r\*tnina plačana * fotovfnL Leto LXIX. št. lol L]a*l}ana, »stota ILivnm 1*3* Chm Ma 1.- *—^^—^i^——y—^————— ■ ■ i ■ m iif i ii-— u ^—^m^—m i i^———i^^m^———■—^———^^——w^—m^————i^i^mp ^b ^1 ^V ŠZ ^S ^1 ^& ^^1 ^V ^1 ^B ^^B ^^B ^ft ^H Bm^ !■ 1*^ VI ^H B^r . ^HJ Bj^ ^| B ^BB B Bh vBBBV aBBBi fl V^B B B B^B B bV zsH ZsH bsB II H II bW am * H |l || BH zszsl zssB zszsl zssfl ^l h m h ■■ ^pH H^^H ^L L H HHH il bW H bH H bH iznaja vb&k Jan popoldne, izvzema? oadaija m praznika. * inssrafi ćo šv petu rrst * Du> 2, eto ioo vrat a Din SLAO, od 100 do 800 mrt * Dio & tocji irjseraa petit vrsta otn *,-* Popust po dogovora, mseratm davek posebej. — »Skmaiairi Narod« reljs meseftuo v Jngoelavtjt Dtn 12-. «s tnuasiusl «B DtD 25- RokopOO s* m vračajo CJsUBONlavrVO O« CJPBAVNuftTVO LJUBLJANA. a\a»f9»*s> s*ea Ote*. I Telefon: SI-22. «1-23* tt-24. Zl-Zft to PođrolDlet: MARIBOR ntioasmajiirjsva Sb — NOVO MESTO, L^ubOaaafca c telefon ŠL M. — CELJU: oaijako uredništvo: 8tr«wmayerjeva utica i. tihi im št. as; podružnica oprave: Koceoote unca 3» telefon ft 190, — JESENICE: Ob snksJsutn 101 Poštna nrammiea v LJubljani tL 10 J5L Nemško španski spor: g Kameninskau atera v angleški luči Angleški levičarski listi očitajo Nemčiji in Italiji, da iščeta navidezne naloge za intervencijo v Španiji London, 22. avgusta, o Levičarski listi poročajo zeio obširno o incindentu, ki se je pripetil nemškemu parniku »Kamerunu« 6 milj pred luko Cadiz. Ugotavljajo, da so doživele tudi francoske in belgijske ladje slične težkoće, vendar Francija in Belgija niti od daleč nista tako ostro reagirali kakor Nemčija. »Dailv Herald« zahteva med drugim, naj se skliče posebna konferenca držav, ki so posredno prizadete zaradi dogodkov v Španiji. Na konferenci naj bi Nemčija in Italija odkrito povedali, ali sta za nevtralnost ali ne. Kar se tiče incidenta samega, je treba poudariti, da »ta imeli španski vojni ladji s pomorskega stališča piav, ko sta ustavili nemški parnik pred špansko luko, ki je bila prav te dni proglašena za vojno ozemlje, o čemer so bili poučeni gotovo tudi na nemški ladji. Vse področje okrog Cadiza so španske vojne ladje blokirale in so luko pričeli tudi zapirati z minami. Zaradi tega so imele po pomorskem, vojnem pravu španske vojne ladje pravico preiskati celo "a odprtem morju pred Cadlzom vsako tujo ladjo. če sedaj narodni socialisti protestirajo proti taki preiskavi na parniku »Kamerunu« in proti temu, da je bil parnik prisiljen odpluti nazaj skozi gibraltarsko ožino v Sredozemsko morje, samo odkrito priznavajo, da je imel parnik še posebno misijo v Cadizu in nele nalogo zaščititi tamkajšnje nemške državljane. Vsekakor je bila ta njegova misija v interesu španskih upornikov. Listi opozarjajo nadalje, da je pred kratkim doletel prav tak incident tudi britansko jahto »Blue Shadow« ki je zašla v španski vojni pas; fašistična kririarka *A1-mirante Cervero* pa je celo obstreljevala angleško jahto >Savillo«, ki je bila na turistični vožnji in je nameravala z odprtega morja v luko mesta Oijon. Na jahti sta biLa njen lastnik in njegova žena. Strel je jahto zadel in sta bila oba ubita. Kljub temu angleška vlada ni dvignila tolikega prahu, kakor so ga sedaj v Berlinu. Vse to kaže, da iščejo v Nemčiji in Italiji kakršenkoli, tudi navidezni razlog za neposredno intervencijo v Španiji. Hitlerjeve miroljubne izjave so spričo takih okoliščin povsem v nasprotja s sedanjimi nemškimi grožnjami in protesti zaradi preiskave na parniku »Kamerunu«. Listi opozarjajo pri tem na metode vseh fašističnih držav, ki ho<*ejo zaradi kakšnih svojih vojaških namenov za vsako ceno izzvati mednarodne incidente, kakor so bili incidenti na kitaj-sko-ruski meji, pri Ualualu in drugod, da bi dobile zadosten razlog za svoja vojaška podjetja. Glede na incident pred Cadizom je treba ugotoviti, da hočejo Nemci na ta način po ovinkih odkloniti francoske predloge za sporazum o nevtralnosti napram Španiji, ker jih naravnost ne morejo, če se nočejo izpostaviti očitkom, da jim dejansko ni za mir v Evropi. »TtaneK piSe, da je napad na nemški parnik »Kamerun« nesrečen slučaj, ki pa ne bi smel ovirati dela diplomacije za mir. Tudi *Morningpost« priznava, da bo ta slučaj otežkočil pogajanja za sporazum o nevtralnosti. Angleški nasvet madridski vladi London, 22. avgusta. AA. Iz dobro informiranega vira se je zvedelo, da je Eden svetoval španskemu poslaniku, naj madridska vlada zavzame pomirljivo stališče pri urejevanju zadeve z nemškim parnikom »Kamenin«, da se mednarodni položaj ne bi preveč poostril. Dva tabora v Franciji Pariz, 22. avgusta, o Incindent, ki je doletel nemški parnik »Kamerun« pred ca_ diško luko. je francosko javno mnenje zno_ va razdelil v drva labora. Desničarski kro £i in listi se navdušujoč z« španske fašiste in odobravajo stališče berlinske vlade, levičarski tisti z glasilom ministrskega predsedniki »Poputeireom« na čelu pa 50 zavzeli povsem nasprotno st»l/išče. Nemci bn po njihovem mnenju redi napravili iz tega incidenta novo afero, toda njihovi na-mena so vse preveč prozorni. Ce je Nemčiji res za mir v Evropi, bi pač ne srnela dv-ignati tolnko prahu zaradi dogodka, ki je v ostalem povsem v skladu z določili mednarodnega pomorskega voijnega prava. »Petit Pa risi en" povsem določno ugotavlja, da tiči vozel j incidenta v tem, da bi laKko propadla akcija za sporazum o nev. tralnosti s tem. da >e madridski vladi sporočila, da bi vsak tak nov incident lefeki povzročil hude posledice- Upati ie, da b" španska vlada sedaj storila vse, da se teki incidenti ne bodo več ponoviH, vprašanje pa je, kaj so Nemci mislili s svcjjo prednjo s težkimri posledicami. Vsekaikor je po_ loža j do mnenju lista zelo kritičen. Argentinska demarša Buenos Aire«, 22. avgusta, o. Argentinsko zunanje ministrstvo je odredilo poslati iku v Madridu Garciju Mansiki- naj snova intervenira pri madridski vladj in sahteva zadostne pomoči aa argentinske državljane, da se osvobodijo formalnega ujetništva bodisi na oaemlju, ki ga uprav-Ija madridska vlada, ali pa na terenu upornikov. Madridska vlada n*j bi se s fašističnim^ vstaSi o zasčti argentinskih državljanov na njihovem ozemlju sporazu mela in jim v zamenjavo zanje ponudila celo neke fažistione ujetnike. Buenos A i res, 21. avgusta. AA. Demantira se vest, da je argentinska vlada priznala nacijonalistično vlado v Burgosu za zakonito vlado Španije. Švicarska afera zaradi Španije Bern, 22. avgusta. w. Zvezni svet se je na svoji včerajšnji seji predvsem bavil s stališčem predsednika ženevskega državnega sveta Nicolea In s pisanjem gotovih levičarskih listov o dogodkih v Španiji. Ni-cole je imel v Četrtek v ženevi na zborovanju, na katerem so razpravljali o špan- ski državljanski vojni, govor, v katerem je pozval, naj se denar rajši pošlje španski vladi, nego da bi se podpisavalo švicarsko obrambno posojilo. Zvezni svet jte na svoji današnji seji zavzel stališče, da Je treba nastopiti proti tej izjavi odgovornega predsednika državnega sveta ter je švicarskemu pravosodnemu in policijskemu de-partementu poveril nalogo, naj prouči to zadevo. CoudenHove-Kalergi apelira Dunaj. 22 avgusta b Coudenhove-Ka-lergi. predsednik Panevropske unije, je na voditelje obeh boruKKrih se strank v Španiji, predsednika republike Azans in mini-strskesa predsedmka Girsia ter na upor. ške generala Molo in CabaneHasa našlo vil apel s predlo£rm. naj bi sbe stranki čimprej ustavili sovražnosti in sklenili premirje, ki naj bi omogočilo vzpostaviti po. polnega miru. Novi uspehi vladnih čet Vladne čete so v zadnjih dneh izvojevale več strateško važnih uspehov Madrid, 22. avgusta AA. Po ve5tch iz Naval Perala so uporniki včeraj penovno napadij to mesto pa so bili znova krvavo odbiti. Ta zmaga je omogoč la vladnim četam, da so zavzele, Guadalupo, ki pa se ne sme zamenjavati s trdnjavo istega imena pri Irmu. Odbit j« b 1 tudi napad upornkov pri Somosieri. Uporniki so ime-lj hude izgube. l/stt javljajo, da so pristaši vlade zasedli mc*to Avilo« ki je velikega strateškega pomena Katalonska mil ca je zavzela po hudem artiljerijskem boju mesto Huesco, k j je 60 km daleč od Madr-da Proti Safagosst je bila poslana nova kolona z oklopnim avtomobili, ki so bili izdelani v soc alizi-ranih podjetjih. Kaj pravijo uporniki Sevilla, 22. avgusta. A A. General Quie. po de Liano je imel snoči po radm govor, v katerem je med drug m izjavil: Rad^o postaja v Jeanu poroča, da Oordoba ne potrebuje ojac>nj. Tamkajšnje čete so dovolj močne za borbo Dasi njihovo število ni veliko, je vendarle njihova morala celo visoka. Kje so torej t;stj strasni napad, ki jih objavlja vlada iz Madrida? Spremenili so se v hude poraze na vseh frontah. Vladna kolona, ki je h la včeJ-aj poražena na bojišču pri Cordobi- je pustila na bojišču 12 ujetnikov. Mi smo včeraj v Aragoni)1 razgnaM katalonsko kolono in zaplenili 23 tovornih avtomobilov, eno strojnico in sedem pušk s strelivom. Do novega spopada je prišlo pr Naval Pera-lu, kjer so bMi marksisti odbiti in so ime. lj težke zgube. Severovzhodno od Bada-joza je bil ubit komunist Carton, k je po- večeval koloni. TJbtih je bilo Se 109 njegovih tovar šev. General svetuje ob koncu Prietu. naj pripravi svoje legalo za bog. Preselitev glavnega stana upornikov La Cornna, 22. avgusta. w. TukajArja radio postaja potrjuje, da «e je glavni stan uporikov preselil \t Burgosa v Valladolid. Irski prostovoljci za Španske upornike Dublin. 22- avgusta AA. Vodja orga nizacije »Zelenih »raje* general O Duffv je iriavil da bi prav rad prevzel poveljstvo nad prostovoljsko brigado, ki se bo sestavila v Irski in ki se bo borila na strani španskih upornikov. 0 Duffv je mnenja. da bi bila takšna akcija zelo ugodno sprejeta v vsem krščanskem svetu. Voditelji španskih upornikov so mu izjavili, da jim je posebno potreben bolniški materijal. Mefaiika pomoč Španiji Mexico, 22. avgusta AA. Agencija Havas je izvedela, da se pripravljajo velike poši-Ijatve orožja iz Mehike v Španijo. Španski poslanik, vojni minister in zunanji muni-ster so izjavili. da jim o tetn ni nioe«ar znanega, vendar pa sta že bila poslana dva vagona strojnic v Veracruz. Baje boče Mehika na ta način plačati Španiji dolg za vojne ladje, ki so-bile zgrajene v Španiji. Argentinci za Španski Rde«! križ Madrid. 22. avgusta o španski noslanik v Buenos Airesu je poslal madridski vladi 35.000 pezet, ki so jih zbrali med argentinskimi delavci za španski Rdeči križ. Anglija in Japonska London, 22. avgsuta b Iz Singapura poročajo, da so tamkajšnje angle^ce oblasti imenovale posebno komisijo, katera ima nalogo da obrani angleški značaj trgovine na malajskem otočju. Angleške oblasti so bile prisiljene podvzeti te ukrepe zaradi čedalje bolj očitih tendenc Japonske, da osvoji veo trgovino z malajskim otočjem. Ang-leški trgovci so bili zaradi tega zelo razburjeni in so sporočili svojim oblastem, da ne morejo več oami vzdržati silne japonske konkurence, ki je toliko bolj nevarna. ker jo podpira japonska država sama. Italijanski vojaški manevri Rim, 22. a*vgu>ta AA. v kratkem 1'odo jesenske vaje italijanske vojske. Sodelovalo bo do sto ?:s-r>č vojakov in ?:ccr štiri pehotne divizije, ena brtra dV'vir'Ta in ena motorizirana br^ada. Nastop:li bodo tudi drugi manjši po? "bni oddelki' Povei'-'^'vo nad n-.-Miro tttsftfeo je prev^: -Hl-Man-k. prresto I o naslednik Norvežani zahtevajo izgon Trockega O4o 22. avgusta AA Vodja ftmke ljudske sloge je poslal kralju spomenico. v kateri zahteva, naj se akhče parlament na izredni zasedanje da bi sklepal o izgenu Trockega iz Norveške Obenem pravi- da sedanja vlada na uživa vec zaupanja navoda. Maršal Balbo v Salzbnrgn Dunaj, 22. avgusta. AA. Po vesteh iz Linza je italijanski maršal Balbo po pri-hodu iz Berlina, kjer si je ogledal olimpijado, prispel v Lanz, kjer je prenočit nato pa se odpeljal v Salzburg. da prisostvuje tamkajšnjemu festivalu. V Italijo se bo vrnil preko Inom os ta. Odhod francoskega poslanika iz Addis Afcefce Adia Abeba. 22. avgusta. w. Potrjujejo, da bo francoski poslanik v Adis Abebi ob kon^u «Vlttor?'a< ras Guksa# Ruski generali mri francoskih manevrih Pariz, 22. avgusfa. V četrtek je prispel z letalom iz Mo?kvr ruski general Krtvin. Pranoosnm jPsenskfm manevrom bodo tako priFostvovali trije ruskj generali. Rim, 22 avgusta. AA. Is Moskve poročajo, da so v Smoleneku odkrilj ie eno zaroto zoper .-»ovjetski resim Zarotnik* so imeli na Usode nrlsta$cv v vseh pokrajinah. Policija je aretirala 200 osumljencev. Mednarodni teniški turnir Baden Badea, 22. avgu*ta AA. Na med-nirodnem teniškem turnfrju sta iugoslo. van^ka double prvaka Kukuljevič Hi MW*C premagala par Plugmann-Rasmuacn z 1 : 6, 6 : 0. 6 :3 Gfoi Bethlea nepoboljšljiv Po njegovem mnenj« brez obnovitve statusa quo ureditev srednje Evrope ni mogoča PnOsspsUaj 22. avgusta, b 2Snatu ma džaraki politik grof Bethlen, ki se navzlic neprestanim neuspehom madftarske revi-zKmistieae propagande se vedno ne more otresti rewizkmistienih tendenc, je v »Pesti Naploc objavil članek o aktualnih podunavskih problemih v svezi z mednarodnim položajem Madžarske v katerem pravi med drugim, da stoji madžarska zunanja politika v tem trenutku pred težkim\ nalogami. V Podumavju mora priti do novega, konstruktivnega načrta za rešitev •vseh gosf>odaFBkih in političnih problemov, ki naj sedanje stanje v tem predeJu Evrope postavi na povsem drugačno osno. vo. Madžarska in Avstrija sta poklicani, da položita prve temeljne kamne za uresničenje tega načrta, toda v zvezi z Italijo in Nemčijo, brez katerih si prave ureditve Podunavja ni mogoče predstavljati. Ce pa narf ta načet zares resi vse aktualne probleme Podunavja, potem je treba čimprej revidirati krivične mirovne določbe, ker je na podlagi statusa qoo uredHev srednje Evrope nemogoča. Naloga Madžarske je zato po Bethlenovean mnenj« ta, da &e z Italijo, Nemčijo, Avscri>> m Poljsko (torej brez drugih velesil in seveda brez Male antante) dogovori glede potrebnih spre memb sedanjega stanja ta z istimi drža. vami skieoe sporazum o nadaljnji usadi podunavskega bazena. Bndimpsšta, 2*2. avgusta o. Ve« ti&k z velikim navdušenjem poroča o pn— potovanju madžarskega regenta v tujino. Pri tem naglašajo, da si je za to ssoje potovanje izbral bes prijaU IJsKo Avstrijo Listi ne omenjajo ničesar, da bi se nameraval sestavi v družbi avstrijskega kaav celarja dr. Schuschnigg:a tudi s Hitlerjesa, Gdansk ]e bil in ostane poljski Nove protlnemške demonstracije na Poiislieoa Poznanj, 22. avgusta, b. Ob prilikj zborovanja poljske desn>icarske opozicije je prišlo tu do novih prorinemšloih demonstracij, ki so zavzele zelo širodc obseg- Se pred začetkom zborovanja so pripravijaJa rarpoJoženje množice transparenti z napa si. kakor: Gdansk ie bil in ostane poljski! Gdansk mora postati poljski! Na zborovanju je nastopilo več govornikov, ki so vsi poudarjali, ds je neodvisnost Poljske ne- ločljivo združena s peaeatje Gdaanfca in Gdinje. Zastopnik desnega knfta v opopt. cšji je oeilo govoril o gdanAin Nečncih kot — pocmajcrnnakib- Od poljske sucva nje politrke je zahtevaj, da bodns bdi nad usodo Gdan»ka. ki mera tvoriti vrata potiske republike. Med zootovanjem je pri-Sfcn tuda do pretepa treh nemških rnaniiiin-skih časnikarjev, ki nh jV Seie poHoifa rešila iz wok razsrjene cnnoaice. Obdavčenje kapitala ▼ Francifi Vsa milijonska imetja naj M se obdavčila ta deset odstotkov — Beg kapitala v inozemstvo Pari«, 32 avgusta o Vreč socisJisti6mh m komunističnih poslancev je sprožilo akcijo, da bi parlament ze na svojem jesenskem zasedanju s posebnim zakonom odredi! veliko obdavčenje kapitala. Po njihovem načrtu naj bi država obdavčila za 10 odstotkov sleherno imetje, vredno nad J en milijon frankov. Predlagatelji menijo, ' da bi bik) na tak način mogoče mzanao«*" žftl francoske državne fmanoe, desnsčazmM krogi pa pripominjajo, da bi bila posledica takega obdavčenja le ta, da bi fram iiflfci kapital se bolj bežal iz Francije, kakor je doslej. Ze doslej so spravih Francozi v t»-jino približno 20 milijard zlatih frasJaov Povratek predsednika vlade v Beograd Beograd, 22. tvgusta. p. Predsednik vlade dr. Milan Stojadinović se je vrnil z Bleda v Beograd- Naš novi poslanik v Tirani Beograd, 22. avgusta. A A. NaS genera ni konzul v Newyorku Radoje Jenkovič je rmenovan za pooblaščenega ministra in izrednega posUnnka v Tkani. Obisk zastopnikov japonskega gospodarstva Beograd, 22. avg^ista. Tc dati bo prispelo iz Carigrada v Bolgarijo 15 zastopnikov japonskega narodnega gospodarstva. Pozneje bodo prišli tudi v Jugoslavijo, kjer bodo proučiH gospodarske in socialne razmere ter poizkusili ustvariti budi direktne in stalne stike med Obema državama. Posvet o določitvi cen krompir}n Beograd, 22. avgusta, p. V nedeljo bo v VrroviUei posebna konferenca kadilcev krompirja i« savske in dravske banovine, na kateri bodo določili cene letošnjemu krompirji. Kongres za mcdttcalao hiSroloftiio Boegiad, 22. ajvguata p. V pričetOsu oktobra bo v Beogradu 15. kongres za medikateo hidrologijo. Zadnji kengres je bH v TVmlousu. LetoŠnii kongres bo »e petdeseti in bo imel zaradi tega jubilejni značaj. Rasstave Narodne odkrsnr v Beograd« Beograd, 32. avgusta AA Za razstavo gospodarske akcije »Svoji k svojim!«, ki jo bo priredil osrednji odbor Narodne odbrane v Beogradn od 1. do 15. septembra, je dovoljen popust za prevoz razstavnih predmetov po državnih žeioniieah. Prizadeti razstavijalci plačajo na odhodni postaji polno voniino. povratek pa je zastonj. Ciklon v Moskvi Moskva, 22. avgusta. AA. Nad mestom je divjal sflen ciklon. Mnogo ulic je bUo poplavljenih. Strela je treščila v neko rafinerijo nafte in zanetila požar Gmotne Skoda Je zelo velika. Pet delavcev Je zgorelo. ■ Aretaeiia nemških vohunov v ftviei Berlin, 22. avgusta o. Svicanski policijski organi so izsledili tri vohune, ki so Mi v skižbi neke nemške tajne organizacije o* nemško-svicar^ki meji. Vohuna so po^Ujali org-anizaciji informacije o jakosti in £*a njo francoske vojske. Dva itroed afetiiramh vohunov gta Nemca, poslednji pa je ftvioar-skli državljan. Angleška delegacija na ruskih manevrih London, 22. avgusta, d. Po poKrau ruskega carstva bo v začetku septemora odpotovala v Rusijo prva angleška vojaška misija šestih ofteirjev pod vodstvom generalnega majorja VVaredla, poverjnika 2. pehotne divizije v svetovni vojni. Prisostvovala bo manevrom sovjetske vojake, ki bodo od 8. do 15 septembra ob poljsko-ruski meji. Glavni stan vodstva teh manevrov bo v Sanolensku. Po manevrih ho angleška vojaška misija obiskala nekaj vaznejsm vojaških središč Sovjetske unije Obisk šefa romunskega gen« štaba v Varšavi Varšava, 22. avgusta d Vesti o htftajem obiaku ftofa rumunzkega generalnega štaba Satnsonovicija na Porjakom se po-trjujejo. V Varšavo bo prišel v drugi polovici septembra. Računalo, da bo general RktB Sm>gly ze v prvi polovici septeaftva odpotoval v Pariz in sc vrnil še pred prihodom generala Sasnsonovtcija v Varšavo V PaHsnal Zli mrtvib Tnuisliin 22 Avgusta, b. Od srede dalje poteka ze peti mesec **ao*kega upora v Palestini. Soanam mrtvih v dobi od pr voga dne upora do danes kaze trvle sbi* ko: Skupno število mrtvih znaša 211 Od teh odpade ns monamedsnee 125. na kristjane 5, na zide 58, na an*fteake čete 9 na angleško policijo 2 m na arabsko neti cijo 6. Hudo ranjenih je okoli 360, lasje na nad 600. Borzna poročila. DANAŠNJE PRIREDITVE: Čarih, 22. avgusta. Beograd ?.-, Pariz 20.3095. London 15.4535, New York 906.75, Bruselj 51.7750, Milan 84.1750, AjBsterdam 806.36, Berrm lflL«, Dunaj 57.10, Praga l&tt, Varansn 8U| Haj m Mi LSO. Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, cobota, S. argoste 19». Stev. 1*1 Parcelacija Tivolija na vidiku? Bafc m te v ponedeljek dopoldne sestane parcelatfjsfca komisija Ljubljana, 22. avgusta. Trdovratno se vzdržuj« govorica, da je tivolski okoliš skrajno ogrožen ki da je ta ljubljanski biser, za katerega nam zavidajo mnoga velika mesta, zapisan postopni smrti; zapisan je oni na j grozne j&h smrti, ko se mučencu polagoma odsekavajo posamezni udi. Težko j«e verjeti iem vestem- Saj je znano, da so se že pred vojno obravnavale te stvari in da je bil splošno pozdravljen m odobravan sklep svoječasnega občinskega sveta, da osrtane tivolski okoliš tak. kakršen je, tedaj nezazidan in predvsem neparceliran. Tudi po svetovni vojni so bile določeoe razne dopolnitve tega nad vse umestnega sklepa. Povzel ga je z ve. seljem tudi prof Plečnik v svojem osnutku, ki ga je nato v načelu odobril §e občinski svet pred kakimi sedmimi leti« Ta osnutek je javnosti znan. ker je bil razmnožen in je tudi v brošuri dr Steleta: »Plečnik na Hradčanih in doma«. Omenjeni osnutek je vseboval ob Cekvnovem gradu, kjer je bila mišljena nova univerza, nekaj vscuciliških paviljonov in sicer na vsem Koslerjevem oiemlju kot celoti in noparcelirano; sicer pa naj bi ostalo vse tako, kot je, tedaj brez kake navlake novih hiš, vil ali hišic. Te splošne smernice so bile pozneje še povsem točno določene t posebnim sklepom občinske uprave pred par leti, ko je bil sprejet podrobneje določen okoliš zaščitenega ozemlja v Tivoliju in na Rožniku. Znano je tudi. da so bile razne prošnje za parcelacije na tem zaščitenim ozemlju odklonjene. Zato pa je tembolj nevejrtno. da bi se sedaj na celem pričele delati iz-jeme. Kajti takemu početju bi se morali upreti vsi. ki ljubijo naše mesto res dejansko, ne pa le * igoleeimi besedami. Uprli pa bi se tudi vsi oni, ki se jim do sedaj ni merilo z istim merilom. Zato je težko verjeti vestem, ki zatrjujejo z vso gotovostjo da se je stvar že brez sklepanja mestnega sveta prejudicirala in da je zb. ponedeljek dopoldne že sklicana parcelaci jska komisija, ki naj bi poslovala na ozemlju za ljubljanskim ve. leseimom med brezami v tivolskem parku in Bellvuejcm. Zastopniki obeh strank sklenili sporazum delavstvo ostalo v tovarnah Ljubljana, 22. avgnista. Številni oboževalci lepot Gorenjske, ki so vozijo mimo Kranja, prledajo na to mestece, kakor da v njem kraljujejo in praznit jpjoveč'ia idila, mir ter tišina. In četudi stopiš v mesto eec sav&ki .most ter zavije? v ozke in vijugaste ulice, ki imajo tu in tam Še starodavni značaj, se ti zdi. da e<* Kranj ne razlikuje od drugih naših me^r. kjer tete življenje se v »tarom tempu in načinu K.o je včeraj popoldne krožilo nad Kra njem. h vs^h to* a*n. Zastopniki centvarega tarifnega odbora so naglašali da si is stavke niso želeli ter i t javljal; da je do nje prišlo pač zaradi razpoloženja delavstva, ki je bilo vznemirjeno zlasti zaradi redukcij mezd tik pred sklenitvijo kolektivne pogodbe. Delavstvo je celo mislilo, da jih podjetja s tem postopanjem rzzivajo. Zastopniki delavstva so ponovno naglašali. kako težko nalogo bodo imeli, če bodo hoteli pomirita delavstvo in ga pregovoriti, da se bo vrnilo na delo. češ da si obeta že od te>h pogajanj sklenitev kolektivne pogodbe. Zato bi naj delodajalci pristali na delavske zahteve vsaj toliko, da bo delavstvo mirno počakalo na sklenitev kolektivne pogodbe za vso banovino V imenu delodajalcev je Izjavil dr. Golia. da so delodajalci pripravljeni na mimo poravnavo. Glede znižanja mezd je pa na-crlasil. da je prišlo najbrž samo do nesporazuma, češ da so podjetja znižala mezde samo v prrmeri s skrajšanjem delovnega časa. Ko je po nekajurni razpravi prišlo v glavnem do soglasja za poravnavo spora. je dr. Golia izjavil, da so podjetja pripravljena doplačati delavcem, če se doknže. da so v resnici kaj utrpeli pri neupravičeni redukciji mezd. Zastopniki delavstva so bili v skrbeh, kaj naj mu povedo glede pograjan j za kolektivno pogodbo, če?, da delavci mislijo, da podjetja zavlačujejo podajanja Toda zastopnik inspekcije dela je rzjavil, da bo banska uprava dnnee sklicala pogajanja za 28. avgust Ko je prišlo skoraj v vseh točkah do sporazuma, bi se pogajanja skoraj razdrla zaradi zadnje točke, in sicer srlede zahteve zastopnikov delavstva, da podjetja ne bodo preganjala delavstva zaradi stavke. Kljub temu so se spora zu-meli. Podajanja so trajala od 15. do 18. Vsebina sporazuma se glasi: 1. Podjetniki izjavljajo, da bodo stvarno pristopili k razpravi zaradi sMeirKie kolektivne pogodbe za tekstilno stroko v dTav *k! banovini. Zastopnik banske uprave izjavlja k temu. da bo banska uprava sklicala prvo razpravo 29. av?gueta, ter bodo vabila razposlana Se jsjtrL 2. Krtr se tiče zatrjevanih redukcij temeljnih in akonlnih mezd po 11. juliju, gre očitno za nesporazum, ker je nazadovanje ■zaslužkov nastopilo zaradi ukinitve nadurnega s 50 odst. pribitkom plačanega dela odnosno v posameznih primerih zaradi zmanjšanega števila niti. V kolikor bi se pa ugotovilo, da so^&e v posameznih primerih urne, odnoiind**hkondne mezde vendar 7nižale. so bo upostavilo stanje 11. julija ter se bo eventuelna razlika doplačala. 3. Vršitev nadurnega dela v okviru za konitih predpisov bo odvisna od vsakokratnega sporazuma med podjetji in delavstvom 4. R«*lno delo se prične v ponedeljek 24. avgusta ob normalnem času. 5. PoPri pošti-r. kjer bi naj p< trdilo to začasno pogodbo, ki so jo podpisali zastopniki podjetij in delavstvo, odnosno organizacij in Delavske zbornice. Ob 19.30 bi se moralo zborovanje že začeti. Obratni zaupniki, ki so piiso^tvovali pogajanjem, so šli v tovarne sporočit delavstvu, da je začasna pogodba že podpisana in da naj delavstvo pride na zborovanje, kjer bo slišalo poročilo in vsebino sporazuma. Toda delavstvo ni hotelo zapustiti tovarn v nezaupanju, češ da potem ni bo več moglo vanje in da bo moraJo sprejeti vse pogoje. Iz tovarn tudi ni hotelo več izpustiti zaupnikov. V vsaki tovarni je poseben stavkovni ovll>or. v gostilni »Pri Joštarju« je pa glavni odbor. Vse delavstvo je bilo danes ves dan v tovarnah, razen onih ki so zbirali hrano za sfavkujoee in drugih, ki so morali ven po nujnih opravkih. Večina delavstva je mladih in stavkati so začeli g posebnim zanosom. Pomisliti je treba, da je to njihova prva stavka. Javnost simpatizira & stavku-jooimi in delavci so naprosili kmalu toliko živeža za stavkujoče, da imajo vsi dovolj hrane v tovarnah. KAKOR V FRANCIJI Delavstvo ne pušča v tovarne nikogar in tudi dva novinarja sta si snoča s težavo priborila vstop v eno največjih kranjskih tekstilnih tovarn. Ko sva se legitimirala, so nama vzeli legitimacije in dolgo sva morala čakati, da so naju spustili noter. Medtem se je gnetla množica pred tovarniškim vhodom. Večina je bila delavstva, ki še posebno simpatizira s stavkujooimL Med vzklikanje-m so odprli vrata, množica se je razdelila v špalir in ozračje so vprav pretresli zasmehovaJni klici. Iz tovarne so izpustili nekega uslužbenca, ki je izgubil med delavstvom vse simpatije. Končno so naju spustili v tovarno. Na poteh med objekti je bilo zelo živahno. V poslopjih so gorele luči. vendar ne vse. Oh savskem nabrežju so kuhali v velikih kotlih golaž. Delavci in delavke so v vrUah čakale na jed. Ko so zvedeli da sva novinarja, so Ea/čeli vzklikati: fciveli naši novinarji! Inteligenten delavec naju je vodil po obratih. Priključili so se mu drugi, končno pa še delavec s harmoniko, ki je vea cas igral poskočne koračnice. Delavci so ponosno razkazovali, kako so si uredili ležišča* kakor da jih veseli, da bodo xa svojo stvar žrtvovali tudi domača ležišča. Nudila se naann je slika, kakor bi bila v Franciji med stavko pred tedni. Cim so tovarniške sirene naznanile zaečtek stavke, se je ustavilo povsod delo, kot bi odTeaal. In v obratih je vse nedotaknjeno, kakor je bilo v tistem trenutku. Toda delavstvo se tudi sicer nI ničesar dotaknilo in vzdržuje strogi red-Le kjer so bili ostanki iz preje, so si nekateri napravili leiisča na njih. Večina ležišč je pa povsem golih, na trdih deskah, zabojih, mizah, tleh. Tu in tam so srečnejši. leže na vrečah. Toda ponovno je treba naglasiti, da se delavstvo ni dotaknilo ničesar, kar bi. oškodovalo podjetja. Tudi luc-i so prižgali le toliko, kolikor is bilo 0O-. trohno. V tovarnah so delavci in delavke, vendar | ne sme nihče misliti, da t« Morda zaradi tega dogaja ponoči kaj nemoralnega. Disciplina tega delavstva človeka kar frapira in čeprav je vse v ognju, je vendar resno in trezno,. Ree, imajo harmonike in igrajo, toda godba še ni greh. Za prenočevanje so določili delavci posebne oddelke za lanske. Straiijo, da se nihče ne pregreši tudi v tem pogledu. Zanimivo je, da imajo podnevi službo v splošnem ženske, in moški trde vsi brez izjeme, da so dekleta še mnogo bolj stroga in disciplinirana kakor oni. Ponoči prevzamejo vso stražo moški. Kakor v Franciji. Tudi navdušenje. Tako zanosnih stavkujočih delavcev najbrž pri nas se ni bilo. Kdor jih je videl v tovarni, si lažje razlaga, zakaj niso hoteli zapustiti tovarn. ---------——nji—■ Kako je bilo pri Siren V naš:m včerajšnjem poročilu o stavki tekstilnega delavstva je bilo rečeno, da je prišlo do stavke v prvi vrsti zaradi zni žanja mezd v Jugobruni, Jugočeaki in In-texu in pa zarto, ker je podjetje Sire zbiralo podpise za uvedbo 12-umega delavnega časa. Nerodna stilizacija tega stavka je mogla nepoučene zavesrti v zmoto, da je £• Sire sam. odnosno kdo izmed njegovih domačih zbiral podpise, kar seveda ni res. Podjetje Sire ima mnogo naročil in delavci so bili sami pripravljeni proti primerni nagradi delati 12 ur dnevno. To misel so sprožili sami in so se tudi v tej zadevi zglasili pri g. Sircu, ki jim je pa odgovoril, da jim po zakonu 12-umega dela ne more dovoliti. Potem so delavci zbral« 39 podpisov in prišli z njimi h g. Sircu s prošnjo, da b: smeli delati 12 ur dnevno, dobili so pa odgovor, naj se obrnejo v tej zadevi na Delavsko zbornico. V Četrte-k. ko je g. Sire zvedel, da so začeli delavci v drugih podjetjih stavkati, je vprašal svoje delavstvo, kakšno stališče bo zavzelo in dobil odgovor, da pod nobenim pogojem ne bo stavkalo- Toda delavci iz Jugobrune so vdrli v SirČevo tovarno in prisilili tudi delavce v nji. da so se pri družili "stavki. .lasno je torej, da g. Sirca, ki zdaj sam skrbi za prehrano svojega prisiljeno stavku jočega delavstva, ne zadene pri s»tavki prav nobena krivda, temveč nasprotno, če bi bili drugi podjetniki tako uvidevni, bi do stavke najbrž ne bilo prišlo Stavka v strojnih tovarnah in livarnah Ljubiiana, 22. avgusta. Med številnimi mezdnimi giban ii ie ostal včeraj skoraj neopazen spor med delavstvom in podjetjem v strojnih tovarnah in livarnah v Ljubljani, ki se je zaostril tako, da je delavstvo začelo stavkati. Delavstvo trdi, da mu podjetie dolguje izplačilo mezd že več tednov. Včerai dor poldne je odločno zahtevalo, da podjetje izplača vse zaostanke ter je svojo zahtevo nodkrepilo se s stavko, ki se je začela ob 9. Ker so pa zastopniki podjetja, obljubili, da bo delavstvo dobilo ob 13. izplačane vse mezde, so se delavci, ki jih je okrog 250, vrnili na delo. Ob 13. je podjetje ponujalo delavcem na račun mezd le manjše vsote, po 100 Din. delavstvo pa tega denarja ni hotelo sprejeti in je stopilo zopet v stavko. Delavci so ostali v tovarni. Zvečer je bil dosežen sporazum ter je delavstvo prejelo naplačilo na načun zaostanka, podjetje se je pa obvezalo, da bo zaostanek plačalo danes. Delavstvo se je vrnilo na delo. Tudi polagalci parketov Zadnje čase ne mine dan. da bi ne poročali časopisi o stavkah. Letos imamo pravo stavkovno leto. Zaradi nizkih mezd zahtevajo tudi polagalci parketov, ki so rezijski delavci in delajo največ 6 do 8 mesecev v letu. zboljšanje plač za svoje naporno delo. Pred kakimi JO dnevi so sporočili po svoji organizaciji Zvezi lesnih delavcev in sorodnih strok Jugoslavije v Ljubljani, kot svoji predstavnici svojim mojtetrom in tovarnarjem parketov. svoje zahteve glede zvišanja mezd in kolektivne pogodbe. Parketni mojstri so se po prejemu te zahteve sestali, toda zal ne vsi. Ker se pa tt. Remec * Co.. ni odzvala povabilu, so navzoči parketni mojstri, t po številu sporočili naslednji dan Zvezi Imenih delavcev kot predstavnici polagalcev parketov. da zaradi odsotnosti najmočnejše tvrdkc ni bilo mecoče razpravljati o povišanju mezd. ker bi bilo to brezpredmetno. Zato se je določil ponoven obvezen sestanek in je Zveza leenih delavcev ponov-ven obvezen seteanek in je Zveza lesnih delavcev ponovno pismeno povabila tt. R*1-mec k Co.. naj se drugega sestanka gotovo udeleži, ker je edino od te tvrdke odvisno, v koliko bi se sabtevam pola^raJcov krhko ugodilo. Tvrdka Remec & Co. se pa tudi drugega sestanka ni udeležila. Zato so se polagalci vseh ostalih parketnih mojstrov solidalizirali in oklenili s polagalci tvrdke Remec * Co. stopiti v stavko in izsiliti tako ponoven sestanek, na katerem bi se dal doseči sporazum. Polagalci parketov niso najslabše plaeani. ako primerjamo dosedanje njihove mezde s plačanih izučenih miaarakih pomočnikov, saj zaslužijo najboljši mizarski pomočniki po 5 Din na uro. dočim že polagalci zaslužijo po 5 do 6 Din na uro, sa dela v akordu pa od 60 do 100 Din na dan m tudi več. Kljub temu pa parketni mojstri ne nasprotujejo primernemu povišku m bi se zadeva lahko uredila brez stavke. IZVEN SEZONE Prodajalec v trgovini: Gospod Sef, strasno se dolgočasim. Sam ne vem. kaj bi sef: Ali ste te odtrgali Is koledarčka listek včerajšnjega dne? — Seveda sem ga. — *icrej atopUe h koledarčku tn poča-■ kajte. da boste lahko odtrgali naslednj I listek. Kazen za uboj in mazaštvo ■nren potek na aodnl|i i veliko „Ižansko" razpravo Ljubljana, 22. avgusta. Tako živahnega in burnega poteka le dolgo ni bilo na sodni ji. kakršen je bil včerajšnji Na hodniku pred senatno dvorano sta se »repo gledala dva tabora. Okoli 30 prič iz Mat ene in Iške Loke je bilo poklicanih na veliko »ižansko« razpravo zaradi 23 let starega posestnikovega sina Mihe Tavžlja. ki je bil obtožen, da je 17. maja lam ograial varnost 17 let starega Kumšeta Antona, >tiri dni pozneje dne 21. maja po svojo grožnjo izpolnil in Antona zabodel z nožem v rebra tako hudo. da je Anton zaradi poškodbe v bolnišnici pozneje umrl. Obtoženi Miha se je pred sodniki, malega senata s predsednikom Brclihom in sodnikoma Kovačem in Lederhasom naredil tako lepega, kakor je le mogoče. Tako vljudnega fanta še nismo videli na zatožni klopi. Obenem pa se nismo mogli ubraniti vtisa, da je Miha silno drzen in pretkan in da je res kriv za smrt pokojnega Kum-šeta. Miha ni spregovoril, ne da bi začel z »visokim sodiščem«, dokler mu ni predsednik rekel, naj že vendar neha z visokim sodiščem. Vsi njegovi sosedje in sosede, vsa njegova žlahta, vsi njegovi prijatelji in sovražniki so prišli, da bodo pričali. Dva tabora torej, katerih sovraštvo je od ure do ure raslo, da se je bilo bati, da se bosta na hodniku spopadla. Pričevanje jt poteklo dramatično. Priče so se med seboj prerekale, so cepetale z nogami in kričale, dokler ni popustil sodnik in jim dal besedo, da so izpovedale prav vse, kar jim je ležalo na srcu za obtoženca ali proti njemu. -vi obtožnici je državni tožilec B. C.o.,. .. Mihi očital, da je Kumšetu gro/il nekega jutra, da bo »tega prekletega smr-kovca ubil, kjer ga bo dobil in da ga bo potolkel s čimer koli in kjerkoli in da se mora še ta teden zgoditi. Miha je priznal, da je tisto jutro prišel v hlev h KumScto-vim, da bi pozval Kumšeta na odgovor, ker je prej ta večer pretepel njegovega brata. Gro/il mu pa ni. Priče so pa izjavile, da je bil Miha oborožen s polenom in kamenjem in mu je Anton jedva ubežal ter je res i/rekel vse grožnje. Glede drugega očitka, da je napadel štiri dni pozneje Kumšeta z nožem, se je pa Miha zagovarjal, da ga je Anton sam izzval, ga udaril z bokserjem. on pa se je branil in v razburjenosti mu je nenadoma prišel v roke nož, s katerim je zamahnil. Anton je padci, drugi dan so ga peljali k zdravniku, ki ga je poslalv bolnišnico v Ljubljano, rana se je ognojila, srce je opešalo in 2. junija je Anton v strašnih bolečinah izdihnil. Miha je ves čas trdil, da se ni čutil popolnoma nič krivega, da obžaluje sicer dejanje in je pripravljen poravnati škodo, kriv pa ni. Na dan je prišlo, da žive Tavž-ljevi in Kumšetovi v sovraštvu. Tavžljevi fantje so sploh strah in trepet vasi. so izjavile priče. Sodniki so skušali predvsem ugotoviti, kdo je bil napadalec usodnega dne pri Gamsetovi gostilni v Iški Loki, kjer je bil Anton žrtev. Večina prič je potrdila, da je Miha prvi napadel Antona. Samo trije Mihovi prijatelji so izjavili, da je pokojni Kumše napadel prvi obtoženca z boksarjem. Njih pričevanje pa je bilo v podrobnostih jr nesoglasju. Obtožencev branilce dr. Švigelj je predlagal oprostitev ali milo kazen za prekoračen silobran, ker je se je opiral na izjave nekih prič. da je bol pokojni Kumše »kakor burja« in je rad izzival, Miha je pa nagle jeze ter vse kaže, da je bil pokojni Kumše napadalec. Državni tožilec je zahteval strogo kazen, kakor tudi zastopnik zasebnega udeleženca Kumšetovcga očeta advokata Kamhau-ser. Ob 20. uri je predsednik Brclih razglasil sodbo. Sodišče je spoznalo, da je Tav-želj kriv, da je ogražal varnost pokojnega Kumšeta in mu grozil ter da je svojo grožnjo tudi izvršil, ko ga je 21. maja zabodel. Po izjavah objektivnih prič je bil obtožence napadalec. Sodišče ni moglo verjeti nasprotnim izjavam. Zaradi tega se obsodi za prvi prestopik in drugi zločin zoper življenje in telo na enoletno kazen 3 leta in 15 dni robije, na izgubo državljanskih pravic za 3 leta ter na povračilo efektivnih stroškov zasebni udeležba, ki znašajo okoli 5000 Din. Obsojenec si je pri-držal 3 dnevni rok za premislek, sli bo kazen sprejel ali ne. OPROŠČENA Pred velikim senatom s predsednikom Brelihom sta se včeraj zagovarjala 21 let stara — bivši gimnazijec Anton Žerjal in tudi 21 let stari bivši dijak Srednje tehnične šole Gorjan Karel. Obtožnica jima je očitala, da sta komunistična propagator-ja, češ da sta razpečavala fotografične posnetke pisem, ki so jih poslali obsojeni komunisti iz kaznilnice v Sremski Mitrovici. Izkupiček je bil baje namenjen društvu, ki se imenuje »Rdeča pomoč« in ki podpira komuniste. Obtoženca, ki sta zelo temperamentno odgovarjala na vprašanja in ki ju je zagovarjal dr. Stuhec, sta trdila sicer, da sta skrajno levičarskega prepričanja in sta bila zaradi tega že obsojena, toda omenjene reprodukcije nista prodajala, temveč sta jib imela samo doma spravljene. Veliki senat ju je oprostil, ker obstoja sicer sum, da so fotografije bile namenjene za prodajo, konkretnih dokazov za to pa ni bilo. IZ USMILJENJA JIM JE POMAGALA Bivša babica J. Marija, ki je sedela na zatožni klopi s šoferjem B. Jožefom in služkinjama Marijo in Ivano, se je krčevito jokala in si med vso razpravo brisala solze. Bila je že strogo kaznovana zaradi odpravljanja plodu, pa je vedno znova nesrečnim dekletom pomagala, ker so se ji smilila in jim ni mogla odreči pomoči. Njena klijentela so bile večinoma revne služkinje in delavke, katerim je pomagala tudi zastonj. Sprejela pa je tudi honorar, ki je znašal od 50 do 250 Din. Tej babici je obtožnica očitala, da ima na vesti okoli 120 deklet, ki jim je odpravila plod, neka gospa pm je bila njena smrtna žrtev. Obtoženka ie priznala, da je pomagala neki Johani. ki ni bila obtožena, ker nihče ne ve, kje je zdaj, ter služkinjama Mariji in Ivani ter še 14 drugim dekle- tom, katerih imena policija tudi ni mogla zvedeti. šofer Jožef je bil obtožen, da je zlorabil 1 . 1934. neko tedaj šo ne 14 let staro deklico ter da je služkinji Marijo in Ivano napotil k babici, da jima je odpravila plod &ofer je vse priznal, izgovarjal pa se je. da ni vedel, da deklica še ni bila 14 let stara, ker je bila lepo razviu Služkinji sta tudi priznali, da sta bili pri babici, ker bi sicer izgubili službo. Branilec obtožene babice je predlagal naj se zasliši izvedenec, ki naj bi potrdil, da je babica zaradi bolezjii v takem stanju, da ne more odreči svoje pomoči. če pridejo revna dekleta k njej. Njena volja je tako oslabljena, da kljub strogim kaznim in preganjanju vedno znova pade v svoj stari greh. Senat je ta predlog odbil in razsodil, da je babica kriva zločina zoper življenje in telo v 17 primerih in se obsoja na leto dni robije, ivoter je bil obsojen na 8 mesecev strogega zapora, služkinji pa pogojno vsaka na 2 meseca zapora. Vsi so kazen sprejeli, razen obsojene babice, ki zahteva revizijo in pri/iv. KOLEDAR Danes: Sobota, 2f!. avgnsta, ksaotS9Sfll Timotej m. Jutri: Nf^ielja, 28. avpista, katoličani Filip B. DANAŠNJE PRIREDITVE KINO KATICA: Zaprto; KINO IDEAL: Btl 0 >reči; KINO UNION: Duše pml hkom. KINO SLOOA: Zaprto d<> tt, avpitta; KIKO ftISKA: Idealni soproe; KINO MOSTE: »Mala mamica« ti stoje v hlevu. Toda zdaj je leto in edina up je še zemlja. Tudi dela je kar ga je treba opraviti po polju, košnje, žetev in pospravljanje pridelkov na jesen. Prejšnje čase so delale razne lesne firme, pa tudi mnogi lesni podjetniki, dokler je še cvetela lesna trgovina, lepe dobičke in si napravili lepa premoženja, od katerih še zdaj žive. Od tega so imeM koristi vozniki, ki so v dolgih vrstah vozali tesan les in krle z gozdov ne žage na Rakek, Notranjski kmetic in kočarji po hribih so imeti denar, čeprav je moral vsak sam posekarti les v gozdu, ga obrtesati m pripeljati na trg. To je bil vit življenja, denarja, kii je zdaj cisto ugasnil. Ko so stopile senkoije proti Italiji lansko jesen v veljavo, je vsa lesna trgovina na mah upadila za devedeset odstotkov, zdaj po sankcijah pa kar za celih sto. Notranjski kočar ima premalo zemlje, da bi ga mogla ona sama branki in preživeti njegovo veliko dru žino. Z gozdovi pa zdaj ni nič. Sicer lesne žage v Logatcu, na Rakeku, v Begunjah, Martin jaku. Grahovem in Milanovem vrhu tudi zdai še v mali meri delajo , tako da imajo nekateri lesni delavci tudi »daj tnal zaslužek, toda ta les gre soda j večinoma samo še v Grčija. Egipt, Sirijo, Španijo in na Angleško, kolikor ao lesne rirme še ohranile zveze z inozemstvom. Posebno se vidi težak položaj na obmejni postaji Rakek, kamor ae je stekal ves promet Notranjske, namenjen za izvoz; tu je vsak promet popolnoma prenehal, postaja je prazna in pelje kakšen tovorni vlak neno. če gre za tranzitno blago. Rampa je prazna, nič več ni živahnega nakladanja in razkladanja; lesni delavca, zaposleni na rampi 90 že dobro loto brez dela, kar je posebno težko prizadelo one z družinami. Ta težka skrb za vsakdanji kruh je nagnala ljudi, da skušajo po nedovoljeni poti zaslužiti kaj tako. da nesejo kake življenjske potrebščine v dovoljenih količinah čez mejo. V mnogih pa to vzbudi tihotapsko strast, karte.ro 90 že mnogi plačali z življenjem. Joi je danes izgubilo že itak svojo ceno, ker se ljndje na menijo skoraj že nič več za razne predpise m prepovedi. Postalo jim je vseeno, njihov nizki življenjski standard jih je prisilil, da tvegajo vse za skorjo kruha, za najpotrebnejše, kar mora imeli človek za življenje. Meja je postala mračen simbol hrepenenje in privid boljšega življenja. Podoba notranjskega tovornika Martina Krpana z Vrba prti Sveti Trojici, kakor ga je ovekovečil pisatelj Fran Levstik, vstaja iz preteklosti. Zdaj rti več tiste lepe cesarske ceste, ka je v onih davnih časih vodila do Trst« čez Kras. Junaški Martin Krpan, ki je na svojem tihotapskem potu s kobilico prenašal v vrečah angleško sol in brusne kamne ter kresdlno gobo je ob neki taki priliki s tedanjimi ftnancarji res kakor s poba lin i opravil, ko so ga skušali ovirati prd njegovem poslu- Prijel je najbližjega za noge in omlatil z njim po drugih, da so imeli za vselej dosti, drugikrat pa je imel to srečo, da je pred samim vzvišenim cesarjem prestavil svojo kobiM-00, s katero je bil na poti cesarosti, kakor ha briia navadna koza, V današnjih modernih Časih bi Martina Krpana kajpada poslali na berlinsko olimpiado morda kot atleta za težko kategorijo in bi našo državo brez dvoma odlično zastopal, če ne bi odnesel vsaj najmanj zlato kolajno, ter bi na takle način malo likvidiral svoj slabi položaj morda pa bi ga bilo potreba spet poklicati na pomoč proti novemu Brdavsu-krhri, ki grozi vsem svetu. Njegova briht-na glava bi brez dvoma iznašla sredstvo, da bi temu razbojniku snel glavo s tiHa. Saj, kdor zna. temu zadostuje tudi lesen kij in mesarica, kakor je Martin Krpan dokazal. Kakor pa je bil pameten, tako je bdi tudi skromen: ostati je hotel konce-sioniran kontrebentar, doma je otepal koruzen močnik, za mednarodne višje probi eme pa ni pokazal preveč talenta. Zdaj živimo in živeM bomo, saj ljudje imamo zvrhano mero potrpljenja in upanja, saj vsega mora biti kdaj konec in morajo priti kdaj boljši časi tudi za notranj. skega bajtarja. Sedem zvezdnic hkratu v Ljubljani Na letošniem jesenskem velesejnra bo največja privlačnost, kar smo jih imeli doslej Ljubljana, 22. avgusta S p. n. publiko našega velesejma je križ. Razvajena je in izbirčna pa kritična, da ji nič več ni všeč. Kdo jo je pa razvadil? No, kar na dan z besedo! Velesejem. Prav zares in prav mu je. Sa msi je na-drobil tako župo, sedaj naj jo pa še po-sreblje. Zakaj pa hoče vse vele —? Vse je zanj še premalo velemestno, nič ni vec novega in mora biti že velemoderno, vele-razkošno, velepraktično itd. za p. n. občinstvo pa seveda tudi velezanimivo in ve-lezabavno, predvsem pa, kakopak, vele — poceni. Pošta, telegraf in telefon — gore prospektov — agent noter in agent ven — managerji m impresariji — vse lepo naokrog in brez prestanka od pomladi! Naposled nečuveno in velenovo: največji slon vseh vekov in svetov. V dveh vagonih se prevaža po svetu, kakor tisti ljubljanski jezik, in še tipkati zna. Tekmuje z vsako tipkarico in po željah velespošto-vane mladine stare do 80 let. tipka tudi zaljubljene verze za »dopisovanje« med malimi oglasi. Kratke, a pojmljive in sočne stihe. E>amo izvedeno o najnovejšem so pobarali. Prezirljivo je zasukala glavico. Kar se reče, res graciozno jo zna zasukati, kakor se taki o vsem najnovejšem izvedeni dami spodobi, skratka, nenadkriljivo prezirljivo in čez mero začudeno je zasopla: Nivo, nive — a-u! Kje je pa umetnost?! Milostljiva, saj slon igra tudi harmoniko. Celo našo prelepo »Po jezeru« ... To zna vsak osel — edino klasična muzika je moderna. »Po jezeru« je pa vendar že dosti klasična — toda klasična dama je že vzvišeno odplavala v oblaku hiperkulturnih dišav. Takorekoč podpisan je bil že kontrakt z 12 metulji. Ne z baletkami, s pravimi živimi metulji, ki s izlezli iz zidanih bub tam pod ekvatorjem. Veliki kakor netopirji in prav za prav prave baletke. Metulji, ki plešejo, kakor same primabalerine. Ali ste sploh že slišali kaj takega? In te čarobne barve! Kakor najdragocenejša svila. Ja, kakor Žida — se je obregnil vpliven veljak — sedaj bo pa hotela moja stara takoj natanko tak gvant. Vrag naj vzame to*-* caite m vaše trapaste metulje! Kaj domačega pokažite! Pa spet: Pošta, telegraf in telefon, gore prospektov, poizvedovanje po vsem svetu in iskanje po vseh kotih mile domovine. Vse so našli, prav vse, edino Ljubljančana niso mogli najti, ki bi ne zabavljal. Resignacija, obup — Strela z jasnega! Singing Babies«! ? Umetnost, visoka umetnost! Lahko se preverite, da povsod nastopajo v okrilju resnih in serioznih glasbenih organizacij in zavodov, v Buenos Airesu napravile na soareji poslanikov tako furoro, da so drugi dan izšli dnevniki z njih sliko čez vso stran. (Vladarji in ministri) so jih občudovali v vseh petih delih sveta, najbolj strupeni kritiki so o njih objavljali same superlative. Triumf za triumfom, vsa njihova pot po svetu je nepretrgano zmagoslavje. Skoraj neverjetno, a resnica! »Si nging Babies« dosegajo zmagoslavja s pravo umetnostjo, da glasbeni kritiki takorekoč opevajo njih petje. Bmski kritik slika aplavze navdušenih poslušalcev in toži: Es niitzte nichts, sie waren nnd blieben verschwunden . .. Brno je pač muzikalno mesto. O »Singing Babies« pravi kritik: Naposled jih imamo v Brnu iz obličja v obličje — čeprav samo za nekaj kratkih dni — te večkrat kopiramo, toda dosedaj še vedno nedosegljive »ženske Revellerje«, ki so njih slavo plošče in radio že davno raznesle po vsem svetu... to je fascini-rujoče muziciranje s kakor smrt gotovim učinkom tako ritmitičnega kakor tonov-skega. Štiri komade po imele na programu otvoritvenega večera in izsilili so jim pet dodatkov. Samo to pove vse! Prepevajo nemško, angleško, francosko, talijansko, portugalsko, rusko, špansko in češko, vse pa jezikovno enako brez hibe. Take kritike bodo menda dosti tudi našemu občinstvu! In na velesejmu so sklenili, da jih morajo poiskati. Velja, kar hoče — Radio, da, poslušali smo teh sedem umetnic že večkrat, no, in na platnu smo tudi že videli teh sedem očarljivih lepotic. Take so te svetovno slavne filmske zvezdnice, da bi to lahko imenovali za Miss America, ono spet za Miss Hisponia, tretjo za češko miss, ono za Miss Austria in sosedo spet za najbolj dražestno Francozinjo itd., vsako posebej za reprezentantko naj- popolnejše lepote in rase (Is še kakšne rase!) tega ali onega naroda, saj po soglasnih izjavah vseh poroci! res vsaka zase predeča ideal rasne lepote te ali one narodnosti z vso značilnostjo, da bi »Singing Babies« po pravici lahko imenovali tudi Sedem Vener sedmero narodov. »Singing Babies« so tako reč čudovit sed-merostrok kristal elegance, gracije, šarma in lepote sodobne žene — vladarice sveta! »Singing Babies« so pojem sodobne, do skrajnosti kultivirane dame. Dame, prosimo, torej Venere — brez prizvoka! na kraljev rojstni dan Vič, 22. avgusta. Naš mladi kralj Peter II, naš prvi starosta bo praznoval 6. septembra svoj 14. rojstni dan. Sokolstvo se zaveda pomena tega največjega narodnega praznika za naš narod in bo zato na slovesen način proslavilo rojstni dan svojega vzvišenega sokol-skega brata. Ko bomo z radostjo v sokolskih srcih praznovali rojstni dan svojega mladega kralja, se bomo tudi s pieteto spominjali njega, ki nam je postavil na čelo jugoslovenskega sokolstva svojega edtnca, biagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Zcdinitelja in ponovno potrdili njegovo oporoko »Čuvali bomo Jugoslavijo!« Uprava Sokola Ljubljana - Vič je na svoji izredni seji v četrtek soglasno sklenila, da bo viški Sokol svečano proslavil rojstni dan svojega mladega kralja Petra II. Na večer pred rojstnim dnem bo po viških ulicah svečana baklada z godbo. Povorke se bodo udeležili člani v kroju s praporom, ostali oddelki pa v civilnih oblekah s sokolskim znakom. Zbor vseh udeležencev za baklado bo ob 19. pred Sokolskim domom, odkoder bo krenila sokolska baklada skozi Novo vas in Rožno dolino do spomenika kralja na občinskem trgu. Spomenik bo razsvetljen in okrašen ter bo imel pred spomenikom starosta br. Borštnik kratek nagovor na sokolsko pripadništvo in občinstvo. Po bakladi na Viču bodo vsi udeleženci korporativno odšli k bakladi v Ljubljano. Na kraljev rojstni dan bo viški Sokol sodeloval pri zvezdnem teku od Brezovice do Sokolskega doma na Viču, nato pa se bo polnoštevilno udeležil sokolske manifestacije na Kongresnem trgu, ki jo bo organizirala župa Ljubljana. Uprava viškoga Sokola poziva vse svoje pripadnike, da se vseh svečanosti udeležijo v slavnostnem kroju, ostali pa v civilnih oblekah s sokolskim znakom. Zlasti člani, ki imajo sokolski kroj, se morajo svečanosti udeležiti brezpogojno v kroju. K bakladi je vljudno vabljeno vse viško občan-stvo. Vse gg. hišne posestnike pa prav tako vljudno vabimo, da na večer pred rojstnim dnem našega kralja razsvetljijo svoja okna in razobesijo državne zastave. Viča-ni pokažimo pri sokolski manifestaciji vso svojo ljubezen in vdanost do svojega mladega kralja in visokega doma dinastije Ka-radjordjevićev. Mlademu kralju Petru H. — Zdravo! Simfonični koncert v Rogaški Slatini Ljubljana, 22. avgusta. V nizu stalnih simfoničnih koncertov je v sredo doživela mednarodna publika Rogaške Slatine užitek izredne muzikalne lepote: IV. simfonični koncert pod taktirko ljubljanskega opernega ravnatelja g. Poliča. V nabito polni dvorani izbranega občinstva je bMa najprej izredno živahno in z lepo odmerjenim zvokom izvajana uvertura k Mozartovi »Figarovi svatbi«. Po burnem aplavzu je sledila Beethovnova V. simfonija v c molu. Na poslušalce je tudi ta zelo delovala, saj so se po vsakem stavku, kar sicer ni običajno, z aplavzam zahvaljevali tako dirigentu, kakor orkestru. S prav tako sugestivnostjo, kakor prvi dve izvedbi, je znal ravnatelj g. Polič voditi tudi izvedbo dveh slovenskih skladb, Bravničar-jevega »Kralja Matjaža« in treh Jerajevih narodnih pesmi za godalni orkester. Končno je sledila Smetanova »Vltava«. ki je s svojo bogato melodijoznostjo globoko delovala na vse navzoče. Koncert s temi skladbami je bil zadnji letošnji simfonični koncert v Rogaški Sa-tini ki se moramo mojstru g. Policu za njegovo delo zahvaliti, saj je pomenilo višek orkestralnih koncertov v letošnji sezoni. Odlična afirmacija teh prireditev pred mednarodnim občinstvom zahteva, da bo treba vsako leto prirejati podobne koncerte in s tem nuditi gostom ne le umetniški užitek, temveč tudi možnosti, da do dobra spoznajo naše glasbeno življenje in tudi lepoto naših narodnih skladb. Kočevska gimnazija ukinjena Kočevje, 21. avgusta. Do zadnjega časa so upali kočevski Slovenci, da bodo merodaijnri faktorji vsaj zadnji trenutek rešili slovensko kočevsko gimnazijo. Zavod, ki smo ga Slovenci dobili ob prevratu, se prione z letošnjim soi-skim letom likvidirati. Z novom šolskim letom se najprvo ukane 5. razred, nato vsako leto po en razred tako, da bo kočevska gimnazija popolnoma demontirana in spremenjena v nižjo leta 1940. Kočevski Slovenci bodo s tem lesom izgubili na Kočevskem važno postojanko. Posebno žalostno je. da se bo to zgodila v času, ko morajo v Ljubljani, kjer so prenapolnjene gimnazije, graditi nova poslopja za gimnazije. Kako lahko bi se vsaj tisti dijaki, ki jim je Kočevje bližje napotili v Kočevje in a tem utrdili slovenski položaj na Kočevskem. Na dovoij, da se iz Kočevskega da« ae (fciem izseljuje slovenska žrveij nadi slabih goapodarakih pritok, rnoravo je priti še to. da so Sso-venci izgubili tudi svnjo gntnnaztjo. Prav hudo je prizadet letošnje leto naš ssaši slovenski človek na Kočevskem. Našemu slovenskemu rudarju je bil odvzet kruh z redukcijami dela v rudniku. Naš sloven-aki delavec je bil hudo prizadet radi sankcij pni lasni industriji. Pogorela je tovarna sutona t Kočevju, ki je sedaj res obnovljena, pa navzloc temu ni še zaposleno enako število delavcev, kakor pred požarno katastrofo. Veliko ae aadnje čase govora o slovenstvu na Kočevskem, na je naš slovanski človek baš sedaj najbolj zapuščen. Oni, ki zlivajo ves žolč na našega slovenskega uradnika na Kočevskem, ki je vedno vestno izpolnjeval svojo službeno dolžnost na tem jezikovno mešanem otoku, pa cnonda ne vedo, da je za slovenstvo na Kočevskem res treba nekaj napraviti, da je tukajšnjemu ljudstvu treba dati kruha in mu pustiti to, kar so Slovenci imeli vse od prevrata, to je slovensko gimnazijo. Regulacija Upnice Kropa, 21. avgusta. Slična nevarnost, kakor je grozila upropastiti zaradi posipanja obrežm pri Sori vas LX>1, je pretila vsa zadnja leta tudi vasi Brezovici v Lrpniški dolini, med Podnar-tom in Kropo. Rečica, ki se je spletala svojo vijugasto pot pred leti še nekako po sredi romantike in idiličnega zatišja potni dolini, se je pričela umikati v desno tesno pod visoke, peščenaste plasti prostrane plodovite ploščadi« kjer je pozidana Brezovica. Vascani so se zaradi posipov, ki so šli v tisoče kub. metrov zemlje, zavedli nevarnosti, ter pojasnili važnost regulacije Lipnice na pristojnih mestih. Letos 4. marca so pričeli z deli ki okrog 20 delavcev, ki so jih zbrali med domačini, je po-prijelo za delo. V tla so ob strugi zabili dosedaj preko 100 pilotov, poskrbeli pa so tudi za goste preplete, ki bodo onemogočili tej, na videz tako nedolžni reki, nadaljnje spod jedanje brežin, lri segajo s svojimi zemeljskimi skladi rudi preko 15 m visoko. Verjetno, obsežnega dela. ki ga upravlja banovina pod vodstvom ing. Stanoerja letos ne bodo mogli dokončati, toda najhujša nevarnost je že odstranjena. Sv. Rok leči rane Dobrava. 21. avgusta. Sv. Rok je patron zoper rane. t. Širok krog čestilcev, ki se zbere vsako leto na Dobravi nad Podnartom, k njegovemu praznovanju, se tega prav dobro zaveda, »i moremo le tako razlagati, da je bila pisana vasica v nedeljo zopet tako polna ljudstva od vseh strani. Krasen solnčni dan je itak gAoboko ukoreninjeno, tradi-cionelno slavje še povzdignili, da je bilo na Dobravi pravcato ljudsko slavje. Dobra vskega sv. Roka poznajo daleč preko meja vasice, ki počiva na pisanih in valovitih rebrih simpatične in vse vprek s polji posejani vzpetini. Cek> Draž-gosarri. pa vaščani iz Davč in oni preko meja prihajajo na dan sv. Roka v goste, da si izprosijo dobrot in miloščin pri svetniku, krt leči vse rane, brez izjeme. Tudi v nedeljo je bilo slavje na moč lepo- Daleč v soseščino so odmevali zvoki, sproženi v stolpcu bele cerkvice, ki čepi, sredi zelenih travnikov in polj. Procesij« fcudi, od vseh strani so hitele navkreber, da ničesar ne zamude. Po cerkvenih slovesnostih se je razfrtfa med stojnicami m živim hrušcem in razigranim veseljem, široka reka ljudi proti veni in so pri Balan-tinu najbrž tolikega poseta že pricakovajli. Prostori okrog dolgih miz so bili na mah zasedeni, slavju sv. Roka se je priikbjućil pravcati sejem, ki je zadržal ljudi tja v pozno popoldne. Narodni pesnik iz Luže v Selški doiani, znan pod amenom P*akotnik, je uganil marsikatero šaljivo, pevci Sokoli pa so bili neugnani v lepem prepevanju nanadnšh in umetnih pesmi. Pač pevske roke br. Kobentarja iz Radovljice! Vojaku, za se je vračal s Podblice nazaj v kader so rekli kar »general« — no ki on si tudi ni dal dvakrat reča. Dostojanstveno je dvignil svojo ljubico — harmoniko, in ifvi akordi poskočnih mefcx]Lj so prinesli množici spet nekaj novega. Potem šele, ko Je lagal mrak na zemljo in se je vsa priroda pripravljala k nočnemu odpočftku, je Doimam zopet zaživela svoje običajno življenje, čestalci sv. Roka, ki bo zbral ob letu oaorej spet prijatelje od bnzu m daleč, pu ao utonili po potih, v Kropo, Kamno gorico, naselja Jelovice, Podnarta, Radovljice in še kam. Iz Novega mesta — Glas iz občinstva. Precej se je že pisalo in govorilo o dolenjski metropoli in to vedno zelo laskavo: da je naše mesto lepo, prikupno, snažno itd. Od večnega hvalisanja naše metropole pa najbrž tisti gospodje, ki bi morali delati za napredek in procvit mesta včasih, tudi kaj spregledajo. Tako občinski odbor še do danes ni uvidel, oziroma ni smatral za potrebno, da bi se že enkrat uredila Kandijska cesta, po kateri teče gnojnica, kakor po vaseh, ki nimajo izpeljane kanalizacije. Na Kandijski cesti pri hiši g. Tomica in pri posestniku g. Petriču je gnojnica, izpeljana iz hlevov, napravila prav lepi strugi preko ceste. Ot> deževnih dneh teče po teh dveh strugah gnojnica (sicer ne stoprocentna, ker je mešana z deževnico), ki razširja ne baš prijeten duh. in če se glavna struga, v katero se stekata ta dva »bistra« potočka zamaši, nastane na cesti celo jezerce in ubogi pešec lahko gledaš, kako boš prišel na drugo stran. Ko pa se potočka posušita, pustita za seboj neznosen smrad. Zc precej kolekov je Šlo za prošnjo, da se napravi na tej cesti prepotrebna kanalizacija, pa do danes — nič. Kmalu bo jesen in pre-bivalci Kandijske ceste bomo «pet lahko brodili po gnojnici Upravičena je zahteva, da se prične takoj s kanalizacijo tega dela mesta ne samo iz zdravstvenih, temveč tudi iz tujsko-prometnih razlogov je nujno potrebno, da se to gnojišče sredi ceste odpravi __ Vpisovanje v sirolcovno-nadaljevalno šolo. Vpisovanje vajencev in vaienk v strokovno nadaljevalno šolo za šolsko lete 1936/37 bo v nedeljo, dne 30. avgusta 1936. od 9. do 12. ure dopoldne, v pisarni strok, nadaljevalne šole. Redni pouk se bo pričel 'Belo ko sneg je -perilo! "-kadar je onrano z Gazelo ! TERPENTIN0V0 -MILO GAZELA O po uredbi v torek dne 1. septembra 193o, Vsak službodajalec je doržan svojega učenca (učenko) sam privesti v šolo ter predložiti vse potrebne listine, kakor krstni list, spričevalo o poslednjem šolanju in učno pogodbo. Pouk na tej šoli morajo posečari vsi vajenci (vajenke) iz Novega mesta. 2abje vasi, Smihera, Broda, Irce vosi. Deske, Gotne vasi, Regerče vast BršT^na, Ce~ gelnice in Ločne. — Teniški turnir v Novem mesto. V nedeljo 16. t. m. se je vršil na igrišču SK Elana teniški prijateljski turnir s SK Radeče, ki je končal z zmago SK Elana v razmerju 4:1. Posamezni rezultatt: Dr. Gaoss (E) — dr. Marko (R) 4:6, 63, 6:3. Jurfao (E) — dr. Jereb (R) 10:8, 6:3. SfcUhaJ Jede (E) — dr. Marko (R) 6:4. 4*S, 4^6. Meiks-nerjeva — dr. Gros (R.) : Markova — čz. Jereb (R) ■■ 6:0, 8:6. Dr. Groa-Jurfco (E) | dr. Jeieb-Lottspeac (R) = 6c4, 6=4. — Čtoveški plod v potoku, V rateiajcm potoku so ljudje našli več mesecev star, še nedonošen človeški plod Zadeva Je bila prijavljena orožnikom, ki so prrčefi s poizvedbami. Mater, v osebi mladega usMstl N. N. so orožniki kmara izsledili. Prt su-siiševanju je dekle rrpovedalo, da je dejanje storilo tr strahu pred posledicami. Pri tem pa je težko obremenfla tudS neko ^nano osebo, češ, da ji je pri tem pomagala. — Zocetefc šotskega leta 1936 57 na drž. UKŠcasisni Solj Janeza Trdino v Novem mesta Vpisovanje v I. rasjed bo 1^ 2. in 3. septembra dopoktoe od &-12 v pisarni ravnateljstva. Novinci, Jrl ao fte ja-viri svoj vstop v šote, prinesejo 1 seboj samo še o^tveno potrdilo m pšačajo tri tem BgnMssBD tn šolnino. Kdor ae m^sfi se vpisati v I. razred, naj prinese s aeboj še fTrtrar. o naprodfcu. Pogoi sjsnfs— 5e vsaj dovršen četrti razred, brez veašce slabe ocene. Vpis v ostale razrede se vrfK tudi v teh dneh in sicer v n. razred 1., v m. 2. in v IV. 3. septembra v racredth Opozarja ae vsakogar, naj v teti drjeti ure, 65 vee, kar je potrebno za vptacTlo vneti šolskih pristojbin, šomine po oprrofle«nj le otroci staršev, k| plačujejo manj kot S00 Din davka na leto. Vse ueenee m učenke, ki imajo popravne izpite ae or^^^ar^a^o, naj se javijo na šoli v soboto 29. »ag. t. L ob 8# uri zjutraj. Vse ostaio bo otrjav-Ijeno na uradri: deski v šolskem poskrpju. —Športni kfub Kandtja pjfeedl 30 avgusta sportn; dai, pr^ katerem bodo sodelovali toda kolesarji jJDrustva knaefikiti fantov in dekietc. Dirke bodo na prog^ Novo mesto—Gradišče—Jrtaharorec—B^h cerkev—Kronovo—Novo mesto, dcđgl £2 tan. Dirkalo se bo v dveh skapAnatL Za araagovalce obeh «8nrp|n so pripravimo lepo nagrade m Prt^ave za dirko spsc^sma, g. R. Mum v Kandiji. Popoldne bo na l*o-ki nogometna tekma, lahka attetJtaa In kolesarska poržova d*rka. KINO MOSTE Danes ob 2030, v nedeljo ob 17., 19. In 21. in v ponedeljek posledrrjlč ob 20.30 uri FRANČIŠKA O A AL kot „Mala mamica44 Otto WaJburg, Erosi Vevebes šlager duhovitosti, glasbe in WaWŠaYat FKIDBk Jan Kiepura »DAJ BO TO NOCc Cene: od Dm &50 do Dm &50 Iz Ptnfa __ Prebrisaner. Na ptujsko sodišče je prispela ovadba o nekem J. B. iz &r. 1> wwd ca na Drav*k«-m polju, ki se je izdajaj v Mariboru pri nekem tngoven s p*»brJm6 stroja za veleindustrtjabca, ki aua velat mrki v obrata in potrebuje za svoj obraa piaaani stroj. GovorM je tako prerjrjneval-no, da mu je zastopnik pisalnih strojev pes izročal pisarni stroj znamke >Remka^toorc za katerega je dozdevni velećndustrijaiec dai na račun 200 I>in. Ze nekaj dni pozneje se je zopet oglasil pri saetopnsku rnsaknh strojev in izjavil da potrebuje se on stroj, katerega mu je zastopnik na aie-po todi izroem na obroke. Ko pa le ni balo plačila, ae je zastopnik odpeljal v Sv. Lovrenc, kjer je na svoje preserjecenje zvedel, da je bil ogoljufan. Dbzdevnd veleindustri-jalec je pisarne stroje lepo vnovčfl. denar pa zapravit. Podana je ovadba, fcer je B. imel že večkrat radi sličnih defiktov opravka s sodnijo. Postani in ostani Oan Vodnikove družbe ! Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, sobota, 22. avgusta 193S. Stev. 1^1 DNEVNE VESTI — li državne službe. Za policijske straž nike-pripravnike &o imenovani pri pred-stojniStvu mestne policije v Mariboru Fer chnand GraSič, David Lesko var, Anton Rih-tarič, Josip Semenbauer, Rudolf Udovič in Franc Visočnik, pri upravi policije v Ljubljani pa Egidij Hode: premeščeni eo uprav ni pisarniški uradnik Djoka Slavujević od kom isari jata obmejne policije aa Rakeku h komisarijatu železniške in obmejne policije v Mai^oru, z va nič ni* lvan Berdon od sreskega naeelstva v Metliki k ©reškemu na- ćektvn v Črnomlju in zvaničnica Marija Mastetk od ere^ke^a nače!stva v Prevatjah k sreskemu načelstvu v Murski Soboli; upokojen je zvanionik laln>rant otee državne bolnice v Ljubljani Andrej Bajec; i2 državne službe je odpuščen policijski straž-nik-pripravnik pri upravi policije v Ljubljani Franc Lešnik. — Iz banovinske službe. Imenovani so za banovinskoga cestnega nadzornika pri sreskem cestnem odboru v Brežicah banovinski cestni nadzornik uradniški pripravnik, Emil Bižal, za sekundarno zdravnico pri banovinskem zdravilišču na Golniku banovinska uradniška pripravnica dr. Pavla Cerne, za tehničnega višjega pristava pri banski upravi tehnični pristav inž. Vinko Glanz, za sekundarja pogodbeni zdravnik banovinskega zdravilišča na Golniku dr. Alojzij Simuniti, za banovinskega cestnega uradnika pri sreskem cestnem odboru v Prevaljah banovinski uradniški pripravnik Franc Spetič, za banovinskega cestnega nadzornika pri sreskem odboru v Novem mestu cestni nadzornik uradniški pripravnik Viktor Svetel, za banovinskega pomožnega sekretarja pri banovinski upravi banovinski pisar Anica Župec in za banovinskega zvaničnika v zdravilišču na Cjolniku banovinski dnevničar Ignacij Napokoj; premeščeni so banovinski kmetijski ekonom Jakob Hladnik od kmetijskega oddelka banske uprave za pomočnika sreskega kmetijskega referenta pri sreskem naeel-stvu Ljubljana okolica, banovinski upravno pisarniški uradnik Rudolf Klolavšič od sreskega naćelstva v Mariboru k sreskemu na-čelstvu v Ptuju, in banovinski arhivski uradnik Vladimir Zalokar od sreskega na-čelstva v Logatcu k sreskemu načelstvu v Ljubljani:, v višjo skupino sta pomaknjena banovinski tehnik pri tehničnem razdelku sreskega načeistva v Mariboru Bogoljub Mainik in ekonom banovinske hiralnice v Vojniku Viktor Zlokarnik; vpokojt»n je banovinski pomožni sekretar pri banski upravi Ciril Rakuša. KINO IDEAL PREMIERA! PREMIERA! John Boles — Pat Paterson v opereti „SEN O SREČI" Danes ob 16., 19. in 21.15 uri, jutri, v nedeljo ob 15., 17., 19. in 21.15 uri. __ Trošarina na vino bo znižana. Poljedelsko ministrstvo se Kije resno peča z olajšanjem bremen vinogradnikom, zlasti z znižanjem trošarine na vino. Banska uprava primorske baovine predlaga, naj bi j»e trošarina na vino znižala tako, da bi ne presegala 100 Din rov:mja z brzovla* kom v Ljubljano, kjer si ogledajo veliko lesno razstavo ua velesejmu, potem pa prirede izlet na Bled in v Bohinj. — Nove cigarete. Ker imajo kadilci zelo radi cigareta Vardar brez nikotina, je uprava državnih monopolov sklenila začeti tudi s prodajo Drina cigaret brez nikotina. V Beogradu sadno prodajati nove cigarete že danes, v drugih krajih pa pridejo v promet v začetku septembra. __ konferenca industrijcev na Bledu. V nedeljo 88. t. m. ob 11 dopoldne bo v prostorih hotela Toplice na Bledu konferenca, ki jo sklicuje l>ograjska Centrala industrijskih korporacij. Konferenco bo vodil predsednik Centrale, Vladimir Arko iz Zagreba. Svojo udeležbo je napovedal g. minister trgovine in industrije dr. Milan Vr- banie. Industrijska konferenca je predvsem namenjena proučavanju aktualnih problemov gospodarske iu socialne politike. Osobito naj se predstavniki industrije kot de lodajalcj posvetujejo o stališču, ki naj ga končno zavzamejo napram problemu minimalnih mezd in kolektivnih pogodi« ter napram stavkam kot političnemu eredMvu. Poleg statutarnih predstavnikov veeh čla* no centrale industrijskih korporacij se na konferenco vabijo zastopniki naših industrijskih podjetij _ Brezposelnost v naši državi. Osrednja uprava za posredovanje dela v Beogradu ie zbrala podatke o brezposelnosti v na5i državi. V "uliju je iskalo dela pri veeh borzah dela ?S.029 brezposelnih in sicer 22.002 moška in Naš sodoben vrte z večjimi posebnimi razstavami cvetja, raznim; modernimi vrtovi ter sploh vsem, kar zanima prijatelja vrtov. Seveda na tej razstavi ne bo manjkalo tudi najlepšega sadja in najboljše zelenjave. Razstava malih živ&li bo spet nudila priliko, da ftj rejci iztero za pleme kunce, perutnino in golobe, a za razvedrilo bo skrbel veselični prostor z velemestnim varietejem. Za ljub-Ijaneki velesejem velja 50 odstotni popuM na železnicah, ladjah in letalih. Uspeh je velesejmu zagotovljen z vsemi temi razstavami, zlasti bo pa spet privlačna sijajna raz stava pohištva. — Vrnitev iz Ru>ije po 20 letih. V Subo- tico se je vrnil po 20 letih iz Rusije 42 let stari Hercegovac Danilo Miletić, ki je bil v vojni L 1915 ujet. Miletić pravi, da živi v Odesi se okrog 200 naših državljanov, ki t»i se radi vrnili domov, pa se zanje nihče ne briga _ Nov roman Viktorja Cara Emila. Hrvatski književnik Viktor Car Emil piše »e daj roman o kliskem junaku Petru Kružiću, ki je zgradil znane trsatske skale na Sušaku v obrambo proti tujim zavojevalcem. — člani letalskega odbora francoske po. »lanske iborniee so krenili s potniak. letalom na daljše potovanje. V Beograd bo prispelo letaio SI. avgusta. Letalo je prvo iz nove serije trimotornih trgovskih letal velikega tipa. Opremljeno je z najnovejšimi teh ničnimi pridobi«! vam i. Poleg petčlanske posadke je v letalu prostora za 22 potnikov z obilno prtljago in drugim tovorom. Člani letalskega odbora francoske poslanska zbornice s predsednikom Bossoutreauxom na čelu so odpotovali s tem letalom 20. av £ut*ta iz Pariza čez Koeln in Berlin v Varšavo. Iz Varšave krenejo danes v Kovno in Moskvo. 25. avgusta bodo leteli v Nižnji Novgorod, 27. t. m. iz Moskve v Harkov, 28. avgusta v Odeso. 30. avgnista v Bukarešto, SI t. m- bodo prispeli v Beograd, 1. septembra v Prago, 2. septembra pa se bodo vrni li v Pariz. ♦ Prošnje akademikov za sprejem v Orainov dijaški dom m za podelitev brez-pfacnega obeda. Po sklepu upravnega odbora Oražnovega dijaftkega doma v Lfjub!jari| dobi tudi v zimskem semestru šolskega leta 1936/37. večje število siromašnih akademikov ljubljanske univerze brezplačen obed v akademskem kolegiju* odnosno v javni Kuhinj^ pri Delavski zbornici. V prvi vrsti bi priaij pri tem oni akademiki v postev. ki bi zaradi pomanjkanja prostorov ne mogli bitj sprejeti v dom, vendar pa prosto stanovanje ne izključuje tudi brezplačnega obeda, če so gmotne razmere dotičnega akademika zelo neugodne Prednost imajo v vsem medicinci in nezakonsko rojeni. Za obe ugodnosti (brezplačno stanovanje in obed) se prosi v eni prošnji, in sicer na predpisanem obrazcu, ki se dobi za 1 Din prt hišniku Oraznovega dijaškega doma g. Roetohar ju Ivanu v vVolfovi ulici 12. Kdor želi, da se mu posije tiskovina po pošti, naj priloži za pošiljko potrebne znamke. Na obrazcih prošenj so natisnjena vsa potrebna navodila glede izpolnitve in glede potrdil in dokuanentov, ki morajo biti prošnji priloženi. Nekolkovane proftnje, ki naj bodo naslovljene na upravni odbor Oražnovega. dijaškega doma v Ljubljani (univerza), s« bodo »prejemale do vštetega 2. oktobra Opozarjamo da se bodo uvaževaJe samo prošnje. napisane na predpisanih obrazcih, ki bodo pravilno in točno po navodilih izpoljene in potrjene in opremljene z vaemi potretarmi dokumenti. Nezadoatno frankiranih ali nefran kjtranin poštnih pošiljk, ki bodo vsebovale ali prošnje ali sazno dokumente, uprava ne bo sprejemala. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo prece: stalno in toplo vreme, možno*! neviht. Najvišja temperatura je bila včeraj v Splitu 33, v Skoplju 30, v Sarajevu in Zagrebu 29. v Beogradu 28, v Ljubljani 26.4 in v Mariboru 2S. Davi je kazal tero-meter v Ljubljani 764.4 mm. temperatura pe je bila 16.4. — Drago plačana tjabeien. V Zagrebu se je mudil včeraj sara.jevaki poseetnik Jo sip Mali. V neki krčmi se je seznanil s podjetnim dekletom in zahotelo se mu jelju bežni. OdMa sta v prenočišče, kjer je Mali kmalu zaspal, ker je bil utrujen. Pri sebi je imel 29.000 Din. same lepe nove tisočaka Ko se je na zjutraj prebudil, je bil žep prašen. Hitel je na policijo, kjer so mu po kazalf fotografije mnogih nočnih ptičtc, lo-da prave ni našel med njimi. Tako je drago plačal kratke trenutke ljubezni. — Smrtna nesreča na cesti. Na cesti pod Višnjo goro ie neznan avtomobili* včeraj popoldne podrl 1^-letnega posest-nfkovege ema Jotete ZunenCtca iz Spod- I njega Ereaovega. 2upen&c je prišel pod DANES PREMIERA ! DUŠE POD BIČEM Film osvajajoče vsebine z napeto kriminalno primeajo, film o veliki ljubeani. krivdi m borbi Kot dodatek Pokov In Ufin najnovejši tednik ter dva najnovejša filma v dolžini 600 metrov o berlinski olimpijadi. Ob 1&, 19.15 In 21.15 uri. (Bhner zu viei aa Bord) Lida Bourova A. Sehonhals in W. Birgel KINO UNION Telefon 32-24 voz, ki cnu je zadal več ran, a še hujše notranje poškodbe. Brezobzirni avtomobi-Hst je ne meneč se za nesrečo odbrzel dalje, dočim so Zupančiča prenesli v bližnjo hišo in ga z vozom odpeljali v Ljubljano. V bolnici so ga sprejela na kirurgični od. deleik, kjer so ga takoj operirata. Njegove poškodbe pa so bile tako hude. d« je že popoldne umrl. Glede nesreče je uvedena po orožnikih sitroga preiskava in tudi brezobzirni avtomobilist ne bo ušel kazni. — Lobanjo si je prebila GospodmjsiKa pomočnica, 18-Ietrwi Frančiška Rozmanova se je včeraj odpeljala z moškim kolesom iz Velikih Lašč proti Blokam- Na klancu pa je padla s kolesa in treščila z glavo v obcestni kamen, da si je prebila lobanjo. O nesreči je bila takoj obveščena njena delodajalka ga. dr. Zalokarjeva, ki >i je sama nudil« prvo pomoč, neto p^ telefonirala v Ljubljano po reševalce. Ti so prepeljali ponesrečenko v Ljubljano v bolnico, kjer je pa ves čas nezavestna. Njeno stanje je zelo slabo in bo težko ostala pri ž^vljenj-u. Iz Ljubljane lj Zopet naval na živilskem trgu. Zdi «e, da je skoraj vsak trfaii dan čedalje veeji naval na žvils-ki trg. Tudi danes so Wli zasedeni vsd prostori, nekateri prodajalci pa niso mogli dobiti vec primernega prostora po 8. uri. Povsem zaseden je bil tudi peru^ninsk trg, a jajca zaradi tega n'so bila nvč cenejša. Cene jajc še vedno kaž?jo tendenco navzgor. Tako zdaj prodajajo jajca po 14 komadov za 10 Din lepša. Kako velik naval je na sadni trg' kaže nekoliko tudi to, da je dostavil kmet iz Srbije nad 12 ton lubenic ka jiri je prodajal na ploščadi med semeniščem in stolnico. NaS; meščani še ne poznajo dobro te poslastice za vroče dni in gospodinje so vprašale, ali se lubenice pečejo ali pražijo .. . Bile so tako debele, da fih marš kdo zaradi tega ni kupil. Kmet je dostavil na trg pač najlepše blago. Buče, ki so tehtale po vec kg. je prodajal po pet r>in. Zelo dobro ije bil založen kmečki sadni trg. Cene sadja se v splošnem niso spremenile. Branjevci «o zelo dobro založeni z bo'jšMn sadjem. Gro-zdje «e fl nekoliko pocenilo. Danes so ga prodajali od 4 do 8 Din kg. Kako poceni je socivje, spre vi. dimo lahko ie iz tega. da dobiš za dinar stiapip.rrl mam sa pbel mas pp 6 precej velikih kumar. Na Sv. Petra na sipu so ponujal tud- na prodaj na debelo krompir m zeljnate glave. NajlepSi krompir je bi zjutraj po 80 par kg, zeljnate glave pa po 50 par kg. —lj Vpisovanje dijakov, dijakinj r pri« vatno trgovsko šolo, mani Chri*tolov urni zavod. Ljubljana, Domobranska 15, aa enoletni dnevni tečaj, vsak dan ustmeno v pisarni ravnateljstva (tudi pismeno). Poučujejo strokovno kvalificirane moči, profesorji, tudi 6 trgovske akademije. Šolnina 120 Din (stenotipisiovski tečai 70—) Najcenejša temeljita izobrazba za raznovrstne pisarniške in trgovske službe. Zavod obstoja že 33 let, je najstarejša, najbolje obiskana oblastveno dovoljena šola s pravico izdajanja veljavnih izpričeval, ter edma v lastnem no-vozidanem šolskem poslopju. Moderno, hi-gienično novourejene učilnice. Stanovanja tudi na zavodu. Nova ilustrirana Šolska poročila brezplačno na razpolago. —lj Združenje trgoveev v Ljubljani naznanja, da se bodo vraili popravni izpiti na Trgovski nad. šoli v ponedeljek 31. avgusta oh. 14. uri. Vpisovanje v prvi razred bo v četrtek dne 3. septembra v pisarni Združenja trgovcev (Trgovski dom) od 9. do 11. dopoldne in od 14. do 17. ure. Novinci morajo biti star] 14 let in morajo pri vpisu predložiti zadnje šolsko izpričevalo, zdravniški izvid in učno pogodbo. Istočasno morajo plačati 500 Din šolnine in 100 Din vpisnine- Za sprejem je treba imeti najmanj dokončano višjo narodno šolo ali pa 3 dovršene srednje ali meščanske šole. Za manjšo predhodno izobrazbo se bo izvršil sprejem le v slučaju zadostnega prostora. Novinci, ki so dovršili srednjo ali meščansko Šolo bodo sprejeti v II. razred bodo spreteti s pogojem, da naknadno polože dopolnilni* izpit iz knjigovodstva in korespondence I. razreda. Tem pogojem morajo zadostiti tudi vsi novinci mestu Ljubljani priključenih ohčin. Vpisovanje za II. in III. razred bo v petek dne 4 septembra istotani in ob ist^m času. Vsak učenec predloži lansko šolsko spričevalo in plača obenem 500 Din šolnine Brez predložitve spičevala ne more biti nikdo vpisan. Naknadni završni izpiti bodo v soboto dne 19. septembra ob 14 uri. Začetek pouka bo v četrtek dne 10. septembra ob 14. uri. Natančnejša pojasnila bodo razvidna na oglasni deski pred šolskim zavodom (Trgovski dom). — Perci, pevke- Pevsko društvo Ljubljanski Zvon sprejme nove pevke in pevce (začetnike). Vpisovanje se vrši v torek 25. sredo 26., četrtek 27 in petek 2£. t. m. vsakokrat med 18. in 20- uro v društvenih prostorih v Mestnem domu. desno I. nadstropje. Odbor —lj Umrli so v Ljubljani od 14. do 20. avgusta Goleš Hilda, 2 let, hci strojarja, Novak Karol, 47 let. uslužbenec elektr. cest. žel., Moste, Smrekar Filip, 77 let, delavec, Tutta Oton, 74 let, črkostavec v pok., Bačnik Ksterina, roj. Fabian, vd. Kuga, žena pismonoše, 78 let, Prohinar Viktor. 80 tet, sodni sluga v p. in hiš. posestnik. V ljubljanski bolnici umrli: Skof-ljanec Anton, 74 let, delavec. Dol. Logatec, Florjančič Ivan, 64 let, drž. uradnik v pok., Kranj. 3. Kolenc Frančiška, roj. Prošek. 30 let. žena gostilničarja in prevoznika, Ur-1 bas Marija, 82 let, zasebnica, Litija, Jurge- la Ivan, 12 let. sin posestnika. Gornji "otok. Zidar Anton, 3 mesece, sin soboslikar;a. Vodice pri Kamniku, Gre gore Mirko. 27 let, uradnik drž. žel., 1°. Kržišnik Marija. 30 let, žena sodn. uradnika v p., 2iri. .lug Julij. 68 let. vpok. podpredsednik Ha. kontr., Ivanje Selo pri Rakeku, Kolman A-nton, 41 let, preglednik fin. korvtr.. Gornji grad. —fl Na lil. drž. meščanski Ml v LJubljani — Moste se vrso popravni izpili v soboto 29. avgusta t. L od b. d<^x>klne. Priia deti naj ae pravočasno i^l.ise. .-ioer bodo morali ponavljati ra.zred. — Vpisovanje bo Lj 2. hi 3. septemibra u 1. vsakokTat od ft-do 12. dopoldne in od l.*>. do 18. popoldne. Natanonej&a pojasnila so razvidna iz .vd*ke oglasne deskr. — Sok<*l Stepanja vas poziva vs# člane-, naraščaj in deco, naj se udeleže dre\ i ob 20. obveznega sestanka v telovadnici. V nedeljo dopoldne bo krs.: lo vn.i rodbine Ziherl. Kum>tvo je blagovolil prevzeti Ni Vel. kralj Peter 11., starešina SK.I Na sestanku se bomo pogo\>wiki o sprejemu nje. goveda nam-e»taroka. — l prava m —L] Šr> ena žrtev avtomobila. Na Z^aJo&ki oessti se je včeraj pripetnla teika avloum. bilska nesreča.. Mesar Ivan Dimnik je po naključju podrl 4J«etno delavčevo hčorko Verico Škodo. Dekletce je ohle-ž-alo na ce S»ti z zakmUjenrim tiloikom. Prepeljali bo jo v bolndoo, kjer je pa kmalu izdihnila, fto-f<*pja 1 varka Dirrmika so takoj zasli&alj na strairoiet v Mositah, ka«mor so povabi-ti tu^i priče nesreče. —Ij Ko potujete na nase morja, uporabi-to udobne parnike I>ubir>va£ke plovidbe, ki odhajajo s Sušaka vKuko soboto popoldne in pristajajo v v»eh na/važcejšrh u*w-uh Primorja, in Dalma^TJe*. Vsa, podrobna pojasnila, dobite pri Putniku. —lj RvangeJjska cerkvena obfina. Jutr oh 10 pridMTUJe Častni doktor heid^lborSko univerze g. župnik Lerhanl May. —lj Strokovna nadaljevalna dola s*, m«> han^ko-tehniŠke nbrti na l^edinj v Ljubljani. Vpisovanje za Aolsko \e>lo 190ft-37 bo \ nedeljo 23. t. m. od 8. do 12- ure. K vpisu za prvi ran*ed je prinesti zadnje šolsko iz pričevalo in učno pogodbo. Za druffi iu tretji razred zadostuje zadnje i^oltiko izpr Čevalo obrtno-nadaljevalne šoke. Pri vpit.ii je plaćati 2 Din vptsntne in 20 Din kot prvi mesečni prispevek, torej skupne 22 f>i*u U pravite' j**t vo. —lj Najboljši dokai, kako zelo potrebne !«• tlakovati Tržaško cesto, je. da moraio ne preslano popravljati, a je kljub vsemu te»mu v zelo slabem #4anju. Vxdrž>vaJni stroški za Tietlakovano ceeW> so mnogo višji od stro ^kov samega tlakovanja. Zda* Triaško resv poaipavajo in utrjujejo- Najslabša jo vodno vzdolž tobačne tovarne, kjer je zdaj na 4s-lu parni valjar. Najmanj, kar bi smeli pri eakovati je. da bi cesto tlakovali vsaj v d* lu, kjer je na njj tramvajska protka. Zarad tramvaja je ceMa neenakomerno obrabljena in* včasih je hotj podobna hudournih> tttragi kakor r^ti. — lj r>rl. II. dekliška mettanska šola. Vpisovanje se vrSi 1., 2. tn S. septembra Popravni izpiti pa so 29. in 31. avgrusta. Vsa podrobna pojasnila so v letošnjem iz-vsatju In na ogrlasni deski v šolskem poslopju. — lj Ka dri. II. deski n>e*ć&afeki Soli v Ljubljani bodo popravni izlpiti 29. In SI. avgusta po vzporedn, ki bo 27. t. m. objavljen v šolski veži. Vpisovanje bo 1., 2. in a. septembra od 8. ure naprej. —- Popravni izpit* in vpisovanje se vrti v Beet hovnovi ulici 7. Začetek rednega pouka v novem šolskem poslopju za Bežigradom br pravočasno objavljen. Iz Trbovelj — Rudarski shod. V r*ome>del)ek dopoldne ob 9. uri ho v fukaj^niem Delavskem domu rudarski shod, ki ga aktocuje trboveljska Zveza rudarjev Jugoslavije- Na shodu se bo razipravljalo predvsem 0 mezdnem gibanju rudaTjev. __ Naval na zasavske planine. Letos >e v naših planinah prav posebno živahno Ne glede na domačine, ki zlesti r>b nedeljah in praznikih v volikem številu povečajo naše planrine, je letos tako "na Mrzlic.. na Kumu. kakor na Sv. Planini izredni veliko rudi tujcev, ki ne moreio poiabvk naravnih lepot naših planin ter prekrasnih razgledov, ki se jrm nudijo na vse tfran' naše Ifpe domovine. Zlasti je postala pr; ljubi jetra Sv. Planina, kamor pribiti vkakr leto vec turistov in izletnikov, zadnje odkar je z£raj*rt novi udobni planinsk: hotel, pa tudi vedno več letovišča rje v. Vsf kaze. da se bo tujski promeit rudi v Zasavju moćno dvignil oim bodo zora jen od nosno dograjene nove ceste proti Savinjsk-dolini odnosno Zagorju, kakor tud: nJ Kurn. kamor jo grade kmetje sami, ki s< zavedajo važnosti tujskega prometa Manjkala bo samo se cesta na Sv. Planino t Mrzlico, pa se bo razvil tujsk: promet tako. da tudi sedanji hoteli in domovi ve\* ne bodo zadostovali. Iz l*aške«a — Jernejev sejem fv ponedeljek 24- t. m.) ote'ta. da bo prav živahen. Akoravno žara di t rcrovin.sk i h posrajanj z Italiio Se ni pričakovati italijanskih kupcev, bodo nedvomno domači trgovci in mesarji tem številne-je zastopani. Priznane pa?me Živine tukarž-njih živinorejcev ro bile že dosedaj ?a*tnO zastopane pri izvnzu v Nemrijo. in w> bili haš iz LaSkpga f* odposlani 3 vagoni &' vine v Dresden RESIGSACUA """ — Pred poroko si mi obljubil toliko le-pega. In kaj si izpolnil? — No, če ti ni prav, ti pa odšle/ ne bom ničesar več obetal. Štev. 10» »8LOVEN8KI NAROD«, lotota. ». Stran 5 Zračna zveza Amerike z Rusijo Kaj pravi znani polarni raziskovalec Uiafcov o poletu Levanevskega iz Kalifornije v Moskvo Ko je eovjeteki letalec Leva ne v«*ki sporočil iz Los Angelesa, da namerava poleteti iz Kalifornije v Moskvo, je bilo že znauo, da ne gre toliko za preizkušanje nalašč za polete nad polarnimi kraji konstruiranih letal, temveč tudi za poskus vzpostaviti neposredno zvezo med Ameriko in Rusijo proko Aljaske in Sibirije. Tudi neprekinjeni polet Ckalova. Bajdukova in Bel Jakova, ki so preleteli blizu 10 000 km, ne da bi se bili m&ta-vili, je prav za prav potrdil, da že imamo ljudi in letala, ki se lahko lote tako težke naloge. Znani r»olami raziskovalec Ušakov je napisal obziren član«k o poletu Levanevskega m nagih: Si za ta polet. On pravi, da ta mi-tel ni povsem nova, temveč, da so se pečali z njo ameriški in ruski letalci že pred leti. Ušakov piše: ga. Ko bo imel za seboj ta zaHv, bo le*eJ nad legendarnim Vanharemom, kjer je pred dvema letoma sovjetsko letalstvo sijajno prestalo svojo preizkušnjo in priborilo svoji domovini neminljivo slavo. Odtod poleti Levanevski k Bilingsoveanu rtiču in nad Čaunskim zalivom proti Medvedjim otokom ter dalje k zalivu Tiksi, ob izKvu reke Lene. Na vsej dolgi poti ga čaka gosta megla, ki ne oslepi samo pilota, temveč tudi kapitana marsikatere ladje. Često stoje tudi mogočni ledolomilci dol« go na enem kraju, ker si ne upajo naprej v gosti, mlečni megli, ki pogosto »oži obzorje na nekaj deset metrov. Kjer je pa megla, tam je tudi letalcev bic, ivje. Levanevski se je sicer oborožil proti ivju, toda te naprave je treba Še preizkusiti. Gotovo bo večkrat menjal višino, da preizkusi raz- Knnar LevČenko in pilot Levanevski >Spom;njam se, kako smo biK poslani z Lpvanevjvkim in Slepnjevim pred dvema letoma preko Evrope in Amerike v šmidtovo taborišče na ledeni gori. y Ne wy arku smo se seslali z ameriškim pilotom Alexaiidrorn, kj je pred nami razvil kili in raziskovalnih aparatov, ki jih je vzel krmar Leveetaflco s seboj v Ameriko. Na letalu so prMrjeni razni aparati in Levanevski je na podlagi svojih bogatili izkušenj med poleti nad polarnimi kraji marsikaj izpopol-nil. Pot, na katero <*ta krenila, je izredno težka, zlasti zaradi svojih meteoroloških posebnosti. Levanevski, ki je krenil iz ameriškega *iuhtropičnega pasu ter preletel zmerni pas Zediin.jenih držav in Kanade, je priletel nad AJjaako v Arktido. Naprej so kraji, kjer je Levanevski že letal, ki so pa Še vedno malo raziskani. Naravni pogoji so tu taki, da je zelo težTko leteti daleC'. Ko je Levanevski zapustil Aljasko, je moral kreniti čez Beh-ringovo ožino, nad katero se je doklej zelo malo letalo in še to moramo skoraj vse polete pripisati Slepnievu in Levanevt>kemu samemu. Behringova ožina ni vedno naklonjena letalcem. Leta 10:i'i je moral ameriški letalec James Mattern na svojem poletu okrog sveta pristati blizu Anadvra. Levanevski ea je našel in odpeljal v Ameriko. Pot do uuhotskegt pol ol oka ho v bistvu odvisna od vremenskih prilik. Naj bo že kakor koli, Levanevski poleti najbrž nad obalo Se vernega ledenega oceana v zaliv Tiksi. Na tem odseku bo letel nad Koliučin^kim zalivom, znanim po mnogih nesrečah, ki so se pripetile tu. Muhasto vreme nad tem zalivom je bilo krivo, da sta izginila ameriška pilota Evelson in Borland. Tu se je moral spustiti na tla Liapidevski, ko je drugič poskusil doseči SmidiOfflO taborišče. Tu se je sam Levanevski boril z meglo in snežnim metežem v letalu, pokritem z ledom med poletom iz Nora« v Vankarem. Končno je tu v zaČeiku letošnjega leta za-blodil in našel tragično smrt poveljnik es-kadre na Smiri'oveni rtiču Volohujev. Koljufinski zaliv ie eden najnevarnejših odsekov na vsem dolgem poletu Levanevske lične aparate, med drugim tudi v megli in ivju. Zato je polet nad tem odsekom združen z velikimi težkočami in ovirami. V zalivu Tiksi bo križala pot Levanevskega zračno progo nedavnega poleta Čkalova, Baj-dukova in Beljakova. Od Tiksi. bo lahko letel Levanevski v dveh smereh, bodici nad Leno in Jenisejem proti Krasnojarpku, torej po poti, ki jo je nedavno preletel Molokov, ali pa nad obalo polarnega bazena preko Tajmirskega polotoka in k otoku Dixonu ter dalje nad Jenisejem do Krasnojarska. Sovjetski letalci so leteli zadnja leta že opetovano v obeh smereh. Toda ta pot. ko«t zračna proga še vedno ni dovolj preiskana in tako bo lahko Levanevski s svojimi najfinejšimi aparati mnogo pripomogel k spoznavanju vremena nad temi kraji. V Kraisnojarsku to Levanevski zamenjal čolniče na letalu s kolesi in odletel naprej v Moskvo. Tako bo zvezal po zračni poti največja središča Zedinjenih držav s presto. liro Sovjetske. Rusije. S svojim poletom Levanevski jasno naglasa, da je mogoča zračna proga med dvema koniineutoma. Na podlagi izkušenj in podatkov, kj so jih zbrali sovjetski letalci hi ki jih bo Levanetvki dopolnil, se bo dam določiti najkrajša in najugodnejša smer za transarktično zračno proso. Ta severna pro^a bo mnogo krajša od drugih variant zračne proge med Moskvo in recimo San Fra ne i sik oun C Vest, da se je mora! Levanevski spustiti 60 milj severno od Nome zaradi goste megle nad Behringovo ožino, potrjuje resničnost Usakove napovedi, da Čaka drzna letalca nad Behringovo ožino najtežja naloga. Rusija se vrača k nedeljam? Med prvimi ukreni sovjetske vlade je bila odstranitev nedelje, ki s svojim cerkvenim značajem ni odgovarjala sovjetskemu sistemu. \ Rusiji pet dni delajo, šesti dan pa počivajo. Sovjeti so hoteli z odpravo nedelje zadati smrtni udarec veri. niso pa računali s tem, da bodo naleteli na tako težke ovire. Zdaj se pojavljajo v sovjetskem tisku glasovi, naj bi znova uvedli nedeljo kot dan počitka To pomeni, čitano med vrsticami, da imajo v Moskvi zakon že pripravljen in da ga bodo pri prvi ugodni priliki objavili. Pravdam piše da ima Hu-sija zdaj tri koledarje Kmetie, torej pretežna večina prebivalstva, se vedno praznuje nedelje. Teden sedmih dni z nedeljo kot dnevom poČiftka se je ohranil tudi v, } pristaniščih, kjer t^e ustavljajo tuje ladje. V mestih in industrijskih krajih so pa uved li teden šestih dni. Dnevu počitka pravijo tam presledek« Ti dnevi -ce pa ne ujemajo z dnevi počitka na kmetih m pristaniščih in posledica en velike sitnosti. Nekateri uradi, trgovine in podjetja imajo prosto ob drugih dnevih in Kebivalstvo se ne more prav orientirati, »tajajo tudi groteske- Železničarji v nekem mestu so prosti ob sobotah, prebival. ci sosednih krajev pa praznujejo nedelje kakor so jih praznovali pod carjem. Prebivalstvo si pa ne more zapomniti, kateri dan sledi dnevu počitka. Gregorijanski koledar, pravi >Pravda«. je obveljal po vsem svetu. Zato je že zadnji čas, da bi dobila Rusija teden sedmih dni. Za poljedelstvo in dustrijo in urade je nedelja idealen an. Ime nedelja bi se lahko zamenjalo z drugim kar je pa za sovjete postranskega pomena*. Glavno je, da bi bil sedmi "dan v tednu dan podi tka za vse prebivalstvo. Indijanske vraže o puberteti D. Jennes je proučeval verske in družabne običaje kanarskih Indijancev in med drugim je spoznal tudi nekatere vraže na Parry Islandu živečega plemena Odžibwa. Vse pleme šteje komaj 250 duš. To so deloma potomci tolp, ki so se pred dobrimi sto leti preselile iz Michlgana v Kanado. To pleme živi skupaj komunistično živ-* ljenje. Vsako leto si izvoli poglavarja, toda stari poglavar ohrani svoje dostojanstvo do smrti. Vse življenje se razvija v ozkem sožitju z naravo in je prepredeno s spiritualnimi elementi. Pleme časti razne tabu in o početju poedincev odločajo njihove sanje. dm se pojavijo na dekletu tega plemena prvi znaki spolne dozorelosti. se mora podvreči tradicijonelnim obredom, ki nad njimi budno bedi »starka Luna«. Ce bi do-rašcajoce dekle ne sledilo njenim navodilom, danim ji v sanjah, bi ne moglo dolgo živeti. Prva zahteva je, da je dekle strogo ločeno od drugih najprej 10, potem pa še 14 dni. Poleg tega mora prebivati v posebni izbi ves čas žetve. Ta čas se ji ne sme približati noben moški, niti otrok mlajši od nje. Uživati ne sme nobene sirove hrane, ker preživlja zelo nevarno dobo svojega življenja, ko se naseljujejo v nji tajne sile. Baje ima čudodelno moč, da lahko leči zelo stare ljudi. Človeka, ki ga muči neozdravljiva bolezen, polože v njeni izbi na obraz, da dekleta ne more videti in dekle ga počasi boža po hrbtu. Iz nje tekoča sila prodira v njegovo telo in ozdravi bolezen. S takimi vraiami se pojasnjuje spolno dozorevanje. Zgodovinski zvon vrnjen Nemcem Angrlezi so sklenili vrniti Nemcem slavni zvon, ki je zvonil na pogrebu nemškega brodovja. To je edejo najznamenitejiših zvonov na svetu m zato ni čuda. da je Nemcem toliko ležeče na njem. Visel je na nw stičku vojne ladje »Hindenbnrgr*. ki je bila nekoč pono* nem&kega brodovja,. 21. junija 1919 je zvonil -adrijič poldne v Scapa FIo-wu med 0rkn*j*k.rnri otoki, kjVr je bilo nemSšo brodovje po sklenitvi prrmirja sedem mesecev internirano. Nekaj minut pozneje &e je potopilo na dno morja vseh 74 nemških vojnih ladij, ki jih je bila posadka navrtala. Celih 11 let je m*>!čVil ta zvon v Hinde*ibuobne polka Gordonovih alpincev. človek kroti morje Sovjetska vlada se bavi z novimi problemi v zvezi s prizadevanjem premagati naravo in podrediti njene zakone človeški volji. S pomočjo vode naj bi postal človek gospodar prostranih puščav, moderna tehnika naj bi mu odprla nova pota po morju in zraku v neraziskane polarne kraje, človek naj postane resničen gospodar morja. S tem problemom se bavi pomorska hidro-fizična stanica v Umenskem zalivu blizu Simeiza. Tam dela poskuse prof. sulejkin. Izdelal je že več aparatov, s katerimi hoče prodreti do jedra pojavov, ki delajo iz morja nevarnega človekovega sovražnika. En tak aparat napoveduje viharje. To je izredno Izpopolnjeno človeško uho, ki prestreza na velike daljave vse morske zvoke. zlasti infrazvočne valove, ki naatanejo, kadar ae zračni tok dotika grebenov razburkane morske gladine. Zvočni val se siri 19 do 20 krat hitreje od morskega vala. Aparat prof. 6ulejkina omogoča pravočasno pripraviti se na vihar. Drug poskus dela prof. Sulejkin na svojem miniaturnem morju v posebni kadi, kjer se dvigajo majčkeni umetni valovi različne dolžine in visine. Ta poskus naj pokaže, kako bi ae dalo pomiriti razburkano morje, že iz davnih časov vemo, kako so pomorščaki v kritičnih trenutkih s oljem polivali besneče valove, da bi jih ukrotili in se redili. Prof. Sulejkin preisku-aa zdaj, katere maščobe so najprikladnejse za pomirjenje razburkanega morja. Najbolj se je doslej obnesla delfinova mast. Poleg nje rabi ruski profesor se druge maščobe, da z njimi pokrije razburkano morje. V septembru odplujejo s hidroflziene stanice učenjaki na Širno morje, kjer bodo preizkusili svoja dognanja. Vojna in mir pri Avstralcih Nad avstralskim ozemljem, kjer prebivajo še domačini zamorci, imajo nadzorstvo posebni uradniki, ki morajo vsako leto poročati vladi o vseh važnejših dogodkih. Ta poročila so večkrat zelo zanimiva in važna tudi iz etnografskega vidika. Za primer nam lahko sluzi poročilo, ki ga je poslal vladni guverner sir Hubert Murra-v. Njegovi uradniki so naleteli na tri domača plemena, zapletena med selx>j v vojno. Zičeli so se zanimati za vzrok in tedaj se je izkazalo, da ima svoje prste vmes ženska. Vojno je povzročila nezvesta žena, ki jo je bil njen ljul>ček ugrabil iz moževe hiš*\ Spor je bil pa tem bolj zapleten, ker je slo še za tatvino prešiča in ker neki zamoree ni hotel plačati žene, ki jo je bil kupil o«l sosednjega plemena in ki mu je bila ob določenem času v redu dobavljena. Pri preiskavi &o se zamorci tako zapletli v protislovja, da končno uradniki niso mogli dognati resnice. Tedaj so sklenili opustiti iskanje krivca m prisiliti vsa tri plemena k sklenitvi miru. Pozvali so zastopnike vseh treh plemen k sobi in naročili, naj prinesejo s seboj tri konje in prižene tri prašiče. Vsak glavar je moraj zijahati enega rrašiča, nakar so vsi trije zloamili kopja in svečano izjavili, da bodo vojno opustili. In zanimivo je. da bo držal tnko sklenjeni mir dolgo, kajti zamorci znnjo držati he*«edo. Naivni gledališki . ravnatelj ALnoga gledališča preživljajo teike čase in marsikateri ravnatelj bi se rad gledališča odkrižal, če bi le našel koga, ki bi ga dobro plačal. Tudi lastnik slovitega pariškega zabavišča Folies Bengera Dewal se je veselil, da je našel bogate Angleže, ki so mu povedali, da nameravajo ustanoviti v Parizu angleško-francosfko gledališko družbo. Dozdevna skupina angleških f'inancni-kov je začela z njim pogajanja potom dveh svojih zastopnikov. Dogovorili so se, da dobi nova družba predkupno pravico na delnice za poldrugi milijon frankov. Agenta sta izročila Devvalu ček na 500.000 frankov. Gledališki ravnatelj se pa ni prepričal, ali je ček krit, temveč ga je spravil v blagajno in zdaj se mu v Londonu smejejo. Cez nekaj časa so poklicali glasbenega ravnatelja Folies Bergeresa llermita v London in s seboj je vzel dva sol rudnika. V Londonu so se pri angleških gostiteljih prav dobro zabavali. Zdaj je sporoči! glasbeni ravnatelj Her mite angleškian kapitalistom. Ja bi se zagotovil vpliv no\ i družbi, da prevzame zabavišče m ček na &36jOQ0 frankov a njegova dva družabnika vsak po 7300 frankov. Francozi so odpotovali v Pariz ter so čakali in čakali, toda zaman. Iz Londona ni bilo nobenega glasu, da so bo kupčija sklenila. Šele tedaj se je prvi ravnatelj Dewal spomnil da bi dvignil denar na ček. Toda izkazalo se je, da ček sploh ni krit. Pač pa so bili pristni čeki drugih francoskih ravnateljev. Sleparji so brez sledu izginili in ves Pariz *e sedaj smeje naivnemu Dewalu. Cvetoč vrt na polarnem otoku rena najvažnejših postojank v polarnih morjih je otok Dixon v Karskem morju. To je važna postaja na veliki severni morski poti in važen vozel brezžične zveze Arkti-de z ostalim svetom. Ta otok je zdaj pose-til na ledolomilcu »Litke« znani ruski polarni raziskovalec prof. šmidt, ki je eden prvih naglasil velik pomen Dixona za nadaljnje raziskovanje Arktide. Pisatelj Maks Singer, ki je napisal že već reportažnih knjig o sovjetskem severu« opisuje otok Dixon takole: »Otoka zdaj ni mogoče spoznati. Pred petimi leti ao stale tu samo štiri hiše in stara radijska postaja, zdaj sta pa to uva Ducona, stari in novi. Na novem Dixonu je sijajno opremljena radijska centrala. Radijski svetilnik, postavljen na otoku, je redil že marsikatero ladjo, blodećo v megli ali snežnem metežu. Ta radijska centrala oskrbuje vso obalo sovjetskega severa. Pred skupno stanovanjsko hišo je vrt s svežimi cvetlicami. Šopek s tega vrta so izročili moskovskim igralcem, ki so prispeli nadavno na otok z letali. Nasproti glavnega poslopja grade prodajalno, ki bo začetek sovjetske trgovine na Dixonu, kjer ni bilo doslej niti denarja, niti hranilnic. Pozimi pri umetni svetlobi, poleti na solncu. ki sploh ne zahaja, goje v steklenih gredicah novega Dbcona kumare, gobe. salato in redkev. Agronom Aleksandrov je vzgoja na otoku 1300 kumar in 38 kg gob. Samo dva severna medveda sta zašla letos pozimi na otok in sta seveda naletela slabo. Gosta mreža morskih poti vodijo od Dbcona na vse strani. V zalivu je mnogo ladij. Mogočni hidroplan SSSR-N-8. ki je priletel sem s Sterlingovega rtiča, bo počakal ti* na ugodnejše vreme. Nedelja, 23. avgusta 8; Harmoniko igra 141etni Mirko Remškar — 845: One, poročila, spored. __ 9: Paul \Vhitemann e svojim orkestrom (plosce). __ 9.16: Prenos cerkvene glasbe iz franč. rer-kve. — 9.45: Verski govor (ravnatelj g. Jože Jagodic). — 10: Koncert radijttkega orkestra. — 11.30; Nekaj za salo in nekaj za ros (plošče). — 13: Cas, spored, obvestila. — 13 20; Kar imamo, to vam damo (plo šee po željah). — 17: Kmotij^ka ara: Dvorišče na kmetih (zvočna sliika). Napisal k. inž. Oto Muck — izvajajo Mani rad. dram-družine. — 17.30: Prenos iz hotela Belh-vue. — 19; Napoved časa, poročala, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura-__19.50: Otroška ura; Pesmi o živalih (4,'a. Miletu štru kelj-Verbičeva, pri klavirju g. prof. Marjan Lipovsek.) — 20.30: Prenos simfoničnega koncerta iz Dobrne. — 22: Čas, vreme, poročila, spored. — 22.20: Valčkova ura — radijski orkester. Ponedeljek, 24. avgusta 12: Razni šramU in terceti (plošče). — 12.45: Poročila, vremenska napoved. __ 13: Napoved časa, spored, orvestila^ — 13.15; Radijski orkester. __ 14: Vreme, borza. — 19; Napoved čat»a. vremena, poročila, spored, obvestila. — 10.30; Nac. ura: Nase boi niče nekdaj in sedaj (dr. Zelič Milutin) B*rd. — 19-50; Havaiske pe^mi (pdosce). —■ 20.30: Zdravniška ura: Zdravje na počfcni-eah (zaščitna sestra lamovič). — 20.90. Klavirski Jconcert. — 21.10: Koncert radirk,-ga orkestra. — 22: Napoved časa, vremena, poročila, spored. — 22/20: Prenos iz Pnrk hotela na Bledu. Torek, 25. avgusta 12: Slavni tenoristi pojo (plošče). __ 12.40: Poročila, vremenstka napoved. __ 13; Napo. ved časa, spored, obvestila. __ 13-16; Godba na pihala (plošče), — 14; Vreme borzni tečaji. — 19; Napoved časa. vremenska napoved, poročila. spored, obvestila. — 19.30; Nac ura: Ns Torlaku leta 1914. (Si be Miličič) iz B#d. — 19.50: Slovenske ua-rodne (plo&če). — 20.10: O načrtnem gospodarstvu (g. Filip Uratnik. tajnik Delavske zbom.) — 20.30: Koncert radijskega orkestra, — 22: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, spored. — 22.20: Koncert lambura&kega orkestra. Sreda, 26. avgusta 12: Klavirski koncert lahke glasbe (ploščo) — 12.45; Poročila, vremenska napoved. — 13; Napoved časa, spored, obvestila. — 13.15-, Vse mogoče, kar kdo hoče, (plošče po željah). — 19; Napoved Časa, vremenska napoved, poročila, spored, obvestila. __ 19 30: Nac. ura; Bosanska muslimanka (Hamza Hu mo. knjiž.) iz Bgd. — 19.50; Mladinska ura: Jadralno letalstvo (g* prof. Andree Leopold) — 20.10: Tujski promet na Jadranu v zvezi s Slovenijo, (g. dr. Marn Rudoli, preds^sl-nik tujsko-prom. zveze). — 20.30: Pesmi za ples in zaivavo — pevski jazz kvartet iz Trbovelj. — 21.10: Koncert radijskega orkestra. — 22: Napoved Časa. vremena, poročila, spored. — 2"2.20; Koncert radi^ega orkestra. Četrtek. 27. avgusta 12; Citraški koncert (plošče). __ 12.45; Poročila, vremenska napoved- — 13; Napoved časa, spored, obvestila. __ 13.15* Koncer* radijskega orkestra. — 14; Vreme, torzni tečaji. — 19: Napoved ča^a, vremenska napoved, poročila, spored, obvestila. —■ 19-30; Nac. ura: Nacionalna nota v jugoslovensiki umetniški fotografiji (Karlo Kocjančič) prenos iz Ljubljane. — 19.50: Reprod. koncert na harmoniki (pložče). — 20.10: Slovenščina za Slovence (g. dr." Rudolf Kolarič). — 20.30: Prenos iz Beograda; Simf. koncert orkestra kralj- garde. — 22; Napoved 6asa, vremena, poročila, spored. — 22.2<>: Radijski jazz. Andre Tbeuriet: 69 Nevarna leiotica Roman Kaj sta si šepetala? Prav nič, kar bi moglo vznemirjati ali razvnemati njegovo ljubosumnost. N:un pogovor bi bil lahko poslušal kdorkoli. Nuno kramljanje ni prekoračilo moja družabnega občevanja in le tu pa tam je bilo zabeljeno s koketnim pogiedom ali dvema smehljajema. Mania bi hib. rada vedda. kaj vse je doživel Sergej Gregori^ev na potovanju, knez n je pa rade volde in vljudno odgovarjal na vsa vprašaja. — Povejte mi, dragi knez. ali ste sreča vali na svojrih po to varnih tudi lep« dame? — Včasih, milostiva gospa, toda nikoli tako lepih, kakor so dame. ki jih vidim danes tu. — je odgovoril Gregorjev in njegove rujave oči, temne in žareče, vajene gledati muhasto nebo :n zemljo, so se ustavile na baronici Lteb-fcngovi. Manii ie laskala knezova Dozor-nost in kokemo se mu je smehljala izza pahljače. Prijetno I je bilo. da je napravila na kneza tako globok vtis. — Da, — jt odgovorila smeje, — me vse tu smo čedne, recimo... da je tako, toda vrniva se k azijskim lepoticam. Mar se niste za nobeno izmed n.ih posebno zanimaf? — 0, pač, za eno... V Damasku: za Angležinjo, o kateri so pripovedovali kaj čedne reči. — Zares? Koliko ie pa bila stara? — Sedemdeset let. toda bila je kakor petiindvaPetletno dekle in o nji se je govorilo, da ima čudežni dar večne mladosti. — To .ie pa res zanimivo. AH si niste izprosili od ne receota? — Da, ali bi ga rad poznali? — Nikar ne vprašujte, to se razume samo po sebi. — Dobro, dam vam ga, ko vam bo sedemdeset let, Dotle^ ga pa itak ne boste potrebovali. — Norčujete se iz mene in to ni hoor, — ga je zavrnila smeje. Potem se ji je naenkrat zjasnil obraz kakor da jo je nekai razdražilo. Onaz la je bila Jakoba, kako gre ves ozlovoTen mimo mize. ( — Oprostite, knez, zapustiti vas moram, nikogar še nisem pozdravila, svojih družabnih dolžnosti še n'sem izpolnila. Vstala je in se pridružila za hip veseli družbi, dokler ni prišla do slikarja. — Končno ste prišH! — ie vzkliknila an mu podala roko. — Odkod pa pri-hajare? — To hi vedeti. — ie odgovoril, premagujoč se, da bfi ne pokazal svoje jeze. — če bi bili imeli od svojega prihoda oči še za koga drugega in ne samo za kneza Gregorijeva. Mauia >e skušala pomiriti ssa s toplim pogledom in ker je poznala njegovo naglo jezo, ga je odvedla v sosedni salom, odkoder so vodila steklena vrata na vrt. Ko sta bala sama sredi terase, ga je vprašala nestrpno: — Zakai ste tako mračni? KaJ imate proti meni? — W to vpraStrete? — ie odgovoril osorno. — Ka i mislite, da mi je prijetno gfcda-ti, kako koketirate s tem ruskim knezom? — Torej ste ljubosumni na kneza... na turca, k: ga sploh ne ooznam? — Na tujca, ki ste mu dovolfri pogubiti vas na lice. — To je bfl samo velikonočni nol;ub. To je običajna brezpomembna formil-nost. — Vaš sestanek z njtan pri aospei Nikolajevi ie bil tudi brezpomemben, kaj ne? — Mogla sem slutiti, da se sestane tam z njim. — Zakaa stt mi pa tako skrbno prikrivala, kam ste se tisti večer namenili? Mania je namršila obrvi in odgovorila ponosno: — Dovolj mi je tega! Morali bi me bole poznati in vedeti, da prikrivanje ni moja navada. Ce pa že sva pri tem poglavju, mi dovolite povedati vam, da ste segli po najzajneslj-ivejšem sredstvu, kako spraviti me v izkušn;avo. da bi vas manj ljubila, če sem sploh bila v tej izkušnjavi. Ne igrajce s»e z Idubosum-nostfo. to je grda. človeka nedostojna igra. — Kako na i bi ne bil lubosumen? — je vzkliknil slikar, — ko je Da dalo vaše koketiranje s tem gospodom vašim pri-jartetiem že dovoli hvaležnega gradava za najrazličnejše govorice. O tem se Je prav kar odkrito govorilo tudi v salonu kneghrie Kolonbine. — Kaj morem prepovedati ljudem mlatiti prazno slamo? In zakai nrisluS-kujeite takim čenčam? Ne tajhn, da sem se dobro zabavala s knezom, toda kaj vidite na tem hudega? V naSi uglaeni družbi ie lepo vedenje nekakšen bežni drobiž ki kdor se na tem oohujšuje. no-ka$e samo. da nI ta družbo. Videla je. da hudo trpi. zato mu je tople>e stisnila roko m se zagledala vanj s svojimi krasn;mi očmi. — Jakob. — ie nadaljevala z mehkim glasom, — lagati ne znam. Kadar npde dan, ko vas ne bom- več ljubila, vam povem to odkrko in pošteno... Toda pomirite ae, ta dan še ni prišel in prišel bo kar najpozneje, če bo to odvisno samo od mene. Se malo ozlovoijend Jakob ji je pogledal v oči, po -sledil mojem Sgedn, Neznanec je bil adaj na trgu. Sprva je stopal vzravnan, potem se je pa začel čedalje bolj gugati. Kmalu se je premikal Že kot pijandura, kakrine pobirajo pod vozovi. Toda vozov v Benetkah ni. Pae je pa tam mnogo kanalov, nastavlja jocih nogam svojo nevidno vodo. Ta cas se je moj pijanec nekako prima jal do začetka Mercerie, kjer je izginil. Natakar je odnesel prasne steklenice in čas je bilo vrniti se domov. Ko sem odhajal iz kavarne, sem opazil na tleh lističe papirja. Gotove so spadali k onim, ki jih je bil neznanec odnesel in izmed katerih so mu trije padli na tla. Bili so popisani Kaj neki je na njih? Morda bi jih moral raztrgati, ne da bi jih prečita!. Toda čudni prizor ,ki sem mu bil priča, mi ni dal miru. Ko sem se vrnil domov, je zmagala radovednost. Pisava je bila lahko čitHiva. Ti trije 1i-stiči so tvorili pismo, ki ga je en del manjkalo in to pismo, je bilo naslovljeno na žensko. Glasilo se je: ... Zakaj si me privedla sem ? Čemu si hotela pretrgati vezi, ki so naju vezale za vse življenje? In zakaj si hotela za najino ljubezen to strašno samoto? Zakaj se nisi zadovoljila z najino srečo in kakšna nevarna drznost te je napotila, da si poskusila obnoviti njen način? Mar nama ni bilo dovolj, da »ya »rečna? Ah, Julietta, pomisli samo, kakšne dneve sva preživljala tam daleč, spomni se na čudežno naključie, ki je naju spravila skupaj in na blaženost, ki sva jo občutila v srcih, ko sva spoznala, da vala olimpijskim ijrram. Hola-ndsko. Belffijo. Franoijo in Čehoslova ško. Obiskala sta vsa evropska velemesta in si ojrledovala njihove 7anrmivosti. — Starčkov* nesreča. Vč>raj zjutraj je padel z visokega listnjaka "iletni pn^p^t nik Rudolf K repu od Sv. Barbare v Slov. sroricah in ntrpH zelo hndp notranja po škodbe ter nevarn** poškodbe na crtavi Starčok se zdaj wiravi v mariborski bolrr>i — Park koncert. Previ bo v mariborskem mestnem parku koncert poštne jodbe. Vod stvo koncerta je v rokah kapelnika sr. Krn toohvila. —Vlom. Pr^t-e-klo noč j*» n*»za*an storilec vlomi! v podstrešno sobico Terezije Ve-m čeve v Kejžarjevi ulici 14. in ji odnesel ve?, prihranek v znesku 560 Din. — Prometna nesreča češkoslovaškega turista. Xa cesti Nizu Poljčan pe je v četrtek dopoldne pripetila huda prometna nesreča. Tz Čeboo prepeljali v bolnico, avtomobil ista pa. zasledujejo oblasti. — Ko* železa v trebuh. Kotlarskemu s-fcupino vodji v delavnicah državnih ?elet nic Feliksu Rajhu se je včeraj pripetila ie lo huda nesreća. Med delom mu je izpod kladiva priletel ko% železa v levo stran tre buha in se mu zasadil v Čreva. Nevarno po .-»kodovanetra Rajna so reševalci odpeljali v tuka Un jo bolnico. — Pouk v novi magdatenski soli. Ker dela na zgradbi nove ma^dalenske i*Me do pričetka čolskepa leta se ne bodo končana, se bo zaradi tepa pouk v teh šolah pnoel s prvim januarjem prihodnjega leta. — Dva zanimiva izleta s »Putnikovim« avtokarom na Dolomite! 1. FWlemdnevni iz let čez Dolomite in v Benetke v Času od :?°. avgnista do 4. septembra 1036. cena 675 Din za osebo. Ruta: Maribor-Celovec—Vrb sko jezero Beljak Trbiž Pieve di Cado-re—Oortina d Amnezzn Karersko jezero— Bolzano - Oardsko jezero M^ran*^ Vero na — Vrnzenza Padova Veneria—On rica Sveta srora Kobarid Trbiž -Celover* - Maribor. ?. Štiridnevni izlet če? Dolomite, v časti oi ,>0. avgnsta do 4. gep tembra 1036. cena 4^0 Din za o**--ho Ruta-Maribor Vrbsko jezero R-ljik Tt biž — Piave di C-uinre - Tort ina d Am pmm Karersko jezero - Bolzino Rruneck Tohlaj&o polje TnnvHhen -I-ienz Beljak Pelove^ Maribor, -Vse po.iTobnei^ podatke *•* po m je i^l^t-daje in »prejema prijave .Putnik*. Marioo-Aleksandrova oJS. tel 91 f>2 in 21 3<* SOKOL — Sokol Ljubiiana — Vič obvešča svoje članstvo in naraščaj, da priredi skupno z Ljubljanskim Sokolom in školom T Tabor v nedelio 30. avgusta t. 1. izlet v Kopnvnik pri Kočevju, združen z iavnim telovadnim nastopom. Na i7let se odpeljemo z avtobu som in bo stala vr>žnja tja in na/aj Din 25. Kdor se namerava izleta udeležiti nai se prijavi in plača voznino I>in 2S. — br. Roz manu Maksu. Tržaška cesta V* (nole^ to varne Golob) ali pa v torek in sredo od 18 do 20. v Sokolskem domu. kjer bodo dobil udeleženci vse nadaljnje informacije. (Jam va. MALI OGLASI oeoedm 0J6O para, davek Din &.— oeeeda 1 Otn, davek s LMn preklici Za plamene odgovore glede maUn oglasov je treba prtloftu mamim — Popustov m maje oelaa« oe prunamo Beseda 60 pai. davek 8.- Dts Najmanjši eneaek 8 Dtn PERILU vsem letnim oblačilom itd. emo znižali cene do skrajnosti. An ton in Vladimir Preske r, Sv-P**ra eesta 14. 6.2 50 par entlanj« ažuriranje vezenje zaves, perila, monogramov gumbnic Velika zaloga perja a 6.75 Din •JiiMianac Gospo?vptska 12 KLIŠEJE [NO VECPAtvNE JUOOGBAflKA SV>E!BANAM73 LETOVIŠČE in kopališče Ivo Sorli. Gorenja vas nad ftkofjo Loko se priporoča. 2051 VINA CEZ ULIC» Srbsko črno Itr. Din 6.- HaloSko belo Itr. Din 7- Cvioek Itr. Din 9,- Rizling Itr. Din 9. Muškat »ilvanec Itr- Din 12.- Jabol^nik sladici kr. Dan S.- ŽGANJE; Tropinovec Itr. Din 22. Slrvovka Itr. Din 24.. Brinjevec Itr. Din 32.- Borovni^ar Itr. Din 4o. kakor tudi raane Hkerje, de/ zertna vina, konjak, vam nudi po reklamnih cenah ter se priporoča : Buffet S. J. Jeraj, Ljubljana. Sv. Petra e. 38. 2242 VAJENCA sprejme modehio mizarstvo. Miklošičeva 12- 2227 I POPISU GOSPOD star 37 let, dobro situiran in s stalno službo želi prijateljstva s simpatično damo. lepe postave ©taro do 26 let. Ločon-ke ali vdove ni«o izključene, lahko tudi z dežele. Samo resne ponudbe s polnim naslovom poslati na upravo lista pod »Zve' stoba«. Tainost sit rogo zajamčena. 2241 POMOČNIKA sprejmem p 15.000 Din za vrnl-«tvo-m«Mr«ke obrti imam obrt, obratni prostor in orodje, vse drugo po dogovoru. Ponudbe na upravo pod »Mesarija« 22SH Beseda 00 par, davek &• Dtn Najmanj* n«elr 9 155d BOSANSKE SLIVE prima sveže, debele, namizne hruške, jabolka. 2.50 do 2.75 Din kg, košare 45 kg razpoši lia franko kolodvor G. Drech-«ler Tuzla. 3219 VINOTOC Einspilerjeva ul. 15 v Miiini mitnice na Tvrševi cesti. Toči najboljša dalm. vina po 7 in 8 Din. Cenj občinstvu se toplo priporoča J. Sturm. 2237 POCENI RAZPRODAJA prvovrstnih koles in šivalnih strojev pri »Promet«. Nasproti k rižanske cerkve • 2243 POSEST i JESEBSKI L1PSKI VELESEJM 11 od 30. avgusta do S. septembra 60% popusta na nemških državnih železnicah: po železnicah dragih^ držav znatne olajšave Vae informacije daje 'iHiirtnt zastopnik; Ing. C. Tduniet — LfuMjar J*yTS>va c SS, Telefon 2762, ta Zvaaienf Mro L*JpdSkog Sajma, Beograd, Kaes Minajlova 83. HlfeO enostanovanjsko. v dobrem stanju Z vrtom in eno njivo pro dam za 15.000 Din ali tudi ceneje, Borovnica Št. 124. Proda 6e tudi na hranilne knjižice. 2226 PRODA SE lepo posestvo z vži-tkom, ker ga lastnUc radi službe ne more ob. delovati. Posestvo meri 12 ora lov in ee nahaja ob glarvni eeati 7 km od Sevnice. Cena 90.000 Din. Plačljivo pol v gotovini, ostalo v knjižicah. Informacije daje-Geršak Miha Rajhenburg 2238 Beseda 50 par. davek S.- Dtn Najmanj« znesek 8 Dtn DIJAKINJE sprejmem na stanovanje in hrano. Poljanska cesta 541. deeno. 2217 MALI OGLASI POZOR! Naznanilo otvoritve P. n. občinstva vi jadno naznanjam, da otvorim na dan 29. avgusta t. 1. na MIKLOŠIČEVI CESTI št. 17 v stavbi Vzajemne zavarovalnice trgovino z mešanim blagom, špecen)ot kolonijalnim in delikatesnim blagrom ter z raznovrstnimi deželnimi pridelki in semeni. Kruh in prvovrstno pecivo vedno sveže. Jamčim za točno in solidno postrežbo po najnižjih cenah. Cenj. občinstvu se za obilen poset vljudno priporočam Š. S. PESTEL J »SLOV. NARODU IMA30 SIGUREN USPEHi NARODNA TISKARNA IZVRŠUJE • VSA TISKARSKA DELA LEPO IN OKUSNO reloso|ottt 6. DO 12. SEPTEMBRA 103«. TEHNIČNI IN GOSPODARSKI SEJEM DO 13. IX. VELIK TRG SKEDNJE EVROPE Rasst&vljaJci iz 18 držav. Nakupovale! iz 70 dežel. Posebne razstave Britske Indije, Francije, Holandije, Italije in Madžarske. Brez vizuma! S sejmako legitimacijo in potnim listom prost prehod meje v Avstrijo. Madžarski prehodni vizum se bo izdajal proti predložitvi sejmske legitimacije na meji. — Pomembne vozne olajšave na jugoslovanskih, madžarskih in avstrijskih železnicah, na Donavi, na Jadranskem morju, kakor tudi v zračnem prometu. — Pojasnila vseh vrst, kakor tudi sejmske legitimacije (po Din 50.—) se dobe pri VVIENER MESSE — AKT. GES., WIEN VIL in pri častnih zastopstvih v LJTJBLJANl: Avstrijski konzulat, Tyrieva cesta 31. « Zveza za tujski promet v Sloveniji („Putnik"), Tvrževa cesta 1. Zveza za tujski promet v Sloveniji („Putnik"), podružnica hotel MikliC, nasproti glavnemu kolodvoru. PRIDITE, POSETITE NAS V RENOVIRANI KAVARNI „CENTRAL" kjer boste postrežem z dobrimi vini in prigrizki. Za zabavo skrtH ODLIČNA DAMSKA KAPELA. Kavarna „Central" JE ODPRTA V SOBOTO IN NEDELJO CELO NOC ! Krasne dnevne in veieme frizure potom trajne in vodne ondulacije, strokovnjaćko izvršuje FRIZERSKI SALON Franchetti Engelbert NOVO VODSTVO Tvrteva c 20, vis a-vis kavarne »Evropa«. Trajna ondulacija na najmodernejšem aparatu brez elektrike, brez žic. NIZKE CENE ■lh liiisltdslrth vozičkov ynin—R trtcfkTjev, atvatnih strojev. Cenik franko. NOVOST! Kompletna politirana gladita spalnica iz trdega lesa Din 4*500. samo pri NOVAK, Maribor Vetrinjskm 7 Tel. 29-05 Koroška c. 8 Specialno zagrebško Tomislav prvo 18% £ la Salvator se to« v restavraciji Hotela fttrukel riakulaturni papir proda uprava „Slovenskega Naroda", Ltubllana, KnaUfeva nBca itev. s