.
Iz Zagreba nas iznenadi novica, da je ban Mažuranič na pritibk ogerskega ministerstva odstopil, in da je svoj odstop že izročil ministru Tiszi. Ta novica bo morda v zvezi z nekim člankom v „Pester Lloydu", kjer se madjarsko-ogerski organ silno huduje nad hrvaško narodno stranko, ter izraža svoje nezaupanje do nje, ker mu je preveč — na-rodno-slovanska.
Zdaj nastane veliko vprašanje: ali se Hrvatski približuje nova madjaronska doba? Mi bi skoraj ne mogli verjeti, da bi Madjari toliko predrzni bili, v tistem času, ko se cis-lajtanski Slovani kviško dvigajo, Slovane še le bolj pritiskati in posebno Hrvate dražiti, ki že tako z nevoljo nosijo madjarski jarem.
Mi s Hrvati smo tako bližnji sosedje, enega rodu, ene vere, enega mišljenja, — in vendar se tako malo pečamo s hrvaškimi zadevami! Nasprotno pa se tudi Hrvatje ze nas malo brigajo.
Vzrok naše slabosti je naša razcepljenost; ne samo, da smo mi Slovenci na šest dežel razkosani, ločeni smo vsled nesrečnega dua-lizma tudi od Hrvatov tako strogo, kakor bi živeli pod čisto tujo državo; in vendar imamo toliko stoletij eno in isto vladarsko hišo!
Ne samo mi , ampak tudi Hrvatje bodo zdaj obžalovali, da so od nas lcčeni, kajti zdaj ko nekoliko svobodneje dihamo, bi tudi mi radi dali Hrvatom nekoliko moralične zaslombe, da bi se jim ne bilo treba toliko bati Madjurov in toliko klanjati se debrečinskemu levu.
Kaj jim zamoremo zdaj koristiti ? Da so Slovenci in Hrvatje združeni, da se jim priklene po pravu in naravni legi Dalmacija in vojna Krajina, potem bi se nikdo ne smel predrzniti, Bosno in Hercegovino ponemčiti in pomadjariti, kakor se žalibog zdaj že poskuša; ti dve deželi bi pripadli natorno k združeni Iliriji, obsegajoči vsa ozemlja hrvatskega in slovenskega naroda.
Toda to so stvari, ki so še daleč od nas; veliko bliže pa nam preti hrvatsko-madjarski prepir, ki se vtegne vneti po odstopu sedanjega bana Mažuraniča, ako bo ogerska vlada poskušala, narodni stranki krmilo iz rok izviti in Hrvatski za bana posiliti kakega napol-mad-jarona, kakor sta Bedekovic ali pa Pejačevič.
Pejačevič je že imenovan za bana. Hrvat ski narod je zdrav iu čil, dobrodušen iu plemenit, požrtovalen in junašk; zato nad njegovo bodočnostjo ni dvomiti ali obupati. Vendar je politična izurjenost še premalo prodrla v maso naroda. Vladajoča narodna stranka je le bolj glasilo narodne iuteligecije, — in zato so po-skušaji silovitega madjaronskega vladanja še vedno mogoči, narodua iuteligencija se na stran potisne kakor je to včinil Rauch ali pa Vakanovič, prosti narod pa molči in trpi naprej, kakor je navajen. Vendar je poleg Hrvatov še mnogo
drugih Slovanov na svetu, kakor pravi pesem „Slovan povsod brate ima', in ti ostali Slovani ne bodo pustili, da bi Madjari s Hrvati delali, kakor svinja z mehom. Stranka Starče-vičjancev, ki ueče poznati nobenega Slovana, ampak povdarja ie hrvatstvo, se bode morda še prepričala, da slovanska ideja ni prazna sanjarija. Kakor so na balkansko bojišče hiteli mladenči iz vseh slovanskih pokrajin, tako naj bodo tudi Hrvatje prepričani, dn bomo vsi Slovani z našimi simpatijami spremljevali duševni rat Hrvatov za svobodo in samostojnost nasproti madjarski oholosti. Posebno pa mi Slovenci, kot najbližji sosedje in bratje Hrvatov ne bomo nehali, izkazovati jim vedno naše sočutje in ponujati jim v sili našo dejansko pomoč.
Okrožnica sv. očeta.
(Dalje.)
Ko je Kristus zakon tako ponovil in tako odlično posvetil, izročd je vso oblast nad njim o cerkvi. Ona je tudi vedno in povsod vladala zakon kristjanov, tako da je bilo vsem oč tno: da je ta oblast le njena , in da je ni dobila od ljudi, ampak iz nebes. Znano je, koliko si je cerkev prizadevala, da ohrani zakonu svetost in popolnost. Znano je, kako je cerkveni zbor v Jeruzalemu karal razujzdauo ljubezen, kako je sv. Pavel nekega meščana v Korintu zavoljo krvne nečasti obsodil, kako je cerkev vedno pogumno odbijala napade ua krščanski zakon, tako napade gnostikarjev, ma-uihejcev, montanistov v prvih časih krist-janstva; potem napade moimonov, simonistov, falansterijancev, in komunistov v naših dneh. Naredila se je edinostna zakonska postava za vse brez razločka; razloček med svobodnimi in sužnji Be je odpravil; pravice moža in žene so se uravnale, kajti sv. Jeronim pravi: „Kar je ženi prepovedano, to pri nas tudi možu ni dovoljeno, poslužna sta si pod enacimi pogoji." Iz enake ljubezni in enakih dolžnosti so rastle enake pravice, čast žene se je izrekla in bra nila; možu se je prepovedalo, ženo umoriti zavoljo zakoholoma, ali pa iz nečiste strasti nezvestemu postati. Tudi to je velika pridobitev, da so se omejile pravice očeta do otrok, in da jim ne sme braniti, da v zakon stopijo; da so se prepovedali zakoni med žlahtniki, ker s tem se je povikšala čeznaravna ljubezen; branili so se zakoni tudi zoper zmoto, silo in zvijačo; zakonski zvezi se je dala sramož-Ijivoat, osebi varnost, zakonu dostojnost, veri nedotakljivost. Cerkev je obdala te Božje na reiibe s tako močjo, in a tako previdnimi postavami, da mora vsak nepristranski razvidati, da je cerkev tudi v tem najboljša hraniteljica človeškega rodu; da je njena modrost vedno premagala dirjajoči čas, krivico ljudi in ne številne premembe držav.
Po prizadevanji hudega duha pa nikoli ne
manjka ljudi, ki zametujejo vse dobrote odrešenja, in tako tudi zaničujejo prenovitev zakona. V prejšnjih čisih so napadali zakon v posameznih točkah ; dandanašnji čas pa hočejo kar ves zakon vničiti, čeravno je tako popolen postal v vfeh zadevah. Vzrok tej prikazni leži v tem, ker so ljudje zmoteni po krivih filozofih in ker je tak duh med njimi, da jim nobena reč ni tako zoperna, kakor vdanost in pokorščina. Z vso silo delajo na to, da bi posamni, in rodovine in ves človeški rod zaničevali Božjo nadvlado. Ker je pa začetek rodovine v zakonu, zato ti ljudje ne trpe, da bi bil zakon cerkvi podvržen, prizadevajo si nasprotno, vzeti zakonu vsako svetost in potisniti ga med posvetne reči, o kterih ukazuje država. Zato hočejo vso oblast čez zakone knezom izročiti, cerkvi pa jo popolnoma vzeti; pravijo, če je cerkev o tem kedaj kako pravico imela, da si jo je sama prilastila nepostavno ali pa z dovoljenjem vladarjev. Zdaj pa, pravijo, je čas, da vladarji to svojo pravico nazaj vzamejo. Iz tega izvira civilni zakon in tiste postave o zadržkih poroke, in uradne sodbe o zakonskih pogodbah. Ognjeno in strastno se jemljejo katoliški cerkvi vse pravice, zapove-vedovati in določevali o zakonu, in ne jemlje se ozir ne na njeno Božjo oblast, ne na njene modre določbe, ki so narodom, ko so krščansko vero sprejeli, toliko časa ugajale.
Naturalisti pa, ki imajo državno vsemogočnost za Boga in s tem veliko zmešnjav delajo, se vendar močno motijo. Ker je zakon od Boga postavljen, in tako rekoč podoba Kri-stovega rojstva, zato ima nekaj svetega na sebi, kar ui prišlo od zunaj, ampak že leži v njegovi naravi, in dostojnosti, ki jo ima po naravi, ni dobil zakon od ljudi. Zato sta se izrekla naša prednika Inocens III. in Honorij III, da je zakon nekaj svetega tako pri kristjanih, kor pri nejevercih. Sklicujemo se ua zgodovinske ostanke prejšnjih časov, na navade in naprave onih narodov, ki so se v omiki više povspeli in ki so imeli čut za pravico. Vsem tem narodom je bila dognana reč, da je zakon neka sveta, z vero v zvezi stoječa reč. Zato so bili z ženitovanjem združeni verski običaji, ki so jih duhovniki opravljali, čelo do nejevercev tedaj je imela tako moč narava zakona , spomin na njegov začetek in samosvest človečanstva. Ker je tedaj zakon sam po sebi sveta reč, zato ga ne sme vladati posvetna oblast, ampak cerkev , ker le njej je dana oblast, učiti, kar je svetega.
Pomisliti pa je tudi, da je zakon zakrament, in ravno zato je zakon pri kristjanih plemenita naprava. O zakramentih pa sme le Kristova cerkev postave dajati in ne gre, to obast naj bo tudi le deloma izročiti posvetni gosposki. To nam jasno dokazuje tudi zgodovina; kajti vedno je ona določevala o zakonu, tudi v časih, o kterih se ne more trditi, da bi bili knezi z njo o tem porazumljeni. Ali ni
abotno misliti, da bi bil Kristus od Poocija Pilata ali od judovskega kralja Heroda dovoljenje dobil, obsojati mnogožentvo in razdru-ženje zakona? Ali je mar sv. Pavel od Tiberija, Kaligule ali Nerona dovoljenje dobil učiti, da ločitve in krvne onečistenja niso dovoljene? Pameten človek ne bo hotel verjeti, da je cerkev dala toliko postav o svetosti oakona, o njegovi nerazdružljivosti, o porokah med suž-njimi in svobodnimi, in da je za vse to dovoljenje dobila od rimskih cesarjev, ki so krščanstvo iz celega srca sovražili, in le na to merili, da bi krščansko vero s silo in mečem vni-čili. To se posebno še iz tega razvidi, kercer kveno pravo dostikrat ni bilo enako posvetnemu, in ker so sv. mučeniki Ignacij, Justin, Atenagoras in Tertulijan mnoge zakone, ki so bili po posvetni postavi dovoljeni, javno za neveljavne proglasili. In tudi potem, ko so krščanski vladarji nastopili, vendar papeži in v koncilih zbrani škofje niso nehali, ravno tako svobodno in pravnozavestno sklepati o zakonu, kar se jim je zdelo koristno in času primerno, če prav se ni zmirom vjemalo s po svetnimi postavami. Vsakemu je znano, koliko se je sklepalo o zakonskih zadržkih, o obljubah, o zakonih med raznovernimi, o krvni žlahti, o zločinu, o javni poštenosti na cerkvenih zborih v Uliberi, Arlesu, Kalcedonu, Milevi in na drugih, in kako so bili ti sklepi včasih protivni posvetni oblasti. Vladarji sami si niso v tej stvari nobene oblasti pripisovali, ampak priznali, da o zakonu nemajo druzega odločevati, ko svete zapovedi cerkvene o zakonu spoštovati in braniti. In če so kaj določili o zakonskih zadržkih', pristavili so precej, da imajo za to dovoljenje od cerkve. Vedno so bili navajeni, o prepirih zaradi ločitve ali kake druge zakon zadevajoče stvari, poizvedeti razsodbo cerkve in njej se podvreči. Zato je tridentin-ski cerkveni zbor rekel, da ima cerkev pravico in oblast, določiti zakonske zadržke, ki store zakon neveljaven, in da zakonske stvari spadajo pred cerkvene sodnike.
Nikogar pa naj ne zbega trdenje regali-atov, da je zakon za se, zakonska pogodba pa zopet za se, iu da se morate te dve reči ločiti, zakon da naj se prepusti cerkvi, pogodba pa vladarjem. Tako se pa zakon ne sme raztrgati, ker pogodba spada že k zakramentu, in zakonska pogodba je ničeva, če ni ob enem tudi zakrament. Gospod Kristus je povzdignil zakon med zakramente, k zakonu pa spada tudi pogodba, če je le veljavna. Za kon je zato zakrament, ker je znamenje mi losti in podoba vezi med možem in ženo. Vsak pravi zakon med kristjani je tedaj za krament, in resnici naravnost nasprotna je trditev, da je cerkvena poroka le neko lepo tičje ali pa neka posebnost, ki se zakonski pogodbi doda kot nameček, da se pa od pogodbe tudi odluščiti da. Po pameti in po zgodovini je tedaj dokazano, da zakonska posta vodaja ne pripada posvetni oblasti, in da si cerkev te pravice ni sama prilastila, temveč da jo je vedno imela.
Ponosni izreki natHralistov so tako polni zmot in krivic, kakor so škodljivi in pogubo nosni. Lahko je bilo v deti, koliko škode bo oskrunjen zakon prinesel, koliko uezgodbo še izsul čez človečanstvo. Božja postava je taka da so stvari le tako dolgo blagonosne iu ko riBtne, dokler Be ohranijo neoskrunjene v prvotni obliki, kakor so izrastle po Bogu iz na rave. Bog je začetnik vseh stvari, in je naj bolje vedel, kakošne morajo biti človeške na prave, in on je vse tako uredil, da najlože do Beže Bvoj namen. Če so pa ljudje tako pre
drzni, da hočejo Božje naredbe spreminjati stvom stoječim Papadopulos-u. Sumi se, da se in raztresati, potem naBtanejo tudi te modre je nameraval nek atentat na sultana, naprave škodljive in nehajo koristiti; bo-J V Parizu je bil postavljen poseben disi da zgubijo po takih spremembah svojo i spominek na obletnico februarske ustaje 1848.
moč, bodisi da Bog kaznuje napuh in predrznost ljudi. Kdor koli pravi, da zakon ni svet in da je posvetua pogodba, on spodkopava podlogo zakona, se upira Božji modrosti, in spodjeda Božji red na zemlji. Zato se ni čuditi, da iz takih brezbožnih naporov izvirajo mnogobrojne nesreče v pogubo mnogim dušam in celim državam.	(Dalje prihod.)
Politični pregled.
Avstrijske deiele.
V Ljubljani 27. februarja.
V £OM|»oski zbornici se je osnovala, kakor dunajski listi poročajo, neka srednja stranka. Ta stranka zdaj šteje okoli 30 udov in bo šla vedno z vlado.
Nemški centrali«*! agitirajo med iemci na Češkem pri srenjskih zastopih za zaupnico centralističnim poslancem zaradi proti-memoranduma. Zdaj je že več srenjskih zasto-pov sklenilo take zaupnice.
Hrvaški ban Mažuranič je že odpuščen iz Blužbe na lastno zahtevanje in na njegovo mesto imenovan Ptjačevič , ki je Ma-djarjem povolnejši. Ker pod prejšnjo hrvatsko vlado Madjari niso mogli skleniti pogodbe s Irvati po svoji volji, hočejo na Hrvate s tem pritiskati, da so jim dali madjarona za bana.
Program federalističnih udov državnopravne stranke &osQH»skc zbornice, kterega so baje nedavno sestavili, zahteva popolno sporazumljenje med državo in cerkvijo, enakopravnost vseh narodnosti, in zopetno ustanov-ljenje ravnotežja v državnem budgetu.
Novi iinaučai minister Hriegsau je izrekel v budgetnem odseku, da on hoče na daijevati svojega prednika, državni deficit pokriti z novimi davki, ter da vlada stoji na stališči prestolnega govora.
„Pokrok" poroča, da bodo česki vo> lilei zahtevali od poslancev, da zapuste dr žavm zbor, če vlada ne bo za Čehe ničesa storila. — Moravsko-česki poslanci mislijo moravskimi velikimi posestniki osnovati lastni klub središča.
Državni zbor je sklenil 121etno oproščjnje davka od novih zidanj, pri- in pre-zidanji; le zidanja, ktere so o smiBlu postave za razširjenje ulic in trgov, bodo za 30 let proste davščine. Državni zbor ne bo končal svo|ih del do velike noči, posebno ker posve-tovauja v budgetnem odseku le počasi napredujejo. Le konec aprila je pričakovati konec te sesije. Sreli bodočega meseca pride pred drživni zbor budget, kterega obravnave bodo gotovo precej dolgo trajale. — Takrat bodo slovenski poslanci vlado prisilili izreči se, ali hoče nadaljevati prejšnjo Slovanom sovražno politiko, ali pa hoče biti vsem narodom pravična.
Zbor fabrikantov v Pragi je sklenil ozirom na slabo finančno stanje države vladi ponuditi, da davek na sladkor za 10 milj. gl poviša. S tem so češki fabrikanti sladkorja osramotili nemške kričače po časopisih, da češki poslanci zato nočejo pustiti povišanja davka na sladkor iz pese, ker se ga največ v čeških krajih fabricira.
V nanje države.
Policija v Carigradu je koufiscirala bomb in peklenskih strojev (Ho lenmaschinen pri nekem, govori te, da pod angleškim var-
Vse se je baje mirno izvršilo. — Vendar bodo take demonstracije proti rojalistom francoskim republikancem gotovo več škodovale nego koristile.
Crispi, Bonchi in Visconti-Venosta so naznanili v laški zbornici interpelacije o odnošajih med Italijo in Avstrijo. — Ni dvombe, do bo vlada v odgovoru imela zopet polno sladkih hinavskih besed za Avstrijo.
Scvcrnonemdki listi med oficijozi zopet vpijejo na Rusijo. „N. A. Z." je prinesla
dolg članek, v kterem pravi, da Rusija z vtr-jenjem meje z Nemčijo hoče rusko javno mnenje obrniti proti Nemčiji. Rusija le odlaša svoje načrte proti Nemčiji, da se tudi Francozi za vojsko pripravijo. Velika oroževanja v Franciji in Rusiji so priprave za napad na kako državo. Tako piše nemški oficijozni list ; posebno hudo pa napada ruskega vojnega ministra Miljutina, vodjo protinemške politike na Ruskem. Ali ima ta glas kaj pomena, še ne vemo. Morda Nemci že čutijo bližajočo se nevarnost od Fran- ' cozov iu Rusov. Kaže se neka zveza med izjavo francoskega lista „Republique Française", ktero smo zadnjikrat v „Slovencu,, omenili, in izjavo tega Bismarkovega organa. — Znabiti pa nemški kancler hoče s tem le pritiskati na državni zbor, da mu bo rajši dovolil svoto za pomnoženje nemške vojske. — Pruski vojni minister je pa v državnem zboru odločno trdil, da nova vojaška postava ni narejena zavoljo kake bližnje vojne.
Vrancoski senat je John Lemoine-ja, glavnega vrednika časopisa „Journal des Débats", za dosmrtnega senatorja z 142 glasovi izvolil; 95 volilnih listov je bilo praznih oddanih. John Lemoine pripada k zmerni repu-kanski stranki. — Senat zdaj ima ravno posvetovanja o novih brezverskih šolskih zakonih. Senator Chesnelong je v dve uri dolgem govoru branil cerkvene pravice v šoli. Rekel je, da ti zakoni ne ustanavljajo sloge, a neslogo Bejejo. Vlada hoče ljudstvu kristjansko vero odvzeti. Cerkev zahteva svobodo redov in svobodo nauka. R-di so potrebna naprava katoliške cerkve, oni pospešujejo njeni nauk. Jezuiti so prvi brambovci cerkvenih naukov. Oni spoštujejo avtoriteto in se v politiko ne mešajo. Cerkev tirja svobodo in mir.
Izvirni dopisi.
Z »obrepolj, 23. febr. M. S. Zima, kakoršne ne pomnimo, je vendar pojenjals. Kaj je vbogo ljudstvo zavolj pomanjkanja vode trpelo, je komaj mogoče dopovedati. V naši fari ni bilo skoraj nikjer več vode, kakor Podpečjo jami; od tam so jo prebivalci šestih vasi nosili in vozili za-se in za živino. Po toplem jugu je nekako vse oživelo in pozabili bomo nadlogo; naj bi nas le kaka druga ne zadela.
Veliko slišimo, koliko še slabejše se godi zarad suše Istrijanom , in da se milošnja zanje povsod pobera. Tudi pri nas se je v pu-šico za stradajoče pobiralo , pa najbrž malo nabralo, ker za denar nam gre jako slabo. Ker je pa Bog našo faro z dobro letino blagoslovil, naj bi se tudi pri nas nabiralo žito, sočivje in krompir. Ker so naši ljudje usmiljeni, upam, da bi se mnogo več dobilo, kakor v denarjih, kterih povsod pomanjkuje. Bog zna, kako se zna še nam kdaj goditi I Tedaj možjč, ki imate besedo in veljavo, potrudite se za dobro delo l
Domače novice.
V Ljubljani, 26. februarja.
(„Culu-Kafri'v Ljubljani.) V ljubljanskem deželnem gledišči so se dva dni kazali nek črni ljudje češ, da so Culujci z Afrike, pa tako, da se je še „Tagblattki vendar, kar se do brega okusa tiče, ni posebno rahlega čulja, strašno razjezil nad njimi in vodjo gled šča, ki si s takimi ljudmi hoče pomagati. Res je čudno, da hoče ljubljansko gledišče nemško kulturo zdaj širiti po divjakih z Afrike ali od kodi so.
(„Sokolski večer") bo jutri v spodnjih pro štorih ljubljanske čitalnice z raznovrstnim pro gramom.
(Hranilnica ljubljanska) je imela v pondeljek zbor vodij, v kterem je, kakor vsako leto določila raznim društvom darila.
(Zopet preziranje slovenskega .') Na srečkah posojila ljubljanskega mesta se nabaja le eden jezik, in ta je — nemški 1 Ker veljajo srečke za 50 I., je Ljubljana po tem zopet štempljana za čisto nemško mesto 50 let naprej. Spodobilo bi se in mi smemo po vsi pravici zahtevati, da bi vštric nemškega jezika stal tudi slovenski, saj se še na državnih ban kovcih nahaja vrednost zapisana v vseh jezikih avstrijskih. Saj so menda srečke tudi za take, ki nemški ne znajo, in ti ne bodo vedeli , kaj v roke dobe. Tako nepristransk je ljubljanski župan gosp. Laschan, ki je s svojim podpisom prvi okinčal ta čudui list.
(Ustanov za dijake) je v Ljubljani za drugo šolsko polletje razpisanih 14. Natančneji razglas je v „Laibacherci" od včerajšnjega dne.
(„Brenceljna" Št. 2) bo prišla danes n* svitlo in se ponaša s posebno zabeljenim gradivom, med drugim tudi o znani pravdi zavoljo stolnega organista. Podobe ima na zadnji strani tri. Prva kaže grofa Taaffeja kot loterijskega kolektanta, kterega pridejo Slovani prašat, kdai bodo temo zadeli. V drugi praša „Brencelj" Stremajerja, je li prismoljen ali primrznen na ministerski stol, da ne gre. Tretja pa pojas-nuje razmere med plačo državnega uradnika, učitelja in duhovnika. — Gotovo bo ta številka vsakemu dobro došla.
(„Naznanila družbe kmetijske kranjske") so prišla ravnokar na svitio v slovenskem in nemškem jeziku. Knjiga obsega poročila o dveh občnih zborih in o gospodarjenji odbo rovem 1. 1879, spomenico o srebrni poroki ce sarjevi in „navod o napravi vodnjakov in kap-nic." Ta „navod" je po rokopisn ranjcega Petra Kozlerja vredil deželni inženir Fr. Wit-schel, pojasnjen je še z 9 tabelami z obrisi takih vodnjakov ter se dobiva še posebej v mali knjižici nacisnen za majhen denar pri družbi kmetijski v Ljubljani. Na ta zvezek opozorujemo posebno prebivalce tacih krajev, kjev ljudje in živina pomanjkanja vode trpijo, da vedo napravljati vodnjake in kapnice in v njih hraniti vodo čisto in pitno.
(Iz seje deželnega odbora 20. februarija.) Sklenilo se je, da se deželni blagajnici ukaže, da izplača 1) c. kr. okrajnemu glavarstvu v Postojni 800 gld. podpore za stradajoče na Notranjskem, — 3) c. kr. kmetijski družbi pa letno subvencijo 1050 gld. — Po dopisu c. k. deželne vlade je deželni odbor pritrdil, da se glavnemu odboru za obdelovanje ljublj. močvirja za različne potrebščine izplača 3000 gold. obresti od kapitala za osuševanje močvirja.
(V prid po slabi letini zadetim Vipavcem pričnejo se jutri v Vipavi v Uršičevi dvorani javna predavanja, ki se bodo nadaljevala vsako nedeljo. Predavali bodo gg. dr. Poznik, Štajer, Pire in Rihard Dolenec.
Razne reči.
—	Slovstvo. V slovanskem slovstvu jako pomenljiv utegne postati , Jugoslovanski Stenograf", kterega je že v IV. tečaju izdajati jel vrli slovenski profesor Anton Bezenšek v Sofiji na Bolgarskem; prej ga je izdajal v Zagrebu. Prvi broj ima v sebi oznanila vredni-štva do poštovanih čitateljev bolgarskih, in vvod v nauk bolgarske stenografije. Na sedmi strani se pričenja kratka slovnica bolgarskega lezika, ktero prireduje Bezenšek sam. V prvem razstavku piše na pr.: „Novobolgarski jezik je neposredni potomec staroslovenskega ezika, kakor tudi novoslovenski. Zato naha-amo med obema toliko srednosti in jednako-sti. Samo je, kar se tiče gramatikalnih delov, novobolgarski jezik jako porušen, med tem da je novoslovenski dobro ohranjen." Od slovnic najboljših bolgarskih se imenuje Momčilova, Cankova, Šiškova; svojo sostavlja poglavitno po češki Wagnerovi o jeziku bolgarskem. Po „Dunavu" je to odlomek iz potopisa njegovega, kterega stenogram se z nekterimi drugimi za v8jo nahaja v prilogi. Pridejan je temu I stu tudi v cirilici natisnjen prvi profesorjev znanstveni ogovor o stenografiji v Bolgariji, jist izhaja vsaki drugi mesec, in na leto mu je ceua 2 gld., ki se v Avstriji pošilja lahko pod naslovom: „J Naglič & E Bezenšek v Zagrebu (Petrinjska ulica, 21.). Namenjen je na Korist in rabo vsem Jugoslovanem t. j. Slovencem, Hrvatom, Srbom in Bolgarom, v obeh pisavah cirilski in latinski. Želimo prav dober mu vspéh !
—	„Slovenski Almanah", ki ga na Dunaju priredujejo slovanski vseučilišniki, ima iziti v II. zvezku okoli velike noči. Kar pravega rodoljuba veseli, je to, da so letos sklenili se iz vseh rodov slovanskih v sodelovanje, tudi Poljaci, in da ne sme se žaliti noben rod po nikakoršem spisku. Trtbares privzeti še v prvi vrsti, da se ne žali čut; le potem mu bode podpora raznih domoljubov slovanskih gotova.
—	Gramatyka jezika poljskiego veČ8, ktero je spisal dr. Anton Malecki, pro-'esor jezikoslovja poljskega na vseučilišču v Lvovu (Lemberg), je prišla ondi na svetlo 1. 1863 v 8 str. XXIII. 427. Dotlej so oponašali druzih rodov slovanskih učenjaki, da se Poljaki .sami s svojim jezikom premalo bavijo in ga premalo znanstveno razlagujejo. No, sedaj se nam to več ne bo moglo očitati, so dejali, kajti slovnica Maleckega je po vseh najnovej š h slovničnih pravilih dovršena. — In res je hvale vredna. — Lani pa je dovršil prof. in doktor Malecki veliko zgodovinsko vzajemno ali primerjajočo slovnico poljskega jezika, o kteri se v naznan lih trdi, da na več strani presega ali previšuje dotično delo slavnega dr. Miklošiča. Naslov knjigi, ki se dobiva pri spi-sovatelju ali po knjigarnah, v II. delih jp: Gramatyka hi,-toryczno - porównawcza jezyka pol skego przez Dra Antomego Maleckiego. 2. tomy, Lovóvu, 1879. (Cf. Czas št. 43.)
—	Čudna oporoka. Nek kmetje imel 35 volov. On določi v svoji oporoki, da si imajo iste njegovi sinovi tako razdeliti, da uajstareji od njih dobi polovico volov , mlaji tretjino in najmlaji devetino. Po tem bi bil imel uajstareji sin dobiti od 35 volov 17 '/a, srednji 112/3 a najmlaji 3%. Sinovi se ne morejo sporazumeti pri delitvi volov. Gredo toraj k vaškemu sodcu (sodniku), da naj on poravna prepir. Sodeč, koji se je razumel na računanje, brzo sprevidi, da je oporočitelj naredil raču-uarsko pogreško, ter odgovori dednim naslednikom tako-le: „Vaš oča, dragi moji, vam je
zapustil 35 volov. To ni pravo število; vi si tedaj volov ne morete razdeliti, da ne bi nekaterih razsekali. No, tudi jaz imam vole, ter, da se bratska ljubezen med vami ne poruši, dodati hočem jaz jednega vola, da jih bo 36. Najstareji med vami, kteri ima pravo na polovico zapuščine, dobi 18 volov, drugi kot tretjino dobi jih 12, najmlaji pa kot devetino dobi 4 vole. Sinovi, od kterih je na ta uačin vsak več dobil, kakor je bilo v oporoki povedano, gredo po tem razdeljenji popolnoma zadovoljni domov. Zviti sodeč pa je koristil s tem poslom sam sebi, ker mu ni le njegov vol ostal, temuč je še jednega pridobil, ker je 18 -f- 12 + 4 — 34.
—	Za vinski sejm v Zagrebu pošiljajo se vina od vseh strani. Do 8. t. m. prijavilo se je skupaj 5632 hektolitrov. Najstarše vino je 1872 leta, največ je pa seveda lanskega.
—	Najnoveje rusko, češko in poljsko s I o v s t v o. V novem času je razen Tur-genjeva najbolj prišel na glas kot ruski romanopisec Gregor Petrovič Danilevski. V svojih romanih „Volja" je on tako istinito in karakteristično opisal težnje mlade ruske generacije, da jih je evropska literarna kritika prištela med najboljše, kar se jih je kedaj pisalo v Rusiji. Razun „Volje" izdal je Danilevski veliki roman: „Devjati val", ki je izvrstno delo. [n nedavno je izdal neumorni pisatelj historično novelo: „Potemkin na Dunaji 1. 1790", za ktero je nabral zanimive tvarine v cesarskem arhivu.
Kot drugi imenitni pisatelj se je v zadnjem času pokazal knez Josip Lubomirski, po rodu Poljak, ki pa piše ruski. Njegov najno-veji roman „Tatjana" izbudil je neko čudno senzacijo, ker s prav groznimi barvami riše gospodstvo ruske birokracije.
Knjigarna Glazunova v Petrogradu izdaja sedaj Lermontova dela v krasnem izdanji. Same ilustracije so stale 50.000 rubljev.
Dovršeno bo vkratkem jedno najzname-nitejih filologičnih del. Slavni filolog Šerclj, po rodu Čeh, profesor na vseučilišči v Petrogradu, dovršil je sedaj tudi drugi del slovnice: „Primerjajoča slovnica slovanskih jezikov." Delo izide v Rigi pri Kiimmel-nu.
Alexis Weselovski v Moskvi je začel izdajati , Študije o Molieru," za kar se zelo brigajo Francozje.
Profesor na dorpatskem vseučilišči A. Biückner, izdal je monografijo o carjeviči Ale-xeju (1690 — 1718), o kterem delu pravi kritika, da se je s tem razjasnit odnošaj med carjem Petrom in carjevičem Alexejem.
Češka pesniška literatura je začela na novo cveteti. Mladi, a danes najbolji češki pesnik, Jaroslav Vrchlicky je izdal zvezek mič-nih pesen: „Eklogy a pisne'. — J. Sladek je izdal zvezek liričnih pesen: „Jiskri na mori." Julij Zeyer je napisal vrsto epičnih pesem: , Višehrad in Jan Neruda" je dal na svitlo 5 knjig svojih izvrstnih feljtonov in potopisov: „Obrazi z eiziny''.
Poljaki so izdali nekoliko znamenitih prevodov, kakor Eshilove drame in dr.
—	Piva se napravi v Avstriji na leto okolo 12 milijonov hektolitrov, od kterih država dobiva 21 milijonov goldinarjev davka. Tako se na pr. na Koroškem napravi na leto 113. 964 hektolitrov 61a ali piva ki daje davka 223 531. gld., in na Štajarskem 550.942 hektolitrov, od kterih se plača 1,196.740 gold. davka.
—	Cena vinu. Na Ogerskem stane v vinskih krajih vedro belega vina po 4—6 gld., črnega po 5—7 gld. Na južnem Ogerskem je
novo vino po 8—9 gld, hektoliter, od leta 1878 pa po 7 gld. Črna vina od leta 1878 in Bta-reja se prodajajo po 12—15 gld. hektoliter. Na spodnjem ŠtajarBkem vino od 1. 1878 po 5—7 gold vedro, lansko vino se pa prodaja po^6—12 gld. vedro.
— V Londonu so ustanovili neko po sebno pribežališče za pijance. Ker pa bo mogel vsak sam prositi, da ga sprejmejo, in eno leto v tem pribežališči ostati, da se pod oj strim nadzorstvom pijančevanja odvadi ni dosti upanja, da bi se jih veliko število oglasilo.
Listnica opravništva.
G. M. Z. v K. Danes prejeli in nam dobro bluži, ker kaj tacega smo se nadejali ; ali razglasiti ga ne moremo. Vzroke si lahko sami mislite.
C. g. J. Z. Tudi Vaš dopis smo prejeli ter nam enako ni odveč. Ker je bilo pa že to rečeno, če tudi malo manj obširno in ker je reč jasna, optistimo ga v ,,Slov.'1 objaviti, — upamo, da brez zamere!
C. g. J. L. in še nekterim: Dvema gospodoma, ki o isti reči eden belo drugi črno zahtevata, je nomogoče vstreči. Tedaj smo šli svojo pot in mislimo , da bi bil na našem mestu vsak tako naredil.
Umrli so:
14.	sveč. Pavel Krištofek , vojak , 22 1., za jetiko; Liza Stibil, gostačka, za rakom.
15.	sveč. Marija Zupančič, delavca otrok 3 1., za vratenico; Jera Skodler, gostačka, 70 1., za slabostjo; Andrej Šebre , čevljar, 28 1., za pljučnico; Mica Maček, gostačka, 56 1., za jetiko;
17.	sveč. Jera Japelj, 84 1., vsled starosti; Marija Uončar, gostačka, 70 1., vsled starosti;
18.	sveč. Anton Markič, posestnik, 67 1., za ilabostjo;
19.	sveč. Franc Sušnik, bajtarja otrok, 8 dni, za krčom; Matija Prne , delavec , 65 1., za slabostjo ; Jur Selan, delavca otrok, 5 1., za vratenico; Franca Zupančič, delavca hči, 14 1., za vratenico;
20.	sveč. Jože Lavrič, župnik v pokoju, 77 1., za slabostjo; Marija Kopač, gostačka, 56 1.; Janez Avšič, gostač, 73 1., za slabostjo;
21.	sveč. Urša Jcsih , gostačka, 82 1., za za pljučnim vnetjem; Marija Zupančič, dekla, 65 1., za rakom; Urša Turk, gostačka 80 1., za slabostjo ;
22.	sveč. Gizela Štrukelj, 6 m., za božjastjo.
Eksekutivne dražbe.
1. sušča. Janez Žagar (2) iz Jarš (3070) v Noveminestu; Matija Mausser (l) iz Maličja (2299) v Zuženbergu; Pavel Aristoteles (1) v Ljnbljani (269); Jože Fisti (2) iz llrastja (3265) v Kranji; Vincenc Klier (1) v Ljubljani (118).
2. sušca. Anton Križaj (2) iz Matenje vasi (3390) v Postojni; Jože Srebot (2) iz Neverk (l3oo) v Postojni; Jožo Vatovec (2) iz Čepna (1870) v Postojni; Jožefa Zadel (1) iz Zagorja (1270), Ignac Ancin (3) iz Zagorja (1900), Jer nej Kotnik (3) lz Bača (1350) Lena Kirn (3) iz Zagorja (2150), Jernej Barbo (1) iz Prema (660), Miha Čelhar (1) iz Smorja (1200), Anton Tomšič (1) iz Bača (1040), Anton Gašperšič (1) iz Prema (2020), Marija Ancin (3) iz Parij (1300), ih Janez Valenčič (1) iz Jeršice (910), — vsi v Bi strici; Jernej Turk (1) iz Loža (1640), Matija Žnidašič (1) iz Podcerkve (1750), Jera Baraga (1) iz Vrha (1600) in Janez Kržič (1) iz Igevasi (2170), — vsi v Ložu.
Telegrailčne denarne cene 27. februrkja Papirna renta 70.80 — ftreberua renta 71.85 -i lata renta 85 35 — 18601etno državno posojil« 129 — Kankine »ki-ij« 837— Rreditne akriie 301.40— Lonno. 117.80--Ces. kr. cekini 5 54. — 20-lrankov 9 42
Mladeneč.
Javna zahvala.
Podpisani izrekujem ponižno zahvalo vsem prijateljem mojega rajnega očeta
Janeza Jaiola,
velikega posestnika iz Medvod,
?a kterim smo 23. svečana obletnice obhajali vsem gospodom in znancem, kteri so se tudi v deževnem vremenu vdeležili. Posebna zahvala pa gre visoko častitemu gospodu Preškemu župniku, ki bo cerkvene obrede izvrstno in krepko vodili in pri tej priložnosti lepi umetui križ blagoslovili , kterega je sin svojemu rajn. očetu postav.I. Zahvala naj velja še našim prijateljem gospodom župnikom iz Smlednika iz Reteč, od sv, Katariue in škofijskemu tajniku.
Nikolaj Janiiiik.

Ure
za stolpe i n g r a <1« v e
izdelujem že od leta 1842 po najnovejših iznajdbah, ue vlite, ampak z roko izdelane, proti polni garanciji in po najnižih cenah.
Janez M. Pogačnik.
(5)	Podnart, Kropa, Gorenjslc..
Popravljam tudi stare lire na stolpih, jemljem plačo tudi v obrokih, in cenik pošiljam vsakemu brezplačno.
ss^cacs^oosc^
Odprtje kupčije.
P. n. občinstvu ljubljanskemu in unajnemu naznanjam, da sem odprl
novo štacuno
za sukno, platno in drugo oblacnlno blago z vsem dobro preskrbljeno.
Priporočam se tedaj, da bi me p. n. občinstvo z obilnimi naročili in pogostim obiskanjem počastilo; jaz se bom potrudil, da bom kupovaicem z dobrim blagom in ceno postregel.
Kdor želi izgledkov (muštrov) od locega blagu, mu jih takoj pošljem ; tudi oskrbim naročila na unanje kraje.
S spoštovanjem
Anton Schuster
v Ljubljani. Špitalske ulice štev. 7.

v najboljših letih izurjen v vsih kinetiških delih, ki zna slovenski brati in pisati, želi takoj ali pozneje službo pri kaki veči kmetij; nastopiti.
Več se izve pri opravništvu.	(2)
protin putiko
je dobro zdravilo zelišna voda, ki se imenuje
basorin,
ki je potrjena od cesarja, in jo izdeluje iiaisc M itliofnsj.
lekar v Neunkirchen.
To zdravilo so zdravniki pregledali in potem je dobiio od cesarja Franca Jožefa I. posebne pravice. S to vodo se mora človek od zunaj trdo pomazati (poribati) , ter ima moč, da trganje ustavi, kri pomiri , bolečine utiši, ter je dobro zdravilo zoper slabe živce, zoper slabost in bolečine v udih, zoper protin, trganje, putiko. glavobol, omotico, bučenje v ušesih, bolečine v križu, zoper slabe in utrujene noge, (posebno dobro za gojzdarje, vojake) ; tudi če človeka v straneh bode, če ga trga v nogah, in enakih bolečinah je ta voda dobra za mazanje.
Flašica z zdravniškim navodom in z zavitkom vred velja 1 gl. 20 kr.
Na prodaj jo iina	(8)
Peter l.assnik v Ljubljani.
V Avstro-Ogerski, Nemčiji, Franciji, Angliji Rumuniji, Špauiji, Ilolandiji in Portugalski
varovani
Wilhelmov
čaj za čiščenje krvi proti pro-tinu in putiko
je edino pomagalno
zimsko zdravilo.
Niii-iiii-ri-N
44	M
54 Dovoljeno od g ces kancelije
Dunaj g 7. grudna 1858. H
»«xiiiiafits « «
U Posknšeno U in >i ¿4 za dobro
►i
KXXXXXXXiJ58
tü Vsled patenta J* ... K.. W it< Nj. velii se t*
W ne sme pona- Ml
rejati. Jjj
«Dunaj 12. maja >g
« 1858. «
>1
W spoznano.
S5XXXXXXXX5« KXXXXXXXXX»
Ta čaj sčisti ves iivot, on preišče colo telo in vso bolezni iz njega prežene.
Zn zmirom ozdravi protin, putiko, trganje-odprto rane in zastarele bolezni v nogah, spolsko bo^ lezni, kraste, gobe, lešajo na životu in v licu, in sifi-litične bule.
Posebno dober je pri bolnih jetrih, pri hemo-roidah, pri lumenici, okrepča slube žile, odpravi bolečine v rokah in nogah, v želodca, zapretje v spodnjem telesu, polucije, tok pri ženskah itd.
Bolezni, kakor škrofeljne, bulo in enake odpravijo so hitro in dobro, en so ta čaj skoz več fasa pije ker ima to moč, da vse rezveže, in na vodo žone.
Pravega izdeluje le Franc ivillicllll. V Neunkirchen pri Dunaju.
Kn zavitek, nn H kosov razdeljen, po zdravniškem ukazu pripravljen, z navodom v razLili jezikih, velja 1 gl in 10 kr. za zavoj.
Svarilo. Varovali se jo ponarojouih toči. iu zmirom sa mora zahtevali „\V i 1 h e 1 m o v kričistilni čaj zoper protin", ker se izdeluje več t»kili ponarejenih čajev zoper protin in putiko, pr ed kteiirni vsacega svarimo.
Pravi >Villielinov kricislilni £nj zoper protin ill pilliko imajo na prodaj :	(9)
Peter l.asnik v Ljubljani,
Anton Lcban, lekar v Postojni, Kari Ravnik, lekar v Kranji, Fr. Wacha, lekar v Metliki, Bom-Iiizzoli, lekar v Novem mestu.
Izdajatelj in odgovorni urednik Filip lilap.
J. la nasledniki v Ljubljani.