Dos' Poštnina pMuh ▼ gotovini Leto XI., št. 49 DRŽAVNO TcZiLSTVu V h .y J Ljubljana, petek 28. februarja 1930 Cena 2 Din Naročnina znaša fije ter ie prispel dane« ob i.40 popoldne v Beograd. Ž njim je d osel tudi šef njegovega kabineta ter njegov osebni tajnik, kakor tudi njegov zet, uradnik našega zunanjega ministrstva Draškovič, ki se mu je peljal naproti do državne meje. Na kolodvoru v Beogradu je bil Albert Thomas sprejet od zastopnika zunanjega ministra dr. Koste Kumanudija, ministra za socijalno politiko dr. Mate Drinkiviča, zastopnikov Delavske zbornice, ter od francoskega, rumunskega in bolgarskega poslanika. Gosp. Albert Thomas je ostali del popoldneva do 6. prebil v krogu svoje rodbine, ki biva v Beogradu, ob 6.20 pa je sprejel novinarje v svojem apar-lementu v hotelu »Srpski kralj«. Albert Thomas je sprejel novinarje zelo Ijnbeznivo ter izrazil svoje veselje nad prisrčnim sprejemom, ki mn je bil prirejen; posebno pa ga veseli, da'se more zipet sestati s svojimi starimi prijatelji. V Jugoslavijo je prišel sedaj že četrtič. Prvič ie bil pri nas 1. 1924., nato 1. 1926. tn L 1927. in sedaj je zopet prišel, da prouči socijalno za. ščito balkanskih držav in da se razgovori z našim ministrom za socijalno politiko o konvencijah Mednarodnega urada sa delo, predvsem pa da spozna ovire, zaradi katerih še niso bile ratificirane nekatere konvencije, ter da se obenem informira, kako se izvajajo že ratificirane konvencije. To ni nobena kontrola, je naglašal. temveč enostavno informiranje, ki stremi za tem, da bi se konvencije točno uporabljale tako v prid delodajalcem, kakor v prid delavcem. Poudarjal je, da spada Jugoslavija med one države, ki so v največji meri izpolnile svo»e obveznosti. kaiti Jugoslavija je izmed 29 konvencij ratificirala že 21. V svojem razgovoru je Albert Thomas naglašal težkoče, ki se pojavljajo pri izvajanju konvencij. Kot primer je navedel, da je v Angliji že davni uveljavljeno načelo osemurnega delavnika, v mnogih primerih pa znaša delovni čas na teden celo manj kakor 48 ur. kljub temu pa Anglija še ni mogla ratificirati vseh konvencij Mednarodnega urada za delo. O tem bo še obširno govoril v svojem onisu desetletnega dela Mednarodnega urada za delo. Na vprašanje, katerih konvencij naša država še ni ratificirala, je izjavil, da ie med temi konvencija o osemurnem delavniku, za katero bo prosil, da jo naša vlada ratificira, nadalje konvencija o pomoči poljedelskim delavcem, konvencija o' zaščiti otrok in konvencija o določitvi mezdnega minima. Na vprašanje novinariev. s katerimi organizacijami je v zvezi Mednarodni urad za rielo. je izjavil, da stoji v stikih z amsterdamsko delavska orsranizacijo fn krščanskimi delavskimi organizacijami. Bobseviki in komunisti pa nočejo o njem niti slišati. Na vprašanje, kako stoji vprašanje zašfi. te tujih delavcev, je naglašal. da se mora o tej zadevi zelo oprezno razpravljati, ker je to problem, ki težko ograža celo mir sam. Sicer ni za popolno svobodo zaposlitve tujih delavcev, vendar pa poudarja, da se morajo upoštevati države, ki so gosto naseljene, ker 6e mora tudi njim dati prilika za delo. Na vprašanje, ali je mnenja, da preti bolj-ševiška nevarnost Rum uniji, odkoder prihaja neposredno, je Albert Thomas izjavil, da po njegovem vtisu ni te nevarnosti, vendar pa je v Rumuniji mnogo ljudi, ki so zelo v skrbeh zaradi boljševiškib priprav. Na vprašanje o njegovih vtisih, ki jih je dobil v Bolgariii, je Albert Thomas odvrnil, da je imel priliko spoznati, da so v Bolgariji srečni, ker so se sklenile piratske in sofijske konvencije in da so tamkaj mnenja, da bodo te konvencije mnogo pripomogle k ustvaritvi tesnejših zvez med Bolgarijo in Jugoslavijo. Njegov splošni vtis je, da se od-nošnji med državami v tem delu Evrope stabilizirajo, da postajajo normalni in čim dalje bolj prisrčni, zaradi česar gleda z največjim optimizmom v bodočnost teh držav. Z velikim navdušenjem je Albert Thomas govoril o uniji evropskih držav, očital je samo svojemu prijatelju Brlandu, da premalo pospešuje ta načrt. Na vprašanje, kakšnega mnenja je o poteku carinske konference v Ženevi za zakljti-čitev carinskega premirja, Je izjavil, da ta konferenca bržkone ne bo imela uspeha. Po njegovem mnenju bi bila najboljša pot, da bi vse države medsebojno s posebnimi pogodbami uredile to vprašanje. • Za bivanje Atberta Thomasa v Beogradu ie določen naslednja program: Jutri ob 10. dopoldne po se ti predse dsMoa vlade, ob 10-30 zunanjega ministra, ob 11. pa ministra socijafae politike. Ob 1. popoldne priredi gostu .na čast zunanje ministrstvo obed v JokeyfclU'bu. Popoldne od 4. do 6. bo poseti! Albert Thomas delavsko zbornico, ob 6.30 pa se bo rd-eležil seje zastopnikov sindikata vseh naših delavskih zbornic, ki bo javna in na kateri bodo podariš trije, referati: 1. Poročilo tajnika zagrebške delavske zbornice Vladiimiria Pfeiferja o zakonu za zaščito delavcev, 2. poročilo tajniška ljubljanske delavske zbornice Filipa Urat-niika o zakonu za zavarovanje delavcev, 3. poročilo tajnika splitske delavske zbornice Bogoljuba G j urica o zakonu o inšpekciji dela. Po teh referatih bo govoril g. Albert Thomas. Zborovanje bo vodili dr. Zivko Topalovič, ob pričetku m koncu pa bo pelo delavsko pevsiko društvo »Abra-ševwS«. Ves potok seje bodo prenašale radijske postaje v Beogradu, Zagreba in Ljubljani. Zvečer bo prirejena A. Tfoomasu na čast v delavski zbornici večerja- V soboto dne 1. marca sn bo ogleda! A. Thomas delavska zavetišča v Beogradu, nakar bo sledži poset delodajalsikiih organizacij. Ob 12..30 bo sprejet od kralja v avdiijenoi ter bo ostal na dvoru pri obedu. Popoldne ob 6.15 bo priredila jugo-siovenska sekcija za mednarodno pravo konferenco na univerzi, na kateri bo predavaj AEbert Thomas o desetletnem obstoju mednarodnega urada za delo. Ob 20-30 bo priredil! minister socialne politike v gardroem domu gostu na čast večerjo- Za nedeljo 2. marca so določene od 10. do 12. dopoldne konference v ministrstvu za socialno politiko, ob 13. pa prirede gostu na čast delodajal-ske organizacije obed. Popoldne bo Albert Thomas posetil grob neznanega junaka na Avali, zatem pa bo ostali čas porabil za zasebne posete. V ponedeljek ob lil. dopoldne bo odpotoval v Atene. Neurja v Južni Italiji Rim, 27. febr. s. Iz južne Italije prihajajo nova poročila o škodah, ki so jih povzročila trajna neurja. Kakor javljajo iz Potenze so se zrušile velike plasti zemlje z gorovja. Obstoji nevarnost, da se bodo te plasti zemlje in kamenja pomikale dalje ter zasule železniško progo. V drugih delih južne Italije so nalivi in toča napravili veliko škodo na setvi in na sadnem drevju. Izvoz lesa Šibentk, 27. februarja, n. Izvoz stavbnega lesa le bil preko šibenišike luke tekom poslednjih dveh mesecev naravnost rekorden. Na stotine delavcev je zaposlenih pri prekladanju lesa z železnice na brodove. V Kmn prihaja v posebnih vlakih šum-ske železnice neprestano silna množina stavbnega lesa, od koder ga odpravljajo v Šibenik. Lekarniški zakon pred VZS Beograd, S7. febr. AA. Vrhovni zakonodajni svet je imel danes od 16. do 19. sejo, na kateri je razpravljal o predlogu zakona o lekarnah in nadzoru nad prometom zdravil. Razprava je bila v načelu končana ter se je pričela podrobna razprava Seji so prisostvovali v imenu ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje načelnik dr. Štampar, v imenu ministrstva trgovine in industrije načelnik Stevan Krpan, v imenu ministrstva notranjih zadev inšpektor Franc Goršič ter v imenu ministrstva financ Svetolik Drenovac. Prihodnja seja se vrši jutri ob 16. z istim dnevnim redom. Predlog za združitev vseh planinskih društev Sarajevo, 27. febr. n. Snoči je imelo tukajšnje društvo planincev Romanja glavno letno skupšino, s katere so bili odpo« slani brzojavni pozdravi Nj. Vel. kralju, banu drinske banovine Popoviču ter šefu oddelka za turizem v ministrstvu trgovine m industrije dr. Žižku. V tem poslednjem brzojavu prosijo sarajevski planinci naj bi vlada posredovala, da bi se vsa jugoslo venska planinska društva združila ter sprejela isto ime. Sarajevčani so mišljenja, da bi se na ta način znatno pospešil tujski promet. V svojih sklepih pravijo, da dosedanja zveza planincev ne odgovarja svo-?tmi namenu ter da je treba osnovati novo zvezo, ki bo bolj reprezentativna. Na sedežih banovin naj bi se ustanovile pod-zveze. Med drugim je bilo tudi sklenjeno, la se prekrsti sedanja planinska koča Ivana Količa na Javorini v kočo prestolonaslednika Petra. Jugoslovenska razstava v Kodanju Beograd, 27. febr. p. Dne 6. marca bo otvorjena v Kodanju velika razstava del z jugoslovanskimi narodnimi motivi. Danes je v Kodanj odpotovala naša delegacija, ki ji načeljuje v iro^r.u ministrstva trgovine in industrije, tajnik zunanjega ministrstva Jaša Grgaševič. Razstavni predmeti iss naše države so bili že prej odposlani ter na razstavi primerno razmeščeni Dr. Laginji je malo bolje Zagreb, 27. februarja, n. Zdravstveno stenic dr. Matka Laginje se oe nekoliko izboljšalo. Temperatura je popustila io srce se je okrepilo. Zdravniki upa'jo, da bo vendarle prebolel težko fcrizo. Danes je bolnik mogel že zavžiti nekaj hrane ter je tudi nekaj malega govoril. Iz Beograda sta se ponovno interesirala za zdravje dr. Laginje ministra Švrljuga m Drinkovič. . Odlikovanje čsl. ministrskega predsednika Beograd, 27. februarja. AA. Nj. Ve!. fera$j fe odlikoval z redom dvoglavega belega orla I. stopnje g. Franti:ška Udržala, predsednika ministrskega sveta češkoslovaške republike ter z redom sv. Save I. stopnje g. Kamila Krofto, pomočnika n**-nistra zunanjih zadev češkoslovaške republike. Imenovanje v davčni službi Beograd, 27. februarja, p. Za pomožnega pevaiočem norcu« doslej osvojil skoro že ves svet in globoko ganil tudi vse one gledalce in poslušalce, ki jim je sinoči bila dana prilika prisostvovati svečani precnijeri v kinu Matici. Tragedija nesrečnega očeta in njegovega sinka vsaja v srce trpko bolest in z nio poplemenituje: nobena, še tako odločna natura ne more ob pretresljivih prizorih in divno ubran' godbi in prekrasnih pesmih (ona o Sonny boyu!) udušiti solz in odoleti najnežneišemu sočustvovanju, ki trepeče v duši še dolgo, dolgo po predstavi in ga iz nje ne izbriše niti s kratko resignaci.io: saj je končno le — film. Da, film! Prekrasen film, ubran z dejanjem, glumo in godbo na najgloblje človeško čustvovanje. Elitni kino Matica, ki ni štedil žrtev za čudežno, dragoceno pridobitev, kakršno predstavlja aparatura Western Electric, je za slavnostno krstno predstavo zares izbral eno naj odličnejših del. ki je zvočni film v popolnem pomenu te besede populariziralo. Svečano dekorirano dvorano ie sinoči ob 20. napolnila deloma povabljena elitna ljubljanska publika s predstavnika najvišjih civilnih, vojaških in samoupravnih uradov, konzuli, zastopniki gospodarskih in kulturnih ustanov, glasbeniki, gledališki strokovnjaki in kritiki. Pestrost družbe je povečala navzočnost številnih dam v elegantnih toaletah. nega filma. Nagrajen ie bil s toplim aplavzom. In že so ugasnile luči, zadoneli so akordi imaginarnega klavirja, čisti kakor srebro, in na platnu se je pojavil k uvodnemu pozdravu sloviti tenorist William O' NTeiil. Ko so zadcneli iz njegovega grla zvonki glasovi blestečega tenorja in se ie vsak gib njegove mimike skladal z zvokom, je šel globok dih strmenia med vso publiko, Tako naravno je bilo petje, da ie publika pozabila, da gleda v platno in ie po prvi pesmi izbruhnila v gromko odobravanje. Po kratkem odmoru se ie pričelo predvajanje »Pevaijočega norca«, čigar učinek se je stopnjeval od dejanja do dejanja. Zlasti prizori očeta z otrokom, čigar glasek tako čudovito naravno odmeva s platna, so publiko globoko pretresli. Predvajanje je bilo vseskoz brezhibno. Tako godba kakor glasovi, zlasti pa petie naravno, da je celota dejstvovala na publiko kakor razodetje. Ko je na koncu zopet zažarela električna luč in so doneli za slovo v mogočni harmoniji še enkrat zvoki prekrasne himne o Sonny boyju. si opazil same za-solzene oči — tudi pri moških, prosim! — in med odhajajočo publiko si slišal samo eno sodbo: »Krasno, neoporečno krasno!* Sonny-boy torej tudi v Ljubljani nadaljuje svoi svetovni triumf. Možnost vladne krize Nemčiji Spor med vladnimi strankami zaradi finančne reforme — Odločitev o usodi vlade bo jutri Berlin, 27. februarja, g. Tudi danes popoldne državni kabinet ni mogel končati generalne debate o proračunskih predlogih finančnega ministra. Seja kabineta, ki je bila, kakor se doznava, zelo živahna, je bila po dveh urah ob 19. prekinjena ter odgodena na jutri ob 16. Jutri dopoldne se bo finančni minister dr. Moldenhauer posvetoval z ministri posameznih nemških držav o svojih predlogih. Čeprav se poudarja, da želijo zastopniki raznih strank v vladi sporazum ter da hočejo v sedanjem trenotku preprečiti veliko nevarnost kabinetne in koalicijske krize še pred sprejetjem Youngovih zakonov, vendar dosedaj še ni uspelo odstraniti velika nasprotstva v mišljenjih o nameravani finančni reformi v kabinetu samem. Položaj je zelo resen in kritičen. Na seji kabineta se je od demokratske strani stavil posredovalni predlog, ki pa je bil odklonjen. Od vseh strani se opažajo prizadevanja, da se prepreči kriza, ki bi bila pri današnjih razmerah zelo težavna. Čeprav se v državnem zboru že razpravlja o možnosti manjšinske vlade od demokratov do ljudskih konzervativcev, kateri najavljajo seveda socialni demokrati že sedaj najostrejšo opozicijo, in čeprav obstoji možnost uradniškega kabineta, ki bi zaradi nevarnosti, da bi državna obramba in uradniki ne dobili svojih plač, izvedel finančno reformo, se vendar ni opustilo upanja, da se bo našel izhod, ker se merodajni faktorji zavedajo svoje odgovornosti. Obramba V. Zeileisa in njegove metode Zeileisov institut tudi v Jugoslaviji? Dunaj, 27. februarja s. Včeraj se je vršilo v Gallspachu, kjer ima Zeilleis svoj znani institut, ogromno protestno zborovanje Zei-Itisovih pacijentov protj onim zdravnikom, lei javno napadajo Zeileisa kot šarlatana. Glavni govornik dr. Scbmotzer ie slavil Zeileisa kot dobrotnika človeštva ter povedal.. da so med Zeileisovimi pocijenti ljudje iz vseh stanov, tudi mnogi zdravniki in celo kronane glave ter najvišji funkoijo-nar.ij današnje avstrijske republike. Govornik je obširno prikaza! Zeileisa kot pravega dobrotnika človeštva ter označil borbo proti njemu kot borbo krušne zavisti. Na zboru so govorili tudi razni poslanci, ki so poudarjali, da avstrijska vlada ne bo proti Zeileisu ničesar ukrenila. Avstrija ne dopusti, da se Zeileis izseli v tujino, odkoder mu iz vseh držav prihajajo laskave ponudbe Na zborovanje je prispelo tudi rrinogo bivših Zeileisovih pacijeutov iz Italije, Nemčije, Anglije, Nizozemske, Češke, Jugoslavije in celo iz Švedske ter veliko število brzojavnih in pismenih pozdravov iz vsega sveta. Na koncu je bila z velikim navdušenjem sprejeta resolucija, ki ugotavlja, da so Zeiieisovi uspehi naravnost presenetljivi in ogromni in da njegova metoda prinaša zdravje tudi mnogim bolnikom, ki jim zdravniki niso mogli pomagati. Zborovala" ogorčeno protestirajo proti napadom na Zeileisa ter pričakujejo, da se ne bodo nadaljevala. Po zborovanju so pacijenti pred Zeileiso-vim institutom prirejali V. Zeileisu jn njegovim zdravnikom velike ovacije. Kakor se govori, bo Zeileis v bližnjem česu ustanovil v posameznih državah posebne svoje institute. Na Nemškem jih ie že več. Tudi v Jugoslaviji bo baje ustanovljen Zeileisov institut. (Kakor poroča s-Vreme« je bilo prvotno nameravano ustanoviti institut v Mariboru, toda baje so tamkajšnji zdravniki to preprečili jn zavod bo sedai v Beogradu ali pa v Zagrebu, odnosno v obeh mestih. Op. ur.) Tekme v rokoborbi v Unionu Ljubljana, 27. februarja. Peto kolo mednarodnih rDkoborbnih tekem j© prineslo štiri zanimiva srečanja, ki so se — razen v ogorčeni borbi med Jugo-slovenom Kopom in Italijan Dm Equatorem — končala z zmagami favoritov. Tekmam je tudi danes prisostvovalo mnogobrojno občinstvo. Kot prvi par sta nastopila Dunajčan Prol-ler in nemški prvak Wehram. Borba je potekla fair in je že v 7 y, min, slavil Wehram zasluženo zmago s tem, da je položil nasprotnika v bočnem prijemu na deske. V drugem paru je zadel celjski amater Doberl na črnca Johnsona, ki je imel precej opraviti, da je tehnično dobrega Celjana po 21. minutah odpravil z bočnim prijemom. Celjan ee je žilavo branil in ie žel vsestransko priznanj« — publike, sodnika in tudi — partnerja. Z največjo napetostjo pričakovana borba med iugcslovensidm prvakom Kopom in Italijanom Equatirem ni prinesla odločitve. Dočim je pred odmorom Kop igral vodilno vlogo je prišel v dru^i polovici druge če-trtinke ure v kočljiv položaj zaradi Equato-rejevega »dvojnega nelsona?. Tipičen prijem Italijana je jemal Kopu proti koncu dragocene sile in morda bi le kratko podaljšanje prineslo orjaškemu Jugosbvenu katastrofo. Kot zadnja dva nasprotnika sta se predstavila češkoslovaški prvak Mrna in avstrijski prvak Bachrattv. Mrna je nekoliko oster, zaradi česar že tekom vsega turnirja ne uživa simpatij publike. Kljub efektni zmagi nad svojim današnjim nasprotnikom s spodnjim prijemom po 11. minutah, ie žel le — proteste. Naše občinstvo te panoge športa očividno še ne pozna dodobra in je pač zanjo nekoliko prelahkočutno. Stanje po V. kolu: Equatore 3 (2 neodločeni), Kon in Johnson 2 (2), Wehram 2 (1). Mrna 2, Proller 1, Budrus 0 (1). Dobe-rl in Bachrattv 0 točk. Ker je dvorana tri dni oddana v druge namene, se bodo tekme nadaljevale v ponedeljek zvečer, pari bodo določeni tekom teh dni in objavljeni v listih. Smučarske tekme v Oslu OsJo. 27. februarja, g. Danes ee je vršil smučarski Uk na 17 km, pri katerpm ie slartalo 8o tekmovalcev, iu sicer 44 Skandi-navcev, osialih 41 pa iz drugih držav. Proga je bila razmeroma lahka. Favoriti so bili seveda Skandinavci, katerim eo bili deloma kos le Finci. Zmagal je Norvežan Ruetad Sutten v 1 : 19 : 4S pred svojim rojakom Brodahlom in Fincem Lapelainenom. 34. mesto je zasedel švicarski prvak Gussmann v 1 : 29 : 18. Kriza romunske vlade Bukarešta. 27. febr. g. Minister industrije Aure! Vlad je odpotoval na Dunaj v svrho lečenja. Pred svojim odhodom je predložil ministrskemu predsedniku Mani-uju svojo demisijo, da mu omogoči rekonstrukcijo kabineta. Maniu si je pridržal odločitev o tej demisiji. Notranji minister Vajda se bo v soboto vrnil z Dunaja v Bukarešto. S tem bo kriza vlade stopila v akutni stadij. Tudi Francija odklonila carinsko premirje Curih, 27. februaria. AA. Švicarska tiskovna agencija javlja, da je nocoj francoski delegat Ser-ruy podal na carinski konferenci v Ženevi ;zjavo, da se Francija rad.; splošne gospodarske krize r Evropi ne more pridružiti nameravanemu mednarodnemu dogovoru o carinskem premirju. Ta izjava francoskega delegata je vzbudila na seji največje zanimanje. Ker je, kaikor je znano, tudi Ititija zavzela že od začetka konference odklon«!-tio stališče se v vseh krogih resno dvomi, da bi prišlo do mednarodnega carinskega dogovora Likvidacija diktature v Španiji Madrid, 27. februaria. AA. Ministrski svet je po snočnii seji izdal komunike, v katerem ugotavlja, da poteka sestava novih občinskih odborov- po vsej Španiji mirno in da namerava vlada predložiti svoje ukrepe parlamentu v .potrditev. Led se je udri Dunaj. 27. februarja. AA. Na drsališču v Ilzba-chu na Štajerskem se je udri led. Štirje otroci so utonili v hladnih valovih. Njihovih 'trupel še niso našH. Naši kraji in ljudje Dr. Ivo Šubelj f Dvema Slovencema je bila še neposredno pred svetovno vojno naklonjena sreča, da sta z izredno sposobnostjo dosegla na Dunaju prav visoko karije-ro Bila sta to že šest let pokojni bivši minister dr. Ivan Žolger in pa dvorni svetnik dr. Iv0 Šubelj, ki je, kakor smo včeraj beležili, po daljšem bole-haniu v starosti 58 let v sredo umrl v ljubljanski bolnici. Po rodu je bil iz Kamnika in je gim-naziio dovršil v Ljubljani. Kot jurist pa je često bival pri velikovškem baronu Pinu, ki ga je navedel k študiju modernih jezikov in mu s svojim vplivom preskrbel tudi službo v dunajskem zunaniem ministrstvu. Hitro se je začela uveljavljati dr. Šubljeva izredna inteligenca in napredoval je naglo. Ze s 44. leti je bil dvorni in ministerijalni svetnik, šef dešifrirnega oddelka. Tik pred prevratom je zaradi bolehnosti stopil v pokoj in se nastanil v svojem domačem kraju. Vedno je bil dr Subelj zaveden Slovenec, svojo pomoč je izkazal marsikateremu slovenskemu študentu in med dunajskimi Slovenci ie bil duša družabnega življenja. V pokoju se je mnogo bavil s proučevanjem jezikov, ki jih je obvladal celo vrsto. Zadnji dve leti pa je močno obnemogel, dokler niso popolnoma usahnile njegove prej tako velike življenske moči. Truplo blaeesra pokojnika bo danes prepeljano v Kamnik. Časten spomin odličnemu Slovencu! Francoska oredavania Ljubljana, 26. februarja Francoski institut je nudil zadnje čase nekai zanimivih predavanj. Profesorji: Bubnov o boljileviški samopašnosti na ki-evski univerzi, Leben o francoskih slovstvenih nagradah. Chataiguau o novih podrobnostih iz napoleonske dobe v naši državi. Ker ie prvi objavil svoje vtiske v mednarodni »Revue de 1' Enseignement«, druga dva pa to storita skoraj v drugih glasilih, naj omenim le prireditev z dne 26. februarja. Gospa Celarie je na posredovanje našega naučnega ministra nastopila po večjih središčih v Jugoslaviji. Znana sotrudnica pariških obzornikov kakor »Illu-s trati on« in »Revue des deux Mondes« nam je ob številni udeležbi v ljubljanskem vseučilišču s spretno besedo in prijetnimi projekcijami ponazorila svoje pojme in do.ime o dveh rajskomilih otokih v Sredozemskem morju, koder se je dolgo mudila. Povedla nas je skozi pestro zgodovino, razgrnila pred nami stavbarske bisere, ljudsko življenje, vero in vraže ter običaje. Rod. v starini nazvan »nevesta solnca«, je danes kakor dišeč vrtec — ni li v rodu z njim rododendron? To zadnjo krščansko postojanko proti polmesecu so malteški vitezi v gigantski borbi branili 1. 1521. pred preštevilnimi Turki, ki so med oblego metali smrdeče bombe, slične današnjim z dušečimi plini. Naskakovalcev je počepalo toliko, da se širi okoli prestolnice pravcata nekropola, mrtvo mesto ... Z ljubeznijo je orisala napor francoskega umetnika Petra Daugussona ki je z osmanskimi ujetniki dozidal čudovite zgradbe, ter bajno zgodbo njegovega rojaka viteza Deodata: 1. 1342 ie s smrtno nevarnostjo pokončal zmaja, potem ko si ie poprej konja in pse navadi! mirno gledati podobno pošast, umetno sestavljeno . . Tu je stal nekoč znameniti kolos, eno izmed 7 čudes starega veka; tu naj bi se bil rodil Homer, ki omenja že današnje mesto Lindos. pre-b^ato z napisi. Posebno se ie divila pisa- teljica. kako čvrsto živi še pogansko baje-slovje v ondotnem grškem prebivalstvu. Mati n. pr. svari poredno dete: »Molči, drugače te bo lamija!« Narod si s prepričanjem pripoveduje o treh sojenicah. Pokojnim še zdaj polagajo košček opeke v usta kakor nekdaj oboi . . . Ciper, dom penorojene Afrodite, je imel pač najkrasnejši tempelj. Nedavno so ga Švedi odkopali. V srednjem veku ie bilo na tem ostrovu krščansko kraljestvo, vladar pa iz francoske hiše Lusignanov. Od njih je predavateljica zlasti podrobneje očrtala Petra I., ki je na svojih potovanjih nosil s seboj — srajco svoje soproge. Za to dinastijo se je tukaj nastanil lev sv. Marka. Med Benečani smo čuli precej o vojskovodji Krištofu Moru, čigar ime je navdahnilo Šekspiru misel, da bodi eflen njegovih junakov — zamorec. L. 1571. so »kraljico morja« izpodrinili Osmani, na neizbrisno škodo deželi. Mesto Famagusta — 100.000 duš, katedrala enakovredna reimski, franco-sko-beneški okopi — se je n. pr. pod njimi spremenilo v pusto polje. Po angleškem pro-tektoratu (1878) si je Ciper dokaj opomogel. (D.l I Pride! Senzacija! Ita Kina v najnovejšem njenem filmu! Pride v kino »DVOR«. Krasno uspela mladinska prireditev Škofja Loka, 27. januarja Načelnica škofjeloškega Sokola, učiteljica gdč. Laly Wrischerjeva je aranžirala za nedeljo popoldne zabavno mladinsko prireditev z rajalnimi, telovadnimi in komičnimi nastopi ter deklamacijami. Sodelovalo je 112 dečkov in deklic. Vsi otroci so bili bogato pogoščeni. Prireditev se je vršila v obeh dvoranah škofjeloškega Sokolskega doma. Dvorana, oder in galerija so bili do zadnjega sedeža razprodani. Program je obsegal nekako 10 točk, ki so se absolvirale v v času dveh ur in pol. Zabavni zamorčki so že ob začetku razveselili gledalce, ki so se od srca nasmejali. Strumno je izvajalo 8 dečkov »Mlade vojake«. Ugajala je dekla-macija o pustu. Po odmoru je sledil nastop mask, ki jih ie občinstvo nestrpno pričakovalo. Vihar navdušenja, ki se kar ni hotel poleči, je sprejel mladino, ko se je v dvoredih, skrbno razporejena prikazala v dvorani 56 parov dece in naraščaja je zaradi ljubkosti, lepote, okusnosti in duhovitosti kostumiranja vnemalo navzoče do kraja. Skupini sneguljčice s princem in škrati so sledili Pavlihe. vragci, dimnikarji, pusti in mačke. Za njimi so se vrstile snežinke, vijolice, bajazzi, Holandci, balerine, cigani in ciganke. Prelestno sliko so izpopolnjevali rokoko kostumi, pikapolonice, vreče, srčne dame. harlekini in maske, ki jim niti ne vemo imena Otroci so po lyonskem sestopu zaplesali kolo in izvedli več rajalmih nastopov, ki so nudili podobo pravega pustnega korza. Salve smeha je žela skupina 6 Kitajcev, ki so svojo nalogo prav lepo izvedli. V zaključku smo videli enotno izvedeno četvorko, nakar je mladina posedla ob pogrnjenih mizah, kjer se je izvršila pogostitev. Damski komite okoli 25 članic ie brezplačno preskrbel otrokom to pogostitev. Zahvala na odlično uspeli prireditvi gre predvsem s. VVrischerievi, ki je s strani hvaležnih staršev prejela več krasnih šopkov cvetlic. Priznanje gre tudi vaditeljici ženske dece gdč Anici Cerničevi, ki je načelnici zvesto pomagala. Enaka hvala gre prav vsem damam, ki so z materinsko ljubeznijo pripomogle, da je bila zakuska tako obilna. Ob s., 7. in 9.5 Triumf človeškega uma! Prvi svetovni zvočni film chc 4%fl I BH ■ Nor! pevec! Singing Fool t ;»>?«■ Vstopnice v predprodaji od 10. dop. do pol 1. pop. in od 2. popoldne naprej! Tel. 2124 Elitni kino Matica Škofjeloška občina in novi uradni dom Škofja Loka, 26. februarja Ob polnostevilni udeležbi občinskih odbornikov je otvoril župan Josip Hafner v soboto 22. L m. ob 17. sejo občinskega zastopa, ki se je i e udeležil zaradi razprave o Uradnem domu tudi vodia sreske izpostave dr. Dionizij Maraž. Obravnaval je predvsem dopis invalida Franca Šimnica iz Ljubljane, ki želi kupiti od občine nekaj sveta na Kamenitniku in namerava zgraditi kantino. Prostor se odproda prosilcu po 12 Din m2. Enako se je ugodilo dopisu Ivane Štepiceve. ki ima zgrajeno svojo stavbo na občinski zemlji pri Kamenitniku in želi zato. da ji občina svet proda. Štepicevi se bo zemljišče odmerilo po 8 Din m2. Občinski svet je prešel k razpravi o nakupu zemljišča za Uradni dom. Sreski načelnik dr. Maraž poudarja, da uradne stavbe ne gre zidati v sklenjenem zidovju. Uradni dom naj bo poslopje samo zase, ker bo le tako ustrezalo modernim higijenskim predpisom glede zraka, svetlobe, solnca in prostora Gosp. načelnik v ostalem smatra, da je prostor Martina Eržena prikladen. Izven dvoma je tudi, da bo država hitreje ugodila želji Ločanov po popolnem sreskem poglavarstvu, ko bodo lokali zagotovljeni. Posamezni člani občinskega zastopa v debati izražajo razne projekte. Nujnost graditve Uradnega doma se je še prav posebno pokazala ob izjavi Avgusta Sušmka, ki je napovedal odpoved sedanjih prostorov izpostave v svoji hiši na Glavnem trgu. Župan Hafner končno predlaga osemčlanski odbor, ki naj sklene kupno pogodbo. Sprejet je bil ie sklep: Odsek Je polnomoč-no od občinskega odbora pooblaščen, da sme pravnoveljavno skleniti kupno pogodbo za nakup stavbnega zemljišča za zgradbo uradnega poslopja. Nakup mora biti izvršen najdalie do konca februarja. Po nekaterih razmotrivanjih o avtobusnem prometu in po soglasni dovolitvi brezalkoholne gostilne Tončki Kavčičevi, je župan zaključil sejo. Bohinjsko pismo Bohinj, 27. februarja Vsi drugi naša letoviščarski kraji so s svojimi poročili veliko bolj agilni kakor Bohinjski kot. Lani smo še čitali in čuli o kakih prireditvah in novostih, odkar pa je umrl agilni član tujsko-prometnega društva Bohinjske Bistrice g. A. Mencinger, stoji vsa javna akcija na mrtvi točki m je prepuščena le osrednjim tujsko-prometnim in zimsko-sportnim društvom. Je pa za Bohinj vsekakor potrebno, da domača društva, ako že obstojajo, tudi kaj storijo. Ni moj namen kritizirati delo prometnega društva Bohinjske Bistrice, pač pa želimo tuj-sko-prometnemu društvu Bohinjsko jezero, ki se grupira iz občanov Stare Fužine in Ribčevega laza, več agilnosti in skupnega prizadevanja za prospeh notranjega Bohinja. Od toliko pričakovane letošmSe zimsko -športne prireditve nismo imeli, žal, nika-kega haska, ker nam je bila zima silno nenaklonjena. Ravno v času, ko bi se bile morale vršiti mednarodne smuške tekme, smo bili brez snega. Škoda, da se prireditev ni preložila vsaj za teden dni. Za te prireditve je SPD kot lastnik hotelov Sv. Janez in Zlatorog mnogo storilo m je v obeh hotelih postavilo domala v vse sobe moderne peči. Tudi je SPD določilo za čas zimskega bivanja v hotelih silno nizke cene, da bi bili gostje z vsem zadovoljni. Vidi se, da imajo lastniki hotelov ob Bohinjskem jezeru najboljšo voljo za moderniziranje svojih podjetij m žrtvujejo največje zneske, da bi gostom nudili čim več udobnosti. Posebno agilma je tudi upravitelj ica hotela Sv. Janez, ki vsako leto svojim gostom nudi kako novost. Tako je lani postavila čeden vodomet pred hotelom, nasadila novo živo ograjo pri vhodu in v hotelskem parku uredila več intimnih in prijetnih kotičkov. Pa je tudi res, da ima hotel pri Sv. Janezu v ge. Marici Jerajevi svojo najbolj Io upravnico, ki v vsakem pogledu neguje skrbno vso napravo. Njej pa dolguje Bohinj tudi zahvalo, da ie pred kratkim dobi! svoi o stalno pogodbeno pošto pri Sv. Janezu, ki jo je dne 1. t m. svečano otvoril pomočnik direktorja pošte, g. nadsvetnik dr. Vagaja. Pa tudi oba druga hotela, Zlatorog In Sv. Duh, sta v preteklem letu marsikaj re-novirala in preuredila. Posebno priljubljena je v poletju pokrajinica okoli Zlatoro-ga in je upravitelj hotela g. Janko Dobra-vec mnogo storil, da svojim gostom nudi čim več udobnosti. Pri Sv. Duhu pa so postavili ob jezeru škarpo, ki je sicer zelo lična, toda čaka še izpopolnitve. Kakor čujemo. ie prejšnji najemnik g. Ham opustil vodstvo tega hotela m je postal nje- Že dve skodelici kave vsebujeta dovolj kofeina, da pokaže vpliv v nemirnem spanju, razburjanju živcev, močnem bitju srca, vročini v glavi, tresenju rok, dražljajev v ledvicah. Če želite imeti vse prednosti pri uživanju kave, morate piti kavo Hag brez kofeina. Vi imate potem dvojno jamstvo: za prima kvaliteto in popolno neškodljivost KAVA HAG MVA HM VABIM« SRCE gov naslednik g. A. Rožič iz Stare Fužine. V letošnjem predpustu smo imeli že kar dve veselici pri Sv. Janezu. Obe sta potekli' v prav intimnem in prijetnem razpoloženju, pogrešali smo le naše stare prijatelje iz Ljubljane. Zdaj se že pripravljamo za letošnjo sezono, ki obeta biti boljša od lanske. Imeli smo mnogo skrbi za napravo ledu. Toda v zadnjem tednu je bilo vreme toliko naklonjeno, da je jezero za nekai dni zamrznilo. Sedaj nam dela skrb Ie še cesta. Ali bo letos v boljšem stanju kakor v lanski pomladi? Pričakujemo večje število nemških izletnikov že začetkom pomladi, a če bo cesta taka kakor lani — uh! Koliko se je o tem že pisalo! Da bi jo vsaj pravočasno posuli! Ovinek na Poljanah pa gotovo čaka sodnega dne. Onmibus g. A. Iskre je vso zimo v obratu, da imajo izletniki vedno priliko hitrega dospetja v Bohinj. Kakor čujemo, namerava Iskrovo podjetje za poletje nabaviti še en omnibus, nakar bo mogoče vzdrževati redne zveze od postaje do Zla-toroga. x. Pride! Senzacija! Ita Rina ▼ najnovejšem njenem filmu! Pride v kino »DVOR«. Zanimive pogojne obsodbe Ljubljana, 27. februarja Pred malim senatom se je včeraj zagovarjal zaradi krive prisege Viljem P. iz kranjske okolice. V neki kazenske zadevi radi žaljeni a časti je krivo pričal rn prisegel. Senat ga je spoznal za krivega in obsodil na 3 mesece strogega zapora z odlogom za dobo enega leta v smislu paragrafa 65 kazenskega zakona. Danes pa je sodnik-poedinec dr. Strasser izrekel več pogojnih sodb. V bližini Zirov stanujoči čevljarski pomočnik 35-letni Janez K. je bil obtožen, da je lani novembra posestniku Franu Dolencu vzel iz gozda 10 jelovih hlodov v vrednosti 1112 Din ter je zakrivil prestopek tatvine po § 314 kaz. zakona. Obtoženec doslej še ni bil nikdar kaznovan in vedno pošten. Hlode je vzel, da bi si pomagal iz hude revščine. Bil je dalj časa brez zaslužka, njegova mnogoštevilna družina je trpela veliko pomanjkanje in bedo. Ko je bil ovaden, je poravnal škodo v polnem znesku. Tatvino je pred sodnikom prav odkritosrčno in skesano priznal. Zagovornik dr. Kamu'-ič je predlagal, naij ga sodišče obsodi pogojno. Po kratki razpravi je sodnik obsodil Janeza K. na 14 dfnd strogega zapora, v izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 2 let, obenem pa v odlog kazni za 2 leti po § 65 kaz. zak Obsojenec je obsodbo z zahvalo sprejel. Drugi je stopil pred sodnika 23-Ietni delavec Milan P. s Koroške Bele. Obtožen je bil soudeležbe tatvine treh ovac v vrednosti 600 Din. Ovce so bile lani septembra ukradene v Jeseniškem Rovtu. Pravi organizator tatvine je pobegnil na Koroško. Zaradi prestopka tatvine je bil Miha obsojen na 1 mesec strogega zapora, toda izvršitev kazni se odloži za dve leti in mu bo odpuščena. če ta čas ne zakrivi prestopka. Sodnik je obsojencu pojasnil pomen sodbe ter pristavil: — Sodišče pričakuje, da boste polteni ln da ne boste nikdar več zakrivili kaj kaznivega. Ali ste razumeli, — Razumel, g. sodnik! Ne bom več kradel! Ali lahko grem? je pristavil mladi Miha in zadovoljen odšel iz dvorane. Pred sodnika-poedinca je stopil končno še mladi 24-letni J. K. Vozil se je oktobra lani v avtobusu z Vranskega proti Domžalam. V Št. Ožboltu je L. Koprivšek plačal vozmino. Ko je spravljal listnico v žep, mu je padla na tla. Listnico, v kateri je bilo 5070 Din gotovine, je pobral F. in io spravil. V Domžalah je Koprivšek opazil, da mu je listnica izginila. Skočil je iz avtobusa in odšel v Slokarjevo gostilno, kjer je naletel na mladega K. Vprašal ga je, ali je mogoče v avtobusu našel kako denarnico. IC je odgovoril, da ne. Koprivšek je nato mladeniča pozval, naj odpre suknjič in pokaže žepe. Pa so našli pri njem denarnico. — Ali ste vzeli denar? ga ie vprašal sodnik. — Vzel ga nisem! Našel sem ga na tleh. Mislil sem ga vrniti! — Zakaj niste tega takoj storili? Obtoženi K. je priznal, da je bil pred leti obsojen zaradi rib in enkrat zaradi žaljen.ia časti. Sodnik ga je obsodi! na 1 mesec strogega zapora, v izgubo državljanskih časti za 2 leti in v odložitev kazni na 2 leti. Sodnik je še pojasnil: — Obsojeni ste na 1 mesec strogega zapora. Če boste 2 leti pošteni in ne boste zakrivili nobenega kaznivega dejanja, vam bo kazen izbrisana. Ali ste razumeli. — Sem. Nikdar več ne bom kaj nepoštenega storil . . . Hitro izsledena tatica Liubljana, 27. februarja Včeraj smo poročali o drzni tatvini dveh" zlatih ur, ki jo je izvršila v sredo dopoldne neznana tatica, sprejeta iz usmiljenja kot nova postre?niča v stanovanje gospe dr. M. pod Gradom Po prijavi tatvine so se policijski organi podali takoj na zasledovanje tatice in so jo res kmalu izsledili. Drzna ženščina, ki se je odstranila fe stanovanja ge. dr. M. s pretvezo, da gre iskat moža na Borzo dela, je odšla z ukradenima urama naravnost v neki dalmatinski vinotoč na Gallusoveg nabrežju. Tam je stopila k natakarici Amaliji in ji ponudila v nakup lepo damsko urico. D»Prav čedna je,« je sodila Malka. »O, tisto pa, — imamo jo še iz boljših časov,« se je odrezala ponudnica, ki jo ie Malka že poznala. »60 Din ie vredna . . .« »Kaj pa mislite, — izpod 100 je ne dam!« »Prav čedna je,« je sodila Malka. Malka je vzela uro v roko, jo tehtala in odštela ženski 90 Din. Za ostalih 10 Din si je blondinka privoščila kozarec vina in nekaj jedače. Nato se je koj poslovila in oct"la v Floriiansko ulico, kjer ie zavila v Dachsovo gostilno. Tudi tu se je iela pomenkovati z natakarico Anico in ji je ponudila drugo uro. Anici pa se je zdela nizka cena — zahtevala je neznanka tudi le 100 Din — preveč sumljiva, zato ženski ni verjela, da je ura le spomin iz i boljši h časov«. Navidezno se je strinjala s kupčijo in odšla po denar. Mimogrede pa je skočila tudi na cesto in poklicala stražnika. Ta je prijel tatico pod pazduho in kmalu nato se je znašla tatica na policiji. Pri zaslišanju je tatvino takoj priznala in izpovedala brez nadaljnjega tudi svoje ime. »Sem pač rojena tatica!« se je prostodušno obsodila aretiranka sama. Je 30-lei-na Viktorija Novakova, rojena v Novem mestu in tja pristojna. Izdaja pa se tudi za Viktorijo Legatovo, vdovo po krojaču. Pravi, da se je poročila z njim že 1922 na Dunaju, a je on pozneje umri v Genovi. Novakova ima za seboj pisano življenje. Je znana, že večkra predkaznovana vlačo-garica, sleparka in tatica, ki je bila svo* čas iz Ljubljane izgnana. Zadnja leta se je zadrževala v Beogradu, kjer je živela r konkubinatu z nekim obrtnikom. Ukradeni uri sta bili vrnjeni lastnici, tatica pa je bila danes izročena sodišču. Pri poapnenja arterij v možganih in srcu dosežemo pri vsakdanji uporabi male množine »Franz Josefove« vode iztrebljenje črevesa brez hudega pritiska. Cenjeni učeniki na klinikah za notranjo medicino so dosegli celo pri polustran-sko ohromelih s »Franz Josefovo« vodo najboljše uspehe pri iztrebljanju črevesa. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah KULTURNI PREGLED Repertoarji LJUBLJANSKA DRAMA. Začetek ob 20. Petek, 28.: Zaprto. Sobota, 1. marca: Naš gospod župnik. Ljudska predstava po znižanih cenah. Nedelja, 2.: ob 15. Življenje je lepo. Ljudska predstava po znižanih cenah. Ob 20. Utopljenca. Ljudska predstava po znižanih cenah. Ponedeljek, 3.: Zaprto. LJUBLJANSKA OPERA. Začetek ob pol 20. Petek, 28.: Boheme. E. Sobota, 1. marca. Zaprto. Nedtlia, 2.: ob 15. Tičar. Ljudska predstava po znižanih cenah. Ponedeljek, 3.: Zaprto. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Petek, 28.: Zaprto. Sobota, 1. marca: Takrat v starih časih. Znižane operetne cene. Kuponi. Nedelja, 2.: ob 15. Grudica. Otroška predstava. Kuponi. Ob 20. Netopir. Znižane operetne cene. Kuponi. ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER Začetek ob 20.15. Nedelja, 2. marca: Revna kakor cerkvena miš. Naši umetniki na jugoslovenski razstavi v Londonu Ljubljana, 27. februarja. Po vesteh iz Zagreba se je pravkar zaključila izbira slik za jugoslovensko umetnostno razstavo v Londonu. Kakor smo že zabeležili, je bilo odposlanih iz Ljubljane 118 umetnostnih del. V Zagrebu so morali to število znižati že iz dveh neumetnostnih razlogov: radi tega, ker je ce.1. število umetnin za razstavo omejeno in radi tega, da se doseže primeren sklad med vsemi tremi skupinami (slovenska, hrvatska, srbska). Tako so stali v Zagrebu pred težko in kočljivo nalogo. Slike so šle skozi dve žiriji; v drugi je bil Ivan Meštrovič kot poslednja instanca. Obe žiriji sta postopali zelo strogo. Kakor izvemo, se je število iz Ljubljane rio-poslanih umetnin za London znatno skrčilo. Baje je bilo zavrnjenih tudi več naših pri. znanih umetnikov. Podrobnih podatkov trenutno še nimamo in objavljamo torej le vest, da so bile za London namenjene umetnine dokončno izbrane. »Pončni slovar«. Izšel je 6. (februarski) zvezek »Poučnega slovarja«, ki ga sesta\ lia dr. Jože Glonar. Obsega 161—192. stran in prinaša gradiva od Bridgwater do Carp Petrache. Poučni slovar ie Hvar<. strojni poročnik Josip Pižmahit na podmornico »Osvetmik«, intem-damtsloi kapetan 1. razreda C?ril Tomiinec kot blagajnik komandi mornarice, višji vojaški uradnik 4. ra®reda Anton Jezermik ekonomskemu oddelku komande mornarice, poročnik fregate Bogdan Božič maniitim-nemu odseku pomorskega arzenala Sn strokovni poročnik Ivain Fras IH. pomorski obalni komandi. * Imenovanja ▼ železniški službi. Pri di-refcciffi državnih železnic v Ljubljani so imenovani: v 5/1 za referenta za ekonom- odsek strojnega oddelka Snž. Friderik W\einberiger. po potrebi službe; v 6. skupini za šefa prometne službe ▼ Ljubljana g. Egon Tancig; za šefa prometne službe v PhJVu AHojiziij Vrhovec; za šefa prometne jsfraabe v Mariboru Framo Smerdu; v Hb/TT za šefa prometne shifbe v Novem mestu Alojzij Kavšek. po potrebi stožbe; v 2 b/Iil za šefa prometne službe v Zidanem mostu Framc Gorše; na postajo Celje za transportnega kontrolorja g. Marko Vrani ek, po potrebi sforžbe. * Proslava 801etnice rojstva predsednika Češkoslovaške republike. Češkoslovaška bonzfirlat v Ljubljani opozarja. da se 7. marca, na dan rojstva predsednika češko-slovaSke republike g. Masaryka pri vseh češkoslovaških zastopniških uradih ne bo poslovalo. Med 10. in 13. uro bo na konzulatu čSR, Bleivveisova cesta 18/1., sprejemanje čestitk. Podpise gratalantov, zbrane »a teložem peli, bo predložil konzulat pisarni g. predsednika. * Zveza jugoslovenskih prirodoslovcev. Na skupščini Kenijskega društva v Zagre-bn je bil storjem sklep, da se osnuje Zveza jngoslovenskiih prirodoslovcev, h kateremu naš bi pristopila vsa društva, kS se bavijo s prirodosJlovnimj na«fci. Nbvo izvoljeni upravi je bila poverjena naloga, da realizira to zamisel. * Znižana železniška vožnja za Zagre-bački zbor. Prometno ministrstvo je izdalo odlok, s katerim se dovoljuje polovična vozna cena za vse obiskovalce zagrebškega velesejma, kš se bo vršiH od 5. do 14. aprila. Legitimacije izdaja že sedaij uprava zbora. * Podaljšana veljavnost novinarskih le. gfthnacij. S sklepom ministra prometa M. S. br. 3502/30 se podaljšuje veljava do 1. aprila t 1. legittimaciJji za potovanje TO četrtinski vozni ceni poklicnim novinarjem, članom novinarskega udruženja, ki so bile »zdane leta 1929. in katerih veljava je bila že enkrat podaljšana do L marca t !. s sklepom M. S. br. 36.047 s dne 21. decembra 1929. * Uradni Ust kraljeve barske uprave Dravske banovine objavlja v 34. številki: Zakon o nadzorstvu nad žavljenskimi potrebščinama, nadalje šta*"i o orgaimiizaoEji in poslovanju Sokola kraljevine Jugoslavije, zakon o konvenciji o trgovini In plovbi med kraljevino Jugoslavijo m kraljevino Španijo ter odredbo, s katero se mestni občimi ceMsfci vračajo odvzeti posli izročenega področja. * 150-letnlca Rhnnazfle ▼ Vfakovcfli. V Vinkovcih 9c vrše velike priprave za proslavo 140-letnice tamkajšnje gimnazije, ki bo ▼ Aieh 24. in 25. maja. V pripravTjal-nem odboru so zastopani pa-ofesorji, mest-jmi občina kot pokroviteljica in domača rfrugtva. Bivši dijaki te gimnazije so bili pozvani, da s svojim literarnim delom podpro izdajo spomenice m da se osebno udeleže proslave. * Službo spocfjalfsta n ušesne, nosne In vratne bolezni razipiisusje obfastna uprava ♦otai§k«s:a fonda pri direkciji državna že-leante v Ljubljani za oentrabvo ambulanto v LMb+jani, Cez Zarilca se je te dni podal na sejem v Peterance, kier je prodal dva vola. Z izkupičkom je nekoliko dni popiva! in se potem pijan vrnil domov. Ker mtt je žena očitala Iahkomišljenost, jo je začel pretepati, na kar H je hčerka prihitela na pomoč ter očeta s sekiro udarila po glavi. Stoj kovič je smrtnem e varno poškodovan in se bori s smrtjo. V interesu Vašega zdravfa je, da kupite aluminijasto kuhinjsko posodo, ki ne rjavi in je tudi najbolj trpežna. Dobite jo najceneje edino le pri .vrdki STANKO FLOR.1ANČIČ LJubljana Sv. Petra cesta 25 Inozemska tvrdka išče druiabnika z najmanj 500.000 Din kapitala za ustanovitev trgovine s praktičnimi patentiranimi novostmi. Izvrstna rentabiliteta. Družabnik lahko sodeluje. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Rentabilno 66«. 3758 t* po(r«ti£&i>« »»JeMiefr ▼ dfogeri.ah KANC, LJUBLJANA in rI_-- KANC fW«Ur«m , MARIBOR C8M1K Gj^Tls, , * Direktor Oostioničarske banke obsojen. Pred sodiščem prve stopnje v Beogradu se je vršila obravnava proti dr. Milanu Simi-ču, direktorju Oostioničarske banke, ki Je Po rtjegovi krivdi zašla v konkurz. Obravnavi je prisostvovalo mnogo radovednega občinstva. Obtoženec je bil obsojen na tri leta težke ječe in na dve leti i-zgube državljansikh pravic. * Javna zahvala. Po skoro enoletnem bolefranju in neznosnem trpljenju, ko sem brezuspešno preizkusil že najrazličnejša zdravilna sredstva, se je z največjim zanimanjem zavzel za mojega ljubega »letnega sinčka Edvarda g. dT. Majerič, zdravnik v Ormožu, ki se je s svojo vednostjo izkazal kot rešitelj iz groznega trpljenja. Zato se mu po tem potu najprisronejše zahvaljujem in ga zaradi tega vsakomur nar topleje priporočam. — Mihael Kokot, trgovec. Bukovoi - Ptuj. 337 * Obledele obleke barva ▼ različnih barvah tn nlislra tovarna Jos- Reich. * »Cankar«, kulturno in prosvetno društvo v Beogradu, priredi na pustno nedt-lio 2. marca v veliki dvorani palače Delavske zbornice, Nemaniima ulica 34. svojo veliko maškarado. Začetek ob 21. uri. Vstopnina 15 Din za osebo, člani društva 10 dinarjev. Iz Lltiblfane tt— Veseloigra »Revna kakor cerkvena miš« se bo ponovila v nedeljo 2. marca na Šentjakobskem odru. Igra je dosegla popoln uspeh. Posctniki so se od srca nasmejali. Cenjene posetnike prosimo, da si že v predprodaji pri g. Milošu Kamioniku na Starem trgu zasiigurajo svoje prostore. Pri zadnjih predstavah je bil namreč silen naval na gledališko večerno blagajno. Rezervirani sedeži, ki se ne bodo dvignili do tričetrt na 8. zvečer, se bodo odslej prodali. a— Češkoslovaška Obec ▼ LnManl. Du- ležnta členska schuze kona se ▼ sobotu dne 1. brezna o osmč hodine v restanraci Zvezda. Na program« Masarykova oslava. sestaveni kandidatno Hstiny a. t A Učasrt všebo členstva velma mitoa. n— Splošna maloželezn'ška dražba, d. d. v LJubljani, poroča, da uvede s 1. marcem za avtobusne voenje namesto dnsedanjih mesečnih kart nove mesečne karte (brez slike), ki bodo veljale za 4 krartno vožra?o dne^fio na določeni pncigi. Mesečna karta za 4 kratno vžnio za progo Vič-Bavarski dvor stiine 120 Din, za progo Brini e-Kon-gresnn trg 120 Din, za progo Crnnče-Kon-gresni ti« pa 150 Din mesečno. Mesečne karte se ddbe v obratni pisarni v Ljubljani na Zaloški ces>ti 25. u— Ukradena suknja. V MaremGKevi gostilni na Zaloški cesti je bišo predsnočnjim obilo ,gostov. Med rrjarrti se je nahajal tudi ključavničarski pomočnik Anton Goršič, ki je premalo pa.zi'1 na svoijo suknjo, obešeno na kljuki. Okrog 24. je nameravaj Ooršič domov, pa suknje ni več našel na mestu. Ukradena suknja, kaitere se je polastil neznan tat med tem, ko so bili gostje v živahnem pogovoru, je vredna 300 Dm. n— Osleparjenl trgovci. V §i3k5 se Je pred mesecem pojavil neki slepar in se predstavil pod tujim imenom trgovcema Saši K. im Hinku R. ter čevljarju Franu K. Vsem trem (je natvezyl<, da je zastopnik neke večje ljubljanske tvrdke. Omenil je, da stanuje nekje v ZHrornji ŠftSai in »lih je prosil za ugodnost, da sme njegova žena jemati pri njih razno Mago proti mesečnemu obračuna. Omenjeni so na to pristaM, nakar je neznanec sleparii vse tri za okrog 2000 Dm. Pojavila se je namreč po nekaj dneh njegova žena in si »zbrala pri trgovcih razno specerijsko blago, pri čevljarju K. pa je vzela dva para čevljev. Naenkrat pa sta oba izginila in ni za njima ne duha ne shtfia. Oškodovanci so zadevo prijavit policifi. n— Nenavadna tatvina. Pred dnev? so odnesli neznani tatovi z ograjenega dvorišča v Vnstovšfcovi ulici št. 12 zložljiv čoln, last Bojana Santla. Ukradeni čoln Je 5.20 m do4g iin 55 cm Širok. Ogrodje je leseno, prevlečeno s sivim, gumijevim platnom. Vrhmsi del ;platna je bele barve, na desni prednji plahiti pa se je nahajal napts: »Tolovaj«. Ukradeni čoln, o katerem se ne ve, kam so ga zanesli tatovi, je vreden 1400 Din. u— Hudobna poškodba. Na električnem vodu visoke napetosti, ki teče ob dvojnem železniškem tiru med Dunajsko cesto in kamniško progo, ie bi!o v zadnjeatf času pobitih 26 inovatorjev. Lastnica omenjenih vodov je tvrdka »Clelktra«, ki trpi $ tem nad 600 Din Škode. Izolatorje so pob® s 3462 TELIKI PrSTNI KORZO SLAVCEVA MASKERADA nedelja, 2. marca Hotel Union, Ljubljana Vsi na maškarado Sokola Kr. Jug. Moste v soboto, 1. marca 1. marca 1930 Sokolski dom Vič Koč ¥ Parizu Opatija »in Lovran Velika pomladanska sezi-ja na Jadranu. Pojasnila daje zdraviliščna komisija Abbazia, Ang^iolina, št. 13. k amen ji najbrže kaki fantalini. Policija storilce pridno zasleduje. u— Avtomobilska nesreča na Dolenjski cesti. Dne 16. t. m. smo objavili vest, da se je 14. t m. poškodoval na avtomobilski vožnji lastnik avtotaksija Ivan Cesar, ki da je vozil od Škofljice proti Ljubljani z avtomobi'om več oseb. G. Ivan Cesar nas obvešča, da se je on vozil le kot potnik v avtomobilu Alojzija Pirca, ki je sedel pri volanu. Avtomqj|!l ni bil Cesarjev, ampak Pirčev. u— Na pustno soboto ples »GRAFIKE« ▼ Kazini. Dostojne maske debrodošle! u— Kolo jugoslovenskih sester v Šte-panji vasi bo imelo svoj redni letni občm zbor 9. marca t 1. ob 15. uri v prostorih g. Ant. Novaka v Stepami vasi. — Odbor. * Vsi člani včlanjenih društev se vabijo k občnemu zboru Zveze duševnih deiav-cev v Sloveniji, ki bo danes ob 8. uri zvečer v Slov. Matici, Kongresni trg 7/1. u— Udruženje strojevodij v Ljubliani priredi v soboto 1- marca ob 20. valčkov družabni večer brez vstopnine v salonu in ostalih prostorih gostilne >KeršK<. Kdor želi valujočih valčkov ter poskočnih polk in mazurk ter neprisiljene zabave, naj po-seti to prireditev im ne bo mu žal. n— Maškarada Sokola II. bo v nedeljo 2. marca ob 20. v Kazini. Ta vsakoletna prireditev Sokola FI. se je tako udomačila 'm priljubila, da je tudi letos pričakovati mnogo obiska ob res vsestranski neprisiljeni zabavi, ki jo bo nudila prireditev. Napovedane so že raiztične krasna skup. ti e mask. Na sporedu velika presenečenja. Sviral bo prvovrstni jaze - hand Sokola I- Vstopnina 16 Din. Pride! Senzacija! Danes zadnjikrat! Ob 4., četrt na 7., pol 8. ln 9.! Ljubavni sen Nil s Asther — Joane Crawford Tel. 2730 Kino »DVOR« Primorski zabavni večer. Kdor se hoče resnično m neprisiljeno zabavati, natj pride v nedeljo ob 20. v hotel TivoCi. n— Za Taborskj sejem se dobe vstopnice v predprodajii v Narodni knjigarni v Stritarjevi uici. Vstopnina za maske Je iS Din, za druge pa 20 Dim. Člani društva plačajo 15 Dim na podlagi legitimacije, ako Je poravnana članarina za leto 1929., samo pri večerni blagajni na Taboru. Ker je pričakovati velik naval, se občinstva vabi, da si pravočasno nabavi vstopnice v predprodaji, da ne bo Pri večernih blagajnah na Taboru prevelike gneče. Posebno pa priporočamo nakup vstopnic v predprodaja maskam. Istočasno opozarjamo na jutrišnjo številko »Jutra«, kjer bomo objavili ves program Hi vozni red, ter na prilogo današnjega »Slovenskega Naroda«. Maskam še javljamo, da prispe danes gugalmica im da se ibtoavtomait že montira. 311 o— Črno - bela reduta. Ifummadjo za črno - belo reduto je izvršila neka ljubljanska tvrdka, katere ime bo raztreseno na lacnpionih po dvorani, tako da bo na vsakem Iampiomčku visela po ena črka. Kdor zbere te čike im .lih poveže v ime finme^ se lahko udeleži konkurence za da-rflo (namizno svetiljko), ki ga Je razpisala tvrdka v to svrho. Rešitve naj se pošljejo na naslov odbora črno - bele redute, kavarna Emona, do 4. marca. 340 n— Sokol Šiška priredi na pustni torek v salonu gostilne Kerššč maškaradni večer s plesom. n— Za 100 dinarjev cela obleka hi Se večer zabave povrhu. Na pustni torek vsi v Kazimo na maškarado Atene. »Ena obleka tisoč duš«. n— Mestna zastavljalnica bo fcnela redni dražbi jui-ija 1929 zastavljenih predmetov im sicer za dragocenosti (zlatnino, sre-brnino, itd.) 6. marca, za efekte (blago, perilo, stroje) pa 13. marca t. 1. od 15. ure dalje v uradnem lokalu. 144-m Iz Celja e— Masarykova proslava v Celja. Jugo- sl ov en sko-č eSko s lovaška liga v Celju im celjsko Sokolstvo priredita s sodelovanjem celjskih kulturnih društev v nedeljo 9. marca ob 10.30 dopoldne v velafci dvorani Narodnega doma v Celju svečano akademijo. Program: češkoslovaška im jugoslovenska državna himna, otvoritev akademije po predsedniku slavnostnega odbora dr. Juru Hrašovou, slavnostno predavanje prof. Orožna, petje združenega pevskega zbora CRD im »Oljke« ter godba in živa slika. e— Iz celjske sokolske župe. Župni izlet Celjske sokolske župe bo v začetku junija im se zanj že vsa društva marljivo pripravljajo. e— Vprašamo zgradbe Pokojninskega zavoda. V sredo 26. t m. se je vrSila na mestnem magistratu pod predsedstvom župana g. dr. Goričama anketa glede postavitve zgradbe Pokojninskega zavoda ▼ Celju. UdeižiJj so se te ankete predsednik Pokojninskega zavoda g. Vrtovec, podpredsednik g. dr. Bo^č m podravnatelj g. dr. Vramčič Razen tega so bili navzoči podžupan g. dr. Ogrizek, predsednik Gremija trgovcev g. Stermecki, predsednik Trgovskega društva g. Faza rine. finančni referent mestne občine g. dr. Vrečko, mestni inženjer g. Pnistovšek ter člani Pokojninskega zavoda gg. Jerič, Oologranc im Munda. Obravnavalo se je vprašanje, pod kakšnimi pogori bi bii Pokojninski zavod pripravljen Ifa Rista v najnovejšem njenem filmu! Pride v kino »DVOR«. postaviti večjo zgradbo v Celju. Zastopniki Pokojninskega zavoda so izjavili, da so na vsak način pripravljeni postaviti večno zgradbo v Celju. Treba je samo. da se ugotovi rentabilnostmi račun te zgratibe. Kot dobri gospodarji morajo gledati, da se denar naloži v take nepremičnine, ki se dobro obrestujejo. Po vsestranskih pojasnilih se je sklenilo, da naj mestna občina določi prostor za zgradbo, pri čemer mora imen občina pred očmi, da naj bo prostor kolikor mogoče prometen. Nadalje nai mestna občina izdela idejni načnt zgradbe s proračunom ter približnim rentah itn osmim računom. Prostor bi se naj dal Pokojninskemu zavodu, če ne brezplačno, vsaj po zelo nrak« ceni, in bi morala iti tukaj mestna občina na roko, da bo na ta način boljša rentabi-nest vloženega denarja mogoča. Ko bc mestma občina to Pokojninskemu zavodu predložila, se bo zadeva obravnavala na občnem zboru Pokojninskega zavoda, fci se bo vršil v maju. 3r. ]os. Čerin specijallst za ženske bolezni tn porodništvo, Celje, Vodnikova ulica 10, ordlnira od 10. do 12. 4n od 14. do 16. e— Prostovoljno gasilno društvo v Ga- berjlh pil Celju priredi 6. julija javno tombolo. Da bo uspeh čim boljši, so naprošema vsa društva, da na ta dan ne priTe^aw prireditev. Iz Maribora s— Zlata poroka. Posestnik Fr. Černe s Razvanjia praznuje s svojo soprogo Ano zlato poroko. Jubilant je star 75 let, njegova družica pa 66. Oba sta še popolnoma zdrava. Černe je bil svoječasno župan in si je kot tak stekel velike zasluge za občino in nje prebivalstvo. a— Brezplačno pre?Jedm'anje draguljev, zlatnine in srebrnine se bo vršilo v nedeljo, 2. marca, od 10. do 12. dop. na mestnem magistratu v Mariboru, soba št. 5. Kontrolna komisija urarske zadruge vabi vse, ki se hočejo prepričati o pristnosti svojih dagocenosti, da se oglase pravočasno. a— Bolniška blagajna samostojnih trgovcev v Mariboru je imela v torek p«d predsedstvom g. Weixla občni zbor. Blagajna je štela koncem prošlega leta 217 zavarovancev, 121.671 Din dohodkov in 82.348 Din izdatkov, rezervni sklad znaša 52.974 Din, skupno premoženje 92.296 D n. Blagajna je svojo krizo že prebolela in sc finančno močno okrepila kljub visokim izdatkom za bolezenske dajatve. V tekočem letu se namerava pritegniti v zavarovanje vse gremrjalne člane, ki še niso pristopili. Misel, da naj bi blagajna na svoje strosk* uvedla nezgodno zavarovanje za vse svoje član« pri kaki zavarovalnici, »e ie za enkrat opustila. Odboru je bila za vestno poslovanje izrečena zahvala in je bil prejšnji odbor v celoti zopet izvoljen. a— Iz gledališča. Popularna im nad vse zabavna opereta »Takrat v starih časih« se ponovi v soboto I. marca prvič po znižanih cenah. Vsebina je vesela in gantSva ljubezenska zgodba iz dobrih starih časor, nruzfka pa zelo prisrčna in melodšjozna. — V nedeljo ob 15. bo otroška predstava pravljične igre s petiecn, plesom im godbo »Grudica«. Kuponi. Vsak odrasli z vstopnico ima pravico vzeti enega otroka do četrtega leta na krilo. Zvečer ob 20. pa se bo ponovila prelepa opereta »Netopir* po znižanih cenah. a— Smrtna kosa. V sredo 26. t ra. so umrli v splošni bolnici trgovski potnik Jože Baršič Iz Zigornje Polskave, ki se je pred dmevi ustrelil v nekem hotelu v sence, upokojeni učitelj iz Poljčam 51 letni Jože Dro-fenik in 47 letni mizarski mojster Jože Vete od Sv. Križa nad Mariborom. Vsi boeo danes pokopani na magdalenskem pokopališču. BI as jim spomin! a— Harakiri. V Partinju v Slovenskih goricah si je 30letni posestnik Anton Dani iš v noči od srede na četrtek z nožem prerezal trebuh in se hudo poškodoval. Rešilni oddelek je včeraj ob 4. obupanca prepeljal v bolnico, vendar je samomorilni kandidat kmalu po prihodu izdihnil. Kaj je bilo vzrok obupnemu dejanju ni znano. a— Poskusen samomor. Sinoči se je v Mariboru zastrupila z oetovo kislino 211et-na K. K. Prepeljali so jo takoj v bolnico, kjer so ji zvečer izprali želodec.. Njeno stanje ae je malo zbolišalo a—■ Avstrijska obmejna oblastva so izročila mariborski policiji 6 naših državljanov, ki so bili izgnani te Avstrije. Čim bodo vse poizvedbe končane, bodo po odgon-skem potu odpravljeni v pristojne občine *— Nezgode pri delu. Pri podjetju Doktor in drug zaposleni Mariji Žanagičevi je med delom padel kos železa na desno nogo in jo precej poškodoval. Prepeljali so jo v boln:co. — 201etni trgovski nastavlien-ki Vidi Severjevi je tako nesrečno spodrsnilo, da si je zvila desno nogo. Reševalni oddelek je ponesrečenko od gostiln« VW-hovič odpeljal v bolnico. Iz Kranja r— Tridnevni sadjarski teča) v Kranju. Kranjska sadjarska podružnica priredi v Kranju ▼ dvorani Ljiiiskega doma tridnev-)teoretični in praktični sadjarski tečaj, i.i sicer v torek 11. marca, y sredo 12. mar-ti ia y četrtek 13. marca. Pouk bo vsak določeni dan dopoldne od 9. do 12. ure in popoldne od 1. do 4. ure. Na tečaju se bo podajal podroben sadjarski pouk v obliki predavanja in tudi praktično delo v sati »vnjakih (obrezovanje, precepljanje, sa-ciije, zatiranje škodljivcev itd.). Stalnim udeležencem se bo nudilo vsestransko znanje iz modernega sadjarstva. Udeleženci naj prinesejo s seboj cepilr.e nože, čc pa teh nimajo, pa vsaj navadne ostre nože. Z Jesenic *— Gospe Cecilije Pongratzove zadnja pot. V torek popoldne se je vršil pogreb ge. Cecilije Pongratzove na farno pokopališče na Jesenicah. Pogreba se je udeležbo jeseniško gasilno društvo z zastavo, Sodba Katoliškega prosvetnega društva pa je v sprevodu igrala žalostinke. Za krsto so stopali poleg sorodnikov številni uradniki K1D, odbor Ciril ;n Metodove podružnice za Savo, Javornik in Koroško Belo ter dolga vrsta prijateljev in znancev po-koinice. Pevsko društvo Sava pa je pred hišo žalosti, v cerkvi in ob odprtem grobu lepo zapelo žalostinke svoji podpornici, i ie našla večni počitek ob strani svojega soproga. s— Zadnje prireditve v predpustu. Letošnji dolgi predpust gre h koncu. Plesna sezona je bila letos izredno bogata in pestra na prireditvah ter ima večina društev svoje prireditve že za seboj. Za soboto zvečer se pripravlja največja prireditev tc sezone v prostorih Sokolskega doma, kjer se bo vršil vel:k obrtniški ples ter bo Iz-bera najlepšega fanta in dekleta iz vrst po-setnikov. — Orkester Društva nameščencev KI D bo isti večer imel v Kazini veliko predpustno zabavo s plesom pod devizo »Potovanje v Meko«. Tega romanja se iide'eže vsi narodi Orienta, Turki, Arabci, Indijci, Japonci in Kitajci, dobro došii pa so seveda tudi vsi Evropci. Iz Tržiča č— Čudna zgodba poštne dopisnice. Tržiški trgovec Ivan Engelsberger je naročil z dopisnico pri svojem dobavitelju v Ljubljani na Dunajski cesti nekaj sodov bencina. Zgodilo se je to 1. februarja. Bogve kako in zakaj se je znašla ta dopisnica, kar naenkdat v rokah »Verlag der Schul-hrii-der, Krinach-Villingen, Baden« v Nemški Avstriji, ki je napisala na rob dopisnice: »Den Inhalt Ihrer Karte verstehen wir leider nichtl«, pristavila besedo »Jugosla-vien« in poslala karto nazaj v Tržič. Pripomba te badenske tvrdke je napisana 17. februarja in je karta priromala 20. fe-buarja srečno v Tržič, seveda brez bencina, kako avto »Jugohag«. Seveda se je gospod Engelsberger zastonj pošteno jezil na slabo postrežbo, še na misel pa mu ni prišlo. da ima vmes svoje prste poštni škrat. Iz Litije i— Smrtna kosa. V Gradcu pri Litiji je nmrla ga. Pregelj Katarina, soproga tamkajšnjega posestnika in gostilničarja. Pokopali so jo na farnem pokopališču na Vačah. N. v m. p.! i— Klic iz Tutankamnovega kraljestva: Ko pojavi se jutranja zarja, mojster Luoe pridno že ustvarja: štriha, farba— prav nič ne radira, kar namala Luce, parad'pa! On nam je postavil piramide, palme, sfinge, baldahine, Nil. K nam v obiske Tutankamen pride, pustno bo soboto tu prebil, i— Zobni atelje Boris Štoka sprejema v vili Rotar dnevno od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 6. ure popoldne. Ob nedeljah od 8. do 12. ure dopoldne. Na željo tudi izven ur. Delo in cene solidne! Iz Kočevja kč— Huda nesreča prt delu. V torek popoldne se je ponesrečil rudar Ivan Deržek. Delal je popoldne v jami in kopal premog. Nenadoma se je odtrgala težka plast premoga in padla Deržku tako nesrečno na nogo, da mu jo je na dveh mestih prelomilo. Deržek je hotel naglo odskočiti, ker ne je odtrgal kos ravno nad njegovo glavo. S tem je rešil svoje življenje, nesreči pa ni mogel uiti. Ponesrečenega Deržka so prinesli iz rova m ga spravili v rešilnico. Poklicali so rudniškega zdravnika g. dr. Rothla,-ki je nudil ponesrečenemu prvo pomoč. Poškodbe na nogi pa so tolikšne, da bo treba Deržku najbrž nogo odrezati. Deržek ima štev i'no družino in ga pomilu-jejo vsi rudarji. To je že druga nesreča v zadnjem času na rudniku. Pred kratkim je namreč zmečkalo rudarju Jajtiču prste na desni roki tudi pri kopanju premoga v rovu. kč— Smrtna kosa. V Selu fSeele) pri Kočevju je umrl v torek preužitkar Stampfl Matija. Bil je star 89 let. Blag mu spomin! Iz Trbovelj t— Rdeči križ v Trbovljah vabi vse Tr-boveljčane in sosede na II. dobrodelno plesno prireditev, ki bo v soboto, 1. marca ob 8. zvečer v Sokolskem domu. Čisti dobiček je namenjen za okrevališče na Jar drami. 'Prijateljske tekme: Villacher Sportve-rein - SK Svoboda 19. moirca v Ljubljani, ISSK Maribor -Kaistner in Oohter 16. marca v Gradcu, Rapid -GAK (Gradec) IS. maja v Mariboru. — Razpored tekem za nedeljo 2. marca: tekme v korist podsa vezne blagajne ob 1-4.15 Herines - Svoboda, ob 15.45 Ilirija - Primorce. Blagajno vrši g. Šetina, službujoči odbornik g. Doroec. Stranska sodnika za prvo tekmo Kopač (Hcrmes) hi Gabršek (Svoboda), za drugo tekmo Pečar (Primorje) in Zuc-catto (IRrija). Tekme za zimski poka! LNP ob 9. dopoldne Reka - Slavija, ob 10-30 Slovan - Jadran. Blagajno ima SK SSo-van, službujoči odbornik g. Miitač. Vse tekme se odigrajo na igrišču ASK Primerja. — Vsak klub ima postaviti k tekmam po tri starejše reditelje. — Ponovno sc opozarjajo vsi klubi, ki dosedaj še niso poslati imena stranskih sodnikov, da store to najkasneje do 4. marca it. 1. Zimska olimpijada v Dslu Potovanje naših smučarjev na Norveško — Izborna organizacija tekmovanj — Krasen uspeh Cehoslovakov v teku vojaških patrol — Snežne razmere na Norveškem nič boljše kot pri nas Oslo, 24. februarja. Dva dni, dve noči in dve uri traja vožnja iz Ljubljane v Oslo. Je po večini enolična in dolgočasna, vsaj za naše pojme. Edino izjemo tvorijo Ture v Avstriji, Baltiško morje in pa okolica Osla. Enolična ravnina v Nemčiji, posebno od Berlina dalje, ubija, zlasti pa še po tako dolgi vožnji. Kar veseli smo bili, ko smo v Strai-sundu zagledali morje. Nekaj novega in brez dvoma zanimivega je vožnja od tu daije. V Stralsundu nalože cel vlak na trajekt in nas prepeljejo do Altefahr na otoku Riigen, dalje zopet vožnja po suhem do Sasnitza, kjer je nemška obmejna postaja, od tu dalje pa okoli štiri ure na Švedsko v Tršileborg. Na ladjo so naložili skoro cela dva vlaka. Kljub ogromni teži nas ir precej zibalo, ker je bilo morje precej valovito. Naši fantje pa so se držali dobro in Neptun je ostal brez našega daru. Jože je odprl kuhinjo in pripravljale so sc različne jedi od čaja do kranjskih klobas. Ugotovili smo takoj, da so naše klobase brez dvoma dobre, kajti okoli našega ku-peja so se vedno vrtili najrazličnejši uradni in neuradni funkcijonarji in so z vidnim zadovoljstvom vdihavali omamliivi vonj. Že v Berlinu smo se sešli z vodjo češkoslovaške delegacije dr. Moserjem in švicarskim delegatom dr. Dannegerjem. V Oslo smo prispeli ob pol enajst.h. Na kolodvoru nas je pričakoval naš prijatelj Hansen in tajnik Norges Skiforbunda Strand. Ko smo v hotelu Astoria odložili svoje stvari, pa takoj na Holmenkoien, kjer so se vršile vojaške patrolne tekme. Kolodvor nabito poln občinstva, ki po ure :n ure čaka na vlak in to traja v nedeljo ves dan. Oslo samo je kot izumrlo, vse je zunaj. Nad 30.000 ljudi se je zbralo na cilju, kar je pač mogoče samo na Norveškem. To je pri smuškem teku, skoki imajo p»a vedno še več obiskovalcev, t. j. od 50.000 — 60.000 Cilj sam je bil pod skakalnico. Na skakalnici sami pa je bil z vrvjo narejen profil cele proge. Na progi so se potem prestavljale po aošlih telefo-ničnih poročilih zastavice posameznih držav, tako da je bilo občinstvo vedno točno informirano, kaka je situacija. Ko so posamezne patrole vozile v cilj, je bilo navdušenje občinstva ogromno, posebno navdušeno so pa pozdravili domačo zmagovalno patrolo. V teku kot tudi v streljanju so bili Norvežani ostalim dialeko nadmočni. Krasno so se odrezali Čehi, ki so zasedli v teku tretje, v streljanju pa drugo mesto. Ta uspeh Športni klub Bratstvo na Jesenicah razpisuje ia nedeljo 2. marca med klubske tekme v smuku rva progi dolgi 6 km. Start je točno o-b 14. na Kočtii v bližini Gotice, cilj pred Kopišarjem. Pri-iavmina znaša 10 Din za tekmovalca, katero plačajo tekmovalca eno uro pred žrebanjem istotako v gostita! pri Kopišarju. Ako klubi v pošljejo prijavnim) naprej, naj store to na naslov SK Bratstvo, Jesenice. Tekmovalci naj bodo najkasneje ob M. u 111 koncno 2Iedp olmmnee, ki kosili za eno minuto Poljake, v streljanju pa pokosili Nemce, Švede in Švicarje, ki so bili v streljanju najslibši. V Oslu je zanimanje za inozemske smučarje neverjetno veliko. Na cesti vzbujajo tujci posebno pozornost, včasih nas spremlja cela kopica mladine, ki vleče na ušesa, kaj govorimo ter skuša dognati, kake narodnosti smo. V vseh izložbah samo reklama za smučarske prireditve, v vsaki drugi izložbi je slika najboljšega norveškega smučarja »kralja smučarjev« Torleifa Hauga. Izložena so tudi njegova darila, ki jih je toliko, da je polno celo izložbeno okno, toda razstavljenih je komaj polovica priborjenih daril Prva prireditev t. j. tek na 17 km je v četrtek. Starta celokupno 111 tekmovalcev iz 11 držav. Do sedaj je to brez dvoma najmočnejša konkurenca, kar se jih je v smučarstvu sploh vršilo. Zbrani so kompletno severni narodi, razven tega najboljše srednjeevropske sile. V smučarstvu slabše države kot Francija, Rumunijta itd. se prireditev ne udeleže, tako, da je nase stališče težko, kajti Srednjeevropci nai zmago itak ne morejo računati; gre vsem samo za to, da ne bodo zadnji. Startne številke so že izžrebane ter imajo naši: Šramel 3, Jože Janša 70, Janko Janša pa 91. Interesantno je, da si je Jože Janša z lanskimi zmagami že precej utrdil svoj sloves. Na kraju, kjer prodajajo vstopnice za prireditve, je tudi seznam vseh »kano-nov«, ki startajo na prireditvi, tam je tudi Jožetovo ime. Še ena za naše smučarje razveseljiva vest je ta, da je pri nas več snega nego tu. Na Holmenkolu ga je približno 20 — 25 centimetrov, so pa tudi velike lise bree snega. Skakalnica je do sedaj še neuporab-ljiva ter nosi skupaj nad 100 delavcev sneg. Razen na Koroškem nismo na celem potu videli več snega kot pri nas. Razmere torej pri nas niso tako slabe kot jadikujemo. A. G. Službene objave LNP (Iz seje poslovnega odbora 26. t. m.) Verificira se s pravom nastopa 8. marca za SK Reko Pogačnik Anton, za SK Olimp (Cetje) 2len-der Ivan m Tkalčič Hinko. — Popravlja se verifikacija Cudcvana Aleksandra, Amater (Trbovlje) v toliko, da ima imenovani pravo nastopa za vse tekme 1. marca 1930. — Glede na dopis ZNP se verificira m SK Celue samo za prijateljske tekme Drfjan Ivan. — Na znanje se vzame izjava igralca Sluga Karla, s katero preklicuj« svoj pristop k Svobodi (Ljubljana) ter izjavlja, da ostane še nadalje čtan SK I Krije. _ Odobrijo se naslednje Vremensko poročilo Meteorološki taTod ▼ Ljubljani 27. februarja 1930. Višina barometra 8088 m Kraj Cas Barom. Temp* m M Opazovanja «3 0i Ljubljana Maribor Zagreb Beograd Sarajevo Oobrovnlk 8. 770-3 7b9*4 770-1 /71-4 7/W -06 —5 1- 90 90 85 65 65 SkoplJe 7. 774-2 5- 90 Split 769*8 8- 85 Smer vctri ki brci96 V m in fcek. mirno V 2 SW 2 SE 10 E 2 mirno ESE 10 o S 2 ii 10 10 9 1 7 Padavine vrata DeZ ▼ SBB dO 1. ure Solnce vzhaja ob 6.41, zahaja ob 17.45, luna vzhaja ob 7.9, zahaja ob 17.31. Najvišja temperatura danes v Ljubljani: ^.8 C, najnižja — 0.8 C. Dunajska vremenska napoTed za petek: Na zapadu Avstrije najbrž nejasno, mogoče tudi nekaj padavin, v ostalem vedno bolj oblačno. io je pred tedni poslal g. Ogrin privatnim osebam, ki jih je prosil, da imenujejo zaupnike, na katere bi se Zav>d ra pospeševanje obrti obračal v važnih zadevah. G. Ogriu na ta vprašanja ni dal pojasnila, češ da se bo popoldne o tem razpravljalo na seji odbora Zavoda za posj>eševanje obrti. Po opravlienih tekočih poslih (dispen-zne prošnje, načelne izjave v obrtnoprav. nih zadevah) je prišla na dnevni red izjava, ki jo naj zbornica pošlje kralj, bonski upravi glede predloga nekaterih obrtnikov, da se reorganizirajo obrtne zadruge, Vnosno ustanovijo strokovne obrtniške zveze. Gosp. Rebek je predlagal, da zbornica v tem vprašanju zasliši obstoječe obrtne zadruge in zveze, ker predpisuje § 14. c, da mora zbornica za izjave v obrtniških zadevah zahtevati mn?n'e od obrtniških zadrug in zvez. Ta predlo? je podpredsednik g. Ogrin odklonil, češ, da to ni potrebno in da si ne želi sodelovanja z obrtnimi zadrugami in zvezami. Sledila je burna debata, tekom katere se je izkazalo, da je večina član jv obrtnega odseka ;>roti sodelovanju z legalnimi i obrtniškimi organizacijami. Popoldne se je vršila seja odbora Zavoda i za pospeševanje obrti, ki sestoji iz vseh članov obrtnega odseka. 2 Članov industrijskega in 1 člana trgovskega odseka. Seje se je za kr. bansko upravo udeležil obrtni referent dr. Šink in za mestno občino komisar g. Cehun, poleg tega pa sta bila navzoča zbornična jiodpred^ednika g. Drag. Hribar in I. Bruderman. Na tej seji je g. Rebek ponovil vprašania. ki jih je stavil že dopoldne, nakar je g. Ogrin izjavil, da je vse dosedanje ukrepe, ki se nanašajo na Zavod za pospeševanje obrti storil v zavesti, da ima jx>1-nomočje, op;rajoč se na trditev, da je bil sklep prorač. seje tudi merodajen za izdajo lista. Uradnico od bivše Jugoslovanske obrtne zveze je res nastavil, ker ona pozna upravljanje poslov obrtniškega strokovnega lista. Gosn. Rebek je na to fznesel sklep plenuma zbornice, po katerem se ne sme nastnvljati osobje brez odobrenfa plenuma. Glede okrožnice zaradi zaupnikov jra 6e je g. Ogrin postavil na stališče, da je to okrožnico izdal v svojem imenu, čeprav je stiPzi-rana tako, da mora vsakdo smatrati, da ie dobil |M>ziv od zborničnega urada. Na legalne obrtniške organizacije in zveze obrtnih zadrug pa se ni hotel obrniti, ker smatra, da si te organizacije lastijo pravico kontr>le nad zbornico, za kar niso upravičene. Zastopniki stanovskih organizacij pa se niso zadovoljili s to iziav^ in so vztrajali na sklepu občnega zbora Zveze obrtnih zadrug, po katerem naj se znesek za strokovno glasilo odstopi za strokovno prilogo obstoječemu v Obrtnemu vestnfku« Večina na je šla preko teea predloga na dnevni red Pri razpravi o poslovniku Zavoda za pospeševanje obrti je bil od strani predstavnikov obrtniških organizacij stavljen predlog, da t ožii odbor pokličejo zastormiki legalnih obrtniških organizacij, saj so te organizacije predvsem poklicane k čim ižjemu sodelovanju z zavodom, ki ne sme prezreti njihove dobre volie za sodelovanja. Tudi ta joredlog je bil odklonjen in so bili v ožii odbor izvoljeni gg. Ogrin, Hohnjec in inž. Remec. Ker je delegacija obrtniških organizacij to postonanje smatrala za neupravičeno zapostavljanje, je njen zastopnik g. R^bek podal naslednio izjavo: »Z ozirom na potek današnjega zborovanja, ker smo ugotovili, da se od strani zborničnega podpredsednika in njegove večine dosledno briskirajo in zajoostavljajo legalne obrtniške organizacije, katerih upravičeni zastopniki se smatramo edino mi. odločno protestiramo proti temu postopanju, zahte- vamo, da se napravi red ter v znak protesta zapuščamo današnje posvetovanje.« Nato je delegacija zapustila dvorano. Glede na izredno važnost obrtnega pospeševanja za razvoj našega obrtništva, je zares obžalovati in obsojati, da predstavnikom obrtniških organizacij ni dopuščeno sodelovanje v tem zavodu, ki razpolaga za tekoče leto z nič manj kakor tri četrt milijona Din. Pri tem je vsakomur jasno, da so očitki, češ, da hočejo predstavniki organizacij le ovirati delo zavoda, povsem ne osnovani, sa j smatrajo obrtniške organizacije sodelovanje v tem zavodu za eno njihovih najvažnejših nalog. = Sitnacija na svetovnem žitnem trgu. Zadnji padec žitnih cen v Ameriki je zopet vzbudil precej pozornosti, zlasti glede na okolnost, da je bila lanska svetovna letina znatno slabša nego v 1. 1928. V Chicagu je padla pšenica na 108 — 104 cente za bušel, pri čemer j>a je hvba poudariti, da je bila lani v jooletju še znatno n'žja. Svetovni žitni trg Se vedno trpi na posledicah velikih zalog pšenice, ki so v pričetku kampanje 1929-30 ostale od letine 192S. Razmeroma ugodna lanska Ktina Evrope je joovzročila, da so uvozne potrebe Evrope manjše nego druga leta. Zato so še sedaj zaloge jošenice v Zedinjenih državah in v Kanadi zelo visoke; 17. t. m. so znašale 7.2 milijona ton napram 6.4 milijona ton 16. februarja pret. leta. Situacija zaenkrat še ni tako katastrofalna kakor se pogosto označuje (zlasti za našo državo, ki je izvozila že vse presežke v pšenici), nevarna pa lahko postane, če bo letošnje leto prineslo obilno svetovno letino. Zlasti v prekomorskih državah se je e pšenico obdelana površina zadnja leta precei povečala, vrhu tega joa se zaradi uporabe umetnih gnojil veča tudi relativni donos na hektar. V Ameriki bodo traktorji in drugi stroji kmalu povsem spodrinili konja in s tem postaja prosta tudi obdelana ploskev, ki je bila doslej potrebna za prehrano konj. Produkcija ima nadaljnjo tendenco naraščanja, dočim se konsum kruha ne dviga, kar je v zvezi z zboljšanjem življ^nskega standarda ameriškega delavca. Vse kaže, da bo morala v prihodnjih letih priti še večja katastrofa v žitnih cenah, ki bo šele izsilila zmanjšanje z žitor.i obdelane ploskve. f= Konferenca gospodarskih organizacij glede reforme socialne zakonodaje. Iz Beograda poročajo, da se bo 1. marca vršila v Beogradu skupna konferenca predstavnikov delodaialskih organizacij, na kateri se bo razpravljalo o vprašanju reforme socialne zakonodaje. Konference se bo udeležil tudi ravnatelj Mednarodnega urada dela g. Albert Thomas, ki bo imel tudi konferenco s predstavniki delavskih organizacij. = Omejevanje hmeljarstva v Vojvodini. Po poročilih iz Vojvodine, 6e'tnm hmeljski nasadi v vel i krm obsegu opuščajo. Po mnenju strokovnjakov bo letos ostalo največ 6000 kat. oralov limeljskili nasadov, to je za 40 % manj nego lani. Od lanske letine je bilo prodanih le kakih 3000 met. sfotov joo 1.50 do 3 Din za kg, dočim je okrog 8000 met. stotov ostalo neprodano. Katastrofalno nazadovanje hmeljskih cen je vojvodinske nove hmeljarje, ki so v nasade mnogo investirali, skoro povsem upropastilo. V Petrovcu in sosednjih občinah je bilo pred kratkim razpisanih okrog 400 drais kmetiiskih posestev. == Uradni tečaji za mare. Finančni minister je za mare določil naslednje uradne tečaje: 1 napoleondor 218 Din. 1 zlata turška lira 247, 1 angl. funt 276. 1 dolar 56.70. 1 kanadski dolar 56 40, 1 nemška marka 13.55, 1 poljski zlat. 6.35, 1 avstr. šiling 8, 1 belga 7.90, 1 madž. joenga 9 92, 1 brazilijanski mil-rajs 6.35, 1 egiptski funt 283, 1 turška pap. lira ali 100 pjastrov 26. 100 zlatih frankov 1095 80, 100 švic. frankov 1095.80. 100 franc. frankov 222.20. 100 ital. lir 297.20. 100 bol. goldinarjev 2275, 100 rum. lejev 33.70, 100 bolg. levov 41, 100 danskih kron 1517, 100 švedskih kron 1520, 100 norv. kron 1515, 100 španskih pezet 703. 100 grških drahem 73.80, 100 češkosl. kron 168.20. 100 finskih mark 143. 100 letskib latov 1089. = Dobave Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 4. marca ponudbe glede dobave 20*X> komadov navadnih hrastovih pragov ln 40.000 kg portlandskega csmenta; do 7. marca glede dobave 1 električnega vrtalnega stroja; prometno - komercijalni oddelek pa do 10. marca ponudbe glede dobave 1000 litrov špirita in 3000 log prašnega olja. (Pogoji so na vpogled pri navedenih oddelkih.) NAJNOVEJŠI VZORCI > ZA POMLADNE PLAŠČF RAVNOKAR DOSPELI Ijmm&M iS A.&E.SKABERNE LJUBLJANA Dara}te za Jngoslov. Matico 27. februarja. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet slab. Nekaj več potrebe je bilo edino v devizah Dunaj in London. Tečaji deviz so bili v splošnem nekoliko krepkejši, edino London je ra malenkost popustil. Blairo-va posojila so se nudila po višjih tečajih. Tudi na zagrebški borzi so se tečaji Blai-rovih posojil dvignili in notira 8 odst. že 92 — 93. Vojna škoda se je nekoliko okrepila ter se je za aranžma trgovala j>o 402 — 405, za kaso po 403— 403.50 in za rnarc po 403.50. Mrd bančnimi vrednotami je prišlo do zaključkov le v Kreditni (Zagreb) po 101. med industrijskimi papirji pa je bil večji promet v Trboveljski, in sicer po nekoliko nižjih tečajih od 460 — 465. V ostalem je bila zaključena le še Jadranska plovidba po 490. Device in valute. Ljubljana. Amsterd. 22.78. Berlin 13 555. Bruselj 7.9162. Budimpešta 9.93S8, Curih 1094.4 —1097.4 (1095.9), Dunaj 798.23—801.23 (799.73), London 276.09, Newyork 56.60—56.80 (56.70). Pariz 22220, Praga 167.85—168.65 (16S.25), Trst 297.65. Zagreb. Pariz 221.20 do 22320. London 275.69 do 276.49. Newvork, kabel 56.71. ček 56.60, Bruselj 789.62 do 792.62. Milan 296 55 do 298.55, Amsterdam 22.75 do 22.81. Berlin 798.23 do 801.23, Ziirich 1094.40 do 1097.40, Praga 167.85 do 168.65, Budimpešta 991 do 994.38. Curih. Zagreb 912, Pariz 20.275. London 25.1925, Newyork 518.35, Bruselj 72.20. Milan 27.16, Madrid 64, Amsterdam 207.85. Berlin 123.675, Dunaj 73. Praga 15.35. Budimpešta 90.60, Bukarešta 3.08. Sofija 3.7525, Varšava 58.075. Efekti. Ljubljana. 8% Blair 92.5 blago. 7% Blair 82.5 bi., Celjska 170 den., Ljublj. kreditna 125 den., Praštediona 930 den.. Kreditni eavod 170 den., Vevče 132 den.. Strojne 75 den.. Ruše 250—260. Zagreb. Državne vrednote: Voina škoda aranžma 403 — 404, kaša 403 — 404, za mare 403.5 — 404, za december 409 denar, investicijsko 81.5 — 82, agrarne 50.5 den., 8% Blair 92 — 98, 7% Blair 81 — 82, 7% Drž. hip. banka SO _ 81.5; bančne vrednote: Praštediona 930 — 935, Kreditna 101 do 1(6, Union 207 — 210. Jugo S7 den.. Srpska 165 den., Zemaljska 137 — 139. Narodna 930 do 935, Ljubljanska kreditna 125 den.; industrijske vrednote: Narodna šumska 40 bi., Našička 1650 blago, Gutniann 185 den.. Sla-veks 86 — S8, Slavonija 200 den.. Drava 266 do 311, Šečerana 385 — 390. Brod vagon 108 den., Vevče 125 den., Isis 26 den., Dubrovač-ka 426 — 435, Jadranska 485 — 492.5, Trbovlje 463 — 465. Beograd. Vojna škoda 404 — 405.5 zaklj., za mare 405 — 4,07, investicijsko 83.75 zaklj, agrarne 51.5 — 52.5. Blagovna tržišča Les + Ljubljanska borza (27. t. m.). Tendenca za les mlačna. Zaključenih ie bilo 27 vagonov, in sicer 24 vag. bukovih pragov. 2 vagona tramov in 1 vagon jelovih desk. Povpraševanje je za neobrobljene bukove deske, (I. II., od 3 m navzgor, od 18 cm širine navzgor, deb. 38, 48, 68, 78, 88 in 98 mm) ter zia bukovo oglje in bukov prah. Nudijo se Temeljni (ostrorobi, smreka-jelka, paralelni, očoljeni, I., II., III., monte, 32.65, 47-95, 65-65 in 95-95, dolž. 4 m). Žito. -f Ljubljanska borza (27. t. m.) Tendenca za žito nespremenjena. Zaključen je bil 1 vagon činkvantine. Nudi se pšenica (slov. post., mlev. tar.. plač. 30 dni: baška 80 kg 268 do 270. 78 kg j>o 265 — 267.5; 77 kg po 260 — 262.5. moka: r,Og< fco Ljubljana, plač. po prejemu po 415 — 420; koruza: baška 185 _ 187.5, po mlev. tar. 180 — 182.5; čas. primerno suha 157.5 — 160; ječmen: baški 63/64 kg 170 — 175; oves: baški navadna voznina 205 — 210; rž: 72/73 kg 207.5 — 210. rž: baška, 72/73 kg mlevska tarifa 207.50 — 210. + Novosadska blagovna borza (27. t. m.) Tendenca mirna. Promet: 3 vag. Jesenice, 15 vag. koruze in 6 vasr. moke. Pšenica: baška 77 kg 207.5 — 210 ; 78 kg 210 — 212 5; gor. njebaška, 78 kg 212.5 — 215; banaška tisa šlep 78 kg 215 — 217.5; gornjebanaška 78 kg 210 — 212.5; sremska 77 kg 202.5 — 205; 76 kg 197.5 — 200. Koruza: baška in sremska garantirana 100 — 102.5; za mare 102.5 _ 105, za april 105 — IO7.5, za maj 107.5 — 110. Oves. baški, sremslci, slavonski 140 — 142.50. Ječmen: baški 63/64 kg 122.5 — 125. Moka: baška »00« 350 — 360; j»2c 310 — 320; »3« 250 — 260; 185 — 195; >7< 145 — 155: 112 _ 115. Otrobi: baški 85- 90. + Budimpeštanska terniinska borza (27. t. m.). Tendenca v početku trdna, ob sklepu mlačnejša. Pšenica: za mare 20.80 — 20.81 (obračunski tečaj 21__), za maj 21.74 — 21.75 (22.—), za oktober 22.19 _ 22.20 (22.30); rž: za mare 11.66 - 11.68 (11.6); koruza: za maj 1308 — 1309 (13.10), za julij 13.62 — 13.64 (13-70), tranzitna za mai 11.97 — 12 (12.—). Na pnstno soboto ples GraSlke v Kazini >3UTR0« 5t. 49 6 Petek, 28. IL !930 Dvojni pridelek po obžarevanju Berlinski fizik Fritz Hlldebrand (levo) ie odkril postopek, kako se z obžarevaojem kalečega semena z infrardečimi žarki doseže nenavadno bujna rast sočivja, zelenjave ia raznib sadežev. Slika na desni nam kaže navadno travniško krešo (cardamine pratensis). Pri manjši semena niso bila obžarevana, druga pa se Je z obžarevanjem razvila do dvojnega obsega. „Miss Nation" V Ameriki so »pro s5 a vili« 10-letnioo, odkar je prvič nastopila v javnosti gospa Carry Knopfova in napovedala ogorčeno vojno alkoholu. Njeni čestiici so izdali nje življenjepis. Gospa Knopfova je slovela svoj čas kot izredna lepotica. Imela pa je nesrečo, da se je poročila z nepoboljšljivim pijancem, ki je umrl v blaznici. To je določilo živ-ljensko nalogo, ki si jo je začrtala vdova. S kamenjem, gorjačo in sekiro je prihajala v ■najboljše restavracije, delila zaušnice, natakarjem pljuvala v obraz, razbijala posodo in uničevala vse pijače, ki jih je zagledala. Njena zunanjost in divja srditost sta ji kmalu pridobila .priimek »Carry Nation«, pod katerim je splošno znana. Neštetokrat so jo vtaknili v ječo. bila je tudi v umobolnici, a čim so jo izpustili, je z isto nebrzdanostjo nadaljevala svojo sveto vojno. Postala je naposled nacionalna junakinja in je veliko pripomogla k zmagi nad alkoholom. Od kar so zavladali prohibicionisti, je razširila svoje delovanje tudi na druga področja. Razbijala je izložbe z luksuznimi potrebščinami, kregala po javnih parkih zaljubljene parčke in je povsod »preganjala Satana«. Lani je obiskala tudi London, kjer je razen whiskija napadala tudi čaj in tobak. Po vagonih mestne cestne železnice je z dežnikom potolkla okna z reklamami tobačnih tvrdk. Ko so jo obsodili, je izjavila pred sodnijo: Londonska megla je kazen, ki vam jo je poslal Bog zato, ker preveč kadite!« Sodnik je odločil, da mora miss Nation zapustiti Anglijo in je ogorčena romala rta parnik, ki jo je zopet odpeljal v suho domovino. Manija štetja Poljski profesor Stepan Blacko\vski se peča z raziskovanjem zelo razširjene človeške navade, ki ji pravimo manija štetja. Profesor je dognal, da ima to manijo 54% vseh ljudi in je povsod opažati, kako se ji ljudje polza-vestno pokore. Štejejo vse mogoče stvari: od vagonov mimovozečtega vlaka pa do posameznih kolov v ograji, mimo katere jih vodi pot. Blackowski meni, da je temu tako razširjenemu pojavu posvečati vsekakor večjo pozornost. nego doslej in navaja pri tem celo vrsto ljudi, ki jih je ta manija popolnoma obvladovala. Anglež dr. Johnson ni mogel iti mimo plotu, da se ne bi dotaknil vedno vsakega posameznega kola. Radio IZVLEČEK IZ PROGRAMOV: Petek, 28. februarja LJUBLJANA 12-30: Reproducirana gfesba. —-13: Napoved časa, borza reproducirana glasba. —. 13-10: Poročila iz dnevnikov. — 17-30: Koncert radlo-onkestra. — ig.lO: Kaka« ia »deLovaaje čokolade. — 1S-30: Prenos konference delavskdi zbornic iz Beograda. — 19-30: Italijanščina. —. 20: II. Mehiiov koncert: j>V znamenju večne p-v-bavd. — 21: Citraški koncert. — 22: Napoved £a-sa io poročila. Sobota, 1. marca LJUBLJANA 12.30: Reproducirana gfesba. — 13: Napoved časa, borza, Teproducirana gtasb^ — 13.30: Poročila iz dnevnikov. — 17: Koncert radio-orkestra. — 18: Propagandno predavanje ra. ti«skd promet. — 18.30: Nemščina. — 19: Esoe-ranto. — 19-30: Gospodinjska ura. — 20: Pr»>> nos programa iz Beograda. — 22: Napoved čas* in poročila. — Lahka glasba. BEOGRAD II JO: Reprod uciraca ghst*. 12.40: Koncert radio-kvarteta. — 18: Popo-Edatn skd koncert. — 30: Veliki večerni koncert. — 23; Poročila. — Lahka godba. — ZAGREB !2-39i Reprodiucirana glasba. — 17-30: Koncert rad«*, orkestra. — 30: Prenos rz Beograda. — PRAGA 1-6.30: Popoldanski koncert. — 19.06: Laft^cft godba orkestra. — 20: Koncert sodbe na pihala. — 21: Reproducirana glasba. — BRNO 16-33: Popoldanski koncert. — 17-30: Pevski koncert. — 19.05: Koncert orkestra. — 20.20: Koncertni večer. — 21: Koncert zbora in orkestra balalaSc. — Lahka godba. — VARŠAVA 20-30: Koncert oper. glasbe. — 23: Godba za ples. — DUNAJ M: Do-poldanski koncert. — 15.10: Koncert orkestra. — 17.45: Pevski koncert. — 18.55: Plesni večer. — 20: Prenos iz gledališča: WagneTjev2 opera »Rensko zlato*. — Lahka godba 'orkestra. — BERLIN 16.05: Popoldanski koncert. — 16-lth Komorna glasba. — 19.10: Zabaven program. — 30.30: Plesni večer. — FRANKFURT 16: Orkestralen koncert. — 19.30: Pevski koncert. — 20.3-5: Koncert lahke glasbe. — 22.30: Karneval — Godba za ples. — LANGENBERG 17-30: Večerni koncert. — 20: Zabaven večer. — Nočrn koncert tn ples. — STUTTGART 16: Popoldanska koncert. — 19.30: Prenos vsega programa Frantafurta. — BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert. — 17.40: Odlomki tz operet. - Spremembe v železniški službi Nameščeni sc sa araduška II-5: Zakotni: ARria, Sava; za nradretoa I1-I-4 Amkoo Alojzij, progo vna sekcija, Ljubljana; za zvanionaka 1-4: Penca Frančišek, Rač-je-Fratn; za zvatriičntika 11-3: An.tonič Jožef; Burkeljca Anton, Ljubljana glav. kol-, Ca s Franc, Maribor glav. kol.; Čoh Janez, progovna sekcija, Ptuj; Ziberoa Ivan, Zidani most; Ambrož Franc, Kotoriba; Korošec Anton, Maribor glav. kol.; Valentan Janez, progo-vna sekcija, Ptuj; Mlakar Jurij, Maribor glav. kol. Upokojeni so: uradnik II1-3 Kis Josip, prtfjaf-nik, Ljutomer; zvamičrafi 1-1 Mesaric Anton, aad-premikač, Maribor gl. kot.; zvaničniki H-1: Lešnik Ivan, nadkretašk, Tet no; Moser Viktor, fcreS nik, Zidani most; progorvni! čuvaji: Kune? Karel Zidani most; Rojih Jakob, Ljubljana glav. proga: Deutschtnann Martin, progovna sekcija Marfbor glav. protga; Cernčec Jurij, vratar, Čakovec; Korošec Antoei, progo vtk čuvaj, Maribor g!, pro-B3- Stalnost |e priznana sprevodnikom tovorni vilakov, zrvamčnrkom 11-3: Zore Franc, Čakovec; Volk Vanoenc, Volk Mihael, Suše'j Ivan, Prelec Mihael, Poamk AJofeS, Mah nič Rudolf, vsi Ljubljana glav. kol.; Lončarič Ignacij, Z:dari most; Kosec Franc, Jakopič Andrej, G;-merman Iva«, Brezagar Franc, Bah Josip, vsi Ljubljana glav. loo«.; Primožič Josip, Jesenice; Gla vina Jožef, Sa« gorski Franc, oba Marfbor stav. kol. Ne stavljajte svojega zdravja na kocko! Ne delajte nepotrebna poizkusov z raznimi hranilnimi sredstvi ki škodijo zdravju, temveč uporabljajte zjutraj in popoldne OVOMAL' Iz življenja m sveta Da ne bo kaznencem predolgočasno Ameriški finančnik Edvard Stotesburgy Je iz lastnih sredstev sestavil orkester, M mn Je edini namen prirejati koncertne večere po ameriških kaznilnicah. Stotesburgv sam mt3 fe kapeinik. Slika kaže orkester med Igranjem ▼ kazni hud t Homesburg Coootrh pri FiiadeU$. Orjaška žitna skladišča v Diisseldorfu Hov} sSo ▼ pristanišču, ki Ima prostora za 100.000 dvojnih stotov žita. Poslopje ie zgrajeno iz železobetona In meri po 40 metrov v višino ta dolžino. Druga plat zvona Mnogo govore in pišejo te dni o galls-paškem čudodelniku Valentinu Zeileisu in večina tega, vsaj tega, kar je napisanega, se ne glasi prav nič laskavo zanj. Številni ugledni znanstveniki, med njimi sam prof. Wagner-Jauregg, ki je gotovo vzvišen nad vsakim očitkom pristra-nosti, se izjavljajo proti njemu in njegovim zdravilnim metodam, ki jim odrekajo vsako vrednost, in pri tem pade marsikatera beseda, ki postavlja tudi Zeileisov značaj v zelo čudno luč. Toda Zeileis ni mož, da bi vrgel puško v koruzo pred še tako veliko armado nasprotnikov in je sprejel boj. Avstrijski listi so pravkar priobčili njegovo izjavo, ki jo je podal nekemu novinarju in ki dokazuje, da bodo imeli njegovi nasprotniki še težko stališče ž njim. V tem zagovoru se obrača Zeileis nar orvo proti očitku prof. Wagner-Jaureg-ga, da bi bil v vojnem času verižil z živili. Zeileis trdi. da je pač prenašal živila s svojega posestva Altenhofa na Dunaj, a ta živila so bila namenjena njegovim pacijentom in svet bi se čudil, če bi nekoč zvedel, koga je vse zalagal ž njimi. Nadalje se bridko pritožuje _ nad ukrepi zdravniških zbornic proti tistim zdravnikom ki se poslužujejo njegovih aparatov, čeprav je izdal znanstveno brošuro o svoji metodi in je vsakemu resnemu znanstveniku omogočeno, proučevati to metodo na licu mesta. Neko delo. ki ga je bil napisal dr. Holzknecht 1. 1925., se naslanja po Zeileisovem zatrdilu celo povsem na Zeileisova raziskavama. Nasprotniki mu očitajo, da si s svojim delovanjem povečuje imetje. A stvar je v tem pogledu takšna, da ie bil gmotno vedno neodvisen in da zahteva za vsak pregled bolnikov le po 3 šilinge, t. j. 24 Din v naši valuti. Prejšnji teden ga je obiskalo 1400 novih bolnikov in tem je izdal celih 600 brezplačnih kart, kar je razvidno tudi iz zapiskov v njegovem tajništvu. Pri tem plačuje visoke davke, ima ogromne obratne stroške in mora plačevati 36 nastavljencev. Kar se tiče njegovih uspehov, lahko z mirno vestjo potrdi, da ozdravi 80 odstotkov svojih pacijentov. Zal pa nima božje moči. da bi ozdravil vse, ki prihajajo k njemu. In tu je treba pomisliti, da ga obiskujejo skoraj izključno takšni ljudje, ki jih je zdravilo že po pet, šest profesorjev — brez vsakega uspeha. Njegovi nasprotniki pravijo, da se mu zaupajo samo histeriki. Amipak njegovi bolniki, med temi neštevilno odličnih osebnosti, princev, veleindustrialcev, bankirjev, častnikov in intelektualcev, bi se lepo zahvalili za domnevo, da so histerični. In čeprav bi bili: glavno je vendar to, da zadobe svoje zdravje ali da se jim vsaj bolezen izboljša. Boj proti njemu skuša doseči očitno samo to, da bi ga spravil iz Gallspacha. Ampak do tega ga ne bodo pripravili, čeprav mu ne manjka cele kopice povabil iz nemških, francoskih, belgijskih, angleških in ameriških mest, ki bi mu dala vse mogoče na razpolago, samo da bi postavil svoj sanatorij vanja. Skrivnost njegovih uspehov ni v ničemur drugem, nego da zna prisluškovati govorici narave. In pri tem je še vedno šele ob začetku. Kar počenja je samo praktično krščanstvo in njegovo delo se da umeti samo na verski podlagi. Znanstvene prvine v njegovem delu pa ljudstva dalje ne zanimajo. Boja se ne ustraši in ima še ves svoj smodnik v zalogi; a streljal bo šele tedaj, ko mu bo samemu všeč. Za njim stoji 250.000 ozdravljenih pacijentov. To je v kratkem vsebina Zefleisove izjave. Če je pol resnice v njej. tedaj bi bilo še vedno dovolj, da bi ostal naskok na njegovo delo brezuspešen. Zavoljo enega podpisa je ostal revež Stari sluga v pariškem prosvetnem ministrstvu Marcelin Courtier je stregel desetletja dolgi vrsti ministrov. Poznal je vse univerzitetne profesorje, pisatelje in znanstvenike, ki so osebno obiskovali ministre v važnih zadevah. Kolikokrat so vprašali slugo, ali je mogočni gospod danes dobre volje! Vsak se je s slugo pomenil in pošalil in ta bi o iem lahko napisal debel zvezek zanimivih spominov. Naposled si je zaslužil Gour, tier popolno (dokaj neznatno!) pokojnino in je leta 1924. zapustil poslopje, kjer je videl toliko ministrov od Leigha do Herriota. Zadnji mu je za slovo prisrčno stisnil roko... Upokojenci seveda nimajo na rožicah postlano, a na Sveti večer 1. 1924. je Gourtier nenadno postal junak božične pravljice. Neki pariški notar ga je povabil na kliniko v Neuilly. Tam je zagledal v ženskem oddelku na smrt bolno staro znanko, neko gospo Cazettijevo. Bila je nekoč pisateljica in si je strastno želela visokega odlikovanja: akademske palme. Leta in leta je obiskovala prosvetno ministrstvo, ix)hlevno čakala na sprejem, odhajala in se zopet oglašala. Ni ji bilo usojeno, da bi dobila zaželjeno odlikovanje. Med pričakovanjem se je pomenkovala gospa s prijaznim slugo: skupaj sta obsojala nove mode, draginjo na trgu in grozote ruske revolucije. »Želite, gospa?« je vprašal sedaj stari Nekoliko gracioznih modelov novih klobukov sluga, kakoT po navadi. »Menda ne veste, da sem že v pokoju?« — »O, vem,« je s slabotnim glasom odgovorila umirajoča, »a vi ste najboljši človek, katerega sem srečala v življenju. Zapustiti vam hočem vse svoje imetje... Notar je takoj sestavil oporoko v navzočnosti štirih prič in Courtier je odšel domov napol blazen od sreče: podedoval je 4 milijone frankov! A dediči so se pritožili. Bolnica je bila tako slabotna (dva dneva pozneje je tudi izdihnila) da ni mogla lastnoročno podpisati oporoke. Zakon pa se glasi, da bi morala v tem primeru osebno omeniti svojo slabost, potem se oporoki doda pripomba, da je tudi brez podpisa veljavna. Notar je bil na to pozabil! Izjavil ie samo pod prisego, da je oporoka veljavna in da nI mogla umirajoča držati niti peresnika v rokah. Courtier pa je moral v pričakovanju milijonov trpeti pomanjkanje. Pokojnina ne zadostuje za življenje, In nihče mu ni hotel nudili zaslužka, od kar so bili dnevniki raztrobili. da ie postal milijonar. Nestrpno je pričakoval konca pravde in jo je te dni po notarjevi krivdi tudi — izgubil. Sodnija je iz formalnih vzrokov razveljavila oporoko, ker ni bila podpisana in ker je notar opustil potrebno pripombo! Tako je opeharila kruta usoda staresra slugo za milijone, katere bi moral prejeti! Cirkus? Ne, cerkev! V »novem sloga*. Zgradili so k> po načrtih belgijskega arhitekta, prof. Bartolnga t Essenu. Žrtev dolžnosti V Baltimoru v Ameriki je umrl bak-teriolog oddelka za narodno zdravje dr. William Stocks. Pokojni je obolel na akutnem črevesnem vnetju, ko je raziskoval izmečke na papagajski bolezni obolelih ljudi. Ta je zahtevala toliko žrtev, pred vsem v Baltimoru in New Yorku, da so oblasti prepovedale uvoz papig in je priredilo več mest obvezen pokolj teh pisanih ptic. Dr. Stocks je videl, da je zapisan smrti in se je odločil za zadnje sredstvo: vbrizgnil si je kri moža, ki je imel isto bolezen, a se je ozdravil. Iz medicine je namreč znano, da pomaga silična kri obolelemu organizmu včasih izdelovati protistrup, ki pokonča kužne kli.ee. Po takšni injekciji je dr. Stocksu postalo res bolje, a čez noč se je njegovo stanje zopet poslabšalo in je umrl v groznih bolečinah ... Na srečo pa so zdravniki v londonski mestni bolnišnici sedaj vendarle odkrili povzročitelja papagajske bolezni. To je neznansko droben mikroni, ki mu sedaj iščejo primernega uničevalnega sredstva. Potem ne bo mogla zahtevati papagajska bolezen nobene žrtve več. Primerjanje z navadno »špansko« je pokazala, da je papagajska bolezen veliko bolj nalezljiva in se lahko širi med 'ljudmi tudi brez vmesnega udejstvova-nja ptiča samega. Pač pa je papiga vedno prvi izvor bolezni. To so v Argentini poznali že leta 1892. in takrat je tudi dobila ime. Nje povzročitelja pa so našli šele sedaj in so tudi ugotovili, da so za bolezen nedovzetni afriški ptiči (»žako«-sivi papagaji z rdečim repom) in oni iz Avstralije (med te štejejo tudi priljubljene drobne progaste papige). Človeškemu življenju so nevarne samo •papige južno-ameriškega izvora: zelo razširjene zelene »amazonke« najrazličnejših vrst in dolgorepe. velike »are«. NOGAVICE z ŽJ60M Najboljše, na$trafne#e. zato 13 najcenejše) Dopisi VTTANJE. Predpustna veselica Gasilnega družtva dne 16. t. m. je nad pričakovanje dobro uspela. Z obilnim obiskom je občinstvo dokazalo, da 6e zaveda potrebe moderne brizgalne, za katero je bila veselica prirejena. K razveseljivemu gmotnemu uspehu je v prvi vrsti pripomogel dobro aranžirani srečolov, za katerega sa prispevali mnogobrojne lepe dobitke domači in drugi dobrotniki. Za te kakor druge doneske izreka društvo vetra darovalcem prisrčno zahvalo. JEŽICA. Kakor običajno, priredi tudi letos Sokol na Ježici svojo pTcdpustno zabavo in maškarado na pustno nedeljo. Poleg igre »Norišnica v prvem nadstropju« »o na sporedu tega večera še šaljivi nastopi in kupleti. Ples pa se prične takoj po igri. Dobila se bodo topla in mrzla jedila in izborna pijača. Začetek ob pol 20. Vabimo vse prijatelje in člane k polnoštevil-ni udeležbi. GROSUPLJE. Sokol Grosuplje vabi vse, ki si žele prijetne zabave, da posetijo deželo solnca in vulkanov, maškarado »Japonsko noč«, 1. marca v Grosupljem. Dragocena darila za tekmovanje mask so v izložbi trgovine br. liudeta. Iz Šoštanja št— Obrtne vesti. Na odborovi seji Zadruge lesnih in kovinarskih obrti je bila 23. t. m. na dnevnem redu izvolitev dveh novih odbo^-nikov za obrtno nadaljevalno šolstvo. Za Šoštanj sta bila izvoljena kleparski mojster g. Franc Zelič in slikar Ivan Novak, za Velenje pa Žagar Karel Glušič in klepar Rudolf Zupan. Po seji so se vršile pomočniške preizkušnje. Z dobrim nspehorn sta jih napravila kleparski vaje-n-ec Rudo'f Pirečnik pri Zeliču v Šoštanju in kovaški vajenec Franc Ulepej pri Ocvirku v Velenju. — V torek 25. t. m. je na dobro obiskanem pomočniškem sestanku v obrtniški čitalnici predaval član Zbornice za TO I krojaški mojster g. Jakob Volk o obrtnem gibanju in obrtno-pospeševalnem delu Zbornice za TOI. št— Letošnji občni zbor Hmeljarskega društva v Šoštanju se je vršil v nedeljo t. m. dopoldne v gostilni Hauke. O r>mernicah dosedanjega in bodočega delovanja tega društva ie govoril predsednik u. Josip Medic. Iz Lfiit&inera Tj— Maškarada »Sokola« se bo vršila v soboto, 1. marca v vseh prostorih Sokol-skega doma. Igrala bo izvrstna godba iz Ljubljane. Prijatelji plesa in neprisiljene zabave presrčno vabljeni! Ij— Koncert ge. Pelikan-Brandlove. V nedeljo je koncertirala v polni Strasserje-vi dvorani znana violinistka ga. Pelikan-Brandlova. Presenetila je poslušalce z bra-vurožno, skoro moško tehniko ter odigrala dobri} izbran program, s katerim je mogla pokazati vse svoje vrline in znanje, Dvorak ovc »Slovanske plese«, Kreislerja in Sarasatija. Na klavirju jo je spremljala z vsem razumevanjem gdč. Minka Zacher-lova. Hvaležno občinstvo je obe nagradilo s toplim aplavzom. Kakor smo izvedeli, se nam obljublja za april drug koncert iste umetnicc v družbi dveh drugih Iz Gm. Radgone gr—• Popravek. V članku »Gornierad-gonski grad« se je v predzadnjem odstavku vrinila neljuba pomota ter se ima glasiti, da so se v letu 1929. vršile velike sodne in prostovoljne dražbe raznih premičnin (ne nepremičnin). K posestvu pripadajočih neprem čnin je danes še vedno najmanj 110 oralov ter se prisilna dražba teh doslej še ni vršila. gr— Najlepša prireditev dosedanjih predpustnih sezon je bila vsekakor letošnja sokolska maškarada, katere uspeh je posebno v gmotnem oziru prekosil vse dosedanje. Od 53 lepih mask sta bili izvoljeni kot najlepši gdč. Germekova vz Apač in gdč. Pibernikova iz Gornje Radgone. Ze pri tej prvi sokolski prireditvi je lahko vsakdo uvide!, kako nujno potrebujemo primernih lokalen-. Upamo, da bo novo-irnenovani odbor tukajšnjega Sokola oskrbel vse potrebno in delal na to, da dobimo do-glednem času vsaj skromen in krajevnim razmeram primeren lasten krov. gr— Proslava 80letnice Masaryka bo v soboto 8. marca ob 20. v gostilni pri »Pošti«. Po končanem predavanju, katerega oskrbi br. prosvetar našega Sokola, bo zaigral par koncertnih komadov domači orkester. Pridite polnoštevilno! SOKOL Izjava Raznašajo se vesti, da prejemajo poedini funkcionarji v vodstvu Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije stalne mesečne Prejemke iz državnih sredstev v tej in tej višini. Tem vestem nasproti ugotavljamo, da ne prejema noben funkcionar za svoje delo in za svojo funkcijo v vodstvu Saveza nikakih prejemkov ali nagrad od nikogar temveč da vsak funkcionar opravlja svoje posle popolnoma brezplačno, kakor je bilo to tudi doslej običaino v sokolski organizaciji. Ker imajo take vesti gotovo tendenco, svarimo vsakogar pred razna-šaaiem neresnice. Kdor bi vzlic tej izjavi nadaljeval s takimi tendencioz-nimi vestmi, naj pripiše posledice samemu sebi. Zdravo! Beograd. 26. februarja 1930. Savez Sokola kraljevine Jugoslavije. Sokol Bizeljsko ima naslednjo društveno upravo: starosta Gustav Pečnik, namestnik staroste Herman Šuler, načelnik Julij Tro-tovšek, načelnica Mira Slovnik, prosvetar Ciril Ravbar. odborniki: Ivan Balon, Rudolf Iljaš, Alojzij Kunst, Ivan Lipej, Franc Grenko, Viktor Stermecki, Fran Pečnik. Sokolsko društvo Boštanj: starosta Alojzij Dermelj, namestnik Voje Stane, načel-nik Josip Slapšnk, načelnica Slava Slapšak, prosvetar Iva Fakin, člani uprave; Franc Dobrovšek, Mija Globočnik, Ivan Babnik, Ivan Zakraiiek, Jože Redevšek, Rozika Lisec, Franc Podlipnik, Drago Fakin in Franc Dermelj. _ ... .... _____ Sokolsko draStro Brežic«: starosta dr. Jože Zdolšek, namestnik Ivan Vidmar, nraoelnik Mirko Gregorifc, načelnica Nina Vogrioe. prosvetar dT. Janko Drnovšek, člani uprave: Janko Stanič, Drago Justin, Janko Viz-jak, Ljudevit Mikolič, Laviea Zorko, Franjo Zorko, Marica Žagar, Anton Piskernik. Emerik Drofenik, Drago Hudina, Jozin.-i Vidmar, Ivan Poteko, Nace P jljanšek. Anton Petrek, Karel Vogrinc, dr. Vojteh Hočevar, Josip Holz in dr. Janko Vidmar. Sokolsko društvo Krško: starosta Dinko Ceriak, namestnik Ivo Rumpret, načelnik Ferdo Rumpret. načelnica Ivanka Sovre. prosvetar Jcsip Vu'kovič. člani uprave: Leo pold Levstek, Lojze Cotič, Miha Zrimš^k. Lado Božič, dr. Drago Vidmar, Gašo Mese-snel, Alojzij Voglar, dr. Vlado Borštnik. Amalija Zrimšek, Franc .Turčee. Viktor Flo-rijan, Makso Zotter in Franc Šilovinac. Sokolsko društvo Rajhenbiirg: starosta Blaž Jeriček, namestnik Ferdo Ferluga. načelnik Franjo Zupančič, načelnica Dragica Rajner, prosvetar Milan Jereb, člani uprave: Franc Asrež, Miha Strauss, Srečko Raj-ner, Marica Strauss, Mohor Topolšek, Mate Presker, Mate Gostika, Zmago Bregant, Jože Vrščaj, Avgust Šerbec in Joško šeler. Sokolsko društvo Sevnica: starosta Josip Kladnik, namestnik Tone Verbič. načelnik Rudolf Kreuiz. načelnica Stana Juva-nee, prosvetar Polde Zlatic, člani uprave: Leopold Bonca, Karel Cimperšek, Rudolf Ročnik, Štefan Jarc, Anton Abramovič, Anton Dokler. Gvidon Marušič. Franc Brand-ner. Jože Panček, Štefka Panček. Miloš Drnovšek, Avgust Jazbinšek, Raiko Perko. Ivan Ušlakar. Niko Jakil in Ernest Krulek. Nova sokol-ka društva so bila ustanovljena zadnje čase v Oriovcu blizu Broda. Zlatarju ob zagorski železnici, v Novski ter v Kianicu in Djurdievcu. Tam so bila dosedaj hrvatska sokolska društva, po razi d u pa so osnovali rodoljubi nova društva, ki so se takoj včlanila v SKJ. Sokolsko društvo Ljutomer je imelo 22. t. m. svojo glavno skupščino v Sokolskem d:>mu, ki jo je vodil starešina br. dr. Stanj-ko. Vsi funkcijonarji so podali njihova poročila o delovanju v preteklem letu. ki je bilo glede kretanja članstva in funkeijoni-ranja izredno živahno, četudi bi bilo želeti zlasti v telovadnici še večjega razmaha. To pa se bo sedaj zgodilo z novim letom. Zato ie skupščina razdelila funkcije posameznih odsekov in iim odredila vodnike. Župoo upravo je zastopal br. Lavrenčič iz Maribora. Zaerebška sokolska župa je na svoji prvi seji imenovala med drugim društvene uprave tudi onih društev, ki so sicer v dravski banovini, spadajo pa pod področje zagrebške sokolske župe. Telesna vzgoja v Rumuniji dosedaj ni bila smotreno organizirana. Ni bilo v državi niti pravih telovadnih društev, niti redno delujoči) športnih klubov in višjih organizacijskih zložk. Tekom zadnjega leta pa se je osnoval posebni parlamentarni odbor poslancev - športnikov, ki je doprinesel že takoj početkoma nov zakon o telesni vzgoji. Izdana so bila osnovna navodila za pouk telovadbe po ljudskih in srednjih šolah, ustanovljena pa je bila poleg vojaške tudi civilna visoka šola za telesno vzgojo. Profesorji telovadbe so bili izenačeni z ostalimi ličnimi močmi na srednjih šolah. Dalje pa so priredili državni in privatni telovadni učitelji mnogo tečajev in predavanj o telesni vzgoji, da se poglobi smisel m°d ljudstvom. Seveda so začetni uspehi kljub temu majhni že z ozirom na dejstvo, da je v Rumuniji pismenost še na zelo nizkem ste-penu. Razlika med češkim Sokolstvom in delavskimi telovadnimi enotami je razvidna tudi iz statistik, ki so sedaj zaključene za 1 1928. COS je imela pripadnikov 558.659 oseb. DTJ pa' 109.085. Prirastek znaša pri COS 13.340, pri DTJ pa 2660. V ČOS je bilo članstva 342.828, naraščaja 68.769, dece 147.062, dočim je štela DTJ 58.852 članstva, 15.231 naraščaja in 35.002 dete. Sokoli imajo lastnih domov 780, DTJ pa 16, letnih telovadišč pa 2275 sokolska društva, delavska društva pa 188. Razmerje med obema rganizacijama ie bilo dosedaj vedno korektno in v marsičem sta šli roko v roki. Stanovanje je udobno, če imate po tleh Smyrna preproge. Najcenejše jih napravite sami. Vzorce, volno in blago Vam nudi trgovina TONIJAGER Ljubljana, Dvorni trg 1. L. MIKUS Mestu? trg 1§ Tvornica dežnikov, zaloga sprehajalnih 8Q% kronske bone 32 4 v okvirju svoje potrebe kupuje po 60 7« Pačka štediona, Osijek. Rok je kratek, kdor preje pošlje, bo prodal, p • i o r i t e se! Hič več ni treba zamazsitl obleke. odkar dobite to poceni in dobro delovno monturo za delavca, motoriste, mehanikarje itd., iz modrega gradla, Din 95, isto iz težjega, boljega modrega gradla Din 130., isto iz sivega ali rjavega gradla Din 170, isto iz impregniranega kepera v sivi, rjavi ali zelenkasti barvi Din 240, in ostalo izbero delovnih oblek za vse poklice. Odprema po pošti po povzetju. Pri na-ročbah je treba navesti številko. Dober nakup Vam jamči naša garancija: blago zamenjamo ali vrnemo denar. 3230 52fy | Kurja očesa NajboljSe «red«T0 prati , iurjim oč&som »GLAVEN« je mast ' Dobite ▼ lekarnah, drogfr i njah ali naravnost ix tvor j niče in glavnega skladišča M. Hrniak lekarnar — Sisak bone in potrdila po čl. 10, plačamo danes po 68 % ali tudi višje, odnosno po vsakodnevnem tečaju. S pošto dospele bone in potrdila obračunavamo po dnevnem tečaju. Depozitna banka d. d., Zagreb, Tomaši-čeva ul. 10. Telefon 36—79 in 36—80. Br. zojavni naslov: Depozit. Trgovina z mešanim Blagom v Ljubljani se ugodno proda. Ponudbe pod »Trgovina 303« na oglasni oddelek »Jutra«. 3779 Premog in drva najboljše -»rst-e dobavlja L Pogačnik Bohoričeva ulica štev. 5. Telefon št. 2U59. 346 Bolezni raili prehlada, Španska hri-;>a. artritske, revmatične, živčne in dr. najlažje dobivajo one osebe, pri katerih je kri onečiščena e seč no ki-liiLO. Ta -tniri ee pri hladnem in vlažnem vreme, nu zgoščava in zahira kapi-larne cevi pri organih Thanje in za krvotok. draži te poslednje in vodi često celo d>o vnetja, kar je zelo »pašno za organizem. Da se očuvate teh bolezni in radi Ožjega njdhovega zdravljenja je od časa do časa potrebno očistiti kri sečne krilne. To ee naj'bolje doseže s pomočjo po vsem srvetu znanega čištiilca »K a 1 e-flili d a« D. KaVničenka. On razkraja itn odtranuje iz onranizma sečno kislino in druge strop«, na-rušene razmene materije — teh osnovnih vzrokov večine ho lezni. Vsled tega je »Kale. fluid« potreben v=em oslabelim od raznih boVzni. preslabe prehrane in na.pe to "ti želodca. neftpečirofsti duVvne a,: fizične preutru jenosti. živSuih pretres! ja-iev ali velike skrbi itd Brezp'ačno (franko-! pošiljam nov n'?č:n »Pomlajevanja in lečenja organizma«, povratek moči. zdravja, delavne «po=obno«ti in aktivne?a življenja. — Obrnite s« n* Miloš Markovič Beograd Kralja Milana ul. 5S >Kalafluid« se dobiva v lekarnah im drogorijtii. 3362 itev avracije ——H————B Cenjenemu občinstvu sporočam, da otvorim v nedeljo, dne 2. marca, RESTAVRACIJO v Sebenjah pri Tržiču. Postregel bom z izbranimi vini kakor tudi z gorkimi in mrzlimi jedili. Za obilen obisk se priporoča Franc Poljane o ofertalni licitaciji. MESTNA OBČINA BREŽICE razpisuje na podlagi členov 86 do 104 zakona o državnem računovodstvu javno ofertalno licitacijo za zgrmllio uradnega poslopfa v Brežicah. Ponudbe, opremljene s kolkom za 100 Din, se morajo izročiti v zapečatenem ovitku z oznako »Ponudba za gradnjo uradnega poslopja v Brežicah« do 28. marca 1930 do 10. ure pred-poldne v občinski pisarni v Brežicah. Kavcija v višini 5% ponujene vsote se mora zaloziti v gotovini ali vrednostnih papirjih pri mestni hranilnici v Brežicah najkasneje do 10. ure predpoldne istega dne. Mestna občina si pridrži pravico oddati delo ne glede na višino ponujene vsote ter brez navedb razlogov. V svoji redni seji z dne 24. februarja 1930 je občina Brežice sklenila nagraditi dve najnižji ponudbi za celotno delo z nagradama po 8000 Din in 4000 Din. Tvrdka, kateri se delo poveri, ne pride v poštev za nagrado. Natančni pogoji, obrazci, stroškovnik in načrti se dobe med uradnimi urami pri občinskem uradu v Brežicah za ceno 300 Din. Mestno županstvo Brežice, dne 24. februarja 1930. 3763 Zupan: SUPAN L r. Bre® posebnega naznanil« Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresujočo vest, da je naš iskreno ljubljeni brat oziroma stric, gospod Jože Drofenik nadučitelj v pokoju v sredo, dne 26. februarja 1930, ob 10. uri po dolgi, mučni bolezni in previden s tolažili sv. vere, v 51. letu svoje dobe, boguvdano preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v petek, dne 28. februarja 1930, ob % 16. uri iz mestne mrtvašnice v Pobrežju. Sv. maša zadušnica bo darovana dne 1. marca 1930 ob 6. uri v župni cerkvi sv. Magdalene. Maribor — Poljčane —- Celje — Rog- Slatina — Zagreb, dne 27. februarja 1930. ŽALUJOČI OSTALI. ■v Šivalni stroji ,Oritzner4 ,Adler4 ,K.ayser4 in kolesa, najboljši materiial, precizna konstrukcija, krasna oprema ter najnižja cena, kakor tudi pisalni stroji ,,U r a n 1 a" no mamo Jos. ob vodi, v bližini Prešernovega spomenika. Večletna garancija! Pouk v vezenju brezplačen! Liubliana Telefon 291S. Zahvala Ob bridki izgubi našega iskreno ljubljenega soproga, očeta, starega očeta itd., gospoda Ivana Usta se ne moremo vsakemu posebej zahvaliti za izraze sočutja, poklonitev cvetja in vencev. Vsem skupaj najiskrenejša zahvala. Posebej pa naj velja naša zahvala požrtvovalnemu prizadevanju našega okrož. zdravnika g. dr. Matka, korporativnemu zastopstvu domačega Sokola, pevskemu zboru »Kum« za prekrasne žalostinke, deputacijam domačega gasilnega društva, Narodne hranilnice, Obrtne zadruge kakor tudi vsem, ki so rajnkega spremili v tako častnem številu na njegovi zadnji poti. Kadeče — Ljubljana — Beograd — Ptuj — USA, dne 27. februarja 1930. Terezija Est. Zahvala 3800 4 Meetn! pogrebni zavod občine Ljubljana Potrti globoke žalosti naznanjamo, da je naS srčno ljubljeni soprog, oče, brat, stric in svak, gospod FRANC KOLB orož. narednik v pokoju v sredo, dne 26. t. m., ob % 5. popoldne, previden s tolažili sv, vere, boguvdano preminuL Pogreb nepozabnega pokojnika bo v petek, dne 28. t. m., ob 5. uri popoldne iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana — Kranj, dne 27. februarja 1930. Žalujoče rodbine: Kolb, Schiffrer, Bizjak. 3791 3792 Ob nenadni in prebridki Izgubi mojega predragega soproga, gospoda pavla Cndlichcrja rud. Inženjerja mi je došlo toliko izrazov iskrenega sočutja in sožalja od blizu in daleč, od vseh zvestih njegovih prijateljev, da mi ni mogoče se vsakemu posebej dostojno zahvaliti. Iskrena zahvala vsem odličnim njegovim spremljevalcem na poslednji poti, rud. glavarju g. dr Stergarju, g. ing. Pehaniju, ravnateljstvu TPD gg. ing. Heinrichu in Radnaju ter vsem gg. kolegom, zastopnikoma mestne občine gg. Turku in Likozarju, direktorju »Jutra« g. dr. Kramerju, članstvu Sokola n. s starostom br. dr. šubi-cem ter gg. pevcem za ganljive žalostinke. Enaka zahvala šentjakobskemu naprednemu gospodarskemu društvu in vsem drugim prijateljem, ki so mi v teh težkih dneh stali ob strani s tolažilnimi obiski in darovali prekrasne vence in šopke. Vsem še enkrat moja iskrena zahvala. Ljubljana, dne 27. februarja 1930. Žalujoča soproga. Mag. št. 7736/30. 3774 Razpis Mestna občina ljubljanska razpisuje oddajo zidarskih in težaških del pri zgradbi hladilnice za slanino v mestni klavnici. Pravilno sestavljene in kolkovane ponudbe s 100 dinarskim kolkom je oddati v zapečatenem ovoju v mestnem gradbenem uradu, Šolski drevored 2/n, do lt marca 1930 do 11. dopoldne. Vse podatke in pripomočke daje mestni gradbeni urad med uradnimi urami. Mestni magistrat ljubljanski, dne 25. februarja 1930, Emerson HotigE: MOŽJE Roman X. POGLAVJE »Jaz sem bolj vajen, da rabim obe cevi.« je pripomnil Orme, »vendar pa ne vztrajam na tem.« »Tudi jaz,« sem dejal. Tako smo se naposled dogovorili, da se bo tekma vršila na razdaljo osem in dvajsetih korakov, da bo dovoljeno streljati iz obeh cevi in da bo meja petdeset korakov oddaljena — pravila, ki so postala kasneje v naši državi obče veljavna. »Nu, tedaj, gospoda, sodišče je poučeno, da gre v tej tekmi za vsoto dva tisoč pet sto dolarjev, ki jih stavi kapetan Orme, proti črnemu žrebcu, ki ga ni tukaj, o katerem pa gospod Cowles trdi, da je takisto vreden dva tisoč pet sto dolarjev, če bi ga prodal iz proste roke. Imenovani John Cowles je porok za to, da iona zastavljeni konj res takšno vrednost, in se zaveže, da nadopolni razliko, če bi se izkazala. Ali ste razumeli, gospoda?« »Poroštev nisem zahteval,« je rekel Orme, »Poznam konja, njegova vrednost je dvakrat večja od zneska, za katerega gre. Zelo iepo ravnate z menoj, gospoda.« »Sodnik Reeves ima prav,« sem se oglasi!. »Pogoji tekme morajo biti jasni.« Nato sva se priklonila drug drugemu. Sodnik je segel v žep. »Ahm, gospoda,« je nadaljeval, »ker sodišče ni bilo pripravljeno na ta posel — ali je kdo izmed gospodov tako prijazen, da posodi sodišču srebrnjak? Hvala vam,« je rekel tVVilliamsu, »in zdaj, gospoda, izvolite žrebati za prednostno pravico.« Virgla sva novec — Jaz sem Izguba. Orme me ie poslal, da streljam prvi; vedel sem, da hoče videti Svojega nasprotnika pri delu. Korakaje proti mefjm črt! sem nabi! puško in nataknil kapico. Morda sem bil nekoliko preveč napet in gorečen, čeprav mi nista zdravje i>n mladost nikoli dopuščala, da bi bil postal žrtev stanja, ki je znano pod imenom nervoza. Ptioe so spuščali izza zaslona in moj prvi golob je zletel dokaj nizko, zato pa brzo; opazil sem, da ga s strelom iz prve cevi nisem pogodil, zakaj Stevensonova puška ni nesla povsem tako kakor moja. S strelom iz druge cevi sem ga ubil, a med padcem se je prevrgel na eno stran mejne črte. »Ptič izgubljen!« je ostro in razločno kriknil sodnik Reeves; jasno je bilo, da misli biti poslej prav tako odločen, kakor je bil prej dostojanstven. Po družabni navadi, ki je bila pri tej igri običajna, ni nihče omenil moje nezgode; niti moj kum Stevenson si ni dovolil, da bi me po-miloval. Nihče ni zinil besedice, ko je Orme krenil proti mejni črti. Ubil je svojo ptico tako čisto, kakor da ni delal vse življenje ničesar drugega, in zdi se mi, da golob še ni bil na tleh, ko je bil on že napol od vrni en od mejne črte. »Mrtev ptič!« je kriknil razsodnik in kloputnil s čeljustmi kakor z jekleno pastjo. Stevenson mi je šepnil: »Streljajte kar naravnost, s prvo cevjo. Golobi so sami izbrani starci«. Nekoliko jezen sem bil nase, a razpoloženju je bilo to samo v prid. Moja ptica je padla še bolj navznoter od Grmeove. Iz množice se je začulo pohvalno mrmranje. »Tiho!« je zagrmel sodnik Reeves. Streljala sva dalje do desetega ptiča; Orme ga je ubil, ko je bilo mojih šele deset. Stevenson mi je iznova šepnil: »Nič ne marajte za to. Do stotine je še daleč. Glejte samo, da boste streljali na vsakega goloba v pravem trenutku in ga tako zadeli, da bo precej mrtev! Ne mislite na nič drugega na vsem svetu kakor na ptiča, ki ga imate pred seboj.« To je bil za takšno tekmo imeniten svet in jaz sem vneto prikimal. Ne vem, kako, a tistikrat sem bil že popolnoma miren. Tudi puške sem se bil med tem navadil in dobil zaupanje vanjo. Videl sem, da se mi bo zdaj posrečilo razviti v streljanju višek spretnosti, in če bom poražen, da to ne bo krivda mojih živcev m mišic, ampak tega, ker bo sreča preveč naklonjena pticam, aii pa, ker se bo nasprotnik pokazal prevelikega mojstra. Orme je nadaljeval, kakor da jdh misli nastreliti vseh sto zaporedoma. Šele štiridesetega goloba je zgrešil. A tudi jaz nisem ostajal za njim. Stevenson mi je pozneje rekel, da še ni videl takega streljanja, kakor je bilo najino. Prepričan sem, da bi bil na koncu koncev zmagal, zakaj usoda ne more biti naklonjena dvema na mah. Gledalcem je od napetosti zastajal dih. Obakraj razsodnika se •je kopičila grmada mrtvih golobov; nekateri so še v poslednjem krču utripali s perotmi, zakaj črnim dečkom se je preveč mudilo, da bi jim bili utegnili pri pobiranju zaviti vrat. Moj sedemdeseti golob ni bil izmed ujetih, ampak divji ptič, ki ga je slučaj zanesel nad strelišče. Priletel je kakor strela in zaokrožil z veliko hitrostjo; ko sem pomeril nanj, bi ga bil skoro izgubil izpred oči in rekel sem si, da moram hitro sprožiti, ako naj ga zadenem, preden preleti mejno črto. Tako blizu mi je bil, da sem mu odstrelil perotnico. Padel je tik ob meji strani črte in moj pobarač je kakor mačka planil ponj. Toda sodnikov klic se je to pot izgubil v hrupu in mrmranju, ki je nastalo za nami. Nekdo, ki je bil očividno skočil iz kake kočije, se je prerival skozi množico. Obrnil sem se in zagledal mlado dekle v bela obleki, s -tenkim srebrnosivim pajčolanom, trdo zavezanim pod brado, kako je prav tedaj priskočila k enemu izmed črnih dečkov, ki je še vedno držal goloba za krilo. Vzela mu ga je in ga stisnila k sebi, tako da iS je kira pordečila obleko in roke. Spominjam se, da sem opazil na njegovem kljunu kapljico krvi. Kar srečen sem bil, ko sem videl, da je ptič že mrtev, zakaj mučni prizor se je moral tako vsaj hitreje končati. »Takoj prestanite s tem!« je vfknilo dekle in zapovedujoče vzdignilo roko. »Ali vas ni sram? Poglejte tole!« Iztegnila je roko dn pokazala mrtvega pffiča. »Kaj delate tam, sodnik Reeves? je nadaljevala. Našega odločnega sodnika je takoš postalo sram. »Ah — ah, draga gospodična — predraga gospodična —« je pričel. CENE MALIM OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din, Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492. 3492 JCdor hocet: ali GaG o druge informacijo tičccc sc malih oglasov naj priloži v snamGah £ sicer ne ho prejel odgovora / fff CENE MALIM OGLASOM: Ženitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda / Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani, 11842. K tamburir. stroju iščem izvežbano moč za Szv^n Ljubljane. Služba je etalna — z v&o oskrbo hiši; plača po dogovoru Ponudbe in vprašanja na oglas. oddelek »Jutra« pod »Izvežbana timburirarcar. 5826 Lesni manipulant in skladiščnik, mlajša moč, kot pomoč poslovodju za parno žago in lesno industr. vešč todi v tesno stroko epadajočih pisarniških del ter manipulacije bukovine, dobi takoj službo. Trezni to delavoljni naj stavijo ponudbe z naznako svojih plačilnih Z3htev na podružnico »Jutra« v Celja pod šifro »Delaven in trezen« do najtesneje 10. marca 570© Pletilni mojster (StrickmeUter) državljan Ju-poslavije, aii inozemec, ki ima dovoljenje za zapoele-nje pc § 7. z. o. z. d., to je za nedoločen čas in po Ijuboe podjet/je, dobi takoj službo. — Ponudbe na oglas. oddelek »Jutrac pod Šifro »Velepodjetje«. 599" Brivskega pomočnika Bilajšeg*. ki specialno striže bubi frizure, takoj spi-ejme Krinišok Rudolf, brivec v Litiji. 6079 Upokojenci teh nit in i uradniki s« iščejo Predf»st imajo železničarji in oni z znanjem srbohrvaščine. — .Ponudbe na oilas. orldclek »Jutra« pod »Teharka« 5941 Zlatar, vajenca * oskrbo v biši sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 6028 Pisarniško moč dobro izurjeno sprejmem taioj. Naslov .pove oglas, eddelek »Jutrai. 6011 2 strojna ščipalca (cviikarja). 2 natezalea (t? berli oilarja) sprejme takoj v stalno službo tovarna čevljev v Sloveniji. — Ponudbo na oglas. oddelek »Jutra «pod šifro »Takoj-Čen na*to.r>«. 5927 Več kuharic •obarir, natakaric, snažna in pridna dekleta dobe službo. Zglasiti ee morajo osebno v zavodu, ker pride mnogo gospode osebno Iskat, sl-u-žinčad. — Mnogo mest je prostih tudi izven Zagreba. Stužinski zavod, Zagreb, Marovska št. 1"1 6022 Vpokojen ifandarmerijski podofidr dobi takoj stalno mesto. — Prednost imajo tisti, ki polože kavcijo — Pismene ponudbe. na oglas, oddelek »Jutra« pol »Vpokojen«. Klepar, pomočnik dober m vesten dobi takoj mesto. Istotam sprejmem krepkega kleparskega vajenca r. vs« oskrbo v hiši. — E. Bocak, Tržič. 602H Nakupovalce ta. mehki les, i dobrimi e v e z a m i s producenti. iščem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »VerlS^ich«. 5802 Učenko t trgovino mešanega blaga sprejme Josip Strman, Šmartno pri Litiji. 6069 Modistinjo in učenko sprejme modni salon Stuchly-Maš&e t Ljubljani 6076 2 pletar. pomočnika za pohištvo (Gestellarbeit) sprejme takoj »Rotin«. Zagreb, Smode-kova št. 10 (prej Peščenica VI 45-b). 5976 Kuharsko učenko dobro sprejme takoj kolodvorska restavracija v Maribora. 6034 Učinkovit predmet (Sc-hlagerartikel) za. vele-sejem odda proti proviziji A. Zorko, v peterk 28. t m. v hotelu Štrukelj, Ljubljana, med 10. in 12. ter 13. in 17. uro. 6085 I. ob!as»v. Koncesijonirana šoferska š<>la Čamernik, Ljubljana Dunajska cesta štev. 36 (Jugoavto). Iel. 2236. Pouk in praktične vožnja. 251 Pleskarja ia lakiranje koles sprejmem takej. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 6090 Posredovalnica Ogrinc Miklošičeva cesta št. 28 rabi natakarice za poma-ganje v soboto. 60S1 Mlajša kuharica samostojna in čedna, z znanjem nemščine, eo išče za takoj za Beograd. — Ponudbe s prepisi spričeval poslati na naslov: Gostja Dr. Celebonovits, Beograd. Vuka Karadjiča S. 6089 Potnika verziranega v krojaški stroki, zmožnega kaveijie, išče krojaško podjetje. — Ponudbe na oglasni oddelek Jutra« pod šifro »Verziran potnik«. 5982 Potnika verriranega r alkoholni rn brezalkoholni strok:, iščem za celo Štajersko in Prek. murje. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Rabimo takoj« 5303 Potnike iščem za prodajo koledarjev. Prednost imajo inteligentni, trgovsko naobra-ženi gospodje. Ponudbe na oglas. oddelek »Jutra« po-d ifro »Prodaja koledarjev« 6061 Dva potnika ki bi obiskovala privatne stranko (biti morata manu-fakturista) sprejmem proti visoki proviziji in fiksni mesečni plači. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« po-i »Najboljša eksistenca«. 6072 ^JL: Gospodična ki igra po notah vijolino, klavir, citre. harfo, gita-ro, gramatično harmoniko dobi nameščenjo pri dam-ski kape5i. Oglasijo nai se tmdi začetnice. Ponudbe s sliko na naslov; Siavko Rašikaj. kapelnik, Sneber-njak 29. Zagreb. 5925 Zastopstvo za r vseh državah Evrope patentirani in že nad 14 let najbolje uvedeni stavbni materijal oddamo za dravsko banovino. — Znanje slovenščine in nemščine je pogoj in je treba dokazati najbolje stike z vsemi krogi stavbne otroke. Ponudbe pod »J. \V.« na ogl. oddelek »Jutra« 5838 Krojači, šivilje in nešivilje! Ne zamudite ugodne prilike se priučiti še pred sezono novih krojev, brez katerih Vam bo nemogoče delati pomladansko garderobe. — Udeležim se velike modno revije dunajskega velesejma in bom po teh modelih poučeval v tečajih Pričetek 1. marca. Revnej šim znižano. — Generalno zastopstvo modnih listov in krojno učjjišče v Ljubljani, Stari trg- 19. 6077 JJL Pisarniško moč (kontoristko) e perfektnim znanjem slov. in nemškega jezika ter strojepisja, išče velika družba za stalno mesto. Pismene ponudbe pod »Točnost« na ogla-ni oddelek »Jutra«. 5817 Ženska srednjih let, vsestransko naobražena, želi mesto hotelske sobarice aH ključa-rice, event tudi za sezijo. Je perfektna šivilja. Pismene ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod šifro »Vsestransko izobražena 35« 5696 Vzgojiteljica učiteljska absolventinja — vešča slov., srbohrv. rn nemškega jezika ter klavirja. prosi za službo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. ~ 5180 Izprašan strojnik z daljšo prakso, išče službo. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Perfekten Iključavničar«. 6049 Puhasto perje kg po S8 D:n razpošiljam po povzetje najmanj 5 kg-Potem č sto belo gosje kg po 130 Din in čist beli puh kg po 300 Din. L Brozo-vič. Zagreb. Ilica št. 82. — Kemična čistilnica perja 262 21 novih oken dobro izdelanih, kompletno okovanih in dvakrat na notri se odipirajočih. 90 X 170, po nizki ceni proda Simon Jois, Ormož. 5821 Aparat za valjenje piščancev, znamke Nickerl Ideal, za cca 300 jajlc in umetno kokljo radi nabave večjega proda Drago HadI Novo mesto. 5820 Recepte za muholovko, kremo za čevlje in trdilo za čevljarje proda Leban, Maribor. Pobr-ežje, Na-ipna ulica. 600S Kavarn, inventar kompleten prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 5948 Vrata, okna in miza ugodno naprodaj. Pojasni !a pri hišniku na Brjavč-e vi cesti 21. 5974 Osebno pravico za gostilno in kavarno oddam takoj. Ponudbe na naslov: Jelinek, poštno ležeče, Kamnik. 6013 Ford nov, lep, zaprt., z dvemi vrati, v stanju kakor nov ugodno proda K. čamernik.. Ljubljana, Dunajska cesta 36. 6042 Motorno kolo »Peugeot« poceni proda Avgust Pečnik, Stožice 47 p. Jezica pri Ljubljani. 6030 Peugeaut avto dober, tovorni, 2—3ton. kupim ali zamenjam proti štirisedežnemu. Naslov ojlasnem oddelku »Jutra« 6066 Studebaker gotov nov, 6 cil. limuzino zelo ugodno iz prve roke naiprodaj. Interesenti naj pišejo na Publicitas d. d.". Zazreb. Gunduličeva 11 — pod šifro »Za 22420«. 6075 Zobozdravniški stol modernejši, malo rabljen kupim. Ponmdbe z opisom in ceno na ogla-n' oddelek Jutra« pod" »Zobozdravniški stol«. 5862 Pult Sn stelažo pripravno za vinotoč in delikateso fcupim. — Ponudbe na oglasni oddelek Jutra« pod ~ šifro »Pult« 6064 Priroden led iščem v vagnn«kih množinah za takojšnjo dobavo. Ponudbe na oglas, oddelek Jutra« pod šifro »Prirod-«i led«. 6071 50—60.000 Din posoyia jsčem proti garanciji (intabulaci-ji) in veiikem obrestova-nju, za dobo enega leta. Ponudbe pod »Trgovec« na podružnico »Jutra« v Ma "boru. 6003 Venecijanko na dva voza, do 4 listov, kompletno, v dobrem stanju pod ugodnimi plačilnimi pogoji prodam. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra« pod šifr* »Ugoden nakup«. 5819 Dvonadstropna hiša v Mariboru z gostilno in trgovino z mešanim blagom ter vrtom naprodaj za 600.000 Din. V hiši j« plin, elektrika, parketi in velike kleti — Vprašati v RpaliMni pisarni društva hišnih posestnikov v Ljubljani, Salen-dtova 6. 5967 Vodni mlin umetni, zelo dobro vpeljan, skoraj nov, kapaciteta en vagon dnevno, prodamo. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Mlin«. 6019 20 % kronske bone kupuje al plačuje po najvišjih dnevnih cenah Prometna bančna družba. Maribor, Cankarjeva ulica 14 3297 20 odst. bone plačuje najbolj« Uran Franc, Dunajska e. 46, telefon 28—20 20 % kronske bone kupuje Fr. Slamič, mesar. Ljubljana, Go^posvettka c št. 6. 6050 Narodno nošo kompletno — po možnosti »Gorenjlko« z avbo iščem za teden dni na posodo — proti odškodnini. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod šifro »Avba«. 5965 Lepe maske posodim. Ljubljana. Val-vazorjev trg 6 (nasproti Križevnižke cerkve). 5944 Elegantno masko kompletno prodam Kolizej I. št. 100. 6067 Gostilno Dolinar po domače pri »Polonov-cu« v Poljanah nad Škof-jio Loko, dobro idočo. stoječo tik glavne ceste teT farne cerkve, prodam takoj proti polovičnemu plačilu. Za ostali znesek se vknjiižim Na dor»ise se ne oziram. Oglasite <-e pri meni osebno v gostilni. M17 Gostilno vzamem v najem eventnel-no tudi na račun Posedujem osebno pravico in sem kavcije zmožen. Prevzamem takoj ali poznoje. Pismene ponudbe aa oglas, oddelek »Jutsra« pod značko »Dobra gostilna 50«. 240 Trgovin® mečanial blagom in posestvom, bMzu železniške '■»staje, zaradi bolezni astnika ugodno prodam — ali oddam v najem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 5S24 Pridelki Rdeče čebule Ia 2 vagona proda Jovo Ke6ič, Bodegraj - Okučani. 6034 uMm Stanovanje tri- ali dvosobno, e pritiklinami iščem za maj. Ponudbe na oglasni oddelek •Jutra« pod šifro »Solidno in 6talno«. 5703 Stanovanje 1—2 sob in -pritikliin, suho in solnčno, samo v mestu išče dvočlanska rodbina za takoj ali koncem maja. Ponudbe na ogla-ni oddelek »Jutra« pod »Točein plačnik in mirna stranka«. 4985 Stanovanje solnčno, 3 sob, predsobe, kopalnice in pritiklin, v vili blizu Tivoli oddam z majem. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod šifro »1500«. 5815 Stanovanje sobe in kuhinje takoj oddam ▼ Zg. Šiški 176 — Komel. 6040 Lepo stanovanje enosiobno, r Rožni dolini oddam z majem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 6032 Plačam dobro Mirna stranka brez obrok t i S e v sredini mesta opremljeno sobo g kuhinjo event. 6 6outporabo iste. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Takoj 80«. 6080 Opremljeno sobo z elektriko in vb orlom iz hodnika, sredi mesta oddam solidni gospodični, ki ima lastno perilo. Naslov v oglasnem oddelku JutTa 5916 Opremljeno sobo s parket! in elektriko takoj oddam. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 60(26 Opremljeno sobo z zajtrkom iščem s 1. marcem. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Soliden 55«. 6010 Prijazen kabinet v sredini mesta oddam s 1. marcem. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 6009 Gospodična Bil zadržan. Pridite v 1 boto ob istem času na isti j prostor, kakor napovedano — J. P 6053 Sama Dvignit« pismo oddelku »jutra«. Ogla«. 60701 Zlata verižica kratka, za uro, z me»laljo-nom je bila izgubljena dne 36. t. m. Pošten najditelj se naproša, da jo proti nagradi odda v ogl. odd-iUni »Jutra«. 60il Sobo aH posteljo iščem na Ježici. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod Trgovski potnik«. 6017 Gdč. ali dijakinjo sprejmem na stanovanje i hrano. Naslov pove oglas oddelek »Jutra«. 6033 Sostanovalca sprejm-jm na St. Petra št. 78. 6027 Štiri gospode sprejmem blizu kolodvora na stanovanje in hrano. Naslov v oglasnem oddelku Jutra«. 6036 1 ali 2 sob! spalnico in sobo za gospoda, z elegantnim pohištvom oddam blizu sod nije. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« 6029 Jabolka večjo količino proda Marija Petrič, Smairtno ob Paki. 6011 Deske smrekove in jelkove ter m-orale kupuje stalno R. Schenk, Sušak. 5801 Vino zajamčeno pristno štajersko dolenjsko in dalmatinsko toči v gostilni T. Men-c:nger. Ljubljana, Sv. Petra cesta 43. 5452 Pozor! Prijatelj, kam pa jo mahaš tako brzo? — I no, malo na razvedrilo! Kam pa na pustno 6oboto? — Pojdi z menoj na domačo veselico prijatelju Potočniku na Staro pot 1 (k Majarončku) kjer priredi moj koiega imenitno zabavo. — Pri njemu dobiš dobro pijačo in tudi kuhinjo ima izvrstno. Pripelji s seboj še kaj znancev, kajti godbe in r>'esa tudi ne bo manjkalo. Maske dobrodošle. Za obilen n-bisk se priporoča Ivan Potočnik. 5906 Opremljeno sobo elektriko takoj oddam Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 605o Prazno sobo in event. domačo brano išče gospod za takoj — najraje blizu glavnega kolodvora. Ponudbe prosim z navedbo cena in naslova pod »Stalen« na og"asni oddelek »Jutrac. 6059 Prazno sobo v bližini splošne bolnice takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra 6063 Opremljeno sobo lepo. oddam » 1. marcem na Miklošičevi cesti. Na^ slov povo oglasni oddelek »Jutra«. 6062 Veliko prazno sobo s posebnim vhodom takoj oddam na Mirju. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 6078 Sobo Jt separatnim vhodom in električno razsvetljavo odda Binder, Slomškova ul. St. 16. 6096 Prijazno sobo oddam blisu bolnice. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« 6083 Pozor, Bežigrajčani Pristna dalmatinska vina 10 Din, cviček po 14 in štajerska po 16 Din dobite v Zalokairjevem vino-toču. Se priporoča Birsa. 6045 Dve gospodični sprejmem takoj na hrano in stanovanje v lepo ter zračno sobo t centru mesta. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 5953 Opremljeno sobo lepo in solnčno, v novi hiši na Miklošičevi cesti oddam takoj sjjlidncmu gospodu ali dami. Naslov v og'asnem oddeiku »Jutra« 5920 Gospodično smrejmem na stanovanje v Kolodvorski ulici »t. 23/1 6088 Rado Zakaj se ne javiš? Mi'! i on p. p.! 6046 28. štirideseti! Ali je solnce skoz in skoz? fna. 6013 Orožnik čuvar Juga. želi radi spoznanja dopisovati v dekletom. v starosti 20—30 let. Event. poznejša ženitev ni izključena Dopise na ogl. oddelek »Jutra« s polnim naslovom, pod »Osami ion« 6035 V oglasnem oddelku »Jutra« Je dvigniti sledeča pisma: Autoproga. Akcija, Ariel, A. K. K., Armando. Agil nost 5764, M. Belencier, Bodočnost. Človek, Cika-ma, Cena in količina. Diskretno razmerje, Dobro vpeljan, Dama inoienika, Dvigalo, Djber organizator, Dobra go-podinja. Do bra gostilna 50. Drž. uslužbenec, Dieselmotor. Domžale 88. Dobra prodajalka. Elektromonter, Eska. Gostilničar. Juta, Inženjer kemSk, Izurjen Žagar, J^r-menar in sedlar. Jesen 32, Hišica 20. Hau-frau. Hiša 212, Harmonija. KlepaT, K."avir takojšnje plačilo, Karijera. Kranj, industr. mesto. Kdo posodi, Kapital, Kljiučav. stroka. Kapital 10—15.000, Korespondentka, -Leto trideseto, Ločen, Lahek ®a=lužek Lepa Ru-inja. Ljubiteljica otrok, Ljubljana 100, Lepa Gorenjka. Mesečno 1800, Mleko, Mirna 65, Mizar. Marec 6. Marica, M. K Mirna 65. Mirna družina, Mairljiva 449. Mlad sem še, Mlad in agiJen 2^ Miren značaj. Mirna. 1. marec. Nenavadno usrodna prilika. Nov život.- Naprodaj. Na račun, Neoženjen mlinar. Omara, Očarala si me. Oz-bili.no garantujem, Okret-nica. Potnik, Pekarna. Prvi sestanek, Prva ljubezen Pridnost in poštenje. Perfektna Ljubljana 27. Prometna g-o-tilna. Poštenja''. Po'ica, Poštni predal 2(7. Prvo spoznanje. Prazna. Pisalna miza. PeTfekt.na. Plavolasa 32. Parcela. Prevajalec, Plačilo takoj. Poštenih staršev, Potožim kavcijo. Podjetna, Pek. Rentabilno podjetje. Resnost. Rentabilnost, Razvedrilo, Samostojna nataka rica, Srečna velika noč, Samo prijateljstvo, Samostojna 455. Soliden, Srečna bod' čnost 500, Srečen zakon 222. Solnčna lega, Simpatija 100. Sajša, Spo sobno-~t. Sta'na in mirna 800. Soliden 25. Solidna gostilna 30. Siruma eksistenca. Stofi, Šivilja, Šiška. Šivalni. Točnost. Tiha voda. Tehnika. Tajnost Trg. rvotnik. Talkoj 17. Tovarniški obiekt. Uradnica-ITnietnine. Ugodno ipogoji Ugoden fcnp 13. Učenk poštenih staršev. Vsaka mn-ožina. Veselje do otrok Vsaik, Vztrajnost. Vino od kmeta. Zlata iama tKK. Zanesljiva. in dobra kuharica 320. Zaiamčena pridnost. Zelo u-trodna poaici,'a. Zmožen 12. Zdravnik. Zelena lama. Zdrava. Začetnica. Zahteva pSače. ?.ivl!en;u bi rada srečna bila. 1500. 100 150 —900. 70.000. 4S letna, 20—25 let, 1—100. Parno mlatilnico znamke »Hoffher Schrantz« 3 k. 6., z lokomobilo prodam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Mlatiinica«. ' 5707 D"eslov motor 50 HP, z električno centralo. prodamo zaradi preureditve obrata. Naprava je primerna za, privatno in javno električno centralo. Vprašanja na oglas, oddelek »Jutra« v Ljubljani pod značko »Nenavadno ugodna prilika«. 3727 Šivalni stroji Hald & Neu. na ugodne obroke »Centra«. Miklošičeva cesta 7/IIL Ljubljana 57 Polnojarmenik v dobrem stanju kupim proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe na na«lov: Andrej Srebotnjak, Tržič. 5870 Norosti KevMt! Železna služinska Brozovfč« patent postelja zlož« Ijiva, s tapeciranim mai dracom, zelo prahtična za vsako hišo. hotele, prenočišča, nočne stui. be in za potujoče os&» ba stane Din. 450.^. Raspošiljam p o pošt-cem povjetlu. ec-A idlLsl Lesen* patent oosteffa iložliiva, s tapeciranim madraiom. *ele praktična stane Din. 2S0,— LeJarka ta ■sur.tenje _ (T.Te» gcstuhl) nsjnovijc vrsti sta« pe Din. A Hladilna naprava majhna (Kompressor) na ogljenčevo kislino, kompletna, za direktno hlajenje, brezhibno delujoča — potrebna pogonski sila ca 1 HP. 7>eIo ugodno naprodaj. Na ogled v pivovarni »Union t Ljubljani. 6021 Za izdelovanje olja kompletna naprava, t. j. mlin. 10 stop in 8 lesenih stiskalnic, vse r najboljšem stanju, zelo poceni prodam vse sikupaj ali posamezno. Becšnjak, Anton Stična. 6021-a Pokrajinske razglednice po Vaši sliki ah negativu. pristni fotografiji izgo tovi do 20.000 a n e v n o tvornica kart Brata Srnuc. Ljubljana. Wolfova ul. 12 Zahtevajte ponudbe in cenik! 242 t. BHCZOV2& Zagreb, Ilica ez. Bore io fabljen« vseh mi t»r Juto za embalažo tras vedno v zalogi Mirko Mlakar Ljubljana, Slomškova atlca 11. Izjava Mlad industrijalec imovit. ki je prezaposlen, se želi seznaniti v svrho ženitve z dobrosrčno gospodično iz dobre, najraje trgovske hiše, staro največ do 35 let. — Prednost rnajo one z dobrim nastopom in živahnega značaja_ Le resno misleče dame naj pošljejo dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Karakter«. 60S7 J Podpisani izjavljam v vednost vsem. da ni v mojem mizarskem podjetju nobenega družabništva — ker istega vodim sam na svoje ime. Proti vsa/komur, ki bi raznašal te vesti, ali ki bi si celo dovolil jemati kakšno blago na moj račun, bom postopal sodnij-sko. Ivan Petrovič, splošno mizarstvo, K-anj. 6020 Emaflirazte tablice za občine, ulice, poklice, hišne številke, pasje znamke itd. Originalne Lutzove peči. železostrug-arska dela, izdelovanje strojev in aparatov montaže, avtoge-nično varenje prevzema delavnica Inž. Guzelj, Ljubljana VII., Sv. Jerneja c. 5. Tel. it. 3252. Revmatizem Izjava zahvalnosti. Srčno se zahvaljujem za izvrstno zdravilo »Radio-Balsamika«, katerega ste mi poslali 3 steklenice. Imela sem silne revmatične bolečine v vseh telesnih sklepih, tako da nisem več mogla hoditi. Po vsa-NOv gramofon I kem mazanju z Vašim zdravilom so bole-radi odpotovanja po zelo čine popuščale tako, da sedaj lahko hodim miki ceni prodam. Naslov in se gibljem. Zato se Vam ob tej priliki oglasnem oddelku [ najtopleje zahvaljujem in vsakemu bolniku iJjLL Kratek klavir angleško mehaniko, radi odpotovanja poceni proda Zima. Stari tre št. 34-11. 6001 1' 1 ■ U tii i h SOnJa Dvignite odgovor! 6043 Železnato vino lekarnarja di. G Piccolija v Ljubljani, krepča oslabele, malokrvne. odraste in otroke. 229 bom priporočila Vaše zdravilo. S spoštovanjem MARIJA TKAUC, Razvanje štev. 20. 10. avgusta 1925. Zdravilo Radio-Balsamika izdeluje, prodaja in razpošilja proti naplačilu Laboratorij Radio-Balsamika dr. I. Rahle-jeva, Beograd, Sarajevska 70. Zdravilo se dobi tudi v vseh lekarnah in drogerijah. pristo