Savinjski vestnik Celje, četrtek 30. dec. 1954 leto VII. — St. 52 — cena 20 DIN Z novim letom novo ime lista Spet smo na pragu novega leta, hi se je delovnim ljudem, zatopljenim v delo, približalo kar neopazno in hitro. Tako so tudi v našem uredništvu dnevi in tedni, ob delu in skrhi za list hitro potekali, da celo hrzeli, in bi Tias sko- rajda prehiteli, da nismo zadnje dni pošteno zgrabili za delo. Znašli smo se ob koncu leta skoraj malce utrujeni in razrahljanih živcev, vendar zadovoljni in z zavestjo, da je list v letošnjem letu napravil krepak korak naprej. To ni samo naša trditev, preveč bi bili ne- skromni, temveč so to predvsem ugo- tovitve naših naročnikov in bralcev. To potrjuj?, tudi vedno večje število novih naročnikov, ki so se na list naročili med letom. Kaj smo storili v letošnjem letu, da je naš list postal med ljudmi tako pri- Ijuhlien? Povečali smo obseg od 4 na 6 ter dalj časa že kar na 8 strani. Ne bi na.štet'ali vsega, kar naSe bralce v listu privlači. Kot lokalni list prinaša pred- vsem politično, gospodarsko in kultur- no problematiko s področja Celja in širše okolice, ki zajema področje od avstrijske do hrvaške meje ter od Po- horja do Save. List je potreben vsem aktivnim političnim delavcem in na- prednim ljudem, zlasti še na podeželju, ker jih seznanja o vseh važnih poli- tičnih, gospodarskih in kulturnih do- godkih na našem področju. Vrsta dobrih sodelavcev in dopisnikov seznanja jav- nost tudi o vseh ostalih vprašanjih na- šega družbenega življenja. V njem ste zasledili vsak teden zunanje politični pregled dogodkov v svetu, zanimive po- topise, poleg uvodnikot) na prvi strani pa še pestre in zanimive članke z vseh področij našega življenja in drobne no- vice, katere naši bralci prav pridno pre- birajo. Zanimiva stran je bralce krat- kočasila z zanimivimi ter šaljimmi pri- spevki v besedi in sliki. Posebnost za naš list pa so bile »Celjske bodice«, v katerih smo na satiričen in šaljiv način iigosali negativne pojave v našem druž- benem življenju. Ogromna večina naših bralcev jih je z veseljem spremljala in odobravala. Žal pa je bilo tudi nekaj takih, ki so se neupravičeno jezili nanje, misleč, da so preveč žaljive ter da so v njih bodice uperjene tudi osebno proti njim. Ti naj nam oproste, list pa bo še nadalje bičal vse škodljive in negativne pojave, saj je to ena osnovnih njegovih nalog. Sportniki so tudi letos prišli na svoj račun, saj jih je list iz tedna v teden seznanjal o vseh športnih dogod- kih na našem terenu. Za te uspehe moramo biti hvaležni v prvi vrsti našim sodelavcem in dopis- nikom, ki so nam vse leto nesebično pomagali in s svojimi prispevki boga- tili list. Tudi število dopisnikov je letos precej naraslo, v sedežih bodočih ko- mun pa bo list imel vsaj po enega do- pisnika, ki bo obveščal javnost o do- godkiih s področja komune. Kakor povsod, je tudi pri našem listu bila osnova za uspešen razvoj dokaj dobro finančno stanje lista. Znano je, da listi ne morejo kriti svojih izdatkov iz naročnine, z drugimi besedami listi potrebujejo denarne podpore. Naš list je v tem pogledu imel še kar srečno roko, saj sta mu Okrajni ljudski odbor in Ljudski odbor mestne občine Celje prispevala primerno subvencijo. Dokaj izdatno pomoč pa je sprejel tudi od na- ših delovnih kolektivov, ki so ga pod- prli z oglasi. Na žalost pa so še kolek- tivi, ki imajo do svojega glasila kar preveč mačehovski odnos, ali pa ga celo skušajo bojkotirati, ker se jim je morda kaj »zameril«. Naša dolžnost je, da se vsem našim mecenom na tem mestu zahvalimo. Na kraju še nekaj besed o novem naslovu lista. Z razvojem socialistične demokracije, ki terja nujen prehod v komune, ki bodo že v začetku prihod- njega leta postale stvarnost, bo tudi naš list — kot glasilo SZDL — imel širšo in globjo vlogo, postal bo resnična ljudska tribuna delovnih ljudi. Zato je uredništvo sklenilo z novim letom spre- meniti dosedanje ime lista, ki kakor kaže ni bilo niti najbolj posrečeno iz- brano ter bi sedaj, s porajanjem komun, ne odgovarjalo več potrebam in razvoju našega časa. Na razpisano anketo smo sprejeli mnogo najrazličnejših, med njimi tudi pametnih predlogov, vendar se je ured- ništvo sporazumno z okrajnim odborom SZDL odločilo, da bo list z novim letom dobil zopet svojo staro ime. Preimeno- val se bo v Celjski tednik. Ta naslov je med ljudmi še vedno priljubljen ter ga še danes mnogi tako imenujejo. S tem bomo zadovoljili celjske naročnike in bralce, na katere odpade skoraj po- lovica naklade lista. Hkrati pa upamo, da bomo ustregli tudi bralcem v ožji in §irši okolici, saj je Celje, kjer list iz- haja, njihovo politično, gospodarsko in kulturno središče ter hkrati središče celjske skupnosti bodočih komun. S tern bomo odstranili vse očitke, češ, da je to list samo za Savinjsko dolino. Zato se nadejamo, da bodo po njem odslej bolj z veseljem posegali tudi ljudje s kozjanskega, obsotelja, konjiške in šmarske okolice, ki so zaradi se- danjega naslova, kakor pravijo. Ust od- klanjali. Se enkrat vsem sodelavcem, dopisni- kom in podpornikom iskrena hvala! Tone Maslo ^ ZVEZNI UUDSKI POSLANEC IN PREDSEDNIK SZDL ZA OKRAJ CELJE TOVAMS FEANC S.MONIC- V prihodnosti bo treba posvetiti več skrbi de lovnemu človeku ki je več kot eno desetletje delal predvsem za bodoče pokolenje Mislim, da si še nikoli doslej po osvo- boditvi nismo tako sproščeno in pri- srčno čestitali ob koncu leta za dosežene uspehe ter da si še nikoli nismo tako veselo, ponosno in s prepričanjem za- želeli kar največ uspehov, sreče in za- dovoljstva v novem letu, kot si to lahko vsi jugoslovanski delovni ljudje česti- tajo letos. Zato imamo vsekakor mnogo upravičenih in tehtnih razlogov. Naj- važnejši pa je vsekakor ta, da lahko ob zaključku letošnjega leta z večjo go- tovostjo kot kdajkoli doslej rečemo, da smo veliko prispevali k utrditvi miru v svetu ter mirnemu sožitju med na- rodi in državami. Najvažnejše pa je vsekakor to, kar nas navdaja ob teh uspehih, da je naša domovina, sociali- stična Jugoslavija tista, ki ima pri teh uspehih ogromne zasluge. Kljub mno- gim negativnim težnjam in nevarno- stim, ki jih povzroča že sam obstoj dveh nasprotujočih si strahovito oboroženih blokov, kljub težnjam, da bi o važnih mednarodnih vprašanjih, o usodi malih in zaostalih državah, odločale predvsem in samo velesile, v svetu vedno bolj zmaguje odločna volja narodov, držav ter organizacij za mimo sožitje in ena- kopravnost med narodi ter ustvarjanje boljšega življenja za delovnega človeka. Ogromna večina ljudi v svetu se danes že v polni meri zaveda, da obstoj in krepitev nasprotujočih si blokov v končni liniji pomeni vojno. Vojna pa bi spričo današnje oborožitve v najmanjši meri poleg miičenja ogromnega števila človeštva pomenila ziničenje vsega, kar je človeštvo ustvarilo v dolgih stoletjih. Tudi v tem letu je bilo mnogo težav, kot pač vsako leto doslej, s katerimi smo se morali pri nas spoprijazniti in jih reševati. Največje in najbolj pereče so bile vsekakor pri ustvarjanju ma- terialnih pogojev za boljše socialistično življenje, za razvoj našega gospodarstva ter na področju ustvarjanja in nadalj- nega uveljavljanja socialističnih odno- sov. Poleg tega pa smo se tudi v le- tošnjem letu izrazito aktivno borili na mednarodni areni za mirno ustvarjalno ter koristno sodelovanje med narodi ter mirno reševanje vseh mednarodnih spo- rov in problemov. Ko ob koncu leta, kot običajno, pregledujemo rezultate, smo lahko ponosni na dosežene uspehe, čeprav nismo povsem zadovoljni z nji- mi. Doma smo mogoče v letošnjem letu včasih preveč mislili in delali za bo- doče rodove, premalo pa za sedanjega, živega delovnega človeka, ki že prav- zaprav več kot eno desetletje dela pred- vsem za bodoče pokolenje. V prihod- nosti bo potrebno posvetiti prav temu našemu človeku več skrbi in pozornosti. Posebno veliki, za vsakega našega človeka izredno važni, pa so uspehi, ki smo jih dosegli v sodelovanju s svojimi sosedi in na mednarodnem poprišču. Malo je držav in narodov, ki bi se lahko ponašale s takimi uspehi na pod- ročju mednarodnega sodelovanja in borbe za mir, kot se lahko ponaša naša domovina. Ze v lanski novoletni po- slanici nam je tovariš Tito med drugim z velikim prepričanjem napovedal mir- nejše sožitje in sodelovanje med na- rodi ter še večji napredek v demokra- tizaciji celotnega našega družbenega življenja. Rezultati sami pa so že mnogo večji kot smo mogli pričakovati. Nevarnost kakršnegakoli napada iz vzhoda na Jugoslavijo je bila sicer že v začetku letošnjega leta bistveno manj- ša kot v preteklih letih, vendar je prav ta skupna nevarnost vedno tesneje po- vezovala tri države: Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo. v letošnjem letu je prišlo do še bolj- šega in pristnejšega sodelovanja na go- ypodarskem, političnem, kulturnem in vojaškem področju. Osnovo za nadalj- nje še tesnejše sodelovanje, predvsem pa možnosti za še uspešnejšo borbo za pravični mir v svetu pa daje balkanski pakt, ki so ga te tri države v veliki meri prav po iniciativi Jugoslavije skle- nile. Važno je, da ima ta paht, v ko- likor se tiče sodelovanja in pomoči na vojaškem področju, predvsem in samo namen ohraniti mir in enotni nastop proti eventuelnemu napadalcu. Ker po drugi svetovni vojni, po li- kvidaciji hitlerizma in fašizma, niti za- hodni niti vzhodni naši zavezniki iz časov vojne, niso hoteli pravično rešiti tržaškega vprašanja, je ta problem ves čas po drugi svetovni vojni predstav- ljal predmet medsebojnih sporov, ne- normalnih odnosov predvsem pa čestih neopravičenih napadov Italije in ne- katerih predstavnikov zapadnih držav na Jugoslavijo. Jugoslavija, ki je v času vojne in še posebej po vojni ne- štetokrat dokazala in to za ceno velikih žrtev, da je pripravljena vsa sporna vprašanja reševati na miren način, je tudi tokrat predlagala naj se žarišče spora med Italijo in Jugoslavijo čim pravičneje in na miren način reši. Tr- žaški sporazum, ki je bil dosežen z ve- likimi žrtvami, ki jih je Jugoslavija dala, je prvi primer, kako naj bi na- rodi in države na miren način reševale nerešena vprašanja in medsebojne spo- re. Zelo važno je, da smo s tem spo- razumom omogočili ne samo mimo so- žitje in tesnejše stike ter sodelovanje med Jugoslavijo in Italijo, temveč smo s tem tudi znatno utrdili mir v svetu, ker smo s sporazumom odstranili jedro medsebojnih sporov in žarišče za hlad- no vojno v tem občutljivem delu Evro- pe. Pravični, objektivni in demokra- tični prìncipi, ki jih je naša država vedno in povsod v mednarodnih od- nosih in na mednarodnih forumih uve- ljavljala, pa so v svetu dobivali vedno več pristašev. Večina ljudi v svetu želi to, icar želimo mi: — mirno in enako- pravno sodelovanje ter svobodni čim- hitrejši napredek in razvoj vsake drža- ve in vsakega naroda. Mir je postal cilj, za dosego katerega se odločno in za- vestno borijo desetine in desetine mi- lijonov ljudi v svetu. Taka situacija in Pa delna sprememba politike v SZ po Stalinovi smrti je pripomogla k te- mu, da so vzhodnoevropske države na čelu s SZ med letošnjim letom naši državi ponudile normalizacijo medse- bojnih odnosov. Mi smo seveda dosled- ni mirnemu sodelovanju in reševanju vseh sporov v interesu miru in našega še hitrejšega napredka na to pñstali. Naša želja, ki jo bomo skušali uvelja- viti v teh odnosih je, da bi tudi s temi državami na temelju enakopravnosti, svobode in neodvisnosti naše države čim tesneje sodelovali na vseh področ- jih. Ce je praksa, prav naše države v odnosih z zapadnimi državami poka- zala, da je možno uspešno in koristno sodelovanje med državami z različno notranjo ureditvijo in z različnimi ide- ološkimi principi, potem je vsekakor možno tako prakso uveljaviti tudi v odnosih z vzhodnimi državami, pred- vsem, če bodo predstavniki teh držav to prav tako iskreno želeli kot mi. Največji uspeh letošnjega leta, ki je vsekakor svetovnozgodovinskega pome. na, pa predstavlja obisk tovariša Tita dvem daljnim azijskim, toda prijatelj- skim državam Indiji in Birmi. Že do- sedanji medsebojni razgovori in enotna stališča tov. Tita in predsednika indij- ske vlade g. Nehrua kažejo, ne samo, da se'bodo še bolj utrdili prijateljski stiki in sodelovanje teh držav z Jugoslavijo, temveč, da se bodo vse miroljubne sile sveta, vsi narodi in vse države, ki želijo in zahtevajo mir ter še uspešnejši in hitrejši napredek, v bodoče še odločneje borile proti vsakemu izkoriščanju, na- padalnosti ter proti vsem imperialistič- nim težnjam. Te sile, taki ljudje pa so povsod na področju enega kot drugega bloka. In prav zaradi tega bo borba za mir še uspešnejša. Jasno je, da te miro- ljubne sile ne rabijo nobenega svojega organiziranega bloka, ker sta že dva preveč, saj predstavljata nevarnost za novo, še hujio vojno, kot so bile one, ki smo jih preživeli. Enotnost in prisrčnost, s kakršno sprejemajo v Indiji tovariša Tita in člane naše d(^legacije, pa ponovno do- kazuje, da je Jugoslavija v svetu znana kit socialistična, svobodna, nedvisna in miroljubna država, ki ni sama, tem- več, da tako kot mi, hočejo uveljaiujati medsebojne mednarodne odnose mili- joni delovnih ljudi. Vsekakor je delež, k\ ga je Jugoslavija v borbi za mir po osvoboditvi dajala, ogromen, toda uspe- hi, ki so bili v tem pogledu še posebej doseženi v letošnjem letu so presegli vsa pričakovanja in dokazali, da žrtve in napori niso bile zaman. Ne samo, da na mejah naše socialistične domovine ni več take nevarnosti za oborožene na- pade, kot je bilo to prejšnja leta, tem- več so dani pogoji za to, da z vsemi državami dosežemo dobre sosedne od- nose, če bodo predstavniki teh držav to prav tako iskreno želeli kot mi. Prav ti uspehi, prav ta situacija, pa nam v prihodnjem letu daje še lepše perspek- tive. Verjetno se bomo lahko še bolj aktivno posvetili mirni izgradnji sociali- stične domovine, predvsem izboljšanju življenjskih pogojev naših delovnih lju- di, kar v glavnem tudi družbeni načrt za leto 1955 nakazuje kot najvažnejšo nalogo. V takih prilikah se bomo tudi mi na področju celjske skupnosti še odločneje lotili nalog, ki nam bodo omogočile, ko bodo izvršene, boljše in lepše živ- ljenje. Teh nalog ni malo. Predvsem se moramo zalagati, da bodo komune čim- prej zaživele. S tem bomo še bolj utrdili samoupravljanje in zadejali dokončen udarec birokraciji. Vse to pa bo omo- gočilo, da bomo uspešneje in hitreje premagovali zaostalost v kmetijstvu, da bodo osnovne kmetijske panoge pri nas — živinoreja in sadjarstvo sorazmerno pogojem prav tako kot je hmeljarstvo — omogočale, da bodo kmečki delovni ljudje skupno z delavci iz naših obra- tov in tovarn ta lepi del slovenske zem- lje spremenili v predel, kjer bo tudi za kmeta, za vse delovne ljudi življenje boljše in lepše. V prepričanju, da bo prav zaradi položaja, ki ga Jugoslavija zavzema v svetu, mnogo laže v miru reševati tudi naše notranje težave in naloge, kar bo omogočilo še uspešnejše in hitrejše socialistično življenje, je prav, da si še posebej iskreno in od srca želimo mnogo uspehov, mnogo sreče in zadovoljstva v letu 1955. Fr. Ros: ZA NOVO LETO In spet kolednik nam stoji pred vrati, za leto dni starejšega obraza, je v lanskih škornjih z novimi podplati, žari mu v zimi nos, zardel od mraza: »Kaj naj vam voščim? Ste kaj , radovedni? Smejali boste se na moje želje? Imeli boste vse, česar ste vredni, kar si sami ustvarite v veselje! Močni ste, ne verujete v usodo in vse postavljate na lastne sile, krepko ste izkovali si svobodo, da ni jih viher, ki bi jo zlomile. Spet v novo leto vam korak zapoje, naj delo vodi ga od zmage k zmagi, naj v miru najde svet poti si svoje na srečo vsem in domovini dragi!« VSEM DELOVNIM LJUDEM, VSEM VOLIVCEM, VSEM ČLANOM. MNOŽIČNIH ORGANIZACIJ, DELOVNIM KOLEKTIVOM TOVARN, USTANOV IN PODJETIJ, VSEM POLITIČNIM AKTIVISTOM, JAVNIM IN KULTURNIM DELAVCEM ŽELIMO srečno, zada volino in uftpehov polno novo leto 1955 HKRATI ŽELIMO, DA BI PRIHAJAJOČE LETO BILO POLNO DELOVNIH ZMAG V DOBROBIT NASIH NARODOV IN UGLED NAŠE DRŽAVE V SVETU. ISTOČASNO SE ZAHVALJUJEMO DELOVNIM LJUDEM OKRAJA CELJE ZA POŽRTVOVALNOST, NJIHOVO VISOKO ZAVEST IN PRI- PRAVLJENOST NA VSAKE ŽRTVE V KORIST NAŠE SOCIALISTIČNE DOMOVINE V LETU 1954! OKRAJNI KOMITE ZKS CELJE OKRAJNI LJUDSKI ODBOR CELJE OKRAJNI ODBOR SZDL CELJE SREČNO iN USPEHOV POLNO NOVO LEIO 1955 želimo vsem našim naročnikom, bralcem in sodelavcem ter se jim zahvaljujemo za naklonjenost in sodelovanje v minulem letu Uredništvo in uprava Savinjskega vestnika stran 2 »Savinjski vestnik« one 30. decembra 1954 Stev. 52 Pogled po svetu Novoletni uvodniki se že več let pi- šejo v znamenju vprašanja, kako bo z mirom na svetu, kako se bo sukala sve- tovna politika, v znamenju miru ali vojne. Bilanca letošnjega leta ni kaj prida razveseljiva, saldo govori za obo- je, za tiste, ki delajo in zaupajo v mir, in za tiste, ki pripravljajo vojno, da bi ohranili mir. Ameriški zunanji minister Dulles je na družinski konferenci ame- riških držav v Braziliji nedavno tega izjavil, da se boj med blokoma zdaj vse bolj usmerja na svetovno gospodar- sko tekmovanje. Ne vemo, ali je hotel s temi besedami poslati v svet golobčka miru, vemo pa, da je oboroženi obra- čun toliko bližji, čim bolj zagrizena je gospodarska tekma med silami sveta. Tudi ne vemo, kaj naj bi pomenil umet- ni satelit, ki ga menda pripravlja ame- riško obravibno ministrstvo. Spremljal ho zemljo zunaj njene atmosfere, ustvarjen z materialom, s katerim raz- polagajo vsi rodovi ameriške vojske. Ali ga snujejo zato, da bi sodil gospo- darsko tekmo med bloki? Tudi angleški zunanji minister ni bil preveč miroljuben v svojem zadnjem govoru v Spodnjem domu. ZEZ naj bi jamčila za tako obliko varnosti, da bi nikoli ne bilo treba kontinenta — Ev- ropo zapustiti in ga nato spet osvo- boditi. Hvalil je novo orožje, ki ga bo v kratkem dobila vsa atlantska vojska. In ker je na koncu dejal, da SZ še ved- no ne misli resno, kadar govori o svoji miroljubnosti, je menda vsakomur jasno, da ni imel namena reš^evati vozla, ki žuli svet, brez meča. Neimenovani Britanec iz zunanjega ministrstva pa je v teh dneh izjavil, da Anglija nikoli ni mislila priznati Čang- kajška in da je zanjo edina zakonita vlada v Pekingu. To je glede na Nut- tingovo bombo v OZN pomirljiva iz- java. Sicer pa se te dni vsi zunanje- politični članki vrte okoli pariških spo- razumov. Podoba je, da zapadni svet ni pričakoval takih težav v pariškem parlamentu. Zato se tudi vse obrača na Burbonsko palačo in od ponedeljske seje pričakuje nekako novo razdobje povojne svetovne politike. Naj se zgodi že karkoli v tem klasičnem parlamentu, 1» prihodnjem letu ni treba pričakovati nobenih bistvenih sprememb, ker zanje ni bistvenih pogojev. Toda vendarle ni vseeno, kako se bodo zastopniki fran- coskih strank odločili. Mendès France je vse to povezal z obstojem svoje vlade, Tei ima hude nasprotnike na skrajni desnici in levici. Če ne doseže večine, bo štel to kot nezaupnico vsemu svo- jemu delu. Proti ratifikaciji se je iz- javil tudi Daladier, in sicer zaradi nem- ške oborožitve, češ da nima jamstva, kahšno stališče ho nemška vojska za- vzela v prihodnosti. Britansko zunanje ministrstvo je takoj izjavilo, da nem- ška oborožitev ni več vprašanje. Vpra- šanje je samo, kako se ho Nemčija obo- rožila. Vrglo je na mizo tudi najtežji adut: če Francozi ne bodo znali ceniti ZEZ, tudi Anglija ne ho držala svojih čet na kontinentu. Položaj je torej iz- redno dramatičen in ne kaže, da hi napetost kmalu popustila. Kdor torej oh novem letu premišljuje o miru in o vojni, lahko zaključi, da bo razlogov za živčno in hladno vojno za naslednje leto še dovolj ostalo. Veliko večjega po- mena je delo tistih državnikov, ki ne računajo z vojno kot sredstvom za uravnavanje mednarodnih sporov. Del- hijski komunike o razgovorih med pred- sednikom Titom in Nehrujem je pravo učno sredstvo za miroljubno politiko. Mi trenutno tudi nismo ravno navdu- šeni nad nemško politiko. Med tem ko nam je Velika Britanija dovolila pla- čilne olajšave, smo naleteli pri Nemcih na velike težave. Podoba je, da se Nem- ci zanašajo na svojo gospodarsko hiper- potenco, ne da hi čislali naš moralno- politični kapital. Naštejmo k tem še ne- kaj drobnih novic: Sef Neodesturja, Ben Jusuf, se noče ukloniti francoskim pred- logom o ureditvi Tunisa. Francozi hi radi obdržali policijo in sodnijo. To se sicer da razumeti, toda kje je potem tuniška suverenost? V kehi. Arabska liga bo setjeda Jusufa podprla. Alžirci so zaprosili azijske države za podporo Ц boju proti Franciji: Indijo, Pakistan, Ceylon, Burmo in Indonezijo. Torej vse tiste azijske države, ki se bore za utr- ditev svoje neodvisnosti. Časniki še ni- so pozabili na bivšega guatemalskega predsednika Arbenza, ki je zbežal v Mexico, zdaj pa se je naselil v Svici. V ZDA pa levičarstvo preganjajo ne sa- mo v Guatemali, marveč tudi v državah ob Missisipiju. Od KP ZDA terjajo re- gistracijo: reííiistrirala naj bi se kot »stranka pod ruskim nadzorstvom«. Naj- raje hi imeli povsod nekako tak položaj kakor v Iranu, kjer je šah Riza Pehlevi izjavil, da ho z vojsko nadzoroval po- litično življenje zato, da ho njegova vlada ostala vedno na strani ZDA in zahodnih sil. Naj obračamo kakorkoli, edini izhod iz zmede in zapleta je strpnost in so- žitje. Vsak ima svoje apetite, vsak ,pa bi se nekaterim od njih moral na ljubo sosedom odreči. To velja za Orient in Okcident. Ce tega ne bosta oba pravo- časno priznala in spoznala, bo za ves svet veljala Li-tai-pojeva »Zdravica o tugi«, ob novem letu m^rda tisti dve vrstici, da je »boljši vina poln bokal, kakor tisoč praznih glav.« S seje Okrajnega odbora 8ZDL Celje Povečanje proizvodnje, dvig standarda osnovne družbenega m utrditev gospodarsice neodvisnosti piana za leto 1955 v soboto 25. t. m. je bila seja Okrajnega odbora SZDL za okraj Celje, na kateri je predsednik okrajnega odbora SZDL in zvezni ljudski poslanec, tovariá Franc Simonič govoril o osnovnih na- čelih družbenega plana za leto 1955. Iz njegovega govora povze- mamo nekaj osnovnih misli: Družbeni načrt za leto 1955 temelji na uspehih, ki smo jih dosegli v prejš- njih letih, predvsem pa v letošnjem letu, in zasleduje v glavnem tri osnovne principe: povečanje proizvodnje in sto- rilnosti, dvig standarda in utrditev go- spodarske neodvisnosti. Najvažnejše, kar predvideva družbe- ni plan za prihodnje leto, je nov sistem nagrajevanja, ki bo v prvi vrsti upo- števal storilnost dela. Storilnost bodo po podjetjih merili na podlagi postav- ljenih norm tn normativov. Zato bodo morala podjetja že sedaj, pred sprejet- jem plana skrbeti, da bodo norme pra- vilno postavljene. Dokler podjetja ne bodo postavila norm. bodo plačevala po starem načinu. Zato bo naloga orga- nizacij ZK, sindikatov in SZDL, da bodo spodbujale vodstva podjetij za čim hi- trejše postavljanje novih tarifnih pra- vilnikov in pravilnikov o normah. Pri postavljanju norm bodo imeli važno vlogo okraji in republike, saj bodo tam ustanovljene posebne komisije za iz- vedbo novega plačnega sistema. Poma- gale bodo podjetjem pri sestavljanju tarifnih pravilnikov in jih opozarjala na napake. Uredba o nagrajevanju bo stimtilira- la proizvodnjo. Tisti, ki bo boljše delal, bo tudi več zaslužil. Družbeni plan pa predvideva tudi povečanje plač za 8 %. Kot kaže, bo okrajni družbeni plan sprejet konec decembra ali v začetku januarja in do takrat bodo morala pod- jetja določiti pravilne norme, da bo čim prej stekla proizvodnja po novih nor- mativih, kar bo povečalo storilnost. Družbeni plan posveča več skrbi in pozornosti delovnemu človeku, saj pred- videva tudi dvig standarda. Načrt vse- buje dvig kmetijske proizvodnje, in sicer predvideva za kmetijstvo 16 mi- lijard dinarjev, od tega 7 milijard in 600 milijonov dinarjev za nabavo sred- stev predelovalne industrije in za iz- gradnjo objektov za močna krmila. Fond za pospeševanje kmetijstva bo imel na razpolago 4 milijarde dinarjev. Razen tega predvideva načrt še 13 mi- lijard in 600 milijonov dinarjev za osta- lo kmetijstvo. V kmetijstvu predvideva načrt razne olajšave. Amortizacija bo znižana za 20%, KZ in KDZ pa bodo oproščene plačevanja amortizacije. Noben kmetij- ski obrat ne bo več plačeval davka na osnovna obratna sredstva. Tudi do- datna dohodninska lestvica se bo zni- žala. Davka na dobiček bodo oproščene vse zadružne organizacije in podjetja razen trgovskih podjetij OZZ. Socialno zavarovanje v kmetijstvu znaša le 10%, obresti na obratna sredstva pa 1 %. Po- leg tega bodo imele tudi republike Ln okraji sklad za pospeševanje kmetij- stva, ki bo sestavljen iz dohodnine, in sicer se bo vanj odvajalo 5—25 % os- novne ali dopolnilne dohodnine. Da bi se omililo pomanjkanje sta- novanj v indiistrijskih središčih, pred- videva družbeni plan, da bodo rudniki uporabili polovico dobička za gradnjo stanovanj ter bodo na dobiček nižje obdavčeni. V stanovanjske fonde, ki bodo ustanovljeni pri republikah, okra- jih in komunah, bo šlo 3% vseh dohod- kov gosipodarskih organizacij, kar bo znašalo v vsej državi okrog 11 do 14 milijard dinarjev, za stabilizacijo tržišč ter da bi bili manj odvisni od raznih vremenskih neprilik, predvideva načrt pri zvezi, republikah, okrajih in komu- nah rezervni sklad, v katerega bodo gospodarske oi-ganizacije vlagale 6 % vseh dohodkov. V tem skladu se bo ustvarilo v merilu vse države okoli 55 milijard dinarjev. Načrt predvideva tudi maksimiranje cen nekaterim surovinam, polizdelkom in produktom ter regulacijo izvoza, oz. kontingentiranje nekaterih izvoznih ar- tiklov. Tako ne bo mogel izvoz več vplivati na domače tržišče in cene. Za nove investicijske graditve pa bo treba iskati dovoljenje Zveznega izvršnega sveta. Vse to so elementi, ki zagotav- ljajo boljši življenjski standard delov- nih ljudi. Proizvodnja električne energije bo po načrtu v prihodnjem letu narasla še za nadaljnjih 14%, v termoelektrarni v Šoštanju pa bodo izgradili 3 agregate. Proizvodnja premoga bo narasla za 8 do 9 % ali za 1 milijardo ton. Plan predvideva predvsem povišanje proiz- vodnje lignita za 50 % v primerjavi z letom 1953. Za rudnike so predvidene tudi razne uvozne ugodnosti za nabavo mehanizacije in sanitarnih naprav. Ker so prometna sredstva tako zelo izkoriščena, da slab prevoz ovira iz- vršitev gospodarske dejavnosti, bodo v upravi železnic vistanovili poseben fond za izboljšanje prevoznih sredstev. Oproščena bo tudi plačevanja davka na dobiček. Načrt predvideva popravilo ckrog 30 tisoč vagonov. Da bi zagotovili standard, bodo pri- hodnje leto 2:manjšane investicije za 4 %, povečane pa bodo investicije za izgradnjo kmetijskih objektov za 27 %. Okraji bodo razpolagali z nekoliko višjimi sredstvi kot letos, vendar teh sredstev ne bodo vlagali v industrijske investicije, temveč le za investicije družbenega standarda kot na primer za ceste. šole. kmetijstvo, zdravstvo, stanovanja in elektrifikacijo. V razpravij ki je sledila, so si bili vsi edini v tem, da družbeni načrt za prihodnje leto omogoča boljše ekonom- ske pogoje, posebno še v kmetijstvu. Razpoložljiva sredstva, ki jih načrt predvideva, niso majhna, zato se bo treba potruditi, da bodo v okrajnem merilu, zlasti v kmetijstvu najboljše in smotrno izkoriščena. Najbolj važno vprašanje je brez dvoma storilnost de- la, ki je večkrat odvisna od raznih faktorjev izven delovnega kolektiva, je poudaril tovariš Andrej Svetek, ki je postavil kot primer Železarno Store, ko zaradi pomanjkanja električne energije ali zaradi prometnih ovir pri dobavi premoga in koksa ne more izvršiti svo- jih proizvodnih nalog. Nujno bi bilo urediti celjsko železniško vozlišče (ozko grlo) hkrati z regulacijo Savinje, če- prav tega zvezni družbeni plan za pri- hodnje leto ne predvideva. Zato se bo gradnja celjskega vozlišča verjetno na- daljevala iz sredstev republiškega vod- nega sklada. Ker je treba vprašanje storilnosti te- melj ite jše obdelati, so sklenili da bodo po novem letu sklicali sestanek pred- stavnikov vseh kolektivov, sindikalnih podružnic in delavskih svetov, na ka- terem bodo to vprašanje podrobno pro- učili, kar bo brez dvoma koristilo pri sestavljanju realnih normativov, ki bo- do dvignili storilnost in omogočili tudi uspešno izvajanje družbenega načrta. s skupne seje olo celje MLADINI ZA NOVOLETNO JELKO Izredna marljivost, ki vlada letos pri amaterjih »Ljudskega odra« je vzrok, da daje le-ta po dveh premierah v istem mesecu še tretjo. Po vrstnem redu je to že letošnja četrta premiera. Gre za Kri- stine Brenkove »Igro o bogatinu in zdravilnem kamnu«, ki jo »Ljudski oder« poklanja našim najmlajšim za novoletno jelko. Igro je postavila na oder naša znana igralka in mladinska vzgojiteljica uči- teljica Angelca Sadarjeva. V spremni besedii v gledališkem biltenu ugotavlja poudarjajoč pomen gledališča pri vzgoji mladine, da je zadnji čas moči zabele- žiti večjo produktivnost v proizvodnji potrebne mladinske dramske literature, da pa bi bil potreben še večji razmah vzporedno s prizadevanjem za uprizar- janje večjega števila otroških iger in po večji strokovni lizobrazbi igrskih vo- dij. Ob teh ugotovitvah je »Ljudski oder« začel z »Igro o bogatinu in zdra- vünem kamnu« uvrščati v svoj reper- toar tudi mladinske igre. V igri nastopajo poleg starejših čla- nov »Ljudskega odra« (Vernik, Skor- jančeva, Kos, Frecetova, Zupanova) predvsem mladina, med njo tudi deca tukajšnjih osnovnih šol. »Ljudski oder« predvaja priiljubljeno igro v povezavi z Društvom prijateljev mladine. Izven tega razporeda jo ponovi še v nedeljo, 2, januarja popoldne ob 15,30. Vstopnice bodo na razpolago istega dne dve uri pred predstavo. Starši vljudno vabljeni, da prtiipeljete svoje noalčke. g. . Odpadni svinec knpîmo vsako količino po najviše ceni. Odpadpromet Laško FORMIRANJE KOMUN - dokonîen udarec birokraciji komune BODO ZACELE delovati konec januarja ali v ZAČET- ku februarja. — do takrat je TREBA IZVRŠITI vrsto predpri- prav, ce HOCEMO, da BODO KOMUNE USPESNO ZAZIVELE. — pred- log o USTANOVITVI KOMUN je DOSTAVLJEN REPUBLIŠKI ljudski skupščini. — imobilizacija dela dohodkov v okraju. — usta- noviti bo treba VEC obrtnih gradbenih obratov, — higien- ska TEHNIČNA ZASCITA je v mno GIH PODJETJIH pomanjkljiva. — kambrus v rogatcu bo treba opremiti z učinkovitimi za- ščitnimi sredstvl — dajatve za socialno zavarovanje bodo POVEČANE za 1 %. — DODATNE PLACE PROSVETNIM delavcem, KJER so ŽIVLJENJSKI росол izredno TEZKI. — V petek je bila pod predsedstvom predsednika Okrajnega ljudskega od- bora Celje, tov. Rika Jermana, skupna seja okrajnega zbora in zbora proiz- vajalcev, na kateri so obravnavali več važnih vprašanj s področja okraja. V imenu iniciativnega odbora za sno- vanje komun je poročal tovariš Rlko Jerman in poudaril, da so predpriprave za formiranje komun v glavnem dobro potekale, razen na Vranskem, Šentjur- ju in Šmarju, kjer se volivci nekaj časa niso mogli odločiti, kje naj bo sedež komune. Na zborih volivcev so se ljudje dobro spoznali z vsebino ko- mun, določili tudi jasne meje med po- sameznimi komunam-", in se izrekli za formiranje komun. Večjih nesoglasij pri razpravljanju o komunah ni bilo, za kar gre predvsem zasluga organiza- cijam SZDL. ki so uspešno izvedle po- litične priprave na terenu. V razpravi je predsednik okrajnega odbora SZDL. tovariš Franc Simonič dal priznanje okrajnemu političnemu aktivu, ki je pokazal veliko razume- vanje v pripravah za snovanje komun in s tem pokazal visoko demokratično in socialistično zavest. Formiranje ko- mun bo dokončni udarec birokraciji. Razmejitve med okraji bodo reševali ukraji v soglasju z republiko, zato bo treba predloge in zapisnike zborov vo- livcev na obmejnih EK)dročjih kot je to primer v Mariji Reki na meji celj- skega in trboveljskega okraja dostaviti okrajnemu odboru v proučitev. Repub- liška skupščina bo na podlagi predlo- gov okrajnih skupščin izd'ila zakonita določila o spremembi sedanje terito- rialne razdelitve na podlagi pooblastila zvezne ljudske skupščine. Iz teh raz- logov bodo komune zaživele šele ob koncu januarja ali v začetku februarja. Do takrat pa bo treba rešiti še vrsto važnih vprašanj kot so statuti, kadri in prostori. Tovariš Simonič je pouda- ril, da se morajo priprave temeljito izvršiti, če hočemo, da bodo komune že v začetku dobro delovale. S tem bomo veliko pridobili v političnem in materialnem pogledu. Po poročilih in razpravi sta oba zbo- ra soglasno sprejela sklep, da se na področju okraja formirajo komune. Ta predlog bo dostavljen v odobritev republiški skup)ščini. Osnutki statuta pa bodo dostavljeni volivcem naknad- no v razpravo. Nato je predsednik gospodarskega sveta, tov. Miran Cvenk, pojasnil ukrep o imobilizaciji dela dohodkov v okraju. Zaradi izvedbe tega ukrepa je republi- ška skupščina povišala lestvico obdav- čitve okrajem. Po tej lestvici se dvigne davek, ki ga plača okraj republiki od 24 na 50 %, kar predstavlja v celjskem okraju 766 milijonov dinarjev. Da bi okraj zadostil temu odloku, so se od- borniki strinjali z ukrepi o blokiranju vseh skladov za investicije, o zmanj-, ¿anju kreditov v znesku 88 milijonov dinarjev, o zmanjšanju negospodarskih investicij za 68 milijonov dinarjev, o blokiranju gozdnega in vodnega sklada v višini 82 milijonov dinarjev. Sogla- sili so se pa v tem, da se že itak skro- men stanovanjski sklad pri LOMO Ce- lje ne odvzame, ravno tako tudi ne sredstva za samostojno razpolaganje pri podjetjih. Sklep o imobilizaciji so soglasno sprejeli, ker je ta ukrep po- treben, če hočemo, da ustalimo življenj- ski standard in stabiliziramo tržišče. Gradbeni inšpektor, inž. Tone Dre- veiišek je podal obširno poročilo o delu gradbene inšpekcije, v katerem je za- jel vso problematiko inšpekcije ter lo- udaril, da mnoga gradbena podjetja še nimajo dovolj strokovnega kadra, da se delavci često menjavajo, ksir vse ne- ugodno vpliva na kvaliteto gradenj. Predlagal je. naj bi ustanovili več obrt- nih gradbenih obratov, zlasti vsaka ko- muna bi morala imeti enega ali več takih obratov. Tudi gradbeni stroji večkrat niso dovolj smotrno izkoriščani ter se večkrat nenačrtno premeščajo iz gradbišča na gradbišče, kar zelo zvi- šuje gradbene stroške, večji stroji i>a niso rentabilni za manjša gradbena dela. Odobravanje večjih gradenj bo že nadalje spadalo v pristojnost repub- liških organov, medtem kp bo pristoj- nost gradbenih inšpekcij za manjše ob- jekte sčasoma prešla iz okraja na ko- mune. V razpravi je prišlo do izraza tudi mnenje, da je treba elektrifikacij- sko in cestno dejavnost skoncentrirati, da se doseže večji učinek, ne pa da se dalj časa dela na več krajih, kot je sedaj v praksi, s čimer se seveda dela povsod zavlačujejo. Z zanimanjem so odborniki sledili tudi poročuu inšpektorja dela, tov. Kleč Franca, ki je nanizal vrsto uspehov ter še več pomanjkljivosti v naših pod- jetjih, ki premalo skrbe za tehnično in hlf^iensko zaščito delavcev. I ep napre- dek v tem pogledu je dosežen v Tovarni nogavic na Polzeli in v Piirvovami Laško, kjer vladata vzoren red in čistoča. Do- kaj pomanjkljivo higiensko tehnično zaičito imajo v Tovarni barv v Ljubiji, v Tovarni lesne galanterije v Rimskih Topliicah in v Papirnici v Višnji vasi. Mnoga podjetja še niso uredila insta- lacij, izolirala električne naprave in uvei?4 zaščitne naprave na strojih, kar zvišuje nesreče v naših podjetjih. V tovarni Kambrus v Rogatcu zaradi kre- menčevega prahu (silicij) bolehajo sko- raj vsi deiavci na nevarni bolezni sili- kozi. Ker to podjetje oskrbuje domačo industrijo ter tudi izvaža, ne kaže pod- jetja zapreti. Zato so predlagali, da se okraj zavzame za to podjetje ter ga mehanizira in oprerni z učinkovitimi zaščitnimi sredstvi. Poročuo je obsegalo tudi odnose delavcev do dela. delovni čas. dopuste, nepravilne odnose pri za- poslitvi žena. invalidov in vajencev ter malomaren odnos podjetij in uslužben- cev pri izpolnjevanju delovnih knjižic. Odborniki so bili mnenja, da bi naj inšpekcija za delo večkrat na leto poročala o svojih ugotovitvah na zboru proizvajalcev. Proučevati bi morala tu- di kvaliteto zaščitnih sredstev ter sve- tovati podjetjem, kaj bi prišlo praktič- no najbolj v poštev, da se zaščitijo delavci pred škodljivimi posledicami in nesrečami. V primeru, če bi podjetje tega ne upoštevalo, naj bi zbor proiz- vajalcev izvajal sankcije. Takemu pod- jetju bi blokirali sklad za prosto raz- polaganje vse dotlej, dokler podjetje ne bi Izvršilo predlaganih zaščitnih mer. Na kraju so odborniki obravnavali še probleme Socialnega zavoda. Ker so sredstva Zavoda za socialno zavarovanje manjša od izdatkov, bi imel ta zavod letos okoli 15 mUijonov dinarjev pri- manjkljaja, če ne bi razpolagal s 30 milijonsko rezervo iz prejšnjih let. Da bi se ta primanjkljaj v bodoče kril, bo treba spremeniti participacijo dajatev za socialno zavarovanje med okrajem in republiko v korist okraja od 10 % na 15,5 %, kar bo predstavljalo približno (Nadaljevanje na 3. strani.) OKRAJNi LJUDSKI ODBOR Soštan; CESTITA VSEM VOLIVCEM, DELOVNIM KOLEKTIVOM, KMETIJSKIM ZADRUGAM IN VSEM DELOVNIM LJUDEM SRECNO in USPEHA POLNO NOVO LETO 1955 Stev. 52 »Savinjski vestnik« dne 30. decembra 1954 Stran 3! Petrček kupuje na veliko... Peterček dobro ve kako ponosna je mamica nanj. Le poglejte ga, nagca, kako je lepo zalit in polnih rožnatih lic. Pa naj bo áe tako okro- gel in mehak, ko ga mamica po kopanju žgečka po golem trebuščku, mora Peterček vendarle imeti obleko, kot vsi drugi ljudje veliki in majhni Toda čeprav je Pe- terček še zelo majhen fan- tek, pa vendar ve, kje z ma- mico kupujeta za njegovo garderobo. In kje? Pri »Vol- ni« seveda. Le poglejte ga. Kot pravi manekin si pomer ja lepo vol- neno srajčko. — Mamica! Lej, lej kako mi plistoja! Si predstavljate kako bo Peterček čeden, ko bo nosil pri »Volni« kupljeno otroško perilo in oblekce... VELIKE SKRBI ZARADI MAJHNIH LJUDI... Kadar v družini pričaku- jejo novega člana, mine mar- sikatera urica v pogovorih ttidi o tem, kako bo najrrüaj- ši oblečen. — Da bi le bila punčka. Jej, dekletce je vendar tako prijetno oblačiti! — se pri- lizuje teta. Takrat večkrat očetje po- strani pogledajo svakinje, češ, mar dečkom ne pristojajo volančki, svila in rožice. MANJ ROMANTIČNI, PA BOLJ PRAKTIČNI CASI V tistih »zlatih* starih ča- sih je bilo baje vse tako le- po. Hm, kdo ve, če je bilo res. Mamice v pričakovanju so se tiščale doma in skoraj ni- so stopile vz hiše. Čepele so v svojih kuhinjah in pletle, vezle in šivale. Zelja obeh roditeljev je bila, da mora biti fant, ki bo nasledil očeta. Dolgi meseci so minili pri delu, in ko so bile vse srajč- ke, kapice in hlačke v modri barvi gotove, se je rodila nežna deklica. Zdaj so mo- rale priskočiti na pomoč tete, ki so imele deklice in pri- nesle oblekce, ki so jih v omarah hranile za spomin. Večkrat je nesrečen slučaj terjal razočaranje in žalost. Obleke sploh ni bilo treba. Stroški zastonj in morda so bile prav te oblekce krive, da otrok ni ostal živ. Name- sto, da bi se veliko gibale, hodile na sprehod, so matere zdele doma in se ubadale s šivanko. Danes materam to ni več potrebno. Ko nestrpni oče telefonično zve iz bolnišnice, da je dobil naslednika, ima še vedno dovolj časa, da ku- pi vse potrebno, ali pa za- menja garniturco rožnate barve za modro, če so jo že prej kupili. Zene nimajo po- sebnih skrbi zaradi tega. Ni jim treba napenjati oči in slabiti vid, kil je v času no- sečnosti še toliko bolj ob- čutljiv. Mirno se lahko drži- jo zdravstvenih navodil in razveselijo moža, sorodstvo z zdravim državljanom. DANAŠNJA Zen A S PLETENJEM ZAPRAVLJA DENAR... Včasih so bile žene obso- jene zgolj na kuhinjo in go- spodinjstvo. Danes zavzemajo enake položaje v družbi kot možje. Vsaka služba, ki jo opravljajo, jim prinaša več dohodkov v času ki bi ga za- pravile z izdelovanjem otro- ške garderobe. Se tako spret- na žena ni kos strojem, ki izvršujejo ta dela ceneje in lepše. Šivanje in pletenje do- ma se dobesedno ne izplača več. Zastran romantike pa, križ čez njo, potrebna nam ni. >^VOLNA« VAM PRIHRANI CAS IN NEPOTREBNE IZDATKE Ker so danes otroci delež- ni veliko večje pozornosti, ker mamice želijo svoje malčke lepo in toplo obleči, ker se je uveljavil izrek, da ni lepšega kot je lepo oble- čen otrok, je trgovsko po- djetje »VOLNA« sklenilo urediti popolnoma nov otro- ški oddelek v prostorih, kjer je do nedavnega bil »Jugo- reklamo- rušene bivše Petkove gostilne, bo naj- lepši spomenik za partizansko Ljubno. Na predlog tovarišice Ulrih Atene pa bodo v novo zgrajenem domu odprli tudi muzej NOB za Zgornjo Savinjsko dolino. Sklenili so tudi, da bodo posvetui vso skrb partizanskim otrokom. V ta namen so izvolüi komisijo za zaščito partizanskih otrok. Do sedaj prejema že precejšnje število partizanskih otrok štipendije. Organizaciji želimo veliko uspehov pri nadaljnjem delu. Formiranje komun dokončni udarec birokraciji (Nadaljevanje z 2. strani.) 60 milijonov dinarjev. Hkrati pa so od- borniki osvojili predlog, da se dajatve za socialno zavarovanje povečajo še za 1 % plačnoga sklada pwdjetij. S tem bodo ustvarili sklad za izgradnjo am- bulant in izboljšanje p>oliklinične služ- be. Predlog nekaterih odbornikov, da bi naj plačevali tisti kolektivi, ki ima- jo več obolenj, tudi večji prispevek za socialno zavarovanje, so ovrgli, ker je krivičen, saj so ponekod slabši delovni pogoji in je zaradi tega tudi obolenj več. hkrati pa bi s tem prizadeli enako- pravnost žena, saj je znano, da žene bolujejo več kot moški, zlasti v zvezi i nosečnostjo in materinstvom. Med sprejetimi odredbami in odloki so sprejeli tudi odlok o posebnih do- datkih prosvetnim delavcem v višini od l.OOO do 3.000 dinarjev na šolah, kjer so življenjski in delovni pogoji izredno težki. Teh šol je v okraju kar precejšnje število ter so razvrščene v tri stopnje. Odbornik iz Vitanja pa je predlagal naj bi okraj poslal izvršnemu svetu sličen predlog za dodatne plače zdravnikom v krajih, kjer so življenj- ski l>ogoji težki, ker le na ta način bi Vitanjčani dobili zopet zdravnika, ka- terega že dalj časa ni. čeprav je nujno potreben. Kmetijslvo in zadružništvo na Danskem zemlja je edina življenjsko VAZNA surovina danske! To je danski narodni izrek, zato ni čudno, da polagajo toliko pozornosti prav zemlji. Kruh je v zemlji, pravijo. Ni je mnogo in sama po sebi ni rodo- vitna, vendLar je Danska, čeprav je to morda presenetljivo — ena izmed naj- večjih izvoznikov produktov živilsko- predelovalne industrije na svetu. Po- vprečno izvozijo dve tretjini celotne vrednosti izvoza prav v kmetijsko pre- hranbenih artiklih, pa čeprav štejejo kmetje s svojimi družinami in poljskir- Franc Luhe] mi delavci boro četrtino prebixxilstva. Gospodarstvo Danske je odvisno od prodaje kmetijskih prehranbenih ar- tiklov v inozemstvo. Kmetijske proiz- vode prodajajo v 70 drzarxih na svetu. Najvažnejši potrošnik je Velika Brita- nija, s katero trguje Danska že stoletja. Glavni artikli danskega izvoza so: maslo, sir, meso pršutarjev (baconi) ži- vina, jajca, perutnina, krompir in ple- menska živina. Iz tega vidimo, da se v glavnem izvažajo živalski predelani proizvodi. Torej to pomeni, da je Dan- ska v glavnem živinorejsko-kmetijska država. Zato je že sam razpored rastlin- ske proizvodnje in pa kolobar temu pri- lagojen. V naslednjem podajam pre- gled uporabe obdelovalnih površin po posestni strukturi. Podatke sem vzel iz izdanja Kmetijskega sveta Danske (FACTS ABOUT DANISH AGRICUL- TURE — 1954 — izd. Landbrugsraadet Axelborg — Kjöbenhavn) in se ruina- šajo na stanje 1. 1949. Izroriščanje zem- lje v % za posamezne kulture po po- sestnih velikostnih skupinah izgleda kot kaže tabela. Gornja tabela nam pove marsikaj.' Najvažnejše ugotovitve bi bile nasled- nje: 1. Osnovna značilnost je, da je komaj 15,3% vse obdelovalne zemlje pod stal- nimi prirodnimi travniki in pašniki — tedaj je 84,7% vse obdelovalne površi- ne kolobarske, se pravi orne zemlje. 2. Umetni travniki oziroma uraetni pregonski pašniki (preorana zemlja, po- sejana z lucerno in travno mešanico) zavzema večjo površino, kakor stalni oziroma prirodrvi pašniki in travniki. Od skupne površine obdelovalne zemlje je 21,5% umetnih travnikov in pašni- kov, dočim je naravnih 15,3%. 3. Prilične površine zavzemajo žita- rice (v glavnem ječmen in oves za pre- hrano živine). 4. Pri gomoljnicah so tudi precejšnje površine, ki pa se v glavnem uporab- ljajo za setev krmilne pese. 5. Podatki o izkoriščanju zemlje po velikostnih skupinah kmečke posesti kažejo, da je intenzivnost največja v najmanjši skupini od 0,5 do 10 ha ob- delovalne zemlje. To je kaj zanimivo, saj vidimo, da mali kmetje, ki jih je dobra polovica od skupnega števila (57% — povprečna obdelovalna površii- na na eno tako gospodarstvo je 5,4 ha) intenzivneje koristijo zemljo, saj jo imajo največ v stalnem kolobarju ozi- roma pod ornimi površinami. Oni imajo največje površine zemlje pod žitaricami (44,8%), pod gomoljčnicami (19%) in pod umetnimi kolobarskimi travniki, ki jih tudi uporabljajo za pregonske pairvike (23,9%), najmanj pa zavzemajo površine stalni, naravni travniki in pašniki. Taka intenzivnost pada pri večjih kmečkih posestvih. Zato smo se v Danski lahko sami pre- pričali ob priliki ogledov posesti raz- ličnih velikosti, da so mala posestva bolj urejena in v kmetijski proizvodnji intenzivnejša. Skratka so Danci spre- menili skoro vso zemljo v orno, le onih 15,3% vse zemlje še imajo pod narav- nimi pair^iki in travniki, ker je to slabša, mnogokje še zamočvirjena zem- lja ali pa izpostavljena hudim vetro- vom, zaradi česar je manj rodovitna in jo ne uporabljajo kot kolobarsko zemljo. Karkoli se da preorjejo, dobro pogno- jijo s hlevskim in umetnim gnojem v svrho boljšega izkoriščanja zemlje. s tako ureditvijo je tudi kolobar enosta- ven. Ze ti podatki kažejo, da večino zemlje izkoriščajo za živinorejo. Pod površinami stalnih prirodnih travnikov in pašnikov so mišljeni tudi sadovnjaki, ki jih sicer zaradi slabših klimatskih pogojev nimajo veliko, so pa zelo dobro urejena in z velikim donosom. Tako stanje v izkoriščanju zemlje nam kažejo tudi številke o površinah v tisoč ha: (podatke vzel istotam, nana- šajo se na leto 1953). Zitarice 1.364,1; gomoljčnice (krompir, pesa) 583,2; semena detelje in trav 79,3;^ počivajoča zemlja 4,8; travniki in pašni- ki: umetni 710,8, prirodni 372,4; skupaj vsa zemlja v 1000 ha: 3.114,6. če vzamemo razčlenitev prve kolone, žitarice, razčlenjeno v spodnji tabeli, nam bo še bolj jasno, da večino žit pri- delujejo za krmo živine. Zita, posejana v tisoč ha: (stanje leta 1953) pšenica 69,9; rž 132,9; ječmen 624,5; oves 243,1; ječmen in oves mešano 286,3; vrtnarske kulture 7,4; skupaj 1.364,1. Izmed žit je torej pšenice najmanj. Za kruh porabijo največ ržene moke, saj je normalna danska potrošnja kruha taka, da znaša 4¡5 rženega in 115 belega pšeničnega kruha. Ječmen In ores se v glavnem uporabljata za zivinslw krmo, predvsem za svinje, pa tudi za kokoši in govedo. Od 583.200 ha zemlje pod gomoljčni- cami, zavzema krompir samo 107.000 ha, sladkorna pesa za proizvodnjo sladkorja 60.100 ha, vsa ostala površina pa sluñ za krmilno peso. Le-ta se proizvaja za živinsko krmo, in sicer gomolj za po- kladanje v svežem stanju, listje pa se pomešano z lucerno v glavnem silira. Danci mnogo hrane konservirajo. Na eno govedo računajo 6 m^ silosnih pro- storov. Silažo pokladajo tudi poleti ta rane detelje in trave. Naslednji podatki kažejo skupno pri- delane količine žit v državi v letu 1953, izraženo v 100 tonah: Pšenica 290; rž 324; ječmen 2.191; oves 820; ječmen in oves mešano 818; vrtni artikli 15; skupaj 4.473. Krompir in pesa 1.830. Proizvodnja ječmena je torej 7,5 krat višja od proizvodnje pšenice. Tudi pro- izvodnja rži je višja od proizvodnje pšenice. Kot močna živinska krma služi tudi oves. Povprečni hektarski donosi iv letu 1953 so po podatkih iste publikacije naslednji (v kg): Pšenica 4.150; rž 2.440; ječmen 3.510; oves 3.370; krompir 17.000; sladkorna pesa 40.900. Donosi so zelo visoki in jih doslej ne splošno v vseh naštetih arfifclih ni pre- segla nobena država. (Nadaljevanje sledi) Moderno zadružno posestvo na Danskem VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM, POSLOVNIM PRIJATELJEM IN VSEM DELOVNIM LJUDEM ZELI NOVIH ZMAG V LETU 1955 KOLEKTIV Lesne industrije MESTINJE IZDELUJEMO ŠOLSKO OPREMO KVALITETNO, SOUDNO IN POCENI. NA LASTNI ŽAGI VRSIMO USLUGE PO ZMERNIH CENAH! stran 4 »Savinjski vestnik« dne 30. decembra 1954 Stev. 52 Obilo dela nas čaka v letu 1955 2e bežen pregled dela na ркхЗгосји turizma v letošnjem letu nas privede do zadovoljivega zaključka: Turistična zavest se prebuja. To je vsekakor na- predek, če priznamo, da smo na tem polju do nedavnega imeli le malošte- vilne sodelavce. Ta ugotovitev je dejstvo, o katerem nam govore poročila predstavnikov ljudskih odborov, kakor tudi turističnih delavcev iz raznih krajev celjskega področja. In prav to dejstvo je rodilo zahtevo po turističnem forumu za to področje. Končno prihajamo do tega, da prebivalstvo samb želi obnoviti tu- rizem vsaj v predvojnih oblikah in obsegu. Brez dvoma je v mnogih krajih do tega privedlo spoznanje, da je konec z izčrpavanjem naših gozdov. In ker je bil les marsikje pretežni vir dohodkov prebivalstva, je pač bilo nujno raz- misliti o drugih virih. Končno so se marsikoga prijele tudi izjave ter opo- zorila domačih in tujih gostov, da ne znamo dovolj izkoriščati in ceniti na- ravnih lepot, znamenitosti in kulturnih spomenikov, ki jih imamo na pretek. Stalna turistična konferenca v Celju, ki je osrednji turistični forum našega področja, se svojega odgovornega dela zaveda. Propaganda je naš stalni način dela. Nekaj turističnih publikacij je že izdanih. V programu za prihodnje leto je izdaja nadaljnjih, še kvalitetnejših in obsežnejših del. Priznamo, da smo naš tisk doslej premalo uporabljali za propagiranje turizma, zato moramo z novim letom tudi ta nedostatek od- praviti. Zanemariti pa ne smemo tudi pro- pagiranje turistične miselnosti med tistim prebivalstvom, ki bi naj turiste sprejemalo, kajti tudi to delo spada pod naslov propagande. Da takšna pro- paganda ne postane pusta in nezani- miva, je treba iskati vedno novih oblik in prijemov. Tudi v tej smeri so osnov- ne ideje že tu. med njimi ena, ki bo prav kmalu realizirana: Naše avtomo- bilske ceste so dolgočasne. Torej s so- lidno, pa vendar vsakomur vidno pro- pagando jih lahko poživimo, obenem pa opozarjamo na naše turistične kraje. Vsa proDaganda je brez haska, če ne bomo stalno delali in napredovali prav v vsakem turističnem kraju in posto- .janki. Nikakor ne trdim, da vsa dela, ki so potrebna, da tehnični pogoji do- sežejo naše naravne pogoje za razvoj iuri2ima, ne zahtevajo ogromnih inve- sticij. Sem mnenja, da ogromni zneski n-so edilini pogoj za sleherni razvoj in oživitev turizma sploh. Ne tajim, da je inozemski turizem gospodarsko zelo donosen, a vendar bomo mnogo napra- vili, če bomo povsod vsaj domači tu- rizem spravili na predvojno raven. Torej je konkretna naloga vseh turi- stičnih delavcev, ostati na realni osnovi in z razpoložljivimi sredstvi v lastni iznajidiljjrvoisli ustvariti čim več. Ob tej priliki še nekaj o naših leto- viščih, kjer je odločilna tudi zdravstve- na plat. Napredek pri reševanju turi- stične problematike v takih krajih bomo dosegli le ob razurnevainju, pod- pori in sodelovani« organov zdravstva, gostincev in turističnih delavcev. Tudi to je konkretna naloga, ki je pred nami in katere rešitev je nujna, če hočemo doseči nek napredek tudi v letoviščih. Ce torej uooštevamo. da se v turizmu združujejo in dopolnjujejo planinstvo s prometom, zdravstvo z gostinstvom, lov in ribolov z zgodovino in omiko sploh, moramo priznati, da nas čaka res obilo hvaležnega dela. Uspeh ne more izostati, če bo vse naše delo te- meljilo na realnih osnovah, če bodo vsi navedeni faktorji pokazali vsaj toliko razumevanja in sodelovanja kot doslej in če bo delo zasnovano na čim širšem krpgu turističnih sodelavcev in ne le na nesebičnem prizadevanju posamez- nikov. S tem program.om stopamo v novo leto. prepričani, da uspehi ne morejo izostati. Milan Skof. 30 tet Olepševalnega in lurisiičnega društva Ceí¡e v mesecu maju bo slavilo naše Olep- ševalno in turistično društvo svojo 30-letnico — za društvo častitljiv ju- bilej. Društvo je bilo ustanovljeno v maju 1921 kot Olepševalno in tujsko- prometno društvo in je delovalo do okupac*e v letu 1941, ko je svoje delo- vanje prekinilo. Po vojni se je društve- no delo obnovilo že leta 1945. vendar je deloval nekaj časa samo iniciativni odbor, dokler se ni ustanovilo Olepše- valno društvo, ki se je letos spomladi preimenovalo v Olepševalno in turi- stično društvo. Zgodovina društva bo opisana v posebni publikaciji, ki jo bo društvo izdalo ob proslavi. Propagandni odbor že pripravlja program prireditev ob 30-letnici. Organizirane bodo kul- turne, športne in zabavne prireditve. Društvo se pogaja z ljubljansko opero za večdnevno gostovanje v Celju, s Slo- vensko filharmonijo, znanimi pevci in športnimi organizacijami, da sestavi kar najbolj pester umetniški in športni program. Ob tej priliki bo tudi velika turistična razstava, predvajani pa bodo turistični filmi. ztmskoSportna Številka turističnega vestnika Turistični vestnik. ki ga izdaja Tu- ristična zveza Slovenije v Ljubljani, posveča svojo decembrsko številko sko- raj v celoti zimskemu turizmu. Med drugimi je omeniti naslednje članke: Drago Ulaga — Razvoj zimskega športa v Sloveniji. Janko Janša — Iz zgodo- vine razvoja našega zimskega športa. Zoran Vudler — Zimski turizem v celj- skem področiu. Fran Mišic — Pohorska zima, Miro Thorževski — Gorjanci in zimski šport. Zoran Vudler — Letošnja turistična sezona na celjskem področiu, Fran Vatovec-— O nekaterih turistič- nih pojavih v Avstriji, itd. Objavljene so tudi slike Celja, Celjske koče. Lo- garske doline, Dobrne in Rogaške Sla- t'ne. Turistični vestnik se naroča pri Turistični zvezi Slovenije, Ljubljana, Tomšičeva ulica 7. Celoletna naročnina znaša 300 dinarjev. Po listu bodo radi posegali vsi prijatelji turizma, saj je lepo ure je van in prinaša obilico turi- stičnega čtiva. KOI-IKO. BESED IZGOVORI . POVPREČEN ČLOVEK Statistika ie dognala, da človelc govori dnevno okoli dve in pol ure in v tem času izgovori okoli 30 П00 besed. To po- meni, da človek vse življenje izgovori tol'ko besed, da bi jih tiskane v knjige z 250 stranmi komaj spravili v 11 tisoč knjig. SE VEDNO VOJAKI, KI NE VEDO ZA KONEC VOJNE V pragozdovih Nove Gvineje se še vedno nahajajo japonski vojaki, ki se skrivajo v njih in ne vedo. da je vojna končana. Ned.:wno so v te gozdove vrgli nad 100.000 letakov v japonskem jeziku, ki naj poučijo skrivače o resnici. Toda, kot se sliši, baje ta akcija ne bo imela veliko uspeha, ker ti »vojaki« še vedno lahko slišijo iz daljave eksplo- zije atomskih in hidrogenskih bomb, k' jih Amerikanci preizkuš-ajo na Pacifiku. DELOVNI KOLEKTIV TOVARNE TEHTNIC CELJE se spominja ob novem letu dosedanjih velikih zmag naše socialistične graditve ter želi vsem delovnim ljudem še več uspehov v novem letu 1955 TOVARNA TEHTNIC CELJE - SE ŠE NADALJE PRIPOROČA S SVOJIM ŠIROKIM ASORTIMENTOM TEHTNIC NAJRAZLIČNEJŠIH VRST IN VELIKOSTI Letošnja turistična sezona v celjsliem In šoštiinjsliem okrilju Ob koncu leta je prav, če se ozremo tudi na minulo turistično sezono, ki se je v širšem celjskem turističnem pod- ročju (sedanja okraja Celje in Šoštanj — bodoča celjska skupnost komun) še kar dobro končala. Uvod v sezono v mesecih maj in junij je bil izredno slab. proti koncu junija pa se je stanje popravilo, tako da so b'li največji turistični objekti ves julij, avgust in še del septembra v celoti zasedeni. Oktober in november pa sta bila — kakor navadno — dva skoraj mrtva turistična meseca, čeprav sta imeli Dobrna in Rogaška Slatina še nekaj gostov in tudi Logarska dolina nekaj obiskovalcev. Končnih analiz i>a pred zaključkom finančnih rezultatov še nimamo — marsikaj pa bo raz- vidno iz »Pregleda turistične sezone«. PREGLED TURISTIČNE SEZONE V SIRSEM CELJSKEM TURISTIČNEM PODROČJU OD 1. JANUARJA DO 30. SEPTEMBRA 1954 Podatki so za obdobje od 1. januarja do 30. septembra v obeh letih. * Podatki v vrstici »Ostali kraji« so nepopolni. Pregled nam pokaže, da imamo na celjskem področju štiri vrste turizma, in sicer: letoviško- izletniškega, planin- skega, zdraviliškega in tranzitnega. Po- stojanke letoviško-izletniškega turizma izkazujejo v nočninah padec 22%, zdra- viliškega 18%. planinskega 22%. tran- zitni pa je za ^'3 več;i. ikupno .šte- vilo riočnin je torej 13 % nižje od lan- skega leta. Iz pregleda je tudi razvidno, da jo bilo bivanje ричаше/.-ч:?! ff^stov letos krajše (8 %) — slc.-atk'i: turistična sezona v letu 1954 je bila slabša od sezone 1953. Ne/voat.io зг je dvignilo število t';;ih gostov napram lanskemu letu, in to za 7 %. vendar pa je njih število tako minimalno, da še za sedaj prav nič ne pomeni, če upoštevamo, Лг je pred vojno odpadlo na Rogaško Slatino pri- bližno 20 %nočnin tujih gostov. Raz- misliti bo treba o močnejši propagan- di in še o drugih sredstvih, da se v pri- hodnjem letu poveča obisk tujcev v naših krajih, ki so imeli v predvojnih letih že kar lepo razvit turizem, pred- vsem Rogaška Slatina, Dobrna in Lo- garska dolina. In če upoštevamo še to, da je slavno zdravilišče Karlove Vaiy uničeno (zaradi iskanja urana), ima Ro- gaška Slatina tembolj pogoje, da se raz- vije v svetovno letovišče. Ugotoviti moramo, da so v letošnji sezoni gostje iskali pensione z nižjimi cenami, kar je nedvomno povzročila ukinitev regresov. Do prihodnje sezone je treba storiti vse, kar je mogoče, da se zajamči večje število prenočišč v manjših, do sedaj še manj znanih, tu- rističnih krajih (Ljubno, Gornji grad, Mozirje. Solčava itd.), kjer bo mogoče nuditi gostom dober pension ob ceni 350 do 450 dinarjev dnevno. V teh kra- jih, posebno v Zgornji Savinjski dolini, pa tudi v Obsotelski dolini (Rogatec^ Kozje, Podčetrtek itd.) je toliko narav- nih lepot, da bo tam marsikomu bolj všeč. kakor pa v najbolj znanih in re- klamiranih letoviščih. Tudi lova, pred- vsem ribolova kot sredstev za pospeše- vanje turizma ne bomo smeli pozabitL Kvalitete gostinskih uslug so bile na splošno dobre. Res je bilo nekaj pri- iožb — vendar pa se dajo vse letošnje pomanjkljivosti odpraviti z malo dobre volje. Vzrok letošnji slabši sezoni je pred- vsem deževno vreme v maju in juniju, v manjši meri pa tudi ukinitev regre- sov. Vkljub temu pa z ozirom na izred- no dober promet v mesecih juliju in avgustu gledamo vedro v prihodnost ter računamo v prihodnjih letih s .po- rastom turizma na našem področju. Zoran Vudler TRIBUNA- OLEFŠEVtmEG« IN TURISTIČNEG« DRIIŠm CEUE BILANCA Ko zaključujemo našo Tribuno za 1954. leto, se zahvaljujemo vsem našim sodelavcem, prav jxjsebno pa vsem tistim Celjanom, ki so z razumevanjem spremljali ta naš način dobronamerne kritike in nasvetov, jih upoštevali in pomagali pri odstranjevanju pomanj- kljivosti v Celju. Uspeli smo, da je marsikak madež, ki je še kazil izgled mesta, izginil, dosegli smo marsikatero olepšavo in izboljšanje, s tem pa smo tudi dosegli namen, ki smo ga imeli. ne hodite po nasadih! Razpasla se je grda navada, da si prebivalci ubirajo bližnjico kar preko javnega nasada. Včasih nanese to le pol metra skrajšanja poti (na Slandro- vem trgu nasproti Sindikalnega doma), včasih nekaj metrov (na vogalu Ljub- ljanske ceste in Jurčičeve ulice), sčaso- ma pa bodo za krajem kar vsi na- sadi pohojeni. Pozivamo prebivalstvo Celja, kakor tudi dijake in dijakinje I. gimnazije, naj hodijo le po pločni- kih in poteh, saj s »sekanjem« poti res ne pridobijo toliko na času. mostiCek prek sušnice Mostiček prek Sušnice ob Savinji, odnosno dohod k njemu od Stare gro- fije, je res potreben popravila. Junij- ska in novembrska poplava sta tudi tu pustili sledove svojega razdiralnega dela. Ker pa le trenutna nepazljivost zadošča, da si izvineš ali celo zlomiš nogo, otrok pa se lahko na vsem lepem znajde kar v Sušnici, pozivamo mero- dajne, naj jamo zasujejo ш namestijo ograjo kot je bila svojčas, DELO TURISTIČNIH DRUSTEV V OKRAJIH CELJE IN SOSTANJ Na področju okrajev Celje in Šoštanj je 15 turističnih in olepševalnih dru- štev, ki so se v letošnji jeseni združila v »Stalni turistični konferenci« s sede- žem v Celju. Delo turističnih društev je v preteklem letu znatno napredo- valo. Poleg Olepševalnega in turistič- nega društva v Celju, ki si je s svojim delom priborilo že viden ugled v jav- nem življenju, so usipešno delovala predvsem društva v Mozirju. Gornjem gradu. Rogaški Slatini. Laškem ter v Žalcu. Ostala društva se v glavnem še borijo z začetnimi težavami, ki pa bodo s pomočjo Stalne turistične konference Icmalu premagane. LESKOSKOVA ULICA Ne vem, če je mestu Celju v ponos Leskoškova ulica, čeprav bi si njegovo ime zaslužilo, da b' bila med najbolj- šimi. Cim pade malo rose, človeku že ostanejo čevlji v blatu, a ob slabem vremenu pa izgleda tako, kakor je iz- gledala takoj po poplavi. Ta cesta je bila pred proslavo na Ostrožnem po- suta samo okrog 20 m, in to od Ko- štomaja proti Kranjcu. Denarna sred- stva, ki so bila dana kot odškodnina za poplavo, se prav gotovo nanašajo tudi na to cesto in zato prosijo prizadeti prebivalci tega terena, da jim cesto po- spljejo in s tem omogočijo vsaj dostop do glavne. Mariborske ceste. URA NA ZVONIKU V samem središču mesta imamo pet javnih ur, ki nam dokaj točno kažejo čas. Ce je ob prekinitvi toka s kazalci malo narobe, se pač ne da pomagatL Dejansko pa je tudi ura na zvoniku celjske opatijske cerkve javna. Bije še dokaj točno, pač pa bi bilo želeti, naj bi sedanje kazalce in ploščo s številka- mi zamenjali z novimi, da bi bilo mo- goče hitreje in iz večje razdalje raz- brati, koliko je ura, NA ULICE STRLECI DROGOVI Prav primemo bi bilo, da bi odstra- nili drog v Razlagovi ulici št. 3a, saj ne služi več svojemu nekdanjemu namenu, »Union« pa ima teh drogov kot jež bodic. Ob Razlagovi ulici sta še dva, na Titov trg sta tudi obrnjena še dva. Ob tej priliki bi bilo potrebno odstra- niti tudi leseno tablo, na kateri je bilo svoj čas menda napisano, da je tu Titov trg. POMAGAJTE NAM! Kakor ni delo Olepševalnega in tu- rističnega društva namenjeno le ožje- mu središču Celja, prav tako ne mo- remo biti zadovoljni s Tribuno, ki ob- ravnava le zapažanja iz središča. Zato vabimo vse prebivalstvo, da nas o svo- jih zapažanjih na vsem področju mesta — pa prav do skrajnega roba pred- mestij — obvešča in opozar.ia na po- manjkljivosti. Za vsako sodelovanje smo hvaležni. Vprašujete, čemu tolikšna upornost Tribune? Naš namen je, ohraniti naše mesto lepo in čisto. Pa še nekaj: pre- bivalec, ki bo povsod videl red in le- poto, bo končno začel z isto skrbnostjo vzdrževati tudi svoje stanovanje, kar je marsikje tudi prepotrebno. POT NA LAVO Pod tem naslovom je bil v eni zad- njih številk objavljen kratek članek o »fekalijah« za Betonom. Ogledali smo si zadevo ter pismeno posredovali pri Ljudskem odboru mestne občine Celje, pri sanitarni inšpekciji in pri Upravi za ceste. Upamo, da so merodajni med tem časom že napravili red. BENCIN NA LJUBNO Ce te pot z avtomobilom slučajno zanese na Ljubno in ti zmanjka ben- cina — si izgubljen! Bencina na Ljub- nem ne moreš nabaviti. Pa pravimo, da je Ljubno turistični kraj. Ali ne bi mogli pristojni to zadevo tako urediti, da bi prodajala bencin kmetijska za,- druga ali pa kaka druga trgovina? pazite na izgled fasad Tudi pri raznih delih, ki se oprav- ljajo na zidovju, je treba paziti na zu- nanja izgled zgradb. Menimo, da bi bilo možno tablo Zadružne hranilnice in posojilnice v Celju pritrditi tako, da ne bi bil zid še nekaj centimetrov od roba napisne table pomazan od mavca. Pri drugih podobnih delih pa se pri- meša mavcu odgovarjajočo barvo. Pozivamo imenovani denarni zavod, da poskrbi za primerno prebarvan j e belih lis, istočasno pa opozarjamo vse prizadete, naj pazijo pri takih in p>o- dobnih delih. Stev. 52 »Savinjski vestnik« dne 30. decembra 1954 Stran si Dva zanimiva potopisa v knjigi Mladinska založba je ena najmoč- nejših založniških TX)djet¿j pri nas, ki kljub raznim težavam vodi zelo pestro kulturno dejavnost v korist naše mla- dine. Založba nam je poslala v recen- zijo vrsto knjig letošnjega založniškega programa. Zaenkrat se bomo omejili na dve, ki sta po vsebini zelo sorodnL To sta potopisa: Zweigov »Magellan« in »Potovanje Marka Pola«. Stefan Zweig je znan avstrijski pi- satelj in dramatik. Njegova dela v pre- težni večini vsebujejo zgodovinsko snov, napisal pa je tudi vrsto drugih romanov in novel. Med svonmi zgo- dovinskimi delti ima pričujoč potopis »Magellan«, ki govori o t'^m. kako je drzni Portugalec Fernao Magellan prvi ob j adral zemeljsko oblo in tako konč- noveljavno dokazal, da je naš svet ve- lika krogla, čeprav to ni bil njegov glavni namen. Dasiravno je knjiga pisana na osnovi zgodovinskih podatkov, ki jih je hra- nila španska dvorna knjižnica, je ven- darle prijetno in zelo poučno branje. Zweig ni ta F>otopis napisal enostran- sko, to se pravi, da bi posvečal pozor- nost predvsem novo odkriti morski po- ti, da bi opisoval zgolj kraje, ljudi in običaje, ki jih je ekspedicija odkrivala, temveč zelo plastično prikaže glavnega junaka, vso njegovo veličastno d^lo in nemilo usodo, ki ga je vse življenje preganjala. S tem, ko slika razmere na ladjah, spor z domovino, Magellana in intrige proti njemu, vsebuje knjiga tudi dokaj močen dramatski zaplet, kar knjigo dviga nad povprečne potopise v naših knjižnicah. Potopis je pravza- prav biografija, ki nam predstavi moža, kateri je človeštvu dal zelo veliko, ko je odkril pot čez Atlantik, skozii preliv med južnoameriško ceMno in Patagn- niio na tihomorsko otočje, moža, ki se mu je znanost oddolžila na ta način, da je tisti preliv imenovala z njegovim imenom. Ker je branje zanimivo, polno zelo napetih dogodkov, ker vsebuie dokaj pester opis zsodovin-skpca stanja v 15. in 16. stoletiu, je knliga zares zaslužila, da je izšla v orevorlu tudi pri nas, ker bo našla poleg mladih tudi dovolj odraslih bralcev. Dogodivščine Marka Pola so branie, ki od takrat, ko ie knjiga prvič izšla v Benetkah, pa do danes vedno naide med mladino in odraslimi veliko zani- manja. Čeravno so kraji, po katerih je Marko Polo z očetom in stricem i>oto- val v 13 stoletju, danes povprečnemu izobražencu že veliko boli znani, je po- topis ostal še vedno zelo priljubljen. Marko Polo je bil eden prvih Evropej- cev, ki je povzdolž dn počez prepyotoval Azijo in o tem napisal potopisno po- ročUo, ki so ga v piščevi dobi sprejeli prav s tako odmaknjenostjo, kot danes beremo zgodbe o življenju na tujih svetovih, edino s to razliko, da je Marko Polo zares potoval in pisal samo to, kar je videl ali pa slišal pripovedovati. Res je, da je danes Azija zaradi napredka prometa in spričo obilice znanstvenih in beletnstičnih knjig za nas že veliko bolj poznana, vendar je Marko Polo ohranil svetu zanimive slike iz življe- nja Azije v začetku tega tisočletja, ko so Tatari vdirali globoko v Evropo, le-ta pa je o Aziji zelo malo, ali celo nič vedela. Potopis je pisan v izrazito kronističnem stilu, brez olepšavanja in z enako prizadetostjo govori o izvrševa- niu smrtnih kazni kot o poljedelstvu posameznih dežel. Čeravno Marko Polo ni sukal svojega peresa z umetniško roko. odkriva bogastvo azijske kulture, bodisi posvetnega, bodisi notranjega, duševnega značaja. Lahko trdim, da Marko Polo marsikomu pomaga bolje razumeti azijskega človeka, ki je kljub temu, da je preteklo skoraj 1000 let, ostal precej veren mentaliteti svojih pradedov. Obe kniigi sta izšli v broširani ve- zavi z ovitkom in obe vsebujeta precej ilustracij. Mladinski založbi je treba priznati, da je s temi potopisi oboga- tila slovensko knjižno bogastvo. Poto- pisi vsestransko prekašajo razne avan- turistične in fantastične mladinske knji- ge, ker z enako močio pritegnejo bral- ca, hkrati pa mu nudijo nenadomest- ljivo priložnost — spoznavati svet dn IjudL KUO „Kajuh" v Dobrni le polagal obračun svojega dela Pred nedavnim je bil občni zbor KUD »Kajuh« v Dobrni. Iz vseh poročil je bilo razvidno, da se je kultumo-pro- svetno delo na Dobrni precej razmah- nilo, posebno je bila aktivna igralska družina in pevski zbor. Pevski zbor je imel kar 4 samostojne koncerte in eno radijsko snemanje, sodeloval je dalje pri vseh proslavah državnih praznikov in pri ostalih spominskih dnevih^ Zbor vodi požrtvovalni pevovodja, tovariš Božnik Jože, ki je pri svojem delu neumoren. Ob zadnjem radijskem pre- nosu je zbor sprejel priznanje od kom- ponista, tov. Cirila Preglja in tov. Zo- rana Ažmana, ravnatelja glasbene šole Ljubljana—Polje. Tudi društvena knjiž- nica se je razmahnila, saj je knjižnico pomnožila, kar je zasluga in razume- vanje občinskega ljudskega odbora, ki je v to svrho dal društvu na razpolago večjo vsoto denarja. Dobrna kot leto- viščarski in zdraviliški kraj mora imeti veliko in res kvalitetno knjižnico, saj se tudi zdravijo naši delovni ljudje iz vse Jugoslavije in v času svojega bi- vanja v Dobrni kar pridno segajo po dobrih knjigah. Društvo je nadalje za- čelo zidati novo društveno sobo. kjer naj bi bilo torišče vseh odsekov. Ta načrt je sicer preprečila zadnja velika poplava, tako da so morali delo usta- viti. Poleg tega so za tako graditev potrebni tudi krediti, ki jih zaenkrat društvo nima. Kljub temu pa je treba poudariti, da je ravno pri teh delih po- kazalo mnogo razumevanja Zdravilišče Dobrna, ki je dalo na razpolago pre- cejšnjo materialno pomoč. Ob koncu občnega zbora so vsi pri- sotni člani obljubili in dali popolno za- gotovilo, da bodo pri društvu aktivno sodelovali ter pokazali s svojim delom, da bo KUD »Kajuh« v Dobrni uspešno opravljal kulturno poslanstvo. T. J. PROMETNE NESREČE Dne 17. 12. 1954 ob 21,45 uri se je v Bizeljski vasi, okraj Krško primerila težka prometna nesreča. Voznik tovor- nega avtomobila S-5238 je v zgoraj na- vedeni vasi naložil več sodov vina. ki je bilo namenjeno za Slovenj Gradec. Zaradi vinjenosti je voznik zavozil s ceste na njivo in pod tovorni avtomobil pokopal dve osebi, ki sta se peljali na levem stopnišču avtomobila. Ulčnik Martin, star 27 iz Bizeljske vasi št. 5 je bil takoj mrtev, dočim je drugi pot- nik. Ulčnik Martin, star 20 let, iz Bi- zeljske vasi št. 17 zadobil težje poškod- be na nogah in bil odpeljan v brežiško bolnišnico. Voznik tovornega avtomo- bila je bil takoj priprt. Skoda na vozilu znaša okoli 120.000 din, dočim je bil poškodovan samo en sod, iz katera je PLINARNA VODOVOD CELJE ŽELI VSEM SVOJIM CENJENIM ODJEMALCEM MNOGO USPEHOV V LETU 1955 Nadi plin in koks za kurjenje ter katran za premaze knjige prešernove družbe Razveselili smo se letošnjih knjig naše PD. Za majhen denar nam je dala lep dar in ta ji bo gotovo pridobil do- sti novih članov, ki se že prijavljajo obenem z dosedanjimi člani, ki jih je bilo 50.000. V naših rokah je Koledar za 1, 1955, odlično opremljen, z vrsto člankov, iz- med katerih poljudno-znanstveni po kvaliteti prekašajo večji del leposlovja. Precejšen del slik pa je posvečen deset- letnici naše narodne osvoboditve. Izmed ostalih knjig stoji nedvomno na prvem mestu povest našega plod- nega pisatelja Franceta Bevka »Tuja kri«. V tem svojem delu je popularni avtor ohranil neokrnjene vse spretnosti svojega realističnega peresa, polnost svoje topline lin človeškosti. Dejanje zgodbe se godi na Goriškem, kamor so segali vplivi italijanstva. V njenem ospredju stojfi Ivanka, hči prisrčno in krepko slikanih staršev, ki se ji rodi otrok mešane krvi. Povest se zaključuje sredi zadnje velike vojne iin je v ple- menitem pomenu te besede zares »ljud- ska«. Tretja knjiga nam prinaša krajši ro- man Norvežana Olava Duuna »Hoja skozi temo«. Je to preprosto grajena, vendar težka zgodba, ki ji daje kolorit znana nordijska mračnost. V njej öLn vztrajno išče resnico o življenju in za- gonetni smrti svoje matere. Pisatelj je močan v slikanju skrivnosti človešk.h usod, njihove medsebojnosti in silnosti prirode. Premnogi čitatelj^i, še posebej šoJniki in dijaki, pa tudi vsi izobrazbe željni ljudje bodo veseli Kokoietove knjige »Dežele sveta«. Tu nam sustematično z besedilom, slikami in zemljevidi daje stvaren pregled vseh naših kontinentov. Obsežna snov je morala biti tu seveda zelo zgoščena, zato se bo morda zdela komu nekolilko šolslca. Nedvomno pa bo sv j emu namenu uspešno služila. PD je po.sebej mladini namenila loiji- go Iva Zormana »Svobodni gozdovi«. Ta ilustrirana partizanska povest je sočno pisana, polna napetega dogajanja in lepiih opisov. Njen desetletni junak Jurček bo postal tisočem mladih bral- cev znanec in vzornik. Te knjigo PD, ki so prikupne tudi po svoji zunanji oprem'!, bodo našle pot v vse kraje Slovenije. Nedvomno bodo dosegle svoj namen, nuditi razvajenim kakor preprostim čitateljem razvedrilo in znanje, ki je našemu človeku danes potrebno in od njega tudi zaželeno. Ob teh dobrih knjigah pridobivanje novih članov Prešernovi družbi ne bo pre- težka stvar. Ob zaključku šolskega leta na Vajenski šoli raznih strok II v Celju Nekaterim ljudem še vedno ni znano, da delujeta v Celju dve vajenski šoli raznih strok z različnim učnim siste- mom. Medtem ko je I. vajenska šola celoletna, torej desetmesečna, je druga samo trimesečna s celodnevnim poukom in združena z internatom za vajence obojega spola. V pravkar zaključenem tromesečju so odšli iz šole v svoje delavnice kovi- narji s posebnima strokama za zlatarje in urarje ter oblačflci. Vseh je b'lo na zavodu 94. Učni uspeh je bil dober, če pomislimo, da prihajajo v Celje učenci iz razn'h krajev in različnih niže in više organiziranih osnovnih šol ter nižjih gimnazij z zelo razl'čno pred- izobrazbo. Uspešno je izdelalo razred 85 %. ostali pa morajo opraviti še po- pravne izpite ali pa ponavljati razred. Internat je dobro urejen, o disciplini pa lahko rečemo, da je naravnost ide- alna. Moti pa se. kdor misli, da šola sprej- me ob vsakem novem tromesečju vse prijavljene vajence in vajenke. Vsako- krat mora šola odkloniti večje število vajencev, ker v internatu zanje ni do- volj prostora. Odklonjeni vajenci mo- rajo zato čakati na novo tromesečje, s čimer se podaljša ni'ho va strokovno- šolska obveznost. Tudi vajenska učna doba pri mojstrih se s tem podaljšuje, kar je za prizadete seveda krivično. Vodstvo internata in upraviteljstvo šole je prišlo na dobro idejo, kako po- magati učencem, da s strokovnim po- ukom ne bodo za ostalimi, srečnejšimi tovariši. V bližini šole na Dečkovi cesti se prav na oglu dveh ulic (Mariborske in Dečkove) nahaja dvostanovanjska hiša. last uprave državnih zgradb. Ljudskemu odboru mestne občine Celje je stavilo predlog, naj se iz te hiše ustvari pomožen internat za vajence (dependanca), prebivalcem te haše pa preskrbi dvoje stanovanj drugod. Ra- zumljivo je, da je ta rešitev spričo sta- novanjske krize skoraj neizvedljiva. — Pravim sikoraj. neizvedljiva pa ni. Ob tako močnem klicu po strokovnih ka- drih v našem gospodarstvu je pa ven- dar ta misel vredna vsega upoštevanja in proučevanja. Se manj pa je misliti na gradnjo nove šolske zgradbe, ko še niti zgradba za Vajensko šolo na Ljub- ljanski cesti ni gotova. obCni zbor „svobode"žalec Po drugem sklicanju občnega zbora se je v torek, dne 22. decembra zvečer le zbralo toliko članov, da se je lahko vršil občni zbor »Svobode« v 2alcu. Poročilo je podal predsednik tovariš Oglajner, ki je kritiziral slabo delo v tem letu. Tako ni bilo mogoče ustano- viti pevskega zbora, prav tako ni na- stopala Svoboda pri nobeni prireditvi. V razpravi so ugotovili, da je temu vzrok komoditeta članstva ter nezahi- manie za kulturno in prosvetno udej- stvovanje. Knnžnica Svobode je v letošniem letu dosegla večji uspeh, kot v preišnjih, in to oredvspm zaradi večie Ì7bire novih knjig, za katere je prispeval obč. ljud- ski odbor iz svojega proračuna. Kniiž- nici pa bo treba preskrbeti večje pro- store. Dramska sekcija je uprizorila več predstav. Z opereto »Hmeliska prin- cesa« so gostovali tudi v drugih krajih ter navdušili številno obcinstw, ki si želi še podobnih uprizoritev. td Pnriìran v Smnrinem Pnki \e fjolapat obračun svoleva dela To lefo .ie prevzel »PnHiznn«; v svofo unravo Prosvetni dfïni. Ker je biln dvornna pre<-ef 7.n- nemariena. j» hilo za ureditev le-te potrebnih ргегеј investirli. T««lnvadili letos niso. r«? "a ie dosecln v p'^'eklem letu smni^orsVn sekcija lene ns"ehe. Nam'Tno-t^Tiiikn sekciin na je /ndnje fase ponnstiin. Noffemetna seki-ija je biln zarodi nediscipliniranosti razpni^pna. Tr- piedi 7Л bodofe na so bolj rn^veseljivi. kajti v dmitvo bo rristo-ilo več mladincev, k! imajo veselje do tetesno-v7i»ojneea dela. Novo izvoljeni odbor bo moral skrbeti ze opremo dvornne z vsemi potrebnimi rekviziti, ker bodo začeli redno telovaditi. Deržek Avgust (barvna jedkanica) CELJE POZIMI ... Muzej krajevnih znamenitcsli v Gorniem grada Turistično društvo. Planinsko društvo. Kulturno umetniško društvo in ZB v Gornjem gradu imajo v načrtu ustano- vitev krajevnega muzeja, v katerem naj bi bil urejen poleg partizanske sobe tudi lapidarij v prostorih stare grajske »kehe«. Partizanska soba bo imela zbran zgodovinski material, tisk, slike, orožje in dokumentarno gradivo iz časa NOB v Zadrečki dolini, lapidarij pa bi bodočim rodovom shranjeval razne srednjeveške zgodovinske znamenitosti, ki pričajo o nekdanji moči in veljavi Gornjega grada. Razni epitafi, spomin- ske plošče, napisi, orodje in orožje etno- grafske redkosti in rekviziti materialne kulture Gornjega grada v preteklosti bodo našli svoj prostor v muzeju, ki bo moral biti seveda urejen po strokovnih in znanstvenih nasvetih Zavoda za var- stvo kulturnih spomenikov v Ljubljani. Vsa našteta društva so si vsekakor zadala hvaležno nalogo in želimo, da bi pri svojih načrtih našla tudi vse po- trebno raziunevanje in podporo naših kulturnih ustanov. L. Z. Vsem cenjenim gostom želimo uspešno novo leto 1955 ter jih vabimo na prijetno silvestrovanje v vseh proetorih HOTELA G L A S B A I PLESI NOVOLETNI MENU! PREVOZNIŠTVO Celje ŽELI VSEM SVO.TIM POSLOVNIM PRIJATELJEM KAKOR TUDI VSEM OSTALIM DELOVNIM LJUDEM SRECNO IN VESELO NOVO LETO 1955 pri obnovi vinogradov in sadovnjakov ter v vseh panogah kmetijstva želi vsem naprednim kmetovalcem in kmetijskim kolektivom O B N OVA podjetje OZZ Celje y ŽALCU_________ stran e »Savinjski vestnik« dne 30. decembra 1954 Stev. 52 Iz Celja... Občni zbor tereoskega odbor« ZB Zavodna - čret Ko so člani ZB tega terena nedavno polagali letni obračun svojega dela. je pičla udeležba članov komaj potrdila sklepčnost občnega zbora. Predsednik ZB tovariš Oset se je v svojem govoru tudi znesel nad takšno udeležbo, nato pa je v grobih obrisih podal pregled •dela te terenske organizacije. Sicer so bili nekateri člani med letom še dokaj aktivni, manj delavni pa so bili neka- teri odborniki, ki se niti odborovih sej niso redno udeleževali. Pač pa je pred- sednik zelo pohvalu vestnost in po- žrtvovalnost tajnika tovariša Cokana, ki ima največ zaslug, da je odbor kljub raznim pomanjkljivostim le izvrševal postavljene naloge. Posebno pereč problem v tej organi- zaciji je stalno padanje števila član- stva. Zato so predlagali novemu od- boru, da v prihodnjem letu pristopi k agitaciji siprejemanja novih članov. Med slučajnostmi so razpravljali o dokončni ureditvi razsvetljave cest v Zavodni in Cretu, oskrbe s pitno vodo in vzdrže- vanja cest. Tudi za te probleme se bo novi odbor zanimal in izposloval ugodno rešitev. Vrsto važnih sklepov, ki so jih člani sprejeli in ï)otrdili ob zaključku zboro- vanja, bodo zavedni člani z dobro in preudarno izbranim novim odborom gotovo častno izpolnUi. taborniki v celju so razvili svojo zastavo V nedeljo, dne 27. decembra so imeli celjski taborniki lepo svečanost. V lepo opremljenu, dvorani sindikalne podi4iž- nice »Betona« so se zbrali taborniki k svojemu letnemu občnemu zboru. Pred tem je v imenu Mestnega odbora SZDL in Mestnega komiteja ZK razvil novo zastavo celjskega Roda Gozdnih borov tovariš Cvetko Pelko. Po svečanosti, ki so jo spremljali nagovori tovariša ku- ma, delegata Združenja tabornikov iz Ljubljane in celjskega staroste tabor- nikov tov. Martina Ambroža in se je končala s slovesnim zabijanjem žeb- Ijev, dar mnogih podjetij in organizacij, se je začel letni občni zbor. Popoldne je taborniška družina Muš- nic v umetno improviziranem taboru ob tabornem ognju in prisrčnem pri- zoru Mušnic, Medvedka in Čebelice sprejela vrsto novih članov. S svečano prisego je bil potrjen njihov sprejem v društvo, Prü tej svečanosti je sode- lovalo tudi učitelj stvo II. osnovne šole. na občnem zboru szdl so kritizirali podjetje, ki izvaja regulacijo ložnice Pred kratkim je bil v Medlogu zelo dobro obiskan občni zbor SZDL terena Medlog—Ložnica—Babno, katerega se je med drugimi udeležu tudi ljudski poslanec tov. Medved Albin. Poročila starega odbora so pokazala, da je bilo delo na terenu vse leto uspešno. V razpravi so negodovali nad podjet- jem, ki izvaja regulacijo Ložnice, češ da je podjetje že sredi leta ustavilo dela, pustilo na obrežju mnogo ma- teriala, največ desk, katere je prva po- vodenj večinoma odnesla. Ostanek za- silnega jezu, ki ga je voda odnesla, je postal ovira. Zaradi tega je druga po- voden j raztrgala obrežje in v že regu- lirano strugo nanosila preko 1000 m^ naplavine. Ker je ta škoda nastala za- radi očitne malomarnosti podjetja in znaša preko milijon dinarjev, bi biio potrebno krivce pozvati na odgovor- nost. Poleg tega je Ložnica, ker se je dno dvignilo, prestopna bregove ter na- pravila škodo po polju vse od Joštove- ga mlina dp Lave. Kmetje so ponovno predlagali, da bi Vodno gospodarsika uprava naprayüa načrt melioracije za področje Cma mlaka in Babno, kajti dosedanji način osuševanja ni uspešen, ker nobenemu posestniku nä znano, kje in kako naj koplje jarke, da bo voda resnično odtekla v zbiralnik. Stanoval- ci naselja Ložnica pa bi radi, da se po- suj e cesta, J. M. Nihče se ne spomni Zidanškova ulica je bila letos prav temeljito obnovljena. Tudi na ulico štrleči in neokusni izveski so bui od- stranjeni. Edina izjema je še vedno že večkrat grajani napis na vogalni hiši — zverižena »Restavracija«. Bolj enostav- nega dela si skoraj ni mogoče misliti, kakor da bi nekdo na novo pribil »pi- jane« črke, ali pa napis, ki mu nekaj črk že manjka, odstranil. Samo tako naj ne ostane na večne čase, kakor je zdaj menda — na sramoto — že tri leta. Tudi tisti opornik na vogalu, na katerem je nekdaj viselo cehovsko zna- menje, zdaj po nepotrebnem prebada zrak in ga je treba odstraniti. Veliko denarja je bilo v zadnjih letih izdanega za popravila in izmenjavo napisov, pa ho menda mogoče najti kje še nekaj »kovačev« za tako malenkostno popra- vilo. F. B. Trgovina z živil Center Celje, TomlieeT trg S Vam nudi vedno sveže špecerijsko in kolonialno blago Svojim cenjenim odjemalcem se zahvaljuje za dosedanjo naklonjenost in se piiporoča še za nadalje Kolektiv želi vsem SREČNO IN USPEHA POLNO NOVO LETO Gibanje prebivalcev v Celju Y času od IS. do 29. 12. 1954 je bilo rojenih B2 dečkoT in 39 deklic. Poročili so se; Piano Djordje, študent elektrotehnike in Ml- lena-Katarina Roš, (geodetski risar, oba iz Celja; Miran-Dušan Horvat, strokovni učitelj In Albina Zabukovec, strokovna učiteljica, oba iz Celja; Alojzij-Feliks 2maher, pekovski pomočnik in Vodnik Albina, šivilja, oba iz Celja; David Pla- huta, vrtnar in Danica-Sonja Udovič, tkalka, oba iz Celja; Frišek Anton, kopalničar in Fran- čiška Toplišek, delavka, oba iz Celja; Stanislar Flander, knjigovodja iz Laškeca in Jožefa Brl- lej, nameščenka iz Celja; Ludvik Slak, sklad, delavec in Pavla Pušnik, trgovska pomočnica, oba iz Celja; Alojzij Krajne, zidar iz Podgore in Angela Kosaber, poljedelka iz Koretnega; Janez Krobat, šofer in Marija Kramer, polje- delka, oba iz Celja, Umrli so: Klemenčič Franc, ključavničar iz Valjer«, star 56 let; Tnrnšek Marija, gospodinja iz Celja, stara 70 let; Bonha Franc, upokojeni delavec iz Planinske vasi, star 46 let; Hočevar Alojz, upo- kojenec iz Celja, star 55 let; Starkal Marija, otr*k ia Laike rmši. Bibanje prabivalesv v eiljski okollei v času od 21. do 2?. 12. 1954 je bilo rojenih 8 dečkoT in 12 deklic. Poročili so se: Zvonimir Urbanček, delavec iz St. lija in An- tonija Slemenšek, uslužbenka iz St. lija; Mihael Trebovc, poljedelec iz Goričnice in Marija Ljn- bej. gospodinja iz Kranjč; Stanislav Fidler, mi- zarski pomočnik iz Podgrada in Stanislava Ar- zenšek, mizarska pomočnica iz Prožinske vasi; Edvard Fidler, tapetniški pomočnik iz Podgrada in Preložnik Marija, šiviljska pomočnica iz Creta; Ivo Golež, šofer iz Sentjnrja in Lidija Cepin, uslužbenk« iz Nove vasi; Dnšan-Drago Martinčič, gozdarski tehnik iz Kozjega in Krajne Henrika, ekonomski tehnik iz Kozjega; Janez Umek, rudar in Bronislava Ajdonik, poljedelka, oba iz Veternika; Stefan Vaš, tovarniški delavec iz Gotovelj in Olga Oblak, tovarniška delavka iz Liboj; Mirko Reberšek, čevljar iz Pondora in Ana Krajne, kuharica iz Gotovelj; Franc Sotošek, mizarski pomočnik iz Šmarjete in Leo- poldina Benedičič, gospodinjska pomočnica iz Ložnice; Vinko Tanšek, delavec iz Škofje vasi in Vekoslava Juršek, delavka iz Smiklavža; Anton Simnnič, čevljar iz Pilštanja in Karolina Centrih, poljedelka iz Bistrice; Drago Jazbec, gostilničar iz Pilštanja in Jožice Grajžl, učite- ljica iz Pilštanja, Umrli so: Amalija Žagar, gospodinja iz Vrbja, stara M let; Marija Arnšek, zasebnica iz Studenca, stara 81 let; Jožef Arzenšek, oskrbovanec iz Perno- vega, star 78 let; Jožef Speglič, upokojenec iz Galicije, star 65 let; Krescencija Seško, pre- vžitkarica iz Podloga, stara 88 let; Marija Sko- berne, prevžitkarica iz Jezerc pri Dobjn, stara 75 let; Franc Verdel, prevžitkar iz Zavrha, star 75 let; Uršula Polir, prevžitkarica iz Zelč, stara 80 let; Marija Slemenšek iz Kobleka, stara 17 mesecev; Jožefa Salomon, posestnica iz Gubne- ga, stara 64 let; Jožef Kovačič, prevžitkar iz KUk, star 86 let. VSEM SVOJIM STRANKAM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM 2ELI SREČNO IN ZADOVOLJNO LETO 1955 DELOVNI KOLEKTIV AGROSERVIS ŠEMPETER V SAV. DOLINI-Celje Izvršujemo popravila vseh kmetijskih strojev, motornih vozil is fino obdelavo metalov. Z novim letom homo nudili upravičencem regresov tudi poljedelske stroje in vršili razna popravila IZ SOnNE DVORANE Tatvina тЛхШам na Jožetovem hriba V stanovanje zakoncev Boža in Marte Kekič na Plečnikovi cesti na Jožefovem hribu se je te dni siplaizil nek neznanec. Ukradel je zlatnine v skupni vrednosti okrog lOO.OOO dinarjev. * Pesjak Ciril iz Lopate je bil v službi v tekstilni tovarni »Metka«. Tam si je kar iz stroja prilastil 1 balo z okrog 74 metri popelina v vrednosti 38.948 dinarjev. Ot¿ojen je bil na 4 mesece zapora. • f V Smartnem v Rožni dolini so imeli ob neki priliki veselico. Ponoči je tam prišlo med fanti do pretepa. Ko je pri pretepu posredoval organ LM Ofentav- šek Alojz, sta na njega navalila Gajšek Karel in Stravs Mirko. Zahtevala sta od njega pištolo, Gajšek pa ga je tudi udaril po glavi in zgrabil za vrat. ko mu je med tem Stravs vzel pištolo in preprečil posredovanje pri pretepu. — Obsojena sta bila: Gajšek na 1 mesec zapora, Stravs na 14 dni zaipora, slednji pogojno za dobo enega leta. * 40-letni Manček Mihael iz Bistrice, občina Pilštanj. ni hotel plačevati pre- živnine za svojo izven zakona rojeno hčerko, 9-letno Silvo, Obsojen je bü na 1 mesec zapora. Skorjanc Angeli pa mora plačati zapadlo preživnino v znesku 30.000 dinarjev. Kapelari. Franc, mali posestnik in mlinar iz okolice Slovenskih Konjic, je dal Lažno prijavo Državnemu zavaro- valnemu zavodu, v kateri je zahteval 80.000 din za njegovo pogorelo hišo, ki jo je ogenj imičil 24. 10. 1954. V tej prijavi je prikazoval, da mu je nekdo hišo zažgal, za storilca pa da ne ve. Pri sodni razpravi pa je bilo ugotov- ljeno, da je hiáo zažgala njegova žena z njegovo vednostjo. Sodba ni bila iz- rečena, ker je sodišče spis vrnilo jav- nemu tožilstvu, da obtožbo prekvali- ficira. « Brivski mojster Jakše Stane iz Stor je z neprimernimi izrazi razžalU usluž- benca Uprave za dohodke, ko ga je pri- šel rubit zaradi neplačanih davkov. Za- radi žalitve uradne osebe je bü obsojen na 1 mesec zapora, pogojno za dobo pe- üh let -o- Poljedelec Gajšek FYanc iz Prožinske vasi pri Storah je 5. 5. 1954 ulovil pri svojem domu v Prožinski vasi mladega srnjaka. Lovskega dovoljenja ni imel. Plačal 'bo 5.000 dinarjev. -o- 22 letni rudar JakoHin Anton, je 2. 8. 1954 na domu Oblak Marije v Pankracu občiha Griže Oblak Mariji iz kovčka ukradel 4.000 din gotovine. Obsojen je bil na 3 mesece in 10 dni zapora. Kazen mu je odložena za dobo treh let. -o- 20-letni brezposelni kovinar Zabu- košek Vincenc iz Polene si je 9. no- vembra 1954 na železniški postaji v Ljubljani prilastil tujo premično stvar, ki mu je bila zaupana in sicer 2 kovčka z obleko, perilom in drugimi osebnimi pK)trebščinami, vse v vrednosti okoli 60 tisoč dinarjev, kar mu je piistill na ču- vanje za kratek čas muičnik postaje LM v Žalcu Rutar Mihael. Zabukovšek pa jo je s kovčki pobrisal in se odpeljal V Kranj, kjer je vse skupaj prodal za 20.000 dinarjev. Zabukovšek je bil ob- sojen na 6 mesecev zapora. Djemel Ibrahim Suljo iz Prištine v Makedoniji je 29. 10. 1954 v trgovini pri Cinkarni na Mariborski cesti v Се1јш- kupil raznih tekstilnih ostankov v vred- nosti 28.405 din. Dne 30. 10. 1954 je ku- pil od Pesjak Cirila iz Celja raznega tekstilnega blaga za 38.948 din. Vedel pa ni, da je slednje blago bilo ukrade- no. Blago je kupñ z namenom, da ga bo preprodal. Zaradi nedovoljenega trgo- vanja je bil obsojen na 2 meseca in 15 dni zapora. -o- 27 letm pomožni tesar Zidar Franc iz Homca je 3. 8. 1952 v Strmcu odpeljal izpred neke gostilne moško dvokolo, vredno okrog 15.000 dinarjev, last Smar- čan Ivana, z namenom si ga prilastiti. Bil je kmalu izsleden in je bilo kolo-- vrnjeno lastniku. Kazen 1 mesec zapo- ra, pogojno za dobo enega leta. -o- 30 letni Travner Rudolf si je zase ob- držal v novembru 1953, ko je zapiistU. službo v tovarni Sad v Celju, 19.041 dinarjev, ki jih je kot siLndikalni funk- cionar kasiral od članov sindikalne po- družnice in bi jih moral odvesti Tovarni- nogavic v Polzeli. Obsojen je bil na 14 dni zapora. -o- 3000 dinarjev bo plačal obratovodja. žage Harinsky Leopold iz Sp. Selnice ob Dravi, kmečki sin Slamberger Jože iz Pekla pri Poljčanah pa 5000 dinarjev. Dne 27. 4. 1953 sta nagovorila posestnika Pučnik Martina v Tepanju, da je pod- pisal prejemnico za 5.358 kub. metrov lesa z lažnim imenom Soršak Ivan, na kar je Harinsky vnesel v spremnico za prevoz lesa kot prodajalca Soršak Ivana iz Tepanja. To spremnico je predoču organu LM kot pravo. -o- Delavec Škrabl Branko iz Drešinje vasi pri Petrovčah je 3. maja letos na poti iz Lev ca proti Drešinji vasi lažje telesno FKJŠkodoval Rata j c Ivana. Z no- žem ga je trikrat zabodel. Obsojen je bdi na 3 mesece zapora., - o - 51-letni logar Žagar Ignac iz Šentvida pri Planini je vzel tujo premično stvar- z namenom si jo prilastiti. Po njegovem: naročilu je voznik Žibret Ernest 25. 9. 1953 odpeljal iz revirja Stara žaga na žago v Vejice 6 jelovih hlodov v vred- nosti 10.620 dinarjev. Les je spadal pod: GU Planina pri Sevnici Dne 8. 12. 195$ je v smislu logarjevega naročua in zanj voznik Žibret zopet odpeljal od kami- onske ceste pri Stari žagi na žago v Vejice dva jelova hloda v vrednosti 9000 dinarjev. Tudi ta les je spadal pod upravo GU Planina. Žagar je bü zaradi tatvine obsojen na 5 mesecev zapora. Zaseženi les se je vmü v izmeri 1,77 m' GU, kateri mora Žagar povrniti še 9000« dinarjev za drugič odpeljani les. ...Ml шоШџ Prisilna selitev na Poixeli Nedavno je bil piiiobčen članek z gornjim naslovom, ki govori o prisilni selitvi Melanškove družine. Ta druži- na je bua res prisilno izseljena, odnosno začasno nastanjena pri starših Melan- škove žene, ne pa pod kozolcem kot to navaja pisec prvotnega članka, o če- mer se lahko vsakdo prepriilča. Tudi knivda, katera pada na občinski odbor ni takšna, kot bi človek lahko sodil iz prvotnega članka. Večidel predstav- ljajo v tem primeru osebnosti, ki so na Polzeli neredek primer. Treba bli bilo o vsej stvari še marsikaj pisati, toda merodajni organi se bodo zato si- gurno pozanilmali ter stvar na zakonit način razčistui. Občinski odbor na Polzeli ima mnogo resnejših ter nujnejših problemov, ki bi jih reševali, seveda ob sodelovanju ostalih organizacij, kar pa zaradi oseb- nosti posamezniükov ne pride do izraza. R. J. partizan šmartno »Partizan« v Smartnem ima v svoji dvorani tudi redne kinopredstave, ki mu gotovo nesejo precej denarja, ven- dar je društvo v lastno škodo odpove- dalo îX>poldansko predstavo v korist koncerta. Poleg tega so za najemnino dvorane zahtevali komaj 500 din. Ali je v okraju še kakšna telovadna orga- nizacija, ki bi imela do kulturnih pri- reditev tako lep odnos? V obeh krajih so izrazili posluSalci željo, da F>evke iz Laškega kaj kmalu spet pridejo, pevovodji Goriču pa so se še posebej zahvalili in mu izročili šopke cvetja. KRONIKA NESREĆ ogenj v medlogu V četrtek popoldne se je pri Pocajt Alojzu v Medlogu vnela pri prekaje- vanju mesa prekajevalnica za meso, ki je bila proti vsem požarno varnost- nim predpisom nameščena nad svinja- kom. Gasüci, ki so takoj prihiteli na kraj ognja so preprečui, da se ogenj ni razširu na hiáo in da ni nastala večja škoda. sreCa v nesreCi Dne 25. 12. se je na železniški postaji v Celju zgodila nesreča, ki je pa k sreči ostala brez hujših posledic. Dela- vec Janez Užmah je prišel iz jame, v katero čistijo pepel iz lokomotiv. Pri tem ga je, ko so premikali, podrl to- vorni voz. Obležal je med tračnicama in so peljali nad njim štirje tovorni vagoni. Ko so nesrečo opazUi, so takoj ustav üi lokomotivo, ki bi tudi v nasled- njem trenutku morala peljati nad njim. 5 tem so preprečili težko, če ne celo smrtno nesrečo. Užmah je dobU samo praske po rokah in na glavL -o- Glinšek Franc iz Celja si je prt se- kanju drv presekal roko v zapestju, -o- V Črnem vrhu, občina Tabor, so v gozdu podirali drevje. S seboj so vzeli 6 letnega Jožeta Blaznika. Na otroka je padlo deblo in mu zlomüo nogo. -o- Žagar Mihael iz Pemovega v Veliki Pirešici je padel s kmečke peči in si zlomu rebra. -o- Haler Leopold, strojnik pri Betonu, gradbišče na Vranskem, se je v samo- morilnem namenu ustrelü in bü takoj mrtev. Vzrok samomora še ni pojasnjen, -o- Kenda Anton iz Spodnje Hudinje je zaposlen v Celjski opekarni. Pri delu mu je padel na glavo tram. Dobu je na glavi težke poškodbe. -o- Turnel Franc iz Huma ob SotU ee je s sekiro vsekal v nogo. -o- Kmet Mumel Konrad iz Dobrave pri Slov. Konjicah je padel po stopnicah in si zlomu nogo. -o- Posestniški sin Stropnik Franc dz Belih vod pri Šoštanju je pri tepežu dobu z nožem težko poškodbo v trebuh. Kuhinjska pomočnica Puc Fanika iz Celja je padla in pri padcu dobila po- škodbe na glavi -o- Delavec Veber Leopold iz Dolenje vasi pri Preboldu si je pri padcu zlo- mu nogo. -o- Stropnik Antonija iz Lubije pri Mo- zárju si je pri padcu poškodovala nogo v kolenu. Prometne nesreče analiza prometnih NESREC v času od 15. 11. do 15. 12. 1954 je po- kazala na območju celjskega okraja 16 težjih prometnih nesreč. Pri 11 nesre- čah je bil vzrok vinjenost voznikov motornih vozu oziroma kolesarjev, pri ostalih pa je bila prehitra vožnja ozi- roma neustrezna vozüa. Smrtna žrtev je bila samo ena, in sicer kolesar, ki je vinjen obležal na cestišču, kjer ga je pozneje povozü tovorni avtomobü. Laže IX)škodovanih je bilo 10 oseb, 9 teže poškodovanih pa se bo moralo dalj časa zdraviti v bolnišnici. Skupna škoda znaša pri teh nesrečah 1,970.000 din, to pa ni realna številka, ker bodo poško- dovana vozila dalj časa nesposobna za vožnjo, kar bo v breme podjetja ozi- roma države. Vsem voznikom, ki so bui zaloteni pri nesrečah v vinjenem stanju, bo sodnik za prekrške odvzel vozniška do- voljenja za dobo do 3 mesecev. Zaradi škode se bodo morali storüci zagovar- jati pred sodiščem. P. J. vozniki. pazite na železniške prehode! Etoe 13. 12. 1954 ob 19,45 je šofer Reševalne postaje Celje, ki je upravljal avtomobil te postaje, S-4645 vozu iz S'meri Šoštanja proti Velenju in se za letel v vozeči rudniški vlak. Do nesreče je prišlo, ker vozač reševalnega avto- mobila ni dovolj pazil na prihod vlaka, ki je v nočnem času pripeljal na cestni prehod brez vsake luči. Železniški pre- hod je tukaj pravilno označen s pro- metnimi znalci (nezavarovan železniški prehod) in bi vsekakor vozač moral voziti skrajno previdno. Škodo na vo- ZÜU je komisija ocenila na 500.000 din. Omenjeni primer naj bo v opomin ostalim vozačem, ki ne uipoštevajo pro- metnih predpisih pri vožnji preko že- lezniških prehodov. * Direktor transportnega podjetja 2el- poh iz Zagreba, Hegedušič Dragutin, je- VOZÜ tovorni avtomobil iz Liboj proti Petrovčam. Na križišču ceste proti Grižam je po^vzroču težjo prometno ne- srečo. Zavozü je s ceste na travnik, kjer se je vozüo prevrnilo. Pri nesreči je bil teže poškodovan sovozač Galovit Mirko. Skoda na razbitem keramičnenv blagu znaša 735.000 dinarjev, na vozüa pa okrog 200.000 dinarjev. Nesreče je kriv Hegedušič, ki je upravljal vozilo- brez izpita in v vinjenem stanju. 36-letni Petrovič Franc, zaposlen pri Elektrarni Fala, je vozil z osebnim avtomobilom iz Ljubljane proti Celju. V Drešinji vasi je vozniku Petroviča pripeljal z leve strani kolesar Sket Franc iz Celja, ki se je vozil na dvo- kolesu v vinjenem stanju brez luči in brez reflektorskega stekla. Voznik oseb- nega vozüa je kolesarja zapazil nekaj metrov pred seboj, ko je ta zavozü s skrajne leve strani ter prečkal cesto tik pred avtomobüom. Voznik se je skušal izogniti trčenju. To mu ni uspelo in je zavozü s ceste v jarek. Kolesar,, ki je nesrečo zakrivü. je bil laže po- škodovan. Filmi, ki Jih bomo gledali prvo četrtletje prihodnjega leta uprava celjskih kinematografov je za prve mesece leta 1955 рт<1- pravila bogat spored kinopredstav. Navajamo samo premierske predstave. Ameriški jilmi: Praznik v Rimu, Sumljivi tip, Peter Pan (risanka), Beneški tat, Protiavijonska obramba. Najboljši od najslabših, Dvojno žsivljenje, Matejevi sinovi, S hudičem so trije, Skaramuš, Angleški jilmi: Bankovec za 1,000.000 funtov. Kruto morje, Trento v poslednji slučaj, Ester Waters, Zgodba z naslovne strani, Popolna žena. Ujeto srce, Vabüo, Ocenjena in Baraka 17. Francoski jilmi: Človek mojega življenja. Gospod Ripua, Moulin Rouge, Alarm na jugu. Prijateljice noči, Povest o ljubezni. Afera Mauricius. Nadalje bomo videli dva avstrijska fuma: Dva v avtu in Hanerl; nemški füm: Zemlja smehljaja; italijanski film: Nehvaležno srce in prvi marokanski füm: Othelo. Ob koncu čestitamo vsem našim kinoobiskovalcem srečno in za- dovoljno novo leto 1955 ter jim želimo veliko delovnih uspehov, ob gledanju naših filmov pa veliko zabave. l5tev. 52Ì »Savinjski vestnik« dne 30. decembra 1954 Stran 7 Jurček Krašovec: S potovanja na Bližnji vzhod PATRIOTIZEM NA TEHTNICI Vem, da bo sem in tja kdo pikro prixjonmil, češ, govori zaradi tega toliko o pïostituciji, ker želi biti senzacionalen suli celo banalno zaniiimiv. Lie-tem oporekam, kot tudi on'im, ki trdijo, da pisati o tem nima prav nobenega smisla, ten tistim, ki bi hoteli videti čun več tega pisanja. Ce sem napisal, sem napisal zato, ker hočem povedatli kako daleč naprej smo mi pred temi narodi, pri katerih so kontrasti naravnost drastični. V teh deželah, skozi katere sem potoval, so žene potisnjene močno ob stran. Deloma so krivi verski predsodki, deloma silna kulturna za- ostalost, največ pa nazadnjaški družbeni sistemi. Razen na Cipru, se skoraj ne spomnlon, da bi videl žensko v kakšni koli službL Pri nas na primer v trgovinah, prosveti, zdi-avstveni službi in pisarnah prevladu- jejo žene. V državah Bližnjega vzhoda pa vidite domačinke edtoo še na tržnici in to zakrite, razen seveda v Turčiji Vzemimo kakršen kolu poklic v katerih so se pri nas ženske močno uveljavüei 'in so tudi enako močno zastopane, če celo ne iMreviadujejo — v teh deželah so za ženske nedostopni Ce torej gospodinje izločimo iz kroga javnih služb, potem bi najbrž lahko trdil, da v pristaniških mestih prostitucija zavzema prvo mesto »javnega udejsitvovanja žena«. Žalostna ugotovitev. Prised sem v stik z ljudmi, ki so brez dvoma razgledani in inteligent- ni, toda redki so vedeJJi v pogovoru povedati, kako bi temu zlu prišli do kraja. Bil sem vesel, da sem lahko našo domovino postavu za primer, ki je za vselej zbrisala ta družbeni madež s tem, da je ženam omogočila vsestransko pravico do enakopravnosti na vseh področjih družbenega življenja. Nisem sicer mogel trditi, da pri nas ni posameznic, ki skrivaj nadaljujejo to bedno »obrt«, toda vse te so stopile na to pot zaradi lastne, osebne pokvarjenosti, zaradi delomržnosti in pomanjkljive vzgoje s strani staršev. Družba si zaradi njih nima kaj očitati Toda to ni edini primer velikanske zaostalosti pri teh ljudstvih. Socialna nasprotja srečate na vsakem koraku. Mesta so od cestnega tlaka do streh in še nad njimi prepredena z neonskimi napiLsi v vseh odtenkih barv. Tramvaji in avtobusi imajo sicer latinske in arabske številke, poleg teh pa še neke posebne znake, da najdejo pravo vozilo vsi tisti neštevilni analfabeti katerim so vse one velike reklame ne- razumljive. Dalje nasprotja na cestah, kjer srečujejo moderno in v naj- dražje tkanine oblečene ljudi rajo s capami na umazanih telesih, ljudi ki so j'im razmere vtisnile v obraze poteze bebcev. Da, taka so nasprotja, kot če bi ležaii med smetnimi predmeti velike vrednosti. Bajke iz Tisoč in ene nocät si lahko privoščite še danes, če popeljete takega reveža z ulice v kakšno zabavišče, kjer vse blešči v lestencih, preprogah in dragocenem pohištvu. Primerjate bogato meščanko, ki je taka kot bi prišla naravnost izpred kamere holivudskega režiserja fantastičnih fumov in revo, ki zvečer brska po kupih smeti na bazarju in pobira napol gnUo sadje ter se pri tem še plašno ozira, da bi je kdo ne zalotil. Primerjate plače p>osameznikov, ki dosežejo po 500 in še več funtov mesečno in plače množice priložnostnih težakov, ki za nekaj p¡iastrov prenašajo ves dan težko tovore. Ti, bežno nanizani primeri menda zadostujejo, da boste razumeli, zakaj tehtanje patriotskih čustev sploh ne pride v poštev. Vsak pošten in resnicoljuben človek bi v mojem primeru na ves glas potrdil, da je naša domovina storila velik korak naprej, da je kljub težavam pri nas življenje le veliko boljše, izravnano za široke sloje ljudstva in pravično. Zastran teh razmer, nakljub želji da bi čim več videl in spoznal, sem bil vesel, da so ladijski stroji »Titograda« naposled stresli palubo in da smo nastopili vožnjo, ki bo trajala tako dolgo, dokler ne bomo stopili na domača tla. Nagledal sem se lačrtih oči, nabežal pred stegnje- nimi rokami in kričanjem po »bagšišu«. Pozdravljene dežele Bližnjega vzhoda! Kdaj se boste znebue kričečih nasprotij, kdaj bede lin teme duha? DOMOV Morje je bilo precej vetrovno, ko smo rezali valove v smeri Krete. Zibalo nas je še ves naslednji dan in noč, šele v bližini Peloponeza smo zaplulü v mirne vode. Vozili smo se ob obalah Grčije, videli v daljavi obrise Albanije in naposled željno opazovali kamenite planine črno- gorskega Primorja. Boka Kotarska, Caveat. Mrak je legel na morje, ko so ladijske sirene bučno pozdravljale Dubrovnik. To noč smo na »Titogradu« dolgo bedeli Sedeli smo na palubi, opazovali temno obalo in dali duška svojim pljučam. Zjutraj smo se že sprehajali po Splitu. Prijeten je občutek, da lahko hodiš med ljudmi, ki te razumejo, ki jih razumeš. Vsa birokracija na katero smo ob prihodu naleteli, je bilai ničeva ob zadovoljstvu, da smo spet doma... (Konec) Naša pot nas je iz Splita peljala še v Benetke — toda o teh pod tem naslovom ne morem pisati O Benetkah torej prihodnjič, potem bo pa potopisa zares konec. H*U*M*0«R KROTILEC ŽIVALI »Kje si bU. vso noč?« je zavpUa žena krotilca živali nad možem. »Predstava se je zavlekla. Nisem te hotel ponoči motiti. Spal sem v levji kletki« »Ti strahopetnež!« mu je zabrusila. ON JO 2E POZNA Zena pred odhodom v hribe zago- tavlja možu: »Prej ko mine teden, boš že dobU pismo.« »Za božjo voljo! Z desetimi jurji boš vendar dalj časa izhajala!« OB SNUBITVI »Koliko imate mesečno?« strogo vpra- ša mati izvoljenke snubca. »Dvanajst tisoč.« »S tem se hočete ix)ročiti? To naši Liji ne zadošča niti za robčke!« »Oprostite, nisem vedel, da imate tako smukavo hčer.« DOMACI PREPIR »Da boš vedela! Jaz sem glava v hiši in počenjam, kar mi je prav!« »Kar bodi glava, jaz sem pa vrat in jo obračam, kamor jaz hočem.« TRGOVSKO PODJETJE IZBIRA - LAŠKO s svojimi poslovalnicami 1 in 2 v Laškem in v Tevčah ŽELI VSEM SVOJIM CENJENIM ODJEMALCEM USPEHOV POLNO LETO 1955 TER SE PRIPOROČA ZA NAKLONJENOST V NOVEM LETU NUDIMO VAM VSE VRSTE BLAGA PO ZMERNIH CENAH POSTREŽBA SOLIDNA JANUAR Hud mraz nam premog žre kljub filmski »Vesni«. V Berlinu štirje zbrani so brez haska. Svetovni mir nič več ni v krizi resni, smehlja se nam, če smeh mu ni zgolj — maska. FEBRUAR Masovno v hladu slikamo si pljuča. Mc. Charthy voha, rezonira burno. V svobodo Avstrija ne najde ključa. Nagib se dol in gor nagiba urno. MAREC Pri nas smo s sveti hišnimi pričeli. Tam v Rimu Scelba pravi »Vederemo!* »Mau-Mau(i duši v krvavi se kopeli Vodikova nas bomba spravlja v tremo. APRIL Okolica v okraj se s Celjem spaja. Maršal z »Galebom« v Turčijo potuje. Ženeva si ogleda Cu En Laja, a EOS se na vse pretege snuje. MAJ V puščobni maj rosi nam dež nevšečni, ko z mirom barantajo konference. Francozi z Dien Bien Fujem so nesrečni. Med bloki možnost je koeksistence? JUNIJ Valoui strašni Celje so zalili. Ženeva zida mir na kompromise. Mendès France Galcem je Ivanka v sili. V Atenah nasmejan Maršal mudi se. JULIJ Suši si svoje mokre rane Celje. Suez in Ciper zdaj sta na tapetu. Glasne so prebujenim ljudstvom želje, da zaživela bi v pravičnem svetu. AVGUST Balkanski pakt je zbližal tri sosede, zdaj zveza naj jim čuva mir, svobodo. S težavami se takšna EOS prede, ki vezal nanjo bi Pariz usodo. SEPTEMBER Ostrožno v sončni praznik se prebuja. V gostéh je Dželal Bayar zemlji naši. Zapad orožje Nemčiji ponuja, a Moskva pravi: »Njet!« prevroči kaši. OKTOBER Tržaški vozel je odvit do kraja, nam javlja Celjski radio novico. Ze se v Hanoju Ho Si Minh sprehaja,. Kitajcem Hruščev stiskat gre desnico. NOVEMBER S skrbmi nas tarejo rastoče cene. Uči se vzhod nas lepše spoštovati, Pletó v Maroku se nevarne štrene. V Ameriki so zrasli demokrati. DECEMBER Komune nam zore v prijazni zimi. Maršalu Indija prisrčno vzklika. Kaj svetu v novem letu se izcimi? Razcvet? Pogin? To vedeti nas mika. Pika. F. R. Ali veste___ 1. kaj je ebenovina? 2. za pomen besed mene, tekel, fares? 3. kaj pomeni luperkalia? 1. Ebenovina je dragocen, zelo trd in težak les iz Indije, Sred- nje in Južne Amerike; uporablja se za razkošno pohištvo. 2. Mene, tekel, fares (ali tudi: ufarsin) skrivnostne in nerazum- ljive besede, ki so se po bibliji baje nenadoma same prikazale babilonskemu kralju Nabonidu in mu oznanile konec njegovega življenja in kraljestva. Besede pomenijo: preštet, stehtan, raz- deljen, v splošnem pa usodne be- sede, napovedujoče propast. 3. Luperkalia je bil starorim- ski praznik 15. februarja na čast bogu Faunu, ki se je imenoval tudi Lupercus, pač ka-li odvra- čevalec volkov in dajalec anima- lične rodovintnosti. Obred je bil ta, da so duhovniki (luperci) v Faunovem svetišču na pobočju Palatina v Rimu žrtvovali bogu kozle, nato pa samo s krznom odeti tekli skozi mesto; pri tem so z jermervi, rezanimi iz kože darovanih živali, opletali ženske, ki so jim prihajale na pot, da bi postale rodovitne. Angležka tvrdka, ki izdeluje kmetijske stroje, je nedavno dala na trg nov traktor. Traktor ima štiri kolesa % gumami in prenaia moč motorja na vsa štiri kolesa. Vgrajeni diesel motor ima moč 40 KM na 1600 obratov. , Piie RUDI KRAJNC (Nadaljevanje) Ccljshi Študentje v Turčiji v skopih obrisih sem skušal prika- zati kako izgleda znameniti Carigrad, sedaj pa še nekaj o problemih, ki so v Turčiji tako pereči, da jih ni mogoče spregledati. V središču Ankare je razkošen ve- černi lokal. Sem zahajajo zlasti ob so- botah in nedeljah številni gostje, se- veda predvsem tisti, ki imajo dosti! »pod palcem«. Tudi mene je neke so- bote zvečer zvabila semkaj prijetna glasba. Pri mizah sedijo »boljši ljudje«, naročajo šampanjec, pecivo in razne specialitete. Ko prinese natakar na krož- niku račun, jih prav nič ne moti, če je 100 lir več ali manj. (100 lir je 10.000 dinarjev). Kaj kmalu sem bil sit takšne zabave, saj mi tudi denarnica tega ni dopuščala. Napotil sem se proti domu. Komaj stopim na cesto (bilo je okrog polnoči) zagledam na pločniku dečka, starega kakih pet let, umazanega in oblečenega v raztrgane cunje. Revček je zaspal sredi pločnika na mrzlem be- tonu, na onemoglih ročicah pa so mu počivali zavitki kamenčkov za vžigal- nike, ki jih je skušal prodati pozno v noč ob vhodu na plesišče. In še nekaj podobnega. Bilo je v po- poldanskih urah. S kolegi smo se spre- hajali po mestu. Nenadoma se pojavi slabotno dekletce in nam vsiljivo za- čne ponujati neke stare revije. Nismo se ga mogli nikakor otresti. Spremljala nas je cele pol ure. Solze so ji začele rositi iz črnih oči, njen glas je posta- jal vse bolj hripav in jokajoč. Dal sem ji 10 kurušev (1 kuriš je 1 din) in na mah je bila zopet vesela^ se obrnila in šla iskat drugo »žrtev«. Tudi berači, različni invalidi z odre- zanimi nogami in rokami, niso nobena redkost. Najbolj pa ta živa resnica bo- de v oči ravno zato, ker jih ne vidite samo po zakotnih ulicah, temveč tudi po širokih cestah skoraj v strogem središču mesta. Na cesti opazim jato golobov, zbra- nih okrog male deklice. V rokah drži polno posodo ječmena, meni pa po- nuja majhen pokrov konservne škatle, poln žitnih zrn. Sprva eploh nisem razumel, kaj otrok hoče. Nato sem šele ugotovil, da je to žito namenjeno go- lobom. Ko sem ji plačal par kurušev in žito razsul ptičem, je kaj hitro imela škatlico zopet polno, tako da sem se je komaj otresel. Zopet zgovoren pri- mer na kake iznajdljive načine si ubogi cestni otrok skuša zaslužiti svoj vsak- danji kruhek. Morda še kratko skAco iz zdravstve- nega področja: tudi v bolezni se godi bogatašu mnogo bolje kot revežu. V bolnišnici so sobe razdeljene v privat- ni, prvi, drugi in tretji razred. V pri- vatnem razredu, ki stane 2000 dinarjev dnevno, ima vsak pacient svojo pred- sobo s tapecirano opremo in sobo z omaro, mizo in stoli. Na nočni omarici pa telefon in radio aparat. Za name- ček ima vsak še svojo kopalnico $ tušem in bano. Cim nižji je razred, tem nižja je cena, a tudi tem manj ugodnosti, da o tretjem razredu sploh ne govorim. Prav posebno pride ta razlika do izraza v ambulanti, kjer dnevno pride na pregled do 20 nosečih žena vseh slojev. Kako vse to vpliva na bodoče matere, si lahko vsak sam misli. Naštel sem vam le nekaj primerov, ki dosti zgovorno pričajo, da ima Tur- čija še vedno težko nalogo pred seboj in to je: rešitev socialnega problema. Za zaključek vam želim omeniti še nekaj stvari, ki vas bodo gotovo zani- male. Kako je v Turčiji s cenami? Tekstil je približno za 40 do 50% ce- nejši kot pri nas. Seveda domače blago, ki pa ni ravno najbolj kvalitetno. Ve- čina je uvožena, tudi našega materiala imajo precej. To pa često dosega ali ce- lo presega naše cene. Kruh, sadje, vino, cigarete in ostali predmeti široke po., trošnje so le za spoznanje cenejši. In- dustrijski proizvodi, ki so večinoma uvoženi iz Amerike in Nemčije, pa so često dražji kot pri nas. Kako izgledajo večerni lokali? Pre- cej boljši so od naših, to na vsak na- čin. Skoraj povsod je preskrbljeno za zabavni program, ki ga izvajajo veči- noma »uvožene zvezdnice« zlasti Ame- rikanke in Francozinje, res prave film- ske lepotice. Toda cene!? Povem vam samo en primer: kozarec vode, da, na- vadne vode, stane nič manj in nič več kot 330 din. Tako, zdaj pa veste, kdo se lahko zabava v takšnih lokalih. In kar nadalje moti človeka naših navad je dejstvo, da je popolnoma nemogoče zaprositi za ples dekleta pri sosednji mizi, kajti zato je poklican najmanj njen zaročenec, odnosno njen mož. Pri omizju sedi cela družina, od stare mame do najmlajšega v otroškem vozičku. Med njimi seveda tudi marsikako brhko dekle 17 do 18 let, ki pa ji niti na misel ne pride, da bi plesala s kom drugim kot z očetom, ali pa sploh ne. Zanimivo je tudi to, da je sama žen- ska na cesti, ko se zmrači, pravo čudo. Kakor vidite, prehaja Turčija, nekdaj znana po mnogoženstvu, ravno v na- sprotno skrajnost, ki je za naše kaj tež- ilo razumljiva, vendar je tako visoka morala življenju turških zakoncev si- gurno samo v prid. Pozornost mi je vzbudila pretirana težnja turških žena, za lepotic en jem. Našminkane »do ušes« so vse, no, na to smo že skoraj vajeni, toda živordeče lakirani nohti in to pri deklicah od S. leta naprej in celo na nogah, tega pa ne. In še tole: kljub visoki vročini (ne- kaj dni se je dvignil termometer celo na 70 stopinj C) in popolnem pomanj- kanju dežja, kratkih hlač sploh ne po- znajo. Mi se seveda nismo pustili do- sti motiti in smo si lepo po naši na- vadi hladili kolena po Ankari. Gledali pa so nas kot da bi bili ušli iz cir- kusa. Gospodinje morda zanima, kako je s hrano. Nažalost precej drugače kot pri nas. Juhe in solate ves mesec nisem videl. Pač pa je bilo na pretek čevap- či&ev, ražnjičev, paprike, paradižnikov in različnih »kitajskih špinač«, ki jim ne najdem imena. Ce se spomnimo na to, kar sem povedal o svinjah, mi boste verjeli, da si še nikdar nisem tako za- želel solate in svinjske pečenke kot tokrat. (Konec) Stran 8 »Savinjski vestnik« dne 30. decembra 1954 Stev. 52 Telesna vzgoja Problemi in naloge telesno vzgojnih organizacij v (etu 1955 Ob vstopu v novo leto 1955 je prav, da ne- koliko razmišljamo o problemih in nalogah, s katerimi se bomo morali spoprijeti v telovad- nicah na telovadiščih, zelenih igriščih, atletskih stezah itd. v tem letu. Vstopamo v jubilejno leto, ko bomo najbolj ■večano proslavljali 10-Ietnico osvoboditve. Brez dvoma se bodo skupnemu praznovanju naših ljudi priključile vse telesno vzgojne, športne, strelske in planinske organizacije. Prav tu nas časa mno^Q dela in solidnih priprav, da bodo v primernem času naše organizacije lahko sto- pile pred širšo javnost z dostojnimi in kvalitet- nimi prireditvami. Pred najtežjo nalogo stoji partizanska orga- nizacija, kot nam je znano, bo ob koncu meseca maja pokrajinski zlet društev Partizan v našem mestu. Ta zlet bo vsekakor osrednja in naj- večja prireditev v območju našega terena v prihodnjem letu. Okrog 8000 telovadcev in telo- vadk bo nastopilo na tej prireditvi. K tej šte- vilki bosta morala celjski in šoštanjski okraj prispevati okrog 5000 udeležencev. Morda iz- gleda številka na prvi pogled nekoliko pre- visoka. Z intenzivnim delom vaditeljskih zborov, 8 prizadevanjem vseh društvenih uprav in s pomočjo sodelovanja vseh ostalih družbenih or- ganizacij pa je to število ustvarljivo. Vaditelje v društvih Partizan čaka trdo delo, ker je do zletnih dni le 5 mesecev časa. S programom sleta bodo vaditelji seznanjeni te dni. To osred- njo prireditev bodo počastili tudi celjski šport- niki z organiziranjem športnega tedna, na ka- terem bo vrsta kvalitetnih športnih prireditev. Tradicionalna Titova štafeta bo vsekakor tudi T letošnjem letu ponovno združila pripadnike vseh naših organizacij in bo izvedena prav tako svečano, kot vsa dosedanja leta. Na večer.pred Dnevom vstaje — 22. julija — bodo celjski telo- vadci, športniki, strelci, alpinisti, pripadniki Ljudske tehniiêe in obvezniki predvojaške vzgoje ponovno izvedli veličastno parado po oeljsttih ulicah, ki bo morala pokazati vso rast in moč celjskega telesno vzgojnega in športnega udejstvovanja. To bi bile v glavnem osrednje prireditve, ki bodo združevale vse ■ celjske osnovne organizacije. Partizanska organizacija pa bo poleg osrednje prireditve v Celju izvedla še vrsto telovadnih nastopov na podeželju. Letos pač ne bo kraja, kjer obstoja partizansko društvo, brez javnega telovadnega nastopa.* Obema celjskima društvo- ma ta obveznost odnade. zato bi bilo brez dvo- ma priporočljivo, da bi izvedli skupen nastop v sosednjih Štorah, kjer še nimajo društva Partizan. To bi bila brez dvoma najmočnejša propaganda za poživitev telovadnega društva med delavsko mladino, tam, kjer je bilo nekoč mnogo telovadcev in telovadk. Poleg nastopov bodo partizanska društva tudi letos organizirala vrsto tekmovanj in akademij ter kot v prejšnjih letih sodelovala po najboljših močeh pri kra- jevnih občinskih praznikih in proslavah. Športne organizacije še niso posebej razprav Ijale o programu prireditev v prihodnjem letu Deloma jim ta program predpisujejo ustrezne športne zveze. Poleg obveznega programa tek- movanj pa bodo vse organizacije na bližnji športni konferenci podrobneje razpravljale o samostojnih prireditvah v počastitev 10. oblet- nice osvoboditve. Vsekakor bodo te prireditve za vsako ši ortno organizacijo izvršene ločeno, pokazati pa morajo kvantitativni in kvalitetni razvoj ustrezne športne panoge in igre. Tako bodo n. pr. smučarji organizirali v neposredni uligini Celja smučarsko parado na smučeh, na kateri bo nastopilo na stotine smučarjev. Vse celjske športnike čaka dolžnost, da se bodo v cim večjem številu udeležili velike športne parade v Ljubljani in po najboljših športnikih tudi osrednjih športnih prireditev, ki ^ih prireja Zveza športov Slovenije v po- častitev 10. obletnice osvoboditve. Odveč bi bilo zgolj naštevanje slavnostnih prireditev. Naloge telesno vzgojnih organizacij se ne smejo omejiti le na priprave za te pri- reditve in tekmovanja. Močno bo treba razširiti aktivnost pri gradnji novih objektov za telesno vzgojo. Pri tem ne smemo pozabiti na sklepe zadnjega plenuma CK LMj in obveznosti naše mladine, da bo v prihodnjem letn pomagala s prostovoljnim delom graditi nova igrišča. Potrebno bi bilo, da bi ze v januarju sklicali konferenco zastopnikov vseh telesno vzgojnih organizacij, Ljudske tehnike in prosvetnih or- ganov zaradi koordinacije tega dela, V poštev >ji naj prišle predvsem gradnje igrišč, ki ne bodo zahtevale večjih materialnih sredstev in ki bodo lahko služi e šolskim in telesno vzgoj- nim organizacijam. V samem Celju bo v gradnji moderno telovadišče v Kersnikovi ulici za II. osnovno šolo. ki bo slazilo društvu Partizan in šolam. ŽSD Celje bo nadaljevalo z deli pri Skalni kleti. Obsežna bodo tudi dela na Glaziji. Prav bi bilo, da bi že pričeli tudi z delom na izgradnji celjskega športnega parka. Plavalni bazen si želi večina celjskega prebivalstva, pa tudi ostala slovenska športna javnost. Nikjer ne morejo razumeti, da v Celju ne zmoremo takšnega športnega objekta. Ta problem že leta in leta kriči po rešitvi! Strelska organizacija stopa v ospredje s svojimi nadaljevalnimi deli na centralnem strelišču pri Petričku, čaka pa prav tako, da bi se rešilo vprašanje gradnje modernega pokritega zimskega strelišča. Pla- ninci bodo investirali nova sredstva v svoje planinske postojanke in bodo s tem izboljšali komfort vsem obiskovalcem planinskih koč. Z novim letom je prevzelo PD Celje v najem postojanko na gori Oljki, kjer bodo potrebna izdatna popravila. Vse kaže, da bo v letu 1955 ta prijetna izletniška točka bolje obiskana. âe pomembnejša je naloga, da se tudi v bo- doče dosledno borimo za vzgojno delo v naših organizacijah in da ohranimo našo telesno vzgo- jo in šport na pozicijah čistega amaterizma. Vsakršno drugačno gledanje bo vzelo naši te- lesni vzgoji in Sportu vso moralno in etično vrednobi ter ustvai-jel') v naših organizacijah ljudi z miselnostjo, ki je tuja naši socialistični stvarnosti. Prav pri reševanju teh principielnlh virašanj pa bi naše organizacije morale biti deležne več pomoči od ostalih družbenih orga- nizacij. Pomagati bi jim morali poskrbeti za potrebne prostore, kjer bi se mladina lahko zbirala in koristno zabavala in izobraževala. V Celju prav športne organizacije v tako ime- novani mrtvi sezoni nimajo prostorov, kjer bi zbirali svojo mladino in jo pravilno vzgajali. y Celju smo že kar krepko na poti množično- sti, saj štejejo vse telesno vzgojne organizacije 6215 članov od 26.85? mestnega prebivalstva. Ob tej množičnosti moramo proučevati v interesu načrtnega razvoja naše telesne vzgoje pametno športno politiko. Posvetiti moramo pozornost zlasti tistemu, kar je slehernemu potrebno kot človeku in državljanu, kar bi zlasti ustrezalo našim razmeram in ljudskim posebnostim. Na kratko: razvijati moramo v večji meri tiste telesno vzgojne panoge, ki imajo občo pomemb- nost in za katere obstojajo objektivne in sub- jektivne možnosti njihovega razvoja. Udcjstvo- vanje ženske mladine je nezadovoljivo v telesni vzgo.í¿ in vendarle ima žena v naših družbenih pog( J"" najširše možnosti telesno vzgojnega udejstovanja. Ker to ni zgolj telesno vzgojno vprašanje temveč sega tudi v področje medi- cine, ga bo treba v letu 1955 reševati z vsemi pristojnimi organi in smotrno usmerjati žensko mladino v posamezne panoge telesno vzgojnega udejstvovanja. Problemov in nalog je še ni? koliko. Ob za- ključku le še ena misel: telesna vzçoja je enoten vzgojni pojav. Danes jo izvajajo šole, društva Partizan in športne organizacije. Marsi- kje smo obremenjeni z miselnostjo konkurenč- nega boja in ee ne zavedamo, da gre pri sle- herni obliki telesne vzgoje za razvijanje go- jenčevih telesnih, umskih in moralnih vrlin do najvišje stopnje in da nima nihče pravice tega razvoja nasilno zavirati. Zato bi si morali vsi lesno vzgojni in športni delavci med seboj že enkrat odk/ito povedati, da ne sme biti nobenih pregraj pri delu v različnih organizacijah, kajti vzgojni smoter je vsem isti in skupne so tudi vse ua¿e naloge. TELOVADNA AKADEMIJA PARTIZANA CELJE-GABERJE Po javnem telovadnem nastopu, ki je bil tik pred katastrofalno poplavo, je agilno društvo l^anizau Celje-Gaberje v tem letu stopilo že drugič pred širšo javnost in to s celovečerno samostojno telovadno akademijo. Prireditev je bila v počastitev Dneva JLA izvedena na sam praznik naše armade — 22. decembra. Že ta termin iu celo sodelovanje pripadnikov JLA na akadetniji nam pove, da prav to društvo tesno sodeluje s celjsko garnizijo, saj ima iz njihovih vrst več aktivnih telovadcev. V uvodu so na- stopili pripadniki JLA in prikazali, kako se prične vsak dan v vojašnici. Najprej je treba misliti na poživitev organizma z jutranjo telo- vadbo. In prav to jutranjo telovadbo so kar skladno pokazali nastopajoči na akademiji. Ze v naslednji točki so nam najmlajši pokazali, koliko razvedrila in veselja pa tudi koristnega znanja se človek navadi v telovadnici. Na šved- ski klopi 80 cicibančki s prirojenimi gibanji in z uporabo drobnega orodja pokazali veliko pe- strost vadbe za predšolske otroke. Nastop pio- nirjev v sestavi »dvanajstorica« je pokazal od- ličen material, s katerim razpolaga društvo Partizan v Caberju, saj je vaja bila precej ztihievna in se zato ne smemo čuditi, če tu in tam še ni bilo potrebne skladno.sti. Tudi nastop pionirk z vajami s traki je bil posrečen. Pri preskokih, kjer so nastopili pionirji, smo opa- zili posebno novost. Običaj je bil, da so na akademijah nastopali le izbrani telovadci, ome- jeni Ila vrsto 6 do 8 posameznikov. Tokrat se je po.skus kar z vrsto preko 20 pionirjev zelo poi-rečil. S preskoki preko mize, ki so jih iz- vajali v verigi kot na tekočem traku, je društvo verdarie dokazalo gledalcem, da ima sposob- nega materiala, kolikor hočete! Izbrani telo- vadci na bradlji so pokazali velike sposobnosti, vaje pa jim niso »teklo< najbolje. Od novih nas je najbolj presenetil mladi Kovač, ki je po- kazal velik napredek in se bo brez dvoma razvil v kvalitetnoga orodnega telovadca. Svoj višek je dosegla akademija s sestavo tovarišice Íozernikoye. »vaje z žogami«. To je bila naj- valitetnejša točka celotne akademije. S pre- ciznimi in dovršenimi gibi so članice v tej sestavi pokazale maksimum znanja in skladno- sti Po odmoru so pričeli člani z vajami na drogu. Vse kaže, da niso imeli ïsvojega dnet. Veber Tine je bil med redJcimi, ki je s težkimi elementi dovršeno izpeljal vajo do konca, dru- gim pa je tu in tam spodletelo. V naslednji akademski sestavi so zopet članice potrdile, da nimajo v društvu resnih konkurentov pri izva- janju prostih vaj. Tudi vaje g kiji so bile pre- cizne. Smiselni gibi so bili lepo povezani v celoto. Sestava sama. že bolj pa njeni izvajalci, so zopet osvojili vse gledalce. Na gredi so mlajše inladinke, še bolje pionirke, pokazale obvladanje težkih prvin in fin občutek za ravno- težje. V »četvorkif so nastopili rutinirani telo- vadci Veber, Savodnik, Florjane in Teršek, ki so v krajši sestavi pokazali dovolj skladnosti pri obvladanju težkih akrobatskih prvin. Aka- H'"iiio fo zaključili mladinci s simboličnimi vajami. Ves spored je spremljala godba na pi- hala SKUD >France Prešeren, akademske se- stave pa pri klavirju tov. prof. Trčkova in Zorkova. Telovadna akademija je ponovno potrdila, da se v TVD Partizan Celje-Gaberje dela solidno skozi vse leto in da v društvu rase sposoben kader telovadcev in telovadk. Takšno delo je rezultat udejstvovanja z mladino od njenih naj- bolj zgodnjih pa tja do zrelih let. Zato lahko dništvu ob tej priredtvi čestitamo kljub malen- kostnim spodrsljajem, ki so skoraj neizbežni na vsaki akademiji. Celjanom je lahko žal, da si te prireditve niso ogledali v večjem številu. SODELOVANJE MED PARTIZANOM IN NK RUDARJEM V VELENJU BO RODILO SADOVE Pred dnevi je bil letni občni zbor telesno vzgojnega društva Partizan v Velenju, katerega so se udeležili tudi zastopniki NK Rudar. Delo Partizana je bilo v minulem letu zelo uspešno. Vadba vseh vrst je bila redna, razen počitnic, ko so bili vaditelji na raznih tečajih. Poleg vadbe so delovale: nogometna, košarkarska in odbojkarska sekcija. Najbolj uspešna je bila rokometna sekcija, ki se je po mnogih tekmah prebila na vodilno mesto v slovensko-štajerski ligi. Imeli so tudi lahkoatletsko sekcijo, ki za- radi pomanjkanja vodilnega kadra še ni mogla pokazati uspehov. Dejavnost društva se je ma- nifestirala tudi na republiškem tekmovanju. Mladinke so v III. kolu dosegle tretje mesto, pet rih je bilo nagrajenih z diplomami. Velika ovira uspešnejšemu delu je bila, ker Partizan ni imel lastne telovadnice. Zato pa so od kmetijske zadruge vzeli v najem dvorano za dve leti. Kljub materialnim težavam so dvo- rano po zaslugi načelnika in predsednika opre- mili z vrsto novih rekvizitov. Razen tega pa društvo povsem resno misli na gradnjo lastne telovadnice, katero bo potrebovalo športno dru- štvo, ki bo v bližnji bodočnosti ustanovljeno. Baletni večer meseca januarja, marca pa aka- demija, gradnja telovadnice, pomoč pri gradnji stadiona in povečano število članov — to so okvirne naloge novega odbora. Predstavniki NK Rudarja so na občnem zboru izrazili željo po tesnejšem sodelovanju s Par- tizanom. Zedinili so se v vseh točkah in raz- čistili medsebojne odnose med športnimi klubi in Partizanom. Urajmo, da bo športno društvo v Velenju kmalu zagledalo luč sveta. Prepričani smo, da bo med Partizanom in športnim društvom tesno sodelovanje, ker se bosta obe društvi borili za isti cilj: nuditi mladini zdrav nžitek in jo te- lesno in duhovno vzgajati v zavedne in zdrave graditelje socializma. Končno so funkcionarji odbora želeli, da bi tudi ostale množične organizacije in krajevni ljudski odbor kazali več razumevanja in zani- manja zrn delovanje Partizana. —od Svinjshs hože oddajte najsolidnejšemu odkupnemu podjetju Še se lahko vključite v novoletno nagradno žrebanje ROK VKLJUČEVANJA SMO PODALJŠALI DO 9. JANUARJA (EN DAN PRED ŽREBANJEM NAGRAD). — PRAVICO SODELOVANJA IMA VSAKDO, KDOR BO PORAVNAL LETOŠNJO NAROČNINO ALI PA SE NAROČIL NA NAS LIST TER PLAČAL VSAJ POLLETNO NAROČNINO ZA LETO 1955 DO 9. JANUARJA. — ZA NAROČNIKE SMO PREDVIDELI TUDI NEKAJ TOLAZILNIH NAGRAD. — VRED- NOST 25 GLAVNIH IN 5 TOLAZILNIH NAGRAD PRESEGA 50.000 DIN. — PORAVNAJTE NAROČNINO IN PONUDITE SPODNJO NARO- ČILNICO SVOJEMU SOSEDU, PRIJATELJU ALI ZNANCU, DA JO IZPOLNI. NAGRADE ZA STARE IN NOVE NAROČNIKE 1. 3 kg tekstilnih ostankov (darilo Tekstilne tovarne Prebold); 2. električni pelcač (darilo Trg. podjetja Merkur, Celje); 3. zgornje in spodnje usnje za 1 par čevljev (darilo Konus, Slov. Konjice); 4. gornje in spodnje usnje (darilo Tovarne usnja v Šoštanju); 5. električni ku- halnik (darfilo Kovinotehne, Celje); 6. garnitura krožnikov in servis za belo kavo (darilo Keramične industrije, Liboje); 7. 1 par ženskih in 1 par moških perlón nogavic (darilo Tovarne nogavic v Polzeli); 8. 1 zavora za vprežni voz (darilo Tovarne kovanega orodja, Vitanje); 9. moâ'ka srajca in 2 otroških hlač (darilo Toper, Celje); 10. popelin za moško srajco (darilo Metka, Celje); 11. servis za črno kavo (darilo Tov. emajli- rane posede, Celje); 12. usnjeni podplati (darilo Usnje, Celje); 13. ko- lekcija sadnih sokov (darilo Celeia-Sad, Celje); 14, kolekcija alkoholnih pijač (dariilo Vino OZZ, Celje); 15. steklena vaza (daruo Kristalija, Celje); 16. 10 izdelkov lesne galanterije (darilo Tovarne lesne galanterije, Rimske Toplice); 17. 10 izdelkov lesne galanterije (darilo Tovarne lesne galan- terije. Rimske Toplice); 18. nalivno pero (darilo ICnjigame in papirnice Celjske tiskarne); 19. salama (darüo Mesnina, Celje); 20. steklenica likerja (darilo Vino Koper, Celje); 21. knjižna nagrada; od 22. do 25. 4 denarne nagrade po 500 din. TOLAZILNE NAGRADE ZA NENAROCNIKE 1. 10 zavojčkov kemičrtih izdelkov (darilo Aero, Celje); 2. 10 kom. mila (darilo Kozmetika, Celje); 3. do 5. 3. knjižne nagrade. PISMO UREDNIŠTVU Ne mučite živali v vsakdanjem življenju srečujemo nešteto primerov, kako brezvestni in trdosrčni ljudje mučijo živali. Pri vsem tem pa je žalostno to. da je pri nas odnos človeka do živali skoro popol- noma nekontroliran in je žival v mno- gih primerih na milost in nemilost prepuščena človeški tiraniji. Naj navedem samo nelcaj »kapljic v morju trpljenja« naših živali. Bilo je pred dobrim letom, ko se je hišnik v Rebeškovi viii (ipod Slovenskim po- kopališčem) naveličal svojega psa. Od- ioču se je. pokončati ga na najcenejši način: zastrupil ga je s strupom zoper podgane. Žival je, v strahovitih bolečinah počasi končavada ... Ljudje bližnje okciice so se zgražali nad to grobo brezsrčnostjo. prijavil pa tega primera ni nihče, saj pravzaprav niti ne bi vedel kam. I'red približno dvema mesecema se je mudila skupina izletnikov na Celjski kočL Navzoči so bili priča surovemu in razburljivemu prizoru, ko je neki — verjetno domači lovec s puškinim kopitom ubijal prijaznega psa. Tudi, če bi to bil pes-klatež, bi bilo tako postopanje neodpustljivo, neodpustlji- vo tem bolj za lovca, ki bi še prav posebno moral poznati ljubezen do ži- vali. Siirovež je psa trpinčil celo ob prisotnosti otrok, ki so malodane jo- kali, tako se jim je smilila žival. Se drug primer. Letos spomladi smo imeli v Celju neki cirkus — potujoči zoološki vrt. Živali, sicer vajene ne- omejene prostosti, so bile stisnjene v ozko kletko. Ali so se obiskovalci le zavedali, da s svojim obiskom podpi- rajo trpinčenje živali! V svrho spozna- vanja živalstva imamo zooloàke vrtove, najrazličnejše ilustracije, predvsem pa nam filmi naiavo dovolj nazorno pri- kažejo. Tak cirkus torej nima drugega namena, kot da se kopica delamrzne- žev preživlja na račun pomilovanja vrednih živali. Zakol domačih živali je v večini pri- merov tako krut. da bi se marsikdo z grozo odvrnil od pečenega kosa mesa na krožniku... Omil;mo torej živali težko življenje, preprečimo vsako ne- potrebno trpinčenje. Prijavljaj mo v časopisu imena lastnikov psov, konj, ki jih surovi ljudje najčešče mučijo. Ko- likokrat se nam v srdu in usmiljenju krči srce. ko vidimo na cesti vozača, ki neusmiljeno biča po konju, če žival ne moi-e izpeljati i>retežkega tovora t Z opazko »surovež« podivjanca še bolj razkačiono. ne pomagamo pa prav ni6 ubogi živali, ki služi kmetu in skup- nosti težke milijone. Pravilno bi bilo, da bi take primere zapisali, mučitelje pa razla-inkavall p>o časopisih (v koli- kor bi jim ne določali tudi primernih kazni). Istočasno pa bi vse take in podobne primere javili tudi Društvu za zaščito živali, ki bo gotovo ukrenilo potrebno, da se bodo tovrstna muče- nja živali vsaj omilila. Imejmo vendar vsaj toliko srca, da ne bomo videli v živalih samo kos mesa, temveč da jih gledamo kot naše prijatelje, ki nam poleg koristi prina- šajo toliko veselja. OBJAVE IÑ OGLASI OBJAVA KORISTNIKI CEST - POZOR! Z odlokom mestne občine Celje je bilo ne- davno na skupni seji prometnih delavcev iz območja Celje sklenjeno, da se zaradi varno- sti prometa, peščev in drugih koristnikov cest, ukine vsak promet na naslednjih cestah, oz. v mestu Celju: a) od poslovalnice Triglava do slaščičarne Zvezde — to je od začetka ozkega dela v Pre- šernovi ulici nri kavarni P.vropa, do zaključka Prešernove ulice pri Zvezdi. b) od centralne lekarne pri NB Celje-okol. (pri Mislej), preko križišča pri Ljudskem ma- gazinu, do zaključka Tomšičevega trga. Na teh odsekih je zabranjena vsaka vožnja vseh motornih in vprežnih vozil ter kolesarjev v obeh smereh, razen tistih, ki nakladajo, odn. razkladajo tovor v omenjenih ulicah. Na teh odsekih je prepovedano vsako neupra- vičeno parkiranje vseh vozil. Kršitelji tega odloka bodo kaznovani! Prometni ceuter. Tajništva za notr. zadeve SPREMEMBA TELEFONSKE ŠTEVILKE Biro za posredovanje dela sporoča, da ima naslednji telefonski številki: uprava in moška posredovalnica 26-13 ženska posredovalnica .... 27-13 LOKALI V NOVI ZGRADBI Svet za gospodarstvo in komunalne zadeve vabi gospodarske organizacije, ki se zanimajo za poslovne prostore v novi zgradbi na oglu Levstikove in Vrunčeve ulice, da dostavijo čim- prej svoje ponudbe Tajništvu za gospodarstvo in komunalne zadeve LO MO Celje, Gregorči- čeva ulica 5, Lokali bodo prednostno oddani tistim gospodarskim organizacijam, ki so jib pripravljene adaptirati na svoje stroške. Iz Tajništva za gospodarstvo in komunalne zadeve LO MO Celje PODALJŠANJE VOZNIŠKIH IZKAZNIC Tajništvo za notranje zadeve Celje obvešča vse voznike - amaterje, ki posedujejo vozniške knjižice iz leta 1952 ali 1953, pa še nimajo po- daljšane, da se takoj zglasijo na TNZ, soba 56, zaradi podaljšanja veljavnosti knjižic. Vse ama- terske vozniške knjižice, ki so bile izdane т letu 1952 ali 1953, v kolikor še niso podaljšane za dobo 2 let morajo biti najpozneje do 10. ja- nuarja 1955 podaljšane, Kdor jih ne bo podalj- šal do tega roka, postane vozniška knjižic* neveljavna. Za podaljšanje amaterskih vozniških knjižic ni potrebna nobena vloga niti zdravniško spri- čevalo, temveč naj vozniki-amaterji prinesejo s seboj samo knjižice. Iz pisarne Tajništva za notranje zadeve Celje OPOZARJAMO vsakogar, da nismo plačniki dolgov, ki jih dela v nerazsodnosti Polak Leon, Teharje 25. — Družina Zupane iu žena Polak Frančiška. VINARSKA ZADRUGA Z O. J. BREŽICE toči v svoji kleti v Celju, Dečkova cesta 14 (bivša Grahova gostilna) pristna domača, kvalitetna rdeča in bela vina od 5 1 naprej. Klet obratuje vsak delovni dan v času od 8. do 12. in od 14. do 1?. ure. Obiščite nas in se prepričajte o pristni in do- mači kvaliteti! Ker se nama ob preselitvi v Izolo ni biio mogoče osebno posloviti od vseh, prisrčno pozdravljava ob tej priliki vse prijatelje in znance ter želiva obenem srečno in uspešno novo leto 1955. Mina in Slavko inž. Majerič PRODAM ALI ZAMENJAM posestvo v vinorod^ nem kraju, za hišo z zemljiščem v bližini Celja. .Naslov v upravi lista. PRODAM samsko spalnico (kompl., lakirano). Senica, Ložnica 42. PROÜA.M lep, dobro ohranjen kauč (šlarafia). Naslov v upravi lista. DAM NAGR.\DO tistemu, ki mi preskrbi eno- sobno komfortno stanovanje, ali zamenjam. Naslov v upravi li.sta. DAM NAGRADO tistemu, ki mi preskrbi lokal v mestu. Vprašati v upravi lista. MIRNA NAMESCENKA išče opremljeno ali prazno sobo. Vprašati v upravi lista. ZAMENJAM lepo opremljeno sobo za prazno ali opremljeno. Vprašati v upravi lista. DRUŽABNI VEČER DPD »Svoboda« Celje, odsek Zagrad-Polule, priredi dne 51. 12. 1954 družabni večer v dvorani Stegu v Zagradu. Vabljenil ft R D A I. I Â Č K MESTNO GLEDALIŠČE CELJE Četrtek, 30. decembra 1954 ob 14 — Iloffmann- llarnisch: ADMIRAL BOBBY — izven abonmaja Ponedeljek, 3. januarja 1955 ob 15 — lloffmann- llarnisch: ADMIRAL BOBBY — izven abonmaje Sreda, 5. jan. 1955 ob 20 — John van Druten: GRLICE GLAS — premierski abonma in izven Četrtek, 6. jan. 1955 ob 20 — John van Druten: GRLICE GLAS — abonma red četrtek in izven Pelek, 7. jan. 1955 ob 15 — Norman Krasna: JOHN LJUBI MARY - П. šolski abonma NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLU2BA Dne 1. 1. 1955: dr. Bitenc Maks, Celje. Can- karjeva ulica 11. Dne 9. 1. 1955: dr. Bitenc Maks. Celje. Can- karjeva ulica 11. RADIO CELJE Valovna dolžina 190 metrov (Lastne oddaje in prenos iz Ljubljane.) Petek. 51. decembra: Od 18,00—20,00 lastna oddaja z nasled- njim sporedom: 18,00 Srečno novo leto 18,20 Poročila 18,30 Čestitke in objave kolektivov 18,45 Zelje 18,55 Nastopajo mladi harmonikarji DPD »Svoboda« iz Celja pod vodstvom Oskarja Leskovška 19,15 Poje moški pevski zbor »Ivan Can- kar« iz Celja pod vodstvom inž. Segale 19,40 Zabavno glasbo izvajajo veliki in mali zabavni orkestri (magn. po- snetki glasb, festivala v Kolnu) Od 20,00—2,00 Prenos iz Ljubljane Sobota, 1. januarja 10,00—12,00 ponovitev lastne oddaje od dne 31. 12. (ta oddaja bo ua val. dolžini 202 m) 18,00—23,00 prenos iz Ljubljane Nedelja, 2. januarja: 18,00 Oddaja iz Celja 183—23,00 prenos z Ljubljane Ponedeljek, 3. januarja: 18,00 Oddaja iz Celja 18,30 Koncert pianista Marijana Lipovška 20,00 Zunanje politični feljton 20,15 Simfonični koncert Beograjske fil- harmonije Torek, 4. januarja: 18,00 Oddaja z Celja 18,30 Športni tednik 20,00 Tedenski notranje politični pre- gled 20,10 Filmske melodije 20,30 Radijska igra 21,30 Plesna in zabavna glasba 22,15 Nočni komorni koncert Sreda, 5. januarja: 18,00 Oddaja iz Celja 18,30 Mednarodna radijska univerza 20,00 G. Puccini: Madame Butterfly 22,30 Plesna glasba Četrtek, 6. januarjo: 18,00 Oddaja iz Celja 18,30 Modni kotiček 18,40 Mariborski kom. zbor poje skladbe Ipavca in Jereba 20,00 Domače aktualnosti 20,15 Četrtkov večer domačih pesmi in poskočnih napevov 21,00 Literarni večer: Islandski epik Laxness 21,00 Spored popularnih orkestralnih skladb 22.15 Po svetu jazza Zelje, objave in reklame sprejema vsak dan vratar LOMO od 7—14. ure. Zahvala Ob nenadni izgubi ljubega moža, očeta in brata FRANCA JUVANA uslužbenca tekstilne tovarne »Volna« v Laškem, se za izkazano sočutje zahvaljujemo predvsem vodstvu tekstilne tovarne »Volna«, ki se je častno udeležilo pogreba, nadalje godbi, pev- cem, darovalcem vencev, govornikom in vsake- mu posebej, ki nam je na kakršen koli način lajšal bridke ure. Št. Peter pri Laškem. Juvan Katarina, žena; Marija, hči, Anton, sin in ostalo sorodstvo. K I M O KINO UNION. CELJE Od 31. 12. 1954 od 4. 1. 1955: PRAZNIK V RIMU ameriški film Predstave dnevno ob 18. in 20. uri. ob nedeljah ob 16., 18. in 20. uri. KINO DOM. CELJE Od 31. 12. 1954 do 5. 1. 1955: HANERL - avstrijski film Predstave dnevno ob 18,15 in 20,15, ob nedeljah ob 16.15, 18.15 in 20,15. ALI KMETIJSKIM ZADRUGAM zbiralnicam gornjega podjetja Stev. 5îi »Savinjski vestnik- dne 30. decembra 1954 Stran 9 Terčafc Stane: PRSTAN Bil je oktobrski popoldan. Porume- nelo listje je počasi odpadalo s kosta- njev. Veter ga je bežno odnašal. Z Mi- hom sva sedela pri oknu in gledala planine, še vse ožarjene od zahajajo- čega sonca. Med njimi ee je blestela tudi gora z dvema ogromnima sivima skalama, ki sta nam zaprli pot, da se marsikateri tovariš na mogel prebiti na vrh in je ostal za vedno v etrugi zale- denelega hudournika, prerešetan od àvabfekih svinčenk. Miha si je prižgal oigareto, puhal temnosive kok>barje dima, ki so se zbi- rali pod stropom iki me naenkrat vpra- šal: »Janeza si gotovo poznal? Kaj bi ga ne. Tak fant, da bi človek ne verjel, da je tisti prekleti dopoldan osrtal tudi on v zamrznjenem hudourniku pod Komnom. Se trenutek pred usodnim dogodkom sva bila skupaj. Sopühala sva z zadnjim-i močmi p>o strugi, da čim- prej dospe va na vrh, ki se je blesrtel, kakor bi bil ves zlat v jutranjem son- cu. »Se tale previs«, je zamomljal, »pa sva rešena. Potem pa se naj gredo Šva- bi solirt. Na vrhu bo pa drugače.« Pre- ko previsa — nikjer drugje se iz obko- litve ni bilo mogoče prebiti — pa je nabijal šareč. 2e trije mrtvil tovarlšii 90 ležali pred nama. Mitraljezec je dobro meril. V trenutku, ko je prenehal na- bijati, sem preskočil previs m se stisnil za sivo skalo. Ko sem se oddahnu sem pogledal za Janezom. Tudi on se je za- gnal preko čistine, toda prekoračil je ni. Spodbüo ga je. Rafal ga je zajel, obležal je negibno.« Poznala sva se že dolgo, V partizane je prišel mesec dni za menoj. Sprva je hil tih, molčeč, le njegove oči so zve- davo opazovale. Po nekaj dneh pa je postal zaupljiv. Od takrat so se njegove oči vedno smehljale, pa naj je bilo še tako težko. Na večer pred velikim pohodom sva sedela na Maverlenu v Beli Krajini. Od bližnjega kmeta je prinesel zelenko cvička. Vsedla sva se v zavetje za hišo in si prižgala cigareti Zelenka je ro- mala iz roke v roko. Po daljšem pre- sledku me je zaupno pogledal s svo- jimi smejočimi očmi in mi pokazal prstan, ki ga je imel na verižici okoli vratu. »To je spomin na dekleta. Kdo ve, če ga bom še kdaj videl. Kadar po- tipam prstan mi postane pri duši mehko, zdi se mi, da je Helena z menoj.« mi je zaupno govoril Počasi sva izpraznila zelenko. Belo- kranjski stelniki so se zavui v zimsko meglo in talborni ognji so se iskrili skoz njo kakor kresnice. Zgodaj zju- traj smo odšli na pohod. O teh stvareh nisva več govorila. Skoro dve leti je minilo. BÜ je prav tak dan kakor danes. Sedel sem pri oknu, gledal planine in obujal spomi- ne. Nenadoma je rahlo, boječe potrkalo na vrata. »Naprej!« sem kakor v sanjah odgovoril. VstopUo je mlado, bledo dekle in obstalo neodločno pri vratih in me gledalo s svojimi velikimi, rja- vimi očmi. »Ali vas lahko nekaj vpra- šam? Gotovo ste ga poznali? Poglejte!« Iz torbice je nervozno potegnila sliko in mi jo ponudila. Hlastno sem jo po- grabil in se zazrl v njo. Gledal sem poln, mladosten obraz z lepftni razum- nimi očmL Vprašujoče me je gledala, »Da«, sem polglasno odgovoniL »Janez je! In vi ste njegovo dekle.« Dve de- beli solzi sta spolzeli po dekletovem obrazu, ko je nemo pokimala. »Prosim, povejte mi kje je padel. Kje je njegov grob? Vsaj nu-tvega bi radi imeli doma in vsaj majhen spomin bi si želela od njega.« Sonce se je potapljalo za divjimi skla- di planin. Stopil sem k oknu in jî po- kazal z roko Komen. »Tam!« sem ko- maj slišno izdavil Prišel je maj, mesec cvetja, ko sva se nai>otila s Heleno v gore, da vzame- va iz njihovih nedrij njenega fanta in ga položiva v domači grob in da naj- deva morda še kakšen spomin za He- leno. Peljali fo naju do gonnile, ki je bila prerasla z mahom in visoko praprotjo. Obkrožena je bila z visokimi, vitkimi macesni V ozadju gomile so se dvigale temnosive skale, ki so takrat zaprle Janezu pot v življenje. »Tu notri leži ta fant!« je dejal oča- nec s cedro v brezzobih ustih. »Prav dobro se ga spomnim. Ravno tak je bü, kakor tukaj na sliki. Vedel sem, da bo kdo prišel po tega fanta, »Pokazal je s koščeno roko na gomuo, kjer je bil pokopan Janez. »Spoznali ga boste tudi po tem, ker smo mu obraz pokrui z ruto, ki jo je nosu zavezano okoli vratu. Bila je pomarančiaste barve.« Helena me je pogledala. Majhna iskrica v očeh ee ji je vžgala. »On je! To ruto sem mu dala, preden je odšel v partizane.« »Da ne pozabim Okoli vratu je imel drobno verižiico in na njej obešen tanek prstan z rdečim kamenčkom«, Je na- daljeval očanec. »Verižito s prstanom sano mu pustiJi kar na vratu. Vedel sem, da mu je drag spomin. Ne büo bi prav, če bi ga loiül od njega. Tudi po tem ga boste «spoznali!« Helena se je naelonila vsa bleda na bližnji macesen. Njene suhe razpokane ustnice so zašepetale: »On je, Janez je! I*rstan z rdečim rubinom!« Votlo so udarjali hribovski krampi in eekali zemljo in skalnat drobir. Son- ce ee je že prevesUo za divje skalovje, le tu pa tam eo ee še zlatorumeni žar- ki poigravali v vrhovih zelenih ma- cesnov, »Tu je!« je dejal kox>ač v jami. He- lena si je vsa onemogla zakrila obraz K dlanmi. Skoču sem v jamo, nisem več vzdržal. Zagrabil sem rovnico dn začel odstranjevati zadnje grude z okost- njaka. Njegova glava je bila zavita v ruto, ki je bila že skoro razpadla. Ne- strpno sem jo potegnU. z glave. Ležal je vznak. Mrtvaška lobanja i votlimi očmi se mi je zarežala nasproti »Smrt sama,..« sem dahnil. Zbral sem se. Treba je poiskati še zadnji) dokaz. Zgra- bil sem razpadlo obleko in jo potegnu z okostnjaica. Na njegovem vratu je bila obešena drobna verižiica, na njej pa je bil tanek prstan. Rubin na njem se je motno lesketal, kakor kaplja strjene krvi. Prijel sem verižico in jo snel »Prijatelj, oprosti! Tvojemu de- kletu na ljubo moram to napravutL Saj nisi hud?« Pogrebci so nadaljevali s prekopiom. Na gomili je Janeza čakala rakev. Sko- čil sem iz gomile, s povešeno glavo sem odšel k HelenL Ko sem prišel k njej, je tiho ihtela. Zaslišala je moje korake in se ozrla. Na dlani sem imel verižico a prstanom. Dejal sem ji: »To je spomin za vas! Janez ga je dal, on ga ne p>otrebuje več. Danes bo šel z vami v dolino.« Stopila je korak proti mernik Počasi in z ljubeznijo je vzela verižico s prsta- nom. Tih spokojen mflr je zaplul preko gomile. Ne daleč od nje je v grmovju zažvrgolel kos svojo večerno melo- dijo,.. Ho^a. Novoletna noč v avtobusu »Da mi tako nagodejo!« je Drago go- drnjaje sedal za volan. »In danes!« Če- pico je potegnil na čelo in izpod nje mrko gledal skozi šipo, ki so nanjo se- dale debele sneOnke. Bogato razsvet- ljeno mesto se je odevalo v praznično razpoloženje. V Gorenje torej! Saj se je branil in dokazoval. Zaman. »Progo po- znaš in zaupam ti,« ga je odpravil šef. Prav nocoj ne bo peljal potnikov na domove, kakor jih je prevažal že nad leto dni. In silvestrovanje? ... Tako ti vse splava po vodi. Le kaj zlodja bo počel nocoj tam gori? Naslonil se je na- zaj, potisnil tudi čepico na tilnik, nato pa pogledal na uro. Rezko je dejal: »Gotovo?« »Gotovo,« se mu je odzval nežen žen- ski glas kakor slaboten odmev iz da^ I jave, da se je ozrl. V tesnoči je komaj videl njeno glavo: Metka... Ali ni šef nekaj namigoval? Da, »... in Metko imaš za sprevod- nico,« je rekel, zdaj se spominja, ne- kam poredno. Vžgal je motor. Vozilo se je premak- nilo. Mestni vrvež je bil kmalu za njinu Se nekaj večjih razsvetljenih hiš, po- tem zadnja svetilka in že je avtobus z žarečima očesoma prodiral v gosto temo, puščajoč za seboj temno sled v belem snegu. Metka... Spoznal jo je na pogrebu njenega očeta. Šofer je bil pri istem podjetju. Pri hudi prometni nesreči je zgubil življenje. On je nosil venec z zadnjim pozdravom delovnih tovarišev. Kako pretresljiv je bil pogled na obu- pano vdovo z jokajočima dekletoma. Metka se je šele začela razvijati. Po- tem so jo pri podjetju sprejeli v službo. Tiha je bila in skromna pa pridna. Vsi so jo imeli radi. Videvala sta se in go- vorila. Privlačevala ga je in zopet od- bijala. Njen resnoben pogled je bil vedno uprt nekam v daljavo. Raje je iskal družbe veselejših deklet. »Ah, saj nikamor ni ila,« si je rekel kakor v opravičilo. Pogledal jo je, Stala je pri vratih s torbo na jermenu čez ramo in na torbi so budno počivale roke. Na glavi je imela namesto službene čepice lepo volneno ruto. V svoji skromnosti je bi- la čedna. »Z Metko bom posilvestro- val,« ga je prešinilo skorajda tolažilno. Sneg je pridno naletaval, da je oti- rač neumorno nihal po šipi in jo oti- ral za razgled. V snopu žarometov so S>adale snežinke navpično, a vedno nagleje in gosteje, da so bile videti ka- kor dolge bele niti. »Nasipava ko iz koša. Kaj bo še le v hribih?« je zaskrbelo mladega šoferja. »Se dobro, da sem si priboril svoj avto- bus.« Z leti je vzljubil svoje vozilo in se zanašal nanj kot na dobrega potne- ga tovariša. Poznal je najmanjši utrip motorja in njegova delovna pesem mu je postala nepogrešljiva. Kakor živemu bitju je prizanašal motorju in čuval vozilo. Nekoliko je zvišal hitrost. Po- tem pa je avtobus zopet tekel v enako- mernem tempu, da je motor utripal v točnih presledkih, kakor srce zdravega delovnega človeka. Potniki, ki so bili v početku glasni, so postajali bolj in bolj redkobesedni. Enakomerno potresavanje jih je zazi- balo v dremež. Neutrudno je klepetala le Zofka, ki se je široko zmestila na sprevodničinem sedežu ob šoferju. »O, Dragee, boi zopet vozil v naš ko- nec? To sem vesela! Kako dolgo že nisi? Pa da si se le vrnil. Veš, tako ...« »Le za nocojšnjo noč,« je naglasil. »Tako? Tak si? Na veš kaj... TI, zakaj si se pa pravzaprav skujal — a, falotek?« mu je pošepetala tik pod uho. Zatem pa zopet glasneje: »Seveda, drugje je več zabave. Ze vem, koliko je ura.« Požugala mu je z orokavičenim kazalcem. »Pa se zabavamo tudi v Go- renjem. Saj res, nocoj boš posilvestro- val z nami. Seveda boš. To ti pravim jaz.« Nagibala se je predenj in s po- gledi iskala pritrditve njegovih oči. »Ne vem,« je bil kratek. Zato pa je Zofkin jezik tekel v korak z motorjem. Drago je ктл1и zvedel o Gorenjem vse, kar ga je in kar ga ni zanimalo. Nekoč ga je zanimala tudi Zofka. Ze so se mu misli za trenutek zapletale v načrte z njo za nocojšnjo noč. Oči so mu pa istočasno stekle k Metki in se za kratek hipec srečale z njenimi. Zmeraj nekam otožna. Toda zala. Ljubka. In tako pridna! — Ka- kor sraka in pastirička sta si! Na ustih mu je zaigral nasmeh. Znotraj pa se ga je loteval nemir; Metka je stala pred njim, čeprav je pozorno motril cesto pred seboj. Zofka mu je posta- jala nadležna. Metka je še vedno stala pri vratih, jih odpirala in zapirala za iztopajočimi potniki. »Lahko noč. In srečno novo leto!« Ta in oni ji je stisnil roko. Očividno so jo imeli radi. »Lahko noč. Pa srečno novo leto!« Za vsakogar je imela dovolj neprisiljene prijaznosti. Srečno novo leto? Za njo ne bo sreč- no, ne to in nobeno leto. Kako se je v srcu veselila, ko je zvedela, da bo na- mesto odsotnega tovariša nocoj vozil v Gorenje on. Drago! Nič si ni mogla prikriti: rada ga je imela. Rada od takrat, ko je nosil venec za njenim umrlim očetom. Večkrat je upala, še večkrat pa je žalostno povešala glavico. Raje je hodil z drugimi. Ne, ona se mu ni mogla vsiljevati. Ampak, če bi videl v njeno srce. Tudi zdaj se nabira v njem žalost. Zakaj ni, kakor je Zofka? Kako zna govoriti z njim. Vzela ji дл bo zdaj, ko ga ima tako blizu. Obrnil* se je in gledala v zasneženo šipo v vratih, da kdo ne bi zaslutil bliž*»te solza v njenih očeh. »Uh, taka služba!« je vzkliknil« Zof- ka. »Glej to pehanje s potniki,«-je po- tegnila Draga za rokav. — »Meta, ko- likokrat na dan odpreš in zapreš ta vrata. —■ Vidiš, to je pač Meti podobna. Jaz že ne bi!« »Saj veš, Zofka, da zavoljo matere,« je odgovorila Metka pridušeno. Potem se je okrenila proti njima: »Sicer pa sem prav zadovoljna s to službo.« »Ni lahka služba in vendar jo Met- ka vestno opravlja,« se je zavzel. Na- enkrat je začutil jezo: ta se košati tu, Metka pa mora stati. Ze ga je imelo, da bi dal duška nejevolji, pa je nagel ovinek pritegnil nase njegovo pozornost Za ovinkom so se začeli spenjati. Motor je močneje zadihal in preglušil vse, še Zofko. Ker se tudi Drago veé ni menil zanjo, se je zleknila in pri- žgala cigareto. Pokazal je s prstom: »Kajenje prepovedano«. »Naj ne kadi, kdor nima,« se je od- rezala. Potem pa je obmolknila. Cesta se je vila navkreber po gostih ovinkih. Za vsakim je bil sneg višji. Kolesa so se globoko udirala v mehko gmoto. Toliko da so se pomikali z me- sta. Zdaj je imel Drago polne roke dela, da mu je pot orosil visoko čelo. Vì'tel je volan, prestavljal prestave in spod- bujal motor do skrajnega napora. Ta pa težkega vozila v visokem snegu ven- darle ni zmagoval. Moči so mu jele pe- šati. Nekajkrat se je hrupno zagnal, pa zopet ponehaval. Potem je utihnil. Potniki so izstopali. Nekateri so za- čeli tlačiti sneg in utirati gaz. Zaman! Dragu se je sicer posrečilo znova užgati motor, toda pogreznjenega vozila ni mogel potegniti daleč. Cas je potekai in nestrpnost je rasla. Pogumnejši, ki so si dali opravka s snegom, so zbijaU šale, dokler tudi njih ni minila po- trpežljivost, da so dajali upu slovo in drug za drugim zagazili v sneg. Njim. so sledili nadaljnji in tem še ostali. Med zadnjimi je bila Zofka, ki se je najbolj gorčila: »Sem koj ruédela, da bo nekaj narobe. Zaradi takih šoferjev bi lahko silvestrovali v hosti. Ampak Jurij bi zvozil, Jurij.« Šofer Drago in sprevodnica Metka sta ostala z avtobusom sama. »Saj pod streho ga moram spraviti,« je skrbelo šoferja. »Po ljudi pojdem.« se je odločila spre- vodnica. Ona je odvihrala v sneg; on pa je s snegom hladil razgreti motor. Kakih petdeset metrov so bili d« vrha. Tam je stala ob robu gozda bajta. V njej je bival dninar Martin z ženo in kopico otrok. Metka je pograbila škaf z vodo, Martin in njegova večja fantiča pa so si zadeli orodje. Potem so se spustili v borbo s snegom, da jih je oblival znoj. Metka je bila prva. Vihte- la je lopato, da je Drago moral še med delom in s skrbjo gledati njeno vitko, zvijajoče se telo v svetlobi žarometov. (Nadaljevanje na 11. strani.) Novoletna nagradna križanka „SAViNJSKEGA VESTNIKA" Letošnja novoletna križanka vam bo skrajšala čas ob novoletnih praznikih, hkrati pa bo marsikomu î>rinesla darilo in veselje. Nikar ne mislite, da je težka, ker smo za izžreban j e pripravili toliko daril. Nasprotno, križanka je zelo lahka, da jo bodo lahko rešili vsi naši bralci. Ker so nagrade namenjene na- šim naročnikom, nismo imeli namena, da bi uvrstili pretežke naloge našim prijateljem. Ker pa bodo križanko re- šili mnogi naročniki, bo seveda imela sreča »glavno besedo«. Čeprav imamo zbranih veliko nagrad, vsi, ki jo bodo pra\ahio rešui, le ne bodo nagrajeni. Nagrade, ki smo jih objavüi v tej in predzadnji številki letošnjega leta, bodo dobili predvsem naši stalni naročniki Za bralce, ki kupujejo naš ust v kol-. portaži, smo pripravili le nekaj tola- žilnih nagrad kot vzpodbudo, da bi se vključili med redne naročnike našega lista. Kq boste križanko rešili, pripišite na označeno mesto ustrezno besedo: NA- ROČNIK aH NENAROCNIK. Bodite, 'prosimo, iskreni, ker bodo resničnost te izjave vseeno preverili v naši kartoteki Celjski naročniki lahko križanko pri- nesejo osebno v uredništvo, zunanji pa naj jo zaprto v kuverti pošljejo na naš naslov. V desnem kotu pisemskega ovoja napišite »Nagradna križanka«. Žrebanje novoletne križanke bo dne 10. januarja 1955, zato bomo k žrebanju pripustili samo tiste pravüne rešitve, ki jih bomo dobili do 9. januarja. Želimo vam obuo sreče! , Levo ali desno PODČRTAJTE USTREZAJOČO BESEDO VODORAVNO: 11. postaja na proci Ljnblja- na—.Maribor; 14. ples; 15. opravlja sobe; 16. ma-, tematični in geografski pojem; 21. znamka naSe goriice; 22. ime boginje Atene; 27. pomladni cvet; H, mesto v Španiji; 25. predlog; 26. pri- praven ТЛ sankanje; 27. ime finskega pisatelja Orina (»Veter od jnga«); 28. ime znanega, ne- davno nmrlega gledališkega igralca Cerarja; 29. velike vode; 50. mesto v Sloveniji; 31. pritok Donave v Jugoslaviji; 53. niso goste; 34. izrastki na koži veiine sesalcev; 3?. ptici ajedi; 36. aka- demski naslov; 37. znamka inozemskih avto- mobilov; 58. očesce (»popek«) grma, ki^ slnži sadjarjem za podlago nizkodebelnim koščičar- jem (les tndi za cigaretne nstnike); 59. kmetij- sko orodje; 40. Ijabkovalno ženske ime; 42. do- mnj'a žival; 45. žensko ime; ii. dva predloga; 45. zdravilo (profilakt. injekcije); 46. veleindn- strijski obrat v Sloveniji; 47. igralski izraz; 48. reka v Rusiji; 49. znameniti roman Gorkega; 50. del rastline; 55. borilni prostor; 60. veznik; 62. snov. iz katere se v zadnjem бави izdelujejo oblačilni in razni drngi predmeti; 65. padar; 64. osebni zaimek; 65. časovni prislov; 66. moško ime: 67. knltnrna nstnnova; 68. pristanišče ob frnem morju; 69. eden izmed Jugoslovanov; 70. pripadnik evropskega naroda; 72. bivši prav- ni zastopnik; 75. nsodepolna bolezen; 74. mala pregledovalna postaja: 85. števnik: 84. dela od- tise, razmnožuje s podloženim indigo papirjem; 85. skandinavsko moško ime; 86. precenitev; 87. priročna dolžinska mera (množina); 88. pri tkanju vdelan; 89. očrta (dvojina); 91. čevljar- ska potrebščina; 92. računski pojem; 95. turško moško ime; 94. srhohrvatski predlog; 95. z ve- likimi prsi; 96. delam s koso; 97. del letala; 98. kratica za našo politično organizacijo; 99, tista, ki spi; 100. stavbni slog; 101. geološka (eruptivna) snov; 102. okrasna, tudi zdravilne tropska rastlina; 105. naloga, vsebina; tudi sve- tlobna označba; 104. mož, moški v srbohrvaščini; 105. maščoba; 106. oblika luninega naraščanja in upadanja — brez drsgega vokala; 1. in 107. novoletna čestitka. NAVPIČNO: 1. nada; 2. vrita toaletne kreme; 3. načrt; 4. poziv na »Do dnal«; 5. medmet; 6. komu velja Eevoletiia čestitka; 7. wiraTile» zelišče iz vrste meatke; 8. egrajea preeter zm živino; 9. zaničljivo ime za Italijana; 10. označba za številko (tuj.); 11. reka v Rusiji; 12. turške lOČe«; 13. predlog; 16. prelaz v južnotirolskih Alpah (na italijanski meji); 17. naš južni sad; 18. del glave (množina); 19. vprašalni zaimek; 20. začetna in končna črka grške abecede; 22, boginja rojstva (rimska mitologija); 23. prisilno delo brez plačila; 24. igralne karte; 26. padavina; 27. državna vojaška lastnina; 28. delavnice м gradnjo ladij; 29. celjska tekstilna tovarna; 50. kratica prejšnjega poimenovanja upravne enete; 31. svojilni zaimek; 32. posebno glagolsko »obli- ko«; 33. industrijski kraj ▼ Sloveniji; 34. kratica utežne mere — brez zadnje črke; 35. kratica za slično: 36. časovni prislov; 37. papeževo službe- no pokrivalo; 39. svetovanja; 41. kuhinjska po- soda; 42. opora slabovidnim; 44. Stritarjev гоша» X naslovom glavne osebe; 46a. dozdevnost, ae- resničnost, nmišljenost — tuj. (tudi števila v matematiki); 48. stari predel Zagreba, tuíi znamka vžigalic; 50. taksna znamka; 51. mest* v Srbiji; 52. stara oblika veznika; 55. afriška reka; 54. mesto v južnih Tirolih; 56. delo v srba- hrvaščini; 57. nekatere; 58. oblika osebnega za- imka; 59. vrsta papige; 61. velika indijska strn- penjača; 62. mesto ob istrski obali; 65. prekajeno svinjsko bedro — brez strešice; 66. kraj prt Gorici, kjer je bila še pred prvo svetovno vojao znana čevljarska zadruga; 69. ime iz naslova Nexöjevega romana »Sirota . . .«, ki smo f» tnal v Celju videli v filmu; 71. zakonski »junak«; 72a. deli vozov; 74. posode za krmljenje da- mačih živali; 75. okrajšano moško ime; 76. štcT- nik; 77. raj brez konca; 78. zvezki v enem letu izdajane revije; 79. pokrajina ▼ Zadnji Indiji; 80. bog pastirjev starih Slovanov; 81. se nekaj manjka, pa bo nor; 82. posode; 84. poljsko orodje: 87. komadič bombaža; 88. kraj v Poljan- ski dolini (Ivana Tavčarje poslednji dom); 89. kraj pri Podčetrtku; 90. možic (igrača; tudi oblekca: hlače s telovnikom); 91. cunje; 92. re^ea, siroten. neznaten; 95. vinski kamen — stara označba; 94. kratica za bivšo razredno organiza- cijo; 95. onomato - poetičen poziv za »Tihol«^ 96. pohištveni kos; 97. nastane pri tehtanju, pre- takanju in podobnem; 98. hudobna; 100. koznho» Tinaste ovratnice: 102. nočno zabavišče bree vhada; 104. pel črke; IM. podredni veamik. stran 10 »Savinjski vestnik« dne 30. decembra 1954 Stev. 52; Rasputinov konec v noći 29. decembra 1916 je bil ubit misteriozni menih Rasputin, ki je imel na carskem dvoru v Petrogradu velik vpliv in bil hkrati strah vse tedanje carske Rusije. O tem človeku so že za njegovega življenja krožile razne pripovedke, češ, da je imel hip- notizerske sposobnosti, da je neunič- ljiv. Ljudska domišljija in razne go- vorice so ga obdale v nekak nadna- ravni sijaj. Drži vsekakor, da je bil skrivnostni menih posebnega kova. Imel je seveda tudi nešteto sovraž- nikov, toda le malo jih je bilo, ki so imeli toliko poguma, da so se ga tu- di dejansko lotili. V ledenomrzli decembrski noči so se v dvorcu ob Mojka kanalu dogajale razburljive reči. Dvorec je bil last kne- za Feliksa Jusupova, ki je z nekaj pri- jatelji zaprisegel Rasputinu smrt. Pro- strana palača je bila to noč na videz dokaj zapuščena. Razsvetljena je bila le razkošna obednica v pritličju, med- tem ko so v zgornjih prostorih za za- strtimi okni bili zbrani knezovi prija- telji in ugibali kaj se godi v tem času spodaj. V vseh je bil nemir. Vedeli so, da je hišni gospodar knez Jusupov zva- bil Rasputina pred odprt grob. Starec, tako so ga imenovali, se je dal pre- mamiti, saj je za dobro kapljico, pri- grizek in lepe ženske bil vedno dovze- ten. Skrbelo jih je le če bo Jusupov zmogel sam pokončati meniha ... V obednici sta tisto uro bila savi'- dva. Gostitelj knez Jusupov je stregel svojemu gostu Rasputinu. Dolgo časa je pripravljal udar na zasovraženega starca, toda v tem hipu je bil živčen. Ni mogel skrivati nemira, ki se je s krvjo vred pretakal v njegovem telesu. Rasputin je s slastjo pil zastrupljeno vino in grizel slaščice, ki so bile polne ciankalija, najhujšega strupa. Jusupo- vu se je zdelo, da traja ta mrtvaška večerja že celo večnost. Ni ga bilo gro- za zavoljo tega, da bi Rasputin slej ali prej omahnu. Groza ga je bila zaradi tega, ker strup na starca ni prav nič deloval. Rasputin pa je jedel in pil, pri tem pa ves čas gledal svojega gostitelja. — Ti ne boš pil, Feliks? Saj ni strup. Dobro vino je ... Strup?! Meni ne ško- duje nič. Niti strup, ki bi medveda po- ložil, se je režal Rasputin ironično kot dc. bi slutil kaj uživa. Jusupov se je z rokami uprl na mizo in groza ga je spreletavala. Ni mogel odmakniti pogleda od Rasputina. Nje- gove oči so ga ujele. Zdel se je kot kača, ko spolzka kača z zasmehujo- Čimi očmi. In to kačo je hotel zastru- piti. Tega človeka, ki pije strup kot vodo. —■ Očka, je zamoljal Jusupov, po kne- ginjo stopim. Nekje zgoraj mora biti. — Prav imaš, Feliks. Pripelji svojo Irino. V ženski družbi vse veliko bolj tekne. Hitro pridi. Ne čakam rad... — Knez je kot omamljen zapustil obed- 71ÎCO. Rasputin je ostal sam. V trenutku se je spremenil. Njegova roka ki je nervoz- no poskakovala po mizi, je nenadoma omahnila. In obraz. Tak je bil kot po- smrtna maska. Neurejena, razmršena brada, po kateri so polzele kapljice za- strupljene pijače. Oči so se mu svetile v čudnem, topem sijaju. Take so bile kot oči ubitega zajca. Toda samo za trenutek. Potem je Rasputin zlival va- se vino, grizel slaščice. Zdelo se je, ko da dela vse preračunano in zavestno, ko da hoče požreti ves ciankalij kar ga svet premore. Samo zato, da bi ta svet norel in obupaval, ker noče poginiti po njegovi volji? Jusupov je med tem stekel po stop- nišču navzgor in planil v sobo, kjer so bili zbrani prijatelji. Stal je pred njimi skrušen, ko da se ves svet maje pod njegovimi nogami. Obraz se mu je spa- čil in izdavil: — To je grozno.. . Jedel je in pil. Vi veste, da je vse zastrupljeno. Mi vsi bi bili od tistega popitega vina in slaščic že zdavnaj mrtvi. Toda on je in pije, kot da bi bil ciankalij njegova naj- ljubša jed. Nič mu ni. Le vedno bolj pijan in glasen je ... Ne vem, toda zdi se mi, da ve kaj hočemo z njim. Nepre- stano me je gledal s vojimi strašnimi očmi... Rečem vam, jaz ne morem več ... Na koncu moči sem . .. Ustrelite ga in pobijte na tla... jaz ga niti po- gledati ne morern več. — Jusupov si je zakril oči in v grozi zaihtel v dlani. Prijatelji so Jusupova gledali brez- umno in pretreseni. Poričkevič se je. prvi ovedel. Pograbil je Jusupova, ga dvignil s stola in mu kričal v objokan obraz: — Si znorel, Jusupov?! Zdaj nam ta pes še pobegne? Misliš, da bo stari lisjak še enkrat tako slepo Šel v past kot danes? .. . Ustrelil ga bom kot zaj- ca! — Puričkevič v tem izvleče težak amerikanski samokres iz žepa in skoči k vratom. Se preden je le-ta dosegel kljuko, je bil že JusiLpov ob njem. Njegov obraz je bil divji. Z enim udarcem je izbil pri- jatelju orožje iz roke: — Puričkevič! Vi ostanete tu. To je moja naloga. Ostanite vsi tu dokler ne bo vse končano... — Jusupov je stekel po hodniku v svo- je prostore, odkoder se je na mah vrnil in držal v rokah samokres. Prijatelji so ga videli spet odločnega, ko se je spu- ščal po stopnicah v spodnje prostore. Rasputin mu je z utrujeno kretnjo namignil naj pride bliže. Jusupov je takoj ob vstopu videl, da je starec pi- jan, toda najmanjšega sledu o kakih krčih, ki bi kazali, da strup deluje, ni bilo videti. Z brezizraznimi očmi je bolčal v Jusupova. Kje si hodil tako dolgo? Feliks, meni ni dobro ... slišiš? ... meni nekaj ni prav. Tvoje vino je odlično, jaz ne vem ... tvoje vino rhi tako prija. — Rasputin se je zamajal in odšvedral h kaminu. Tam je stalo majhno, iz lesa rezljano razpelo. — Lepo, umetniško iz- delano razpelo imaš Feliks . .. zelo le- po ... — Jusupov je v tem trenutku, ko je menih bil obrnjen proč od njega, naglo izvlekel orožje... Toda še preden je mogel pomeriti, se je Rasputin obrnil in ga presunljivo pogledal: — Kaj imaš, Feliks? Čemu me tako čudno gledaš? Jusupov obraz je bil trd. Popolnoma zbrano in odločno je odvrnil: — Očka. Poglejte še enkrat znamenje. Pri moji veri, te slike ne bom nikoli pozabil... Kdo bi vedel če je bil Rasputin od te čudne prošnje ginjen ali je bila nje- goiia ubogljiva kretnja le naravna re- akcija na izrečeno prošnjo? Obrnil se je spet in nem opazoval križ... Hladnokrvno je Jusupov v. tera tre- nutku pomeril. V istem hipu se je tudi Rasputin obrnil. .. Strel je odjeknil. Krogla je zadela sredino menihovih^ prsi. Hotel je odpreti usta, pa mu jih je silovit krč stisnil, da sta ustnici bili kot tanka bela črta v obrazu. Oči so mu izstopile in čokato Rasputinovo telo se je zrušilo. ilustracija Tonček Skok Strel je privabil zarotnike iz zgornjih prostorov. Našli so Jusupova sklonje- nega nad žrtvijo, ki je ležala nagnjena na desno stran. Noge ubitega so tako čudno, nekam smešno podrgetavale. Cisto blizu srca se je svilena srajca oprijemala kože in se krvavo barvala. Rasputin je ječal... Puričkevič je vedel, da je Rasputin blizu smrti. Potegnil je Jusupova na stran, hkrati tudi doktorja Lasoverta, ki se je ob pogledu na prizor skoraj onesvestil, Z Jusupovom sta ga morala podpirati. Puričkevič je ugasnil luči v obednici. Odšli so v gornje prostore... V prepričanju, da je obračun uspel, so se vsi zarotniki, razen Jusupova in Purickeviča napotili iskati kraj na reki, kjer bi lahko truplo vrgli v zamrznjeno Nevo. Prijatelja sta tiho sedela drug poleg drugega in čakala na vrnitev ostalih. Jusupovu ni dalo miru, da je umirajoči Rasputin sam spodaj v obednici. Vstal je in se napotil navzdol in prižgal lu^. Starec je še vedno ležal tam, kjer se je zrušil. Njegov obraz je bil snežnobel, oči so bile zaprte in umazano črna bra- da je divje obdajala obraz. Jusupov se je sklonil globoko nadenj. Ni mogel ugotoviti, če še živi. Gledal" je na zaprte oči... In zgodilo se je nekaj groznega. Po- časi, nepopisno počasi se je odprlo levo oko. Jusupovu so se ježili lasje. Najraje bi zakričal, toda jezik je bil suh. Moral je gledati odprto oko, ki je bilo uporno uprto vanj. Hotel se je pognati skozi vrata, pa ni šlo .. . Rasputin si je svojega morilca ogle- doval. Tudi desno oko je bilo odprto. Samo oči so živele. Telo je ležalo ne- spremenjeno na marmornatih tleh. Ju- supov je vedel, da je v teh očeh smrtno sovraštvo, sovraštvo, ki je umirajočega še držalo pri življenju ... Rasputin je začel boj za življenje ... Njegove brez- krvne ustnice so se zganile: — Feliks, Feliks. Povedal bom carici kaj si storil... — Te besede, te otroške besede so bile tako nepopisno žalostne ... Sunkovito se je Rasputin dvignil z gornjim delom telesa. Jusupov se je hotel vreči nazaj, pa so ga uloutle starčeve roke, kot dvo- je nagnusnih polipovih krakov ... Po- časi se je Rasputin vzpel po telesu svojega moñlca povsem kvišku. Jusu- pov je stal kot okamenel in z razprtimi očmi strmel v svojo težko ranjeno žr- tev ... V tem trenutku se iz Rasputi- novih ranjenih prsi izvije krik. To je bilo rjovenje ranjene živali. Z never- jetno močjo je objel Jusupova in ga stisnil, da mu je pohajal zrak. Le ta je klatil okoli sebe v grozi in smrtnevi strahu, da bo zadušen. Udarjal je starca v obraz, kjt pa ni popustil. Jusupov je bil že na ičoncu moči. Se en napor vseh moči, ki so jih premogle mišice mla- dega moža in iztrgal se je. Obupan se je vrgel k vratont., jih odprl in kričal: — Zivi Puričkevič, on živi! Groze tega trenutka Jusupov ni mo- gel več prenašati. Zbežal je v hodnik. Puričkevič mu je pritekel nasproti. — Streljajte, Puričkevič, če bi hotel pobegniti. Jaz ne morem več . .. V istem hipu je Puričkevič slišal, ka- ko so v obednici padali stoli po tleh in kako so se težki koraki približevali vra- tom ... Rasputin je stal med podboji, potem pa se pognal mimo obeh mož oprijemaje se za steno... Piccati Ras- putin se je zibal kot pijan... Toda Rasputin je bil spet popolnoma tre- zen ... Njegove oči so bile uprte v vra- ta, ki so vodila v prostost... Samo še nekaj korakov in on bo zunaj, kjer samo plot loči kratko dvorišče in cesto. Purickeviča je v tem trenutku za- grabila brezmejna jeza. Rasputin ne sme doseči vrat. V naglici je potegnil samokres in ustrelil dvakrat, trikrat na senco, ki se je opotekala v slabo raz- svetljenem hodniku .. . Toda Rasputin je že na dvorišču. Puričkevič je stal nekaj sekund kot omamljen, potem pa stekel za njim in mislil samo na to, da mora streljati... streljati. Puričkevič ni več potreboval pištole. Tretja krogla je zadela starca v hrbet, četrta točno v tilnik... Rasputin je le- žal v snegu ... Ležal? Valjal se je po beli odeji, ki je bila mestoma rdeče po- barvana. Med tem je prišel Jusupov z dvema slugama. Rasputin je še vedno ječal: — Feliks, Feliks ... — V neznanski jezi se je vrgel Jusupov z gumijevko nad starca. Brcnil ga je v obraz, da je postal neoblikovana gmo- ta. Možje so ga morali s silo odtrgati od žrtve. Po cesti so se tedaj pripeljali prija- telji z avtoin. Pograbili so Rasputina in ga zavili v lasten krzneni plašč. Nalo- žili so ga v avto in se odpeljali.-Vožnja je bila prav tako mučna. Doktor Laso- vert je s tresočimi rokami vodil vozilo. Rasputin je ležal ob nogah Jusupova in Purickeviča. Tiho ječanje je prodiralo izpod plašča. Avto je obstal na malem mostu čez Nevo. Tiho je šumela voda skozi тлпј- šo odprtino v ledu pod mostom. Jusupov in prijatelji so zavlekli zavito telo do ograje. Tam so Rasputina dvignili na zeleno ograjo kot desko. Crni lasje so se vsipali iz plašča. Hipoma se je plašč odprl in Rasputinova glava je bila pro- sta. Z grozo so gledali odprte oči. Oči, v katerih je bilo še življenje. Oči so jih gledale, polne sovrašttm, vprašujoče in žalostno hkrati. Rasputin je še živel... Olepševalno in turistično društvo s Stalno turistično konferenco ■ CELJE ŽEIJ VSEM SVOJIM ČLANOM IN PRIJA lELJEM DRUŠTVA V NOVEM LEITJ SE VEC USPEHOV IN ZADOVOLJvSTVA Angelina v zgodnjem jesenskem mraku, ko so zažarele raznobarvne luči po mestnih ulicah in izložbah, me je iz gneče lju- di na pločniku prijela za ramo roka. Ozrl sem se in nasmehljal se mi je široki obraz sošolca in prijatelja iz mla- dih let Tomaža Kebriča., »Hej, Hinko,« mi je zaklical, »že dol- go se nisva videla! Ali se ti zelo mudi?« Kakor vedno se mu je krepko hahljal nizko ubrani glas. Iz polnih lic so mu drobno mežikale oči. Nekam majhen klobuk mu je pokrival okroglo glavo. Njegova nova obleka je pričala, da ne živi slabe. »Tomaž!« sem se razvesilil. »Kam naj se mi mudi, če po tolikem času srečam prijatelja? Ali nisi sicer v Mariboru?« »Da, tam imam lepo mesto v podjetju. V Ljubljano sem prišel po službenih opravkih, čakajo pa me tu ítídi ne- kateri prijetni privatni posli. Stopiva kam! Toda počakajva še malo! Veš, predstaviti ti hočem svojo nevesto.« »Oho, čestitam ti! Torej me hočeš prehiteti. No, čas je že.« »Veš, prav tu jo zdajle čakam, pred frizerskim salonom. Ob šestih bo s fri- zuro gotova, je rekla. Zdaj pa je že ne- kaj minut več.« Bržkone je Ljtibljančanka?« Da. Prijetno, nepokvarjeno, pametno dekle. Ena izmed velikih mojstric pi- salnega stroja. Podjetja se pulijo zanjo. Lahko bi rekel, da je tudi lepotica. Po- stave je vitke, a vendar polne, prav fizkuliurmške. Doslej se za moške sploh ni zanimala.« »Privoščim ti takšno srečo.« Obstala sva pred frizerijo in spet na- redila nekaj korakov v gneči, ki se je prerivala mimo. »Kaj podobnega bi privoščil tudi te- bi,« mi je dobrodušno rekel. »No, imel sem neverjetno srečo, zares. Ce ti je prav, lahko skupaj kje povečerjamo.« »Ce ne bom motil vajine družbe ... No, vsaj čašo popijem na vajino zdrav- je. Ob osmih pa me čaka važna seja.« »Z Angelo te ne bova zadrževala. Že- lim samo, da oceniš moj okus in mi potem še enkrat čestitaš kot prijatelj in poznavalec nežnega spola.« »Prav! Radoveden sem- in vesel bom.« »Glej, Angela je tu!« se je Tomaž nasmehnil visoki postavi deklice, ki ni bila več najmlajših let. Glavo ji je po- krival zelen šal in izpod njega so se kodrali črni lasje. »Naj vaju predsta- vim! Tu je moj stari prijatelj Hinko, tu pa moja nevesta Angela.« Ostrmel sem. Angela — to je bila vendar moja stara prijateljica! Nekoč sva se dobro raziimela, dokler mi je ni izneveril neki inozemski strokovnjak v njenem podjetju. Moral sem zadevo preboleti. Potem sem jo še kdaj srečal, toda nikoli same. Zdaj pa je Tomaževa nedolžna nevesta! Pred Tomažem se sevçda nisem smel izdati, da ne bi razočaral prijateljevih pričakovanj. Tako je bilo prav tudi Angeli, ki mi je rahlo stisnila roko, kakor da je to storila prvikrat. Pri tem sem spet občutil, kako nekaj zares po- sebnega so bili njeni prsti, pravi gibki, dolgi prsti tipkarice, ki si je z njimi znala tudi že pridobiti nagrado na jav- nem tekmovanju. Bila je še vedno pri- kupno dekle mehke polti, temnih las in oči, žarečih v nedolžni topUni. V bližnji restavraciji smo sedli. An- gela sredi med nama, in vikala sva se, pri tem pa me je včasih pogledala s posebnim nasmehom, ki je pomenil ne- kaj takega kakor: No, midva veva ne- kaj, o čemer se Tomažu niti ne sanja. Priznavam, da to z moje strani napram prijatelju ni bilo pošteno, toda čemu naj bi mu razbijal iluzijo in kvaril za- dovoljstvo! Saj bo navsezadnje lahko srečen z Angelo, ko sta oba že v pa- metnih letih in malenkosti človeka ne motijo več toliko, jaz pa bom zdajle z njima povečerjal in z mirnim srcem odšel na sejo, na važno sejo. Jedli smo telečje zrezke z rižem in solato ter se lotili ljutomerske starine, ki je bila Tomažu tako zelo po godu, da mu je kmalu pričela stopati v glavo. »Ne pij preveč, dragi!« mu je nasme- jana šepnila Angela. »Saj veš, kako ti je rado potem.« »Glej, Hinko, čeprav me hoče že zdaj vzgajati, si upam biti njen mož!« mi je pomežiknil. »Ti pa mi boš poročna priča, obljubi mi!« »Lahko, če vama je prav!« sem pri- trdil. Angela pa je zmignila z rameni. »Veš, tale Hinko mi je bil izmed vseh sošolcev vselej najljubši, čeprav niti ne vem zakaj. Zato bodi z njim prijazna tudi ti, nevestica!« »Prevečkrat me imenuješ nevestico, ni mi to všeč. Lahko si še premisliva in ljudje bi potem govorili, da sem bila že nevesta tega in tega.« »Rad bi vedel, kdo naj si še pre- misli!« je planil. »Jaz ostanem pri be- sedi. Enostavno: Angela mi je všeč tn moja bo. Hinko, priznaj, ali ni všeč tudi tebi moja nevesta?« »Vse je zelo lepo in prav, samo ne odlašajta predolgo!« Angela me je pod mizo rahlo dregnila s kolenom v nogo in me resno pogle- dala, Tomaž pa je z vnemo nadaljeval: »Ali si že opazil broško na Angelini bluzi? Za Novo leto sem ji jo kupil. Iz Čistega srebra je in sestavlja jo pet lepih cvetov. Lahko se postavlja z njo, ali ne?« Vrgel sem pogled na Angelino zeleno bluzo, na prsih zapeto z lepo broško. Angela pa je molčala. »Veš,« je govoril Tomaž, »gre samo še za mojo namestitev v Ljubljani. Angelina soba se bo dala uporabiti za dva človeka. Težave bodo nastale šele potem, ko bova dobila otročička. Močno si namreč želim takegale drobnega, sinčka. Z Angelo sva si tudi v tem že edina ...« »Kaj le česnaš!« je nevoljno stresla nakodrane lase. »Vino ti je zlezlo v možgane.« »Sina hočem imeti na vsak način, se- bi podobnega,« je Tomaž odločno vztra- jal, »če mi ga pa ne moreš dati, je bolje, da se takoj razideva!« »Kaj si le tako glasen nad mano v javnem lokalu! Te pravice nimaš!« »Pa bom kmalu imel vse pravice nad tabo!« »Ne bom ti jih dala!« »Mar hočeš, da bora tvoj copatar? Še dobro, da si že zdaj pokazala svoje ro- žičke.« »Prav nič nisi dostojen. Kaj si bo le mislil tvoj prijatelj!« In se je naslonila k meni, kakor da išče zaščite pred njim. »Tomaž!« sem moral poseči vmes. »Gostje se ozirajo k nam. Dajmo, pogo- vorimo se prijateljsko!« Toda Tomaž je vzrastel še bolj in naju je oba meril z ostrim, grenkim pogledom: »Kako naj se ne bi jezil, ko gledam, kako se vidva tiščita drug drugega! Ko- maj dobro uro se poznata, pa že izgle- da, kakor da je Angela tvoja, ne pa moja nevesta. In še na večerjo sem vaju povabil in jo bo sam plačal. No, lep prijatelj ...« »Skozi vino gledaš in neznosno si ljubosumen,« ga je zavračala Angela in se odmaknila od mene. »Po tolikih letih si srečal prijatelja in že ga žališ«. »Ljubi Tomaž, v imenu najinega sta- rega prijateljstva ...« sem ga miril. »Imej jo, Angelo, podarim ti jo, če ti je toliko do nje! Kaj me briga! In zdaj pojdem, da si dobim sobo v hotelu, da veš. Angela! Morda se vrnem ali pa ne. Imejta se rada tačas!« Tudi jaz sem vstal: »Na sejo moram, na važno sejo, že vrej sem rekel, zdaj pa je zadnji čas!« »Ne! Počakaj tu in zabavaj Anaelo medtem!« »Nikar me ne puščajta same!« je za- prosila in me pogledala z zelo lepimi očmi, tako da sem se dal od njih pre- magati, in ostala sva sama z Angelo. »Neslanec je. Nikoli ni bil in ne bo moj ženin, zagotavljam ti, Hinko!« Pri tem me je tikala kakor nekoč in moje ime je izgovorila tako mehko, da se mi je pričelo topiti okrog srca. V spo- minu so se mi obnovili nekateri slad- kobni spomini iz najinih davnih dni. »Poslušaj,« je nadaljevala, »samo tebe sem imela resnično rada in vedno mi je bilo žal... Tisti Švicar v našem pod- jetju me je res nekoliko premotil, am- pak ničesar resnega ni bilo med nama. S Tomažem pa je bilo tako: Z njtm me je seznanila njegova sestra, ki je tedaj stanovala z menoj. Ta je vse to na- pletla, ker si je ubila v glavo, da ga oženi. Toda ogaben je, kadar popije malo več vina. Ti pa si vseskozi spo- doben in pameten. Ne smeš več biti hud name, ljubček dragi!« Vse bolj sem bil v njenih mrežah in nazadnje sem ji priznal še dosti več od resnice, kako je nikdar nisem mo- gel pozabiti. In pri tem so ji topla lica veselo žarela. Tomaža pa ni bilo nazaj. Restavracijo so že zapirali in moral sem plačati ves naš skupni zapitek, ki ni bil neznaten. Kam zdaj? »V nebotičniku ga gotovo najdeva,< sem ugibal. »Tam naju pričakuje in se плта bo smejal, češ dobro sem vama jo zagodel. O, presneti Tomaž!« Stev. 52 »Savinjski vestnik« dne 30. decembra 1954 Stran 11 Gore in njihova skrivnost Mnogi planinski ideologi in organi- zatorji se zadnja leta hoje, da ho kmalu zmanjkalo deviškega gorskega sveta ne samo v Evropi, kjer ga že skoraj ni več, temveč tudi na druç^ih сеИтлћ, kjer narodi tekmujejo, kdo ho orga- niziral več ekspediciji kdo zavzel več vrhov in izpeljal preko sten -premaga- nih vrhov več prvenstvenih smeri. Evropske alpske dežele mukoma varu- jejo zaščitene gorske predele pred vdo- rom tehnike v obliki avtocest, hotelske industrije, hidrocentral, telekomunika- cij, žičnic in vzpenjač. Pri nas ni še te nevarnosti, ker se nam industrijska za- ostalost neusmiljeno pozna tudi v tu- rizmu, vendar je tudi nal Zavod za varstvo prirodnih znamenitosti že ukre- nil vse potrebno, da se rm slovenski zemlji ohrani prvobitna gorska jyjroda. Na območju Savinjske doline je pod zaščito Robanov kot in svet, ki se nad njim razširja proti doliiii Lučnice in Podvolovljeku. Zaščitena je tudi Lo- garske, dolina. Posebno pri tej se vidi, da je bil ukrep potreben, če namreč ne mislimo te gorske posebnosti izročiti turistični industriji. Vedno več je nam- reč kolektvov, ki bi si radi v njej se- zidali letoviško oporišče. Premišljujoč te stvari in probleme, ki jih je obravnaval letos Kongres Med- narodne unije za varstvo prirode pod pokroviteljstvom mogočne mednarodne organizacije UNESCA, ki je v povojnih letih izredno zbližala narode po potih kulture, umetnosti im znanosti, se vpra- šujemo, kaj je tisto, kar modernega človeka že 100 let vleče v gorski svet. Telesni in duševni uspeh, avantura, ne- varnosti, lepota, hrepenenje po višinah, razvedrilo, vse to in še kaj naštevajo modemi ljudje v anketah, ki jih raz- pisujejo inozemske planinske revije. Pravzaprav ni pravila in ni kalupa za vse, je pa nekaj, kar nas veže na gore, pa tudi ni izraženo z vsemi zgoraj na- štetimi motivu To je povezanost z na- ravo, ki se je v gorah z vso silo za- vemo, ker je v gorah ohranjena v svoji praveličini in lepoti, ki ji človek ni ničesar vzel in ničesar dal. Za kratek čas zalivimo v gorah tisto naravno živ- ljenje, od katerega nas dan za dnem trga boj za življenjski minimum v mestnem hrušču in trušču. Doživljamo prirodne sile, se bijemo z njimi in v stiski uživamo slo, ki vre iz zavesti, da smo vendarle — ljudje, uživamo pa tu- di mir, tišino, milino, plemenito oka- menelo muziko veličastnih lirdj, zari- sanih na jasnem obzorju. Danes, zal, ne živimo več v tistih romantičnih časih, ko je bil ta občutek že bolj neposreden, osrečujoč, vse človekovo bistvo prevze- majoč. Stvarnost, ki nas drži za vrat, bi tak višek sreče takoj ovila z zlo- veščim oblakom. Vendar tudi v tej mo- demi realnosti, ki trga raišo duševnost, jo krotovičr in pači, ob prapodobi sveta, ki jo gledamo in doživljamo v gorah, zadihamo za kratke hipe v notraiijem soglasju prirodnega človeka. Najveli- častnejši trodimenzionalni pojav na zemlji nas obvlada, prevzame in odrine vse, kar nas vznemirja v vsakdanjem življenju. Cemu bi to duševno potrebo obsojali za dekadenco, za manjvredno omamo, s katero si lajšamo življenjsko pot? Gore človek dozdaj še ni zniveliral, čeprav je v stoletju kemije in fizike prodrl skoraj pregloboko v skrivnostno snovanje prirode. Dokler bodo ostale vsaj v bistvu take, kot so, bodo vedno zavetje pred mestnim hru^čem in ro- potom, pred nervoznim tempom vele- mest, tekočega traka in treh turnusov v tovarnah po osem ur, bodo pribežali- šče pred praznoto, jjovršnostjo in ma- sovnost jo, bodo oaza — varnosti in jas- nosti v puščavi vsakdanje negotovosti, nejasnosti in zmede. Dokler pa bodo vse to, bo bivanje v gorah praznik, de- lapusi, kakor si lepšega človek mlsliii ne more. Prav je torej, da se tudi mi ukvarja- mo z mislijo, kako ta'dragoceni svet ohraniti v njegovi pristni podobi. Alpe so dragoceni, nekultivirani svet, ki ga tudi mi rabimo, saj tudi mi živimo z zavestjo modernega človeka, ki je vča- sih truden od tehničnega napredka in sit vseh dobrin kulture in civilizacije. Ce pa je tako, se ni treba bati, da hi planinstvo prišlo v zagato zato, ker so preplezane vse stene, premagani vsi vrhovi, plezalska tehnika pa že kar preveč razvita. Nasprotno! Pričakujemo lahko pravo prerojen je planinstva. Za vsakogar imajo gore svoj čar in svojo vrednost, za šibkega in močnega, za mladega in starega. Cim več je v nas dobrote in lepote, tem slajša, veličast- nejša je simfonija višin, tem svetlejše nebo nad vrhovi, tem pomirljivejši po- gled v daljave, tem večja sreča, da smo, da gledarno, živimo in delarno. Zasneženi grebeni »KLADIVAR« v bivaku na zimo 1954/55 Novoletna noč v avtobusu (Nadaljevanje z 9. strani) Po utrti gazi se je vozilo pomikalo ped za pedjo. Potem se je končno vzrav- nalo. »Tako, zdaj bo pa šlo,« je modro me- nil Martin in si z rokavom brisal čelo. Metka pa je vsa zasopla skočila v voz in izvlekla iz cekra v papir zavito ste- klenico: »Na, Martin, za Novo leto. — In vidva, tole...« Bližjemu je dala s trakom povezano škatlo. »To zaenkrat Martin, dokler ne bomo poravnali za- služka.« »Preveč bo, Metka, preveč,« je zahrkal Martin. »I, pa svoje daješ, kaj pa do- mov — e? Ampak ne bom pozabil. Pa hvala in da bi ti bilo srečno novo leto.« »Ze prav, Martin. Velike stiske ste nar, rešili. Srečo v novem letu,« je dro- bila Metka, da ji je Drago komaj sledil. Od presenečenja mu je zastajal dih. Potem se mu je skoraj za malo zdelo, da ni imel prve besede on zaradi moža in zaslužka. »Seveda, proga je njena in sam sem le gost,« se je tešil in jo očit- no občudoval. Potem je naglo segel v žep in odrinil Martinu zavojček cigaret. Avtobus se je počasi pomikal po ne- koliko položni cesti proti cilju. Metka je stala pri vratih kakor vso vožnjo. »S tako sprevodnico bi pa kar dobro vozil,« je šlo Dragu venomer po glavi. Oči je dvignil k njej: lička so ji bila rdeča, lepa okrogla usteca so se zdela, da hočejo nekaj povedati, nekaj ... In res so se zganila: »Ste zelo hudi name?« Nasmehnil se je: »Hud? Zakaj pa? In na vas?« »Ker ste morali danes na to progo. In jaz... jaz sem rekla šefu, naj ... naj vas določi za zameno, ki ste — najboljši šofer.« »A tako? Vi ste mi to nagodli, vi, Metka?« je poudaril vsako besedo, glas pa je zvenel mehko. Nekaj časa ga je nepremično gledala, zatem je povesila oči. »Morate mi opro- stiti;« ji je drhtel glas. »Pod pogojem, da bova tukaj priča- kala Novo leto.« Ze so zamigljale prve luči v oknih. Cas je naglo hitel na polnoč. S seboj je bil na jasnem: boljšega dekleta, kakor je Metka ne bo kmalu našel. Objel jo je z očmi: oh, kako je ljubka! Se tre- nutek obotaiiljanja. Potem je ustavil vozilo. Naslednji trenutek je bil pri njej: »Metka, to bo moja najlepša novo- letna noč, če me imaš tako rada, kakor jaz tebe.« Vsa je drhtela v njegovern objemu. Potem jo je poljubil, ona pa je naslonila glavo na njegove valujoče prsi. Motor jima je ubrano pel pesem živ- ljenja. Zunaj je v gostih kosmih na- letaval sneg. Iz bližnjega stolpa je dva- najstkrat udarilo v tiho noč. Tudi Slovenci so v tetu Í954 posegli po osemtisočaku Leto 1954 je v zgodovini alpinizma pomembna letnica, saj so ekspedicije v Himalaji osvojile že peti vrh, ki štrli v vesolje več kot 8000 m visoko. Malo- komu je znano, da so se zadnja leta v inozemsiîih revijah večkrat pojavljala tudi naša imena, večkrat spačena kot pa ne, vendar še vedno naša: Pangerc, Bertoncelj sta bUi imeni, ki sta imeli največ zvena v vidnih argentinskih an- dinističnih krogih. Ko sem letos dobu v roke letni' žurnal andinističnega kluba v Barilochu, sem videl, da je organi- zacija andinizma skoraj v celoti v ro- kah razseljenih oseb in da je med an- dinisti tudi mnogo takih Slovencev. Njihove naveze imajo nekaj prvenstve- nih vzponov v Patagoniji, med njimi je dosegel mednarodno priznanje Cerr S. Valentin. Iznenadila pa je kljub temu svet argentinska ekspedicija na Dhaulagiri (8172 m), himalajski vrh, za katerega je znameniti švicarski alpinist André Roch zapisal, da je brezupen, da je tveganje preveliko. Med udeleženci argentinske ekspedicije je bil tudi Dinko Berton- celj (medtem se je Pangerc že smrtno ponesrečil v patagonskih Andih). Eskpe- dicija je seveda žalostno končala. Ar- gentinci so šli po smeri, ki so jo pred nekaj leti utrli člani akademskega klu- ba iz Züricha, pa so v viSdni 7700 m morali obrniti. V Argentiniji država zelo podpira andinizem, precej v zna- menju slave in časti argentinskega diktatorja Perona. Himalajska ekspedi- cija je nosila naslov po njem: Primera expedición Argentina al Himalaya 1954 «Presidente Peron«. Vodil jo je 26-letni poročnik Francisco Ibanez, ki je bil šestkrat na Aconcagui (skoraj 7000 m visoka). Sodeloval je kot zvezni oficir pri francoskem vzponu na Cerro Fitz Roy, največji plezariji 1. 1953. Ciani ekspedicije so bili Argentinci, en Chile- nec in en Tirotee, ki se je priselil v Argentino 1948 (Bertonclja omenjajo samo kot Argentinca). S seboj so imeli tudi zdravnika, fotografa in moža s fumsko kamero, 15 šerp, ki jih je vodU poleg Tenzinga najbolj znani Sirdar Pasang Dawa Lama in 400 kulijev, ki so nosili 15 ton prateža. Postavili so pet taborišč, najvišjega v višini 6300 m, vse po stopinjah švicarskiih akademikov. Pi'išli so do »Hruške«, izredno kočlji- vega mesta v višini 7000 m, na katero so bili opozorjeni že po Švicarjih. Na- rednik Godey je na skrivaj vzel s seboj 1 kg dinamita in stojišče pod »Hruško« razstrelil, da je za taborišče VI dobu prostora za dva šotora (o tem je sanja- ril že Roch v svojem poročilu). Štirje Argentinci in pet šerp je nato s težavo preplezalo »Hruško« in pod zapadnim grebenom v višini 7500 m postavilo ta- borišče VIII. Tirolec Watzl (33 let star), Alfredo Magnani (22 let), Pasang Dawa Lama (42 let) in njegov brat Ang Nyma (38 let) so se od tu odpravili proti vrhu in dosegli 8000 m. Se dve, tri ure do vrha, pa bi bili dosegli lovorjev venec zmage. Toda noč jih je prisilila v iglu (snežni bivak), ponoči je zapadel sneg in zjutraj so morali namesto na vrh nazaj v taborišče VII, ki so ga komaj še dosegli. Tu so našli Ibaneza, ki bi biU moral že davno sestopiti, ker so mu strašno ozeble noge. Ker je izgubil de- reze in brez njih ni hotel preko Нпд,- ške, je čakal, da bi mu jih po onem iziTied šerp poslali iz spodnjih taborišč. Zdravnik mu je prišel na pomoč iz ta- borišča VI. Pričel se je mučni transport is taborišča VII. Pri sestopu so morali izvršiti amputacijo prstov, nato noge. 13 dni so rabili do izhodiščnega oi>o- rišča, odkoder je bü Ibanez kar naj- hitreje prepeljan v Katmandu, toda prepozno. 30. junija je podlegeL Pripombe: Nobeden od udov ekspe- dicije ni imel himalajskih iz;kušenj, vsi pa precejšnje v Mendozi, Patagoniji in Aconcagui, v »hielo Continental«, v ar- gentinskem kontinentalnem ledu. V primeri s Švicarji so tvegali mnogo več in bi bui »zmago« zaslužili. Th-olec Watzl se je zaklel, da bo L 1955 posku- su znova. Toda med tem je v Nepalu že dobila dovoljenje nemško-švicarska ekspedicija pod vodstvom Toni j a Hiebe- lerja za naskok na Dhaulagiri. (Hiebe- ler bo potoval v Indijo z motorjem in se bo ustavil tudi v Jugoslaviji, kjer bo predaval po mestih, med drugimi tudi pri nas v Celju). broška Toda tudi v 7ieboitćniku ga ni büo — klavrnega ženina, pa sva odšia, ker je Angela tako želela. »Kako živiš, Hinko?« me je zopet in zopet vprašala na poti skozi ulice in se stiskala k meni. »Kaj res nimaš de- kleta? Pa si srečen tako? Ali ti naj verjamem? Veš kaj, rada bi malo po- gledala v tvojo sobo. In če imaš kako lepo knjigo, mi jo posodi, ker ravno nobene nimam doma.« Kar kmalu sva se znašla pred hišo, ki sem v njenem pritličju bil podna- jemnik mirne sobe. Tiho sva vstopila. Angela je odložila plašč in z njene zelene bluze je zable- ščala srebrna broška. Pritrdila mi je, da se v tej sobi res lahko dobro po- čutim, le tega mi ni hotela priznati, da hi v svoji samoti mogel hiti srečen. Kar domače se je v sobi zavrtela. Na elek- tričnem kuhalniku mi je skuhala čaj in mi ga lepo servirala z rumom in pe- civom, kar je vse našla v moji omari. In kako gibko je znala pri tem rav- nati s svojimi ljubkimi tipkarskimi prsti! »Ali ti ni lepše v dvoje?« je vpraše- vala in moral sem ji pritrditi, ne da hi bil pri tem lagal. Zares je bila v vlogi gospodinje videti nadvse prikupna in to mi je pričelo mešati pamet tako, da sem se komaj še spomnil Tomaža: »Kaj pa če te pride zdajle k meni iskat tvoj ženin?« »Kakšen ženin neki, lepo te prosim! Moj dragi si zdaj spet samo ti, ki si najboljši fant, kar sem jih kdaj poznala. S Tomažem pa me ne plaši več!« »Saj se ga niti sam ne bojim. Ne ve, kje stanujem, in ne more najti najti.« Hitro sta nama minili dve uri in Angela je sama dejala: »Domov moram, jutri me čaka delo. Obiščem te še kdaj, če ti bo prav.« Na lepo knjigo je seveda pozabila. Za slovo me je še vroče poljubila in tiho sem jo pospremil do vrat. Legel sem in premišljeval, kako je Angela še vedno čudovito dekle, in pri tem se Tomaže še domislil nisem. Ugasnil sem luč in le se me je loteval spanec, ko je v mojem oknu dvakrat zažvenketalo, kakor da je kdo vrgel vanj kamenčke. Ali je Angela pri meni kaj pozabila? Stopil sem k oknu, ga odprl in po- gledal v noč. Spodaj je stal moj prijatelj Tomaž Kehrič! Ni bil videti dosti vinjen, pač pa ga je razganjal bes: »Odpri mi takoj, k tebi moram!« »Kako, Tomaž, si izvedel, kje sta- nujem?« »Büo je prekleto težko najti koga, ki bi to vedel. Ali je Angela pri tebi?« »Kako vendar moreš kaj takega mi- sliti?« »Ali pa je že odšla? Sam se hočem prepričati.« Z nemirno vestjo sem ogrnil plašč, pohitel k hišnim vratom in jih odprl: »Tvoj obisk oh tej uri je nekoliko ne- navaden.« »Marsikaj nenai^adnega sem že do- živel nocoj. Hočem si priti na jasno.« »Ttidi meni bo prav.« Vstopila sva. Pregledal je vso sobo, se ustavil oh postelji in povohal z no- som: »Diši tu kakor po ženskah, kakor po Angeli.* »Prečuden nos imaš, Tomaž. To je vendar duh po milu, ki ga uporabljam.« »Tako? Kaj pa tole tu na mizi? To je vendar Angelina broška! Zdaj smo pa skupaj! Pri tebi je bila, kača goljuf- ska!« Za vraga! Na miznem prtu je zares ležala Angelina broška, tista srebrna s petimi cvetovi. Tu jo je pozabila in zdaj naju je izdala! »Ha!« je vzrastel. »To je broška, ki sem ji jo dal za Novo leto in ta je zdaj »corpus delicti«, ki ga potrebujem v dokaz njene nezvestobe in tvojega sramotnega prijateljstva. Prekleto sta me varala! Tebe pa bom pri priči zmrvil v pi-ah, lump zahrbtni, ki si mi zapeljal nevesto!« Besen, s penami na ustih je dvignil desnico in komaj sem jo zadržal, da ni usekala po meni. Ni bilo drugega iz- hoda, moral sem se izmotati iz težkega položaja, moral sem lagati Tomažu. Se dobro, da se mi je pravočasno posv>etila rešilna ideja: »Poslušaj- najprej in potem sodi! In ne ustraši se preveč, ljubi prijatelj!« »Kaj? Kakšen prijatelj? Tvoj? Ha!« »Tvoja Angela je v tem trenutku že mrtva! Da, mrtva je ubožica! In prav tale broška je temu dokaz!« »Mrtva, praviš? Angela?« Bes se mu je v hipu izprevrgel v strah in povesil je roke. »Kako mrtva?« »Vse ti hočem povedati, ti pa zberi vse svoje sile, da vzdržiš ob tem udar- cu usode!« »Govori že, govori!« »Torej: V restavraciji sva te dolgo čakala, a te ni bilo več nazaj. Angela je postajala vse bolj otožna in zajo- kala je: — Ne ттшга me več, zapustil me je in moje življenje je izgubilo vsak pomen, vsako vrednost. Sama pojdem in si naredim konec. Da, tako je de- jala. In le še eno željo je imela in jo je položila v svoje zadnje besede ta- kole: — Edino darilo, ki mi ga je dal moj ljubi Tomaž, je tale srebrna bro- £ka s petimi cvetovi in to mu vračam, da z njo razveseli svojo novo nevesto. Z njo mu želim več sreče, name pa naj pozabi! Da, tako je rekla vsa v solzah. Potem je planila na ulico, jaz pa sem moral še poravnati zapitek. Na- to sem pograbil na mizi njeno broško in tekel za nesrečno deklico, da jo za- držim pred poslednjim usodnim deja- njem. Toda nikjer je nisem več mogel zagledati. Drvel sem po najhližnjih uli- cah k prekopu, kajti neka zla slutnja me je vodila prav tja. Vso uro sem te- kal ob vodi gor in dol in še dva straž- nika sem nanjo opozoril, toda ves trud je bil zaman. Po moji sodbi ji je uspe- lo poiskati smrt v hladni vodi, ali pa je na kakšen drug način dosegla svoj končni cilj. Morda ji nisem sledil v pravo smer, ker si je lahko izbrala tu- di drugačno smrt, na primer pod vla- kom. Kar je od nje ostalo, je tukaj tale broška in ti jo izročam, da izpolnim njeno zadnjo željo.« Tomaž Kehrič se mi je zdaj resnično zasmilil. Ves je zlezel skupaj in nekaj solz mu je steklo po licih. Vzel je bro- ško v tresoče se roke, jo poljubil in zahlipal v obupu: »O, če se je to zgodilo, potem vem, da nisem prav ravnal z ubogo Angelo. Samo jaz sem kriv, da je obupala nad najino bodočnostjo. Medtem ko je trpe- la, sem se kujal in na jezo sam dalje popival. Zdaj šele vidim, da me je res- nično rada imela. Jaz tepec pa sem dvomil o njej in jo tiral v smrt. Jaz sem njen morilec! Moje življenje je uničeno! Kaj naj zdaj storim?« Kakor sem vedel in znal, sem tolažil nesrečnega prijatelja, da morda le še ni vse izgubljeno. Utegnila si je v zadnjem hipu še premisliti in odložiti ta svoj strašni korak. Dokler ne najdejo nje- nega trupla, lahko še upamo. Zato bi bilo treba pogledati, če morda vendar ni šla domov, in ji dati novega poguma. »Dragi Hinko,« mi je Tomaž skesano dejal, »oprosti mi, da sem te tako krir vično dolžin Zavzel si se za Angelo kot moj pravi prijatelj in hvala ti! Tudi v teh usodnih trenutkih me ne zapusti!« Se dalje sem ga tolažil. Ko se je zda- nilo, sem ga spremil po poti, po kateri je Angela hodila v službo. In res! Zagledala sva jo živo in zdravo, ko je čakala na postajališču cestne želez- nice. Resno se je ozrla v Tomaža, ker je imela morda nekaj nemirne vesti, on pa ji je veselo stresel desnico: »Samo da te še vidim! Kako sem spet srečen! Oprosti mi in drugačen človek bom! Tudi vinu se bom odpovedal. Ali smem upati?« Molče ga je poslušala, ko ji je go- voril, in kmalu ji je postalo jasno, za kaj gre. Brez večjega truda se je znaMa v potrebni vlogi. Nasmehnila se je To- mažu in mu vse odpustila s poljubom kar na cesti.,. »In kaj potem?« smo vprašali Hinka, ko nam je nehal pripovedov-ati svojo miČno zgodbo. »Hm! Kaj naj vam še povem? Vse drugo si lahko sami mislite. Ze dva meseca pozneje sta se Angela in Tomaž Kehrič poročila in seveda sem jima pri tem hil za pričo. Po poročnem kosilu smo se domislili tudi razburljivih do- goàkov tiste usodne noči. Oh tem spo- minu me je Angela hudomušno lepo po- gledala, s svojimi ljubkimi tipkarskimi prsti pa si je istočasno pobožala sre- brno broško, ki je na prsih zapenjala belo svileno bluzo. Nato se je stisnila k nasmejanemu možu in ga pogladila po licu. Da, vselej je znala biti prikup- na in mikavna. Zdaj sta s Tomažem baje prav srečna, zlasti še odkar z go- tovostjo pričakujeta rojstvo sinčka, ki mu bo nedvomno Tomažek ime.« Fran Roš Stev. 52 »Savinjski vestnik« dne 30. decembra 1954 Stran 12 Od dogodka do tiskane vesti je zamotana pot Mojstri črne umetnosti... Ko je Gutenberg izumu, tiskanje, go- tovo ni imel prave predstave, kako bo njegov izum enkrat razširjen, da bo v nekem času postal sedma velesila na našem planetu. Včasih senzacija, danes neobhodna, vsakdanja potreba. Ljudje današnjega časa si sploh ne morejo za- misliti življenja brez tiska. Čeravno skoraj vsak čita časopise, je vendar malo takih, ki vedo kako ta tiskan papir nastane. Da, celo bralce imamo, ki na to sploh še pomislili niso. Ce torej pi- šemo o ljudeh najrazličnejših poklicev, zakaj ne bi pisali enkrat o tistih, ki imajo opravka pri izdajanju našega lista: Priobčujemo reportažo, ki bo sprem- ljala razvoj »Savinjskega vestnik« od zamisli do dejstva: J. Gutenberg Sirojni stavec je važen člen v iiskarski široki in je ludi včasih oče »tiskarskih škratov« V začetku je bila misel . . • Novinarski poklic je sila zanimiv .., Tudi tu se vsaka stvar začne s sestan- kom?! Ui'ednik, ki so mu tudi na kon- ferencah napolnili ušesa, praska po svojem notesu in določa osnovne črte bodoče številke: Novoletno branje mora biti prijetno in zanimivo. Upamo, da bo takrat že sneg in mraz, kar bo dalo branju še prijetnejše obeležje. Pripovedno čtivo naj vsebuje čim več o snegu in mrazu in ljudem bo tem ljubše ob toplih pečeh ... Ce so si ob pravem času nabavili premog! (Medvzklik.) Bilo bi prav, če kak članek posve- timo onim, ki bodo za Novo leto de- lali ... In pa o onih, ki so iKJskrbeli, da je bralcem toplo ... Z jezika ste mi vzeli. Torej, o želez- ničarjih in rudarjih. Kdo prevzame že- lezničarje? Prav, Vera, da ne pozabiJ. In rudarje? Dobro Jurček. toda áe za letošnjo novoletno številko .., Potem sledijo »pridige« o prekratkih in predolgih člankih, »minah«, ki obe- tajo sodno intervencijo, dalje »pobož- ne« želje po uvodniku, ki naj bi ga napisal nekdo »od zgoraj«. Nazadnje še oštevanje zaradi tiskarskih in korek- torskih »škratov« in ko pridejo na vrsto vse manjkajoče in odvisne vejice, je uredniška seja končana. Sicer pa ne gre vse kot namazano. Vmes bmi telefon: nekdo vprašuje, kje oddajo tisto opremljeno sobo, drugi zo- pet v spremstvu odvetnika kaže pri vratih svoje razžaljeno lice in tako naprej. Posledice izišle številke in priprave z'd novo so v teku __ Verina repoi-taža o železničarjih je najprej prišla v strojno stavnico. Tam so'stavni stroji, ki jim strežejo strojni stavci. Stavni stroj je huda zver, ki je pred desetletji požrla delo mnogim roč- nim stavcem. Včasih so stavci zlagali kovinsko črko k črki. Veliko stavcev je delalo in xx>časneje je šlo. Danes stavec pritiska na tipke in kovinske črke drsijo iz predalčkov, ena k drugi. Ko je časopisna vrsta postavljena, jo stroj odlije v svinec. Cim je reportaža postavljena, kar traja tudi po več ur, odvisno od dolžine članka, pomožni de- lavec stavek odtisne in odtis z rokopisi izroči korektorju. Le-ta izlušči iz stav- ka vse napake. Včasih se seveda ka- tera spregleda in stavec mora vsako vrsto v kateii je napaka ponovno po- staviti. Stavni stroj ima v svojem ma- tičniku (magazinu) različne črke. V na- šem listu najdete navadno te-le vrste, ki vam jih imensko po velikosti pred- stavljamo: nonparej navadna, nonparej polkrepka, petit navadna, petit роИсгерка, petit ležeča (kursivna), borgis navadna, borgis polkrepka itd. Nekaj nerazumljivih čačk v notesu . • • Posledica seje je ta, da je šef celjske postaje dobu obisk novinarke Vere in se čudil, ko je po vsej sili hotela najti v njihovi turobni vsakdanjosti nekaj iz- rednega. Vera hoče senzacije, šef pa trdi, da je železnica, zlasti še celjski del. zastarela kot Metuzalem. Končno se le domenita, svinčnik zdrsi po pa- pirju, umetna fotografova luč nekaj- krat zasveti ... Drugi dan sede Vera k pisalnemu stroju v dobri veri, da vtisi ne bi kar zbledeli ... Vera! Konferenca na okraju! ... Tretji dan upa Vera. da bo že ne- kako stlačUa reportažo in poročilo s konference ... Vera. Tržne cene ... Vera, skrajšaj in popravi te-le dopise ... Vera, kaj pa domenjeni kotiček za gospodinje? ... Zdravo. Јгдгсек! Se čudno, da si našel v redakcijo? ... Pri pe'ïovniskih Imapih som bil ... Ves dan? Se vrag, da sem prišel iz tiste po- lomljene јзте ... i Končno so rokopisi na urednikovi mizi. Svinčnik neusmiljeno riše po njih, da izgledajo kot strateški načrti kakega vojskovodje. Ce je »zemljevid« le pre- poster, »Ajde, Jovo na novo«. Vera bi rada »senzacijo«! Kaj je napisala, berite v reportaži »Obisk pri celjskih železničarjih« Uredniška sreda Urednikova sreda jc sestavljena u: pripravljanja člankov, telefoniranja in neizpolnjenih obljub sodelavcev Tiskarna grozi, da ne bo postavila niti vrstice več, če do poldneva ne bodo vsi rokopisi v tiskarni. Telefon zvoni: To naj bi büo še, ali ono mora biti v naslednji številki, dopisniki in sodelav- ci tudi čakajo na zadnji dan. Prej je bila nekaj dni »suša«, v sredo pa vse na kupu. Spet zaškripljejo svinčniki uničevalno pesem. Skrajšati na i>olo-i vico, skrajšati samo na nekaj stavkov, i izvleči samo »smetano*« (kar je mogoče,' če je mleko polmastno) itd. Ob enajstih' dopoldne se iz xu-ednikove sobe zasliši < klic za ix>maganje. Seveda. Pisec uvod- • nika je odpovedal ... Sedi in piši ...] Urednik mora znati vse ... Za kratek čas SPREMENJEN OKUS \ Stric vpraša srečnega očeta, kako sej počutita njegova otroka. . »Okus sta spremenila«. »Kako, okus?« se začudi stric. »I, /ant, ko je bil še majhen, se je rad igral z vojaki, dekle pa s punčkami Zdaj ko sta pa odrasla, je pa prav na- robe«, potoži oče. NA POLICIJI »Ali ste tega moža povozili?* vpraSa policaj. »Da«, odgovori šojer. »Pokažite mi dovoljenje«, zagodmja policaj. BOGATA KNJIŽNICA Prijatelj X občuduje bogato knjižnico v delovni sobi prijatelja Y, »Lepe, drage knjige imaš. Ali bi mi lahko eno posodil?« Prijatelj Y odkima z glavo. »Vedi, da sem imel preveč truda, preden sem si tole knjižnico izposodil!* V STAJI Kmet pride v stajo in najde ženo s podplutim očesom. Vpraša jo, kaj se je zgodilo. »Sivka je kar naprej opletala z re- pom, da je nisem mogla pomolzti, pa sem ji na rep privezala kos opeke.« ; i^Kalio lomijo^ časopis . • . »Lomljenje« časopisa je v našem pri- meru v četrtek. Strokovno pa se temu pravi metiranje. Pred lomljenjem je po navadi še veliko jeze zaradi kliše- jev, ki niso prisi>eii iz Ljubljane. Kliše je v cink izdelana fotografija. Brez kli- šej ev bi časopis ne imel slik. Le-te pa delajo v Ljubljani in Mariboru. Za- radi klišej ev samih pa marsikateri čla- nek, ki spada k slikam odpade za na-' slednjo številko. Torej o lomljenju: to je delo. ki spra-: vi vsako stvar na svoje mesto. Od- uvodnika na prvi strani, do malih ogla- ; sov na zadnji strani. Politična in go- i spodarska ix>ročila na prve strani, kul-; turne sestavke na svojo stran, novic* iz Celja in zaledja spet na svojo stran, zanimivosti, potopisi, bodice in podob- ne zadeve spet posebej itd. Važnejši članki na uvodna in gornja mesta, manj važni spodaj, popravki v kot. dalje na- slovi čez štiri, tri in dve koloni, vmee slike, reklamne itd. Lahko si mislite, da ni majhna stvar spraviti vse v ta »vo-| jaški red«, da ob tem stran ni predolga ali prekratka. Tu je potrebno nekaj skrajšati, tam nekaj dodati. Včasih pa stavka primanjkuje, včasih ga je pre- več, le malo kdaj gre kot po »žnurci«. Pri vsem tem mora urednik gledati, da med 80. na stroju tipkanimi sti'anmi za številko na 8 straneh kaj ne izpusti, meter pa mora brati stavek z narobe obrnjenimi črkami prav tako gladko kot vi v tiskanem časopisu. Poskusite brati časopis v ogledalu! Ko je vsak članek na svojem mestu, dobijo strani, ki tehtajo po nekaj kilo- gramov v roke ročni stavci. Le-ti po- stavijo naslove, uredijo stavek. Crk za naslove pa je na stotine vrst, vsaka posebej v predalih po vsej, precej ve- liki stavnici. Meter pri lomljcnJM prve strani našega lista ali na kratko: »Meter ga lomi« Tiskarska barva teče . • . Ko so te kovinaste strani gotove, jih pripravijo strojniki. Treba jih je pod- ložiti, ker bi se drugače kaj malo po- znalo na papirju, treba je pripraviti papir itd. Preden gredo strani v tisk, izvršijo še zaxinje popravke. Včasih se zgodi, da so vrste zamešane in jih s te- žavo najdete. Tu je po navadi vmes naglica tiskamiákih in redakcijskih ko- rektorjev, ki morajo eden in isti članek prebrati najmanj ti'ikrat. (Dve korek- turi in enkrat kot rokopis). Zdaj pridejo strani v stroj. Cez nje drsijo z barvo premazani valji, nato stroj nanje pK>tisne papir in tiska. Se- veda je napisati veliko bolj enostavno kot to v resnici izgleda. i Prvi odtisi v strojnici — Urednik olajšano in zaskrbljeno pravi: »Kar je, je« TISKARSIÍA ŠALA Naročnik: »Koliko stane natis letakov?« Tiskarnar: »Cim večja naklada, tem manj stane posamezni odtis.« Naročnik: »Potem pa kar dva vagona, da bo zastonj.« V knjigoveznici ga lepo zložijo, da ga lažje stlačite v žep Seie seda¡ |е časopis zares f.rojen^^. • • Ce je 8 strani časopisa, mora stroj narediti pri naši nakladi 13.000 odtis- nih gibov. To pri zastarelih strojih Celjske tiskarne traja ves petkov do- poldan. Iz sti^ojnice nato potuje časopis v knjigoveznico, kjer ga zgiba jo. da ga bralci lažje vtaknejo v žep in od tu ga dobijo v roke tisti, ki nalepljajo nanj naslove in ga razdelijo med na- ročnike in prodajalce. V petek popol- dne lahko vidite moža z ročnim vozič- kom, ko nekajkrat pelje na pošto za- voje svežega časopisa. Se na misel mi ne hodi, da bi trdu, češ v tej reportaži je vse povedano o nastanku časopisa. Omenil nisem celo vrsto ljudi, ki pri izdajanju sodeluj e ja To so še ilustratorji, klišarji itd. Eno- stavno cela legija ljudi in če teh ne bi bilo, bi si urednilü in novinarji lah- ko svoje članke in reportaže zataknUi za klobuke. Pravo življenje lista pa začne takrat, ko vam ga pismonoša izroči v roke in ko ga prebirate. Potem zavijete vanj' karkoli, brišete šipe ali podkurite peč." Le malo jih je. ki ga zlagajo na kup. Sem in tja pa se pri prevozu in raz- našanju zgodi, da naslovni listek odpa- de, potem pač ne dobite časopisa in pišete ogorčene dopisnice uredniku. Urednik je vedno žrtev, sicer pa je odgovorni? ! fn za konec: Začetek fe na koncu in narobe •.. Začelo se je z uredniško sejo in kon- ča se z njo. Sp>et »pridige«, načrti. Spet posledice izišle števiUte in priprave na novo številko. Tako je od tedna do te- dna in od leta do leta. Stara pesem v procesu in vedno težko pričakovane novice v vsebini. Slike — Fotolik j NAsVeTI ZA GOSPODINJE Kvas ohranimo svež, če ga zgnetemo na dno kozarca, kozarec pa poveznemo v krožnik z mrzlo vodo. Palačinke se ne primejo, ako prej po- drgnemo ponev s soljo. A.ko juho slučajno presolimo, vrzimo vanjo nekaj rezin surovega krompirja in jih v njej zavrimo. Juha bo postala užitna. Uvela zelenjava se hitro osveži, če jo položimo v mrzlo vodo, kateri smo pri- mešali limonin sok ali vinski kis. Kalne steklenice in kozarce očistimo s kisom in soljo. Steklo postane čisto in svetlo kokor novo. Nove zavese pri pranju izgube svojo trdnost in postanejo cunjaste. Niso pa več tako lepe, če so poškrobljene, ker so preveč toge in se vlečejo. Zato jih pred prinjem namočite za pol ure v slani vodi, nato pa jih dobro izperite in šele nato perite. Zavese bodo kot nove. Mokrih rozin ne smemo stresti v piškotno testo, ker sicer zlezejo vse na dno in se prišgo. Oprane in posušene rozine moramo povaljati t> moki, ako hočemo, da se enakomerno porazdele v testu. Načeto salamo je treba na odrezani strani namazati z mastjo ali maslom, če hočemo, da se ne posuli. Zamazano in motno steklo uspešno snažimo s trpentinom ter z zmesjo zmlete krede in špirita. Raskava koža postane mehka, če vodi v kateri se umivamo, dodamo nekaj mleka. Maščoba mleka se vpije v kožo in jo napravi mehko in gladko. Ščurki so v naših kuhinjah gotovo najbolj nezaželjeni gostje. Znebili se jih bomo najlažje s tole zmesjo: Zme- šaj en del pšenične moke z enim delom drobno strtega sladkorja in dvema de- loma boraksa. To zmes posuj zvečer okoli štedilnika, po kotih in vsepovsod, kjer se ščurki pojavljajo. Pripravljeno zmes bodo zelo radi jedli, toda kmalu bodo poginili, ker jih bo hrana napela. Postopek večkrat ponovimo in nadležni gostje bodo kmalu izginili iz rmših kuhenj. ZA KUHARICE: Dober JAJČNI LIKER pripravimo takole: I I mleka in pol kg sladkorja pustimo zavreti. Pridamo vanilijeu sladkor in pustimo ohladiti. Med tem posebej dobro vmešamo 8 rumenjakov in ko je mleko popolnoma mrzlo, pri- damo zmešane rumenjake in prideno i mešamo še nekaj časa. Prilijemo zraven \ še 1 in pol litra finega Spirita in 6 ve- likih žlic ruma. ZDROBOVI CMOKI. Za 4 osebe za- dostuje eno jajce. Rumenjak zmešamo z žlico surovega ali kuhanega masla. To mešamo toliko časa, da se vse ena- komerno zarumeni. Beljak stepemo v sneg in ga stresemo v rumenjak ter spet počasi mešamo in prisipavamo zdrob toliko časa, da se še vidijo črte, ki jih dela žlica, ko jo vrtiš v krožniku. Ko juha zavre, polagaj čisto male cmoč- na površje, potem vro toliko časa, da ke v lonec. Ker so rahli, pridejo takoi gredo na dno. Takrat so kuhani in jih lahko odstuvii. S to mero dobimo lepih Stev. 52 i »Sa-rinjeki reitnik« dne 30. decembra 1954 Štren 13 Izdelke Steklarne Rogaška Slatina čislafo v svetu steklarna v Rogaški Slatini Pred novim letom smo obiskali tudi delavce steklarne Borisa Kidriča v Ro- gaški Slatini. Ko bodo naši bralci ob pričakovanju novega leta sedeli ob ko- zarčkih »Štajerca«, naj se ob dobri volji spomnijo tudi rogaških steklarjev, ko bodo z njihovimi izdelki v rokah napi- vali prijateljem srečno novo leto. Da pa boste imeli bolj živo predstavo, kako in pod kakšnimi pogoji so napravljeni vsi stekleni proizvodi, vas v tej re-^ portaži poi)eljemo skozi vse delavnice steklarne, od prve pa do končne faze steklarskega dela. Ce bi tov. direktor, Kostanjšek vedel, da je imel nedavni obisk našega eovinarja pri njih le ta edini namen, se gotovo ne bi izgovar- jal z »zasedanostjo zasedanja delavske- ga sveta*, ki je res »zasedal« šele dve uri po obisku našega reporter j a. Vse- kakor prijaznejši pa je bil tovarniški vratar, ki se je precej časa trudil, da je poiskal, v njihov delovni potek do- bro vpeljanega delavca, ki mi je raz- kazal tovarniške objekte in vse lepe Izdelke. Grlo vsega steklarskega dela je prav- zaprav pri peči. Steklarna ima dve to- püni peči z 20 samotnimi lonci Top- ljenje opravljata samo dva človeka, pd- hačev stekla pa je 130. Topilničarja imata pri peči pripravljeno široko ko- rito steklene moke, to je zmes amo- njačne sode in kvarčnega peska. S to zmesjo od časa do časa zasipata »lač- no« ognjeno grlo samotnih loncev. Ste- klo se topi približno 10 do 12 ur pri temperaturi 1400 do 1500 stopinj. Ko je steklo stopljeno in dovolj očiščeno, nastopijo delo pihači. Steklarji vzame- jo s pihahiikom steklo iz ,peči in ga obdelajo v obliko, ki je za ta dan pred- pisana. Delajo pa vse od navadnega do luksuznega svinčenega stekla in pozna- jo preko 2000 vrst steklarskih izdel- kov. V največji nieri izdelujejo tu ko- zarce in steklenice. Pihalci oblikujejo predmete kar pri peči na odru. Od tu gre steklo že s pravo, prvotno obliko v hladihiice, da se popolnoma ohladi. Modeli v pihalnici dajo kozarcem in »teklenicam kupolsko obliko, v rezalni- ci pa mehanični stroji te kupole odre- že j o in dobimo že prave kozarce v gro-j bi obliki. Od tu gre izdelek dalje v brus Unico, kjer je zaposlena moška in ženska delovna sUa in človek bi mislil, ko opazuje njihovo spretnost, da je tako lepe, sorazmerne vzorce kar ne- mogoče napraviti s prosto roko. Toda dolgoletna praksa jih je tako izurila, da jim brusilni stroj kar mimogrede i>nariše« vzorec, ki ga vodi prosta de- lavčeva roka. Videti je, da je bil tov. Tito lepega darila močno vesel V naslednjem oddelku, slikalnici, najdemo pa že prave umetnine. Delavci morajo tu imeti precej slikarskih in risarskih six)sobnosti, kajti tu se zopet vse slika ročno. Svinčene barve v naj- jazličnejših odtenkih nanašajo na ste- klo in kar čuditi se je tem ljudem, da brez vsake narisane podlage tako »strokovnjaško«. harmonično in spret- no barvajo steklo. Tu se porajajo naj- raznovrstnejše slikarije na vazah, sko- delicah in servisih in pravi užitek je pogledati na to pestro zbirko. Tembolj me je čudilo, da so to delo opravljali povsem mladi ljudje, učenci Industrijske steklarske šole, in to celo prvi letniki. Gotovo pa je, da za tako delo izberejo posebno nadarjene. Vsi delavci Steklarne Borisa Kidriča delajo po normi in jo marsikateri pre- ; koraci. Brigadni sistem dela se je pri j njih zelo obnesel. zato so si kar za stal-j no osvojili to obliko dela. Povečana] storilnost dela in izboljšanje delovnega poteka jim je pomagalo, da so lansko- letno proizvodnjo dosegli že 11. novem- bra., in to pri istem številu delavcev. V drugem polletju so pri istem številu delavcev dvignili proizvodnjo kar za 20 odstotkov. V tre j i večji dvorani ima steklarna v sredini velik prazen prostor, ki čaka tretjo topüno peč. Toda gradnja te peči je pravzaprav še pesem bodočnosti, ker je kup stvari in večjih problemov, ki so povezane z njo. Predvsem bo tovar- na morala misliti na gradnjo stanovanj, na novo generatorsko postajo, na skla- dišče surovin in pripravljalnico zmesi, ki danes nima še pravega in primerne- ga prostora. Steklarna Borisa Kidriča je po svojih lepih in kvalitetnih в4еИцја znana jjo svetu. Proizvode pošiljajo največ v Ameriko in Anglijo pa tudi v Avstra- lijo tn druge države (razen vzhoda). Posebno lepo izvozno blago so njihove vaze in dragoceni servisi iz brušenega (svinčenega) stekla. S takim lepim izdelkom so rogaško- slatinski steklarji hoteli pokazati vda- nost maršalu Titu, ko so mu za letošnji rojstni dan poklonili 1 m visoko vazo iz bruáenega svinčenega stekla. Priču- joča slika nam dokazuje, da je bil maršal Tito tega bogatega in iskrenega darila zelo vesel. Podobno vazo iste dragocenosti so maršalu Titu poklonili rogaško-slatinski eteklarji kot darilo za Indijo. Brusilec pri delu: To delo zahteva poleg potrpljenja še obilo spretnosti, ki bi jo lahko imenovali umetnost Obisk pri celjsiciii železničarjili Ko novo leto podaja roko staremu letu T slovo, čutimo vsi delovni ljudje nekako pramično razix>loženje in ve- čini nam je dano, da prihod novega leta tudi primerno proslavimo. Prosla- vimo pa ga lahko samo, če smo prosti in nas ne tarejo službene dolžnostL Večina delavcev in nameščencev odloži delovne plašče na starega leta dan, zapre svoje delavnice in pisarne in se pripravi na praznovanje. Eni pohite k svojim družinam, drugi obiščejo svoje znance, eni si spet novega leta žele v hribih (zlasti ljubitelji smučarskega športa, če jim tu postreže še sneg). So pa tudi delovni ljudje, .ki novoletno praznovanje preživijo v tem, da si po- šteno odpočijejo in »Silvestra« samotno predremajo ob topli peči. Vsi si nekako delamo načrte, kje in kako bomo dočakali novo leto, vsi si delamo tudi ob ostalih praznikih na- črte, kako jih bomo preživeli. Nedelje in prazniki so naši! In veselimo se jih že zaradi prostih dnL Železničarji se praznikov naravnost bojijo z vse drugačnimi očmi in čustvo« pa gledajo na praznike ljudje v modrih uniformah na naših železnicah. Ko drugi delovni ljudje proste dni obha.ia- mo v nekem prazničnem razpoloženju ali pa vsaj mirno počivamo, imajo naši železničarji največ dela. Poleg rednega dela, ki se ob praznikih prav nič ne zmanjša, delo otežkoča še naval ixïtnî- kov. ki hitijo »na lepše«. Ze pri prodaji voznih kart pri okencu doživi železniški uradnik ali uradnica v takih dneh vse polno neprijetnosti s strani nediscipli- niranih in nervoznih potnikov, ki ji »praznično razpoloženje« navadno Se poslabšajo. Ubogi sprevodniki v vlaku pa tudi skoraj da ne morejo obdržati discipline pri silovitih gnečah in se upravičeno takih praznikov naravnost boje. Potnik, ki prihaja na xx)stajo ali pa jo zapušča, se navadno nima časa ozreti po delu in trpljenju naših marljivih železničarjev, nakladalcev in progovnih delavcev. Da bodo naši bralci seznanje- ni tudi s težkim in odgovornim delom teh nikoli praznujočih ljudi na naših železnicah, je naš reporter spremljal na večernem pohodu šefa postaje in malo bliže pogledal v delo železničarjev. Pozna nočna ura je že, ko spremljam šefa postaje na njegovi nočni kontroli. Luči stanovanj ob kolodvoru že ugašajo in človek kar zavida stanovalce te njihov počitek. Na postaji pa je ree živo, vse se meša v neprestanem ro- potu. Neprestano premikanje tovornih vlakov, signali parnih in ustnih plačali, klici nakladalcev in premikačev za po- stavitev kretnic Za ix.samezne tire. V notranjih prostorih pa ooieg brnenj* telefona še signalni /naki na bločnih napravah ter signali za prihode in od- hode vlakov. Pravkar sva srečala na severni strani železniških tirov nadzornika premiKa, tovariša Lakerja. Pri železnici je usiuž- ben že 40 let in si je v tej dobi nabral toliko prakse, da spozna že po puhanju stroja, iz katerega tira premikalni stroj premika in na kateri tir je zapeljal. Med potjo mi šef postaje tov. Lešnik razlaga težave železničarskega poklic*. »To je najbolj brezobzirno podjetje,« pravi, »nobeno vreme ne zadrži delavce na progi in niti smrtni primeri v dru- žini teh delavcev ne morejo odtegnili od dela, ki jim je poverjeno, ker imame premalo rezerve, delo pa mora biti opravljeno.« vsaka pošiljka je napojena z znojem nakladalcev Prišla sva do tovornega skladišča ca kosovno blago. Človek, ki tega ne vidi na lastne oči, si kar predstavljati ne more, da lahko celjska majhna železni- ška postaja sprejme toliko blaga. Znano je, da je naša industrija v zadnjih letih šla z velikanskimi koraki naprej, celj- ska ix>staja pa je ostala takšna, kot je bila pred 50 leti. Iz Savinjske doline so pred vojno prihajali p>o trije tovorni vlaki na dan, danes pa jih pride po osem. Ves tovorni promet se razvija na severni strani postaje. S tovornimi vlaki je celjska postaja zatrpana prav- zaprav ves dan, toda najhujše je po- noči med 20. in 23. uro, ko pride na postajo po osem dolgih tovornih vlakOT, Ob večernih urah se zgodi, da je po- staja popolnoma nabita in da je prost samo en tir, po katerem prevozijo po- stajo potniški vlaki. V tem tovornem skladišču dela sku- pina 4 mož z eno izmeno noč in dan. Imajo dvanajsturni delavnik in v tem času skupina štirih mož naloži 7 do 8 vagonov, razloži pa jih tudi do 12. V lanskem letu so naložili in razložUi pri- bližno 37.000 vagonov. Najhujši mesec glede nakladanja in razkladanja je spomladi marec in v jesenski sezoni november, ko so naložili in razložili kar 4.000 vagonov v enem mesecu. PA SMO LE RADI PRI ŽELEZNICI Kljub izsredno strogi disciplini in brezpogojni podrejenosti, pa pravijo celjski železničarji, da so kar radi pri »Železnici« in da ne bi svoje službe zlepa zamenjali s kaiko boljšo in lažjo. Človek, ki pride enkrat k »Železnici«,' kar vstran ne more. Zelo pestro delo je pri nas in en dan ni drugemu enak. Ce ima vlak zamudo samo nekaj minut, nastane popolnoma druga slika in tu se mora prometnik znajti. Celjski »Lukamatiji« je pravzaprav »Unra« Ime in še vedno dobro služi kot kak star kočijaški konj Nad »večno šolo in izpiti« sicer že- lezniški in îxrogovni delavci večkrat pogodrnjajo. toda radi pa le samoza- vestno pripomnijo, da se »večno učijo«. Rajten prometnikov in šefov vse druge Baposlene »Železnica« eama praktično ki teoretično vigaja v svoji stalni šoli. Vei delavci in uradniki pri »Železnici« morajo opravljati tudi izpite. Prometna stroka dvakrat letno, komercialna pa enkrat. V primeru kakega novega pra- vünika pa morajo rei polagati izpite. Na posiaji Je noč in dan živahno Ce prometnik izpita ne položi uspešno, je premeščen ▼ svoji službi za eno stopnjo ali celo dve nazaj. Sele ko opravi izpit, мпе vriiti službo ▼ svoji »epedalizadji«. program EA leto 1955 Na podlagi rsakcrfetnih železničarakih uslug dobi želefoiiška postaja program dela za eno leto nax>rej. Tako bo celj- Bka postaja morala т prihodnjem letu odpraviti 500.000 fwtnikoT (tu pa niso všteti oni, ki se iE okolice stalno vozijo E mesečnimi kartami). Naloüti in raz- ložiti bodo morali pribliino 43.000 va- gonov, potniških vlakov bodo odpravili 10.000. tovornih pa 11.000. Izpremikali bodo čez 100.000 vagonov, kosovnega blaga bodo odpravili preko 40.000 po- šiljk, strankam v mestu pa oddali pri- bližno 30.000 pošiljk. Preložiti pa bo treba v prihodnjem letu kosovnega bla- ga iz enega vagona v drugega preko 7.000 ton. KAJ POVEDO NACRTI GRADENJ v BODOČNOSTI V zvezi z regulacijo Savinje se bo seveda precej spremenila tudi okolica celjske železniške postaje. Nekaj gra- denj je^že utemeljenih, večji načrti pa^ so zaenkrat le »sanje bodočnosti«. v teku je delo na južni strani trase, kjer gradijo novo progo, tako da bosta oba dosedanja mosta preko Savinje odpadla Ln ostal bo samo kratek, 40-meti-ski most preko Voglajne. Na severni strani pa gradijo 3 tire. ki bodo zamenjali izgubljeni prostor na južni strani p>o- rtaje. V načrtu je graditev novega ran- žimega kolodvora, da bi tako ločili pot- niško postajo od tovorne. Ta kolodvor je predviden v Cretu in bo dolg 2kmJ tcr bo imel preko 30 tirov. Ta tovorna; postaja bi lahko služila tudi ostalim potrebam severnega dela Štajerske. In končno dobimo baje »nekoč« novo železniško postajo, saj je ta mnogo pre- majhna za celjsko industrijsko mesto, poleg tega je dosegla že lepo starost, ko je pred par leti praznovala svojo stoletnico. Celjane bo pa še prav posebno raz- veselila novica, da bo Celje »nekoč« dobilo tudi lične podzemeljske perone, kot jih ima Zagreb in nova mariborska postaja. i V skladiiču stran 14 »Savinjski vestnik« dne 30. decembra 19&4 Stev. 52 Srečno / (Reportaža o rudarjih iz Pečovnika) Takole sredi zime, ko mraz že po- šteno stiska in sili v vaše stanovanje skozi vsako najmanjšo špranjo, ni nič prijetnejšega ko topla soba. V novo- letnih dneh boste zbrani ix)sedali okoli tople peči, pili močan rumov čaj, kaj dobrega prigriznili in se o marsičem pomenili. Lepo bi bilo od vas, da bi rekli tudi katero o rudarjih, ki so glo- boko p>od zemljo nakopali rudo, da vam blagodejna toplota veje od peči. Po- potujte z nami v pečovniški oziroma naš celjski premogovnik! * »Srečno!« Tako ixjzdravi delavec pri dvigalu rudniškega jaška vsakega, ki stopi vanj in se spusti v globino. — Srečno! Boljšega pozdrava rudarji pač ne bi mogli imeti. To ni fraza, kajti sreča je rudarjem več kot ixìtrebna. Rudar se ne more nikoli dovolj zava- rovati, tudi inši)ekciji dela zmanjka v rudniku nasvetov. Nikoli ne veš, kdaj se rudarju lahko pripeti nesreča. Dvigalo počasi drsi po jašku navzdol. Toda ta jašek ne izgleda morebiti kot dvigalo ljubljanskega nebotičnika. Ob- loženo je s težkimi bruni, ki pa jih pritisk zemlje na nekaterih mestih lomi kot vžigalice. Zdaj smo na dnu, topel, pa vendar nekoliko zaduši j iv zrak nam udari nasproti. Srečno! Vsak rudar, pa kamor koli pridete, se javi s tem po- zdravom. Zdaj smo že 170 m globoko pod zemeljsko površino. Zavijemo po kratkem rovu do naslednjega jaška, ki nas popelje še nadaljnjih 50 m v globi- no. Od tu naprej se začnejo vse križem razpredeni rovi, strmi, težko prehodni vpadniki. Z vsakim metrom globine je v jami bolj vroče. Tu so rudarji že slečeni do pasu. Bil sem preveč oblečen in sem se pošteno potil, čeprav nisem delal drugega, kot prenašal svojo last- no težo. Rudarji pa morajo po teh ozkih in nizkih rovih prevažati va- gončke. polne prazne, v vročini in vodi, jih obračati, če zdrsnejo s tirnic, spet polne postavljati nazaj na tir. Kdo ve, koliko rovov in vpadnikov smo prehodili, da smo se končno znašU na odkopni številki. Zamudil sem od- streljevanje premogovne plasti ;n bil priča, da kljub spretnosti strelnega mojstra kopači še vedno krepko udar- jajo s krampi in lomijo premog iz žil. Toda rudarji so veseli, če je žUa debela in prostrana, ker ob takih prilikah vsak udarec p>omeni premog, denar in zago- tovljen nlačni fond. loda zelo hitro se tyke žUe izčrnaio, potem pa je treba slediti ozkim odtenkom in iskati nova ležišča. Teh praznih prostorov rudarji niso veseli, a ne morejo si pomagati. ZEMELJSKA PLAST JE TEZKA Zamislite si. da ste izkopali nekako 20Om globoko pod zemljo rov, z vseh strani pa na to praznino pritiska vsa teža. Vrh vsega so še razne plasti, ki se zaradi odkopa gibljejo. Včasih morajo rudarji neznansko hiteti in trdo delati, da zaustavijo pritisk. Včasih vsa ta teža sproti lomi podp>omike. Takrat rudar ne more reči: dovolj za danes! V inte- resu svojega lastnega življenja mora z vso trdnostjo graditi opaž. Kdor vsaj malo pozna rudnik, ve, ko- liko lesa porabijo rudarji dnevno nri odkopu. Laik bi rekel, zakaj neki pu- ščajo les v jamah in kopljejo premog. Bolje bi bilo, da bi ljudje pač kurili les. Toda premog ima veliko večjo vrednost. V sto tisoč letih je pod zem- ljo nastala dragocena ruda. ki prekaša vse druge gorljive snovi. Pečovniški premog pa je med najboljšimi. Kdor ga ima. ga bo vedel pohvalitL Tudi sam sem že večkrat pomislil, če je premog res vreden tolikega truda? Vendar vse jame niso tako težke, pe- čovniška spada med najtežje v naši domovini. Prejšnji lastnik je stremel le za tem, da bi premogovne plasti čim hitreje izčrpal, ni pa skrbel, da bi ustvaril možnosti za čim daljšo živ- ljenjsko dobo rudnika, še manj pa za lažje delo rudarjev. Premog vozijo iz odkopmih številk vedno le navzgor. Na- vadno imajo urejeni rudniki prav na- sprotni sistem. Odkopne številke imajo v višini, premog po vpadnikih spuščajo v glavne rove, od tu pa jih vozijo k jaškom. V Pečovniku morajo najprej voziti vagončke skozi blato in vodo do vpadnikov, od tam jih vlačijo do na- slednjih etaž, potem zop>et po vpadnikih in rovih do prvega jaška ter od tu po zamotanih ovinkih do naslednjega in na površino. To seveda terja veliko več truda in podražuje ceno. Sicer pa stara jama ne obeta več dosti premoga in če ne bodo našli nepričakovanih, novih ležišč, bodo drugo leto v tej jami že prenehali odkopavati. Zahodni del jame je prazen, vzhodnega pa je pred leti zalila voda. POŽAR V RUDNIKU Poleg nevarnosti, da zemlja zasuje rove ali da voda vdre v jamo. je še tretja — ogenj. Toda ta ne nastane za.- radi malomarnosti in nepazljivosti ru- darjev. Pečovnik sicer ne pozna nevar- nega metana, toda tudi njim ogenj ne prizanaša. Tik pod gla\Tiim jaškom smo občutili dim, ki se še vedno ni izkadU po požaru pred dnevi. Trenje, ki ga povzročajo zemeljske plasti in premog, kar same zažgejo rudo. Vode v i-udni- kih sicer ne primanjkuje, toda toliko je ni, da bi lahko gasili. Rudarji pra- vijo, da je je prav toliko, kolikor je je potrebne za pošteno blato. Ob po- žarih morajo rudarji Izolirati mesto po- žara od ostalih plasti. Ponekod rov eno- stavno zazidajo, če pa le preveč gori, je treba žerjavico zadušiti z blatom. Zamislite si. kakšno je to delo v tesnih rudniških rovih, kjer je že tako slab zrak, pa jih dim popolnoma napolni. Rudarji ne morejo prepustiti požara stihiji. Morajo ga zadušiti, ker drugače je rudnik uničen. V zadnjem primeru je büo v jami vse od direktorja do ztmanjih delavcev. Bitka z ognjem je bila huda in se je na srečo končala v korist rudarjev. Prebili so nov rov. Zaradi požara so morali kopati novega, ki (bo obšel pogorišče. Kot trske zlomljena bruna in še kakih 200 m zemlje povrhu Odkopna številka. Zunaj je zima, rudarjem pa je še vedno prevroče KRAMLJANJE O ZGODOVLNI RUDNIKA Upehani od nenehnega vzpenjanja po vpadnikih smo se za kratek čas ustavili in posedli po tramovju. Karbidarice so medlo razsvetljevale temni prostor. Človeka kar strah pograbi, če se za- misli, v kako starem sloju razvoja zem- lje se nahaja. Zamislite si divjino pred sto tisoč leti, ko so nam neznane živali lomile pred seboj drevesno praprot in trstiko. ko se je zemlja še gibala in dobivala dokončne oblike. Kdo ve, kakšna elementarna sila je pokopala nehotično drevje tako globoko pod zemljo? Toda zašel sem predaleč nazaj. Zgodovina pečovniškega rudnika se za- čenja šele leta 1934, ko so z vrtanji odkrili bogata najdišča zelo dobrega premoga. Lastnik je bU nestrpen. Dve leti nato so v pečovniški grapi že začeli prevažati premog. Prvo leto so ga od- kopali okoli 1700 ton. Proizvodnja je nenehno rasla, tako da so leta 1940 odkopali že nad 43.000 ton. Potem je prišla vmes vojna, ki jo rudnik beleži leta 1941 s 27.000 tonami odkopanega premoga. Okupator je hotel naše rudno bogastvo čim bolj izkoristiti, kar mu je tudi usipelo. Leta 1942 so nakopali blizu 52.000 ton, tako tudi naslednje leto. Tudi NOB se odraža v tej svojstveni kroniki. Leta 1944 je padla proizvodnja na 38.000 ton. Po osvoboditvi je bU rudnik že izčrpan. Prvo leto so od- kopali komaj 28.000 ton. Potem je pro- izvodnja po malem rasla. Rudnik je med tem zalüa še voda, prišel je kot stranski obrat pod upravo laškega rud- nika. Že so nastali pomisleki, da bi rudnik v Pečovniku opustili. Leta 1951 so nakopali komaj ll.OOO ton. Čeprav ni büo več veliko upanja, ko- lektiv vendarle ni popustu. Nad 200 delavcev bi ostalo brez zaposlitve. Ko so vneto iskali naprej, so imeli srečo, da je celjska mestna občina imela ra- zumevanje zanje. Vzhodno od sedanje- ga jaška, blizu vojaškega strelišča, so našli nove izdatne plasti Posledica tega je bila. da tam danes že obstoji nov izvozni jašek in da so glavmi rovi že prodrli do premoga. Ko bodo staro jamo popolnoma izčrpali, bodo vso pro- izvodnjo prestavili k novemu jašku, kjer že pripravljajo gradnjo separacije, upravnega poslopja in drugih objektov zu-nanjega obrata. Po vsem tem rud- niku Pečovniku še ni desojen konec. Natančno ne vedo i)ovedati, koliko let bodo še vozili premog ix> grapi, toda prav gotovo je, da 20 let odkopa van j a zagotavljajo plasti pod novim jaškom. Vrh tega je treba î>oudariti. da ima pečovniški premog največjo kalorično vrednost pred vsemi rudniki v Slove- niji. S svojimi 4800 kalorijami je zelo iskan za jwsebne vrste industrije. V gospodinjstvu pečovniški premog pre- kaša vse ostale tekmece. Pečovniški rudarji so zelo pridni. Ve- čina delavstva prihaja na delo iz bli- žine Celja, največ pa iz vasi v okolici Svetine. Kolikor le morejo Štedijo in marsikaj sami napravijo. Mehanična delavnica je izdelala slcoraj vse napra- ve za novi jašek. Z nabavo materiala imajo precejšnje težave, prav tako pa jih skrbi, če bodo mogli dobiti potrebna posojua za nadaljnje investicije. Prepričan sem. da ta reportaža še dolgo ne pove vsega tistega požrtvoval- nega dela in naporov, ki jih rudarji vlagajo pri tem, ko kopljejo črno zlato. Morda pa je le vzbudüa nekoliko več spoštovanja do tega težkega poklica pri vas, dragi bralci. Ko boste napüi svojim prijateljem novoletno zdravico, spomnite se rudar- jev in tudi njim z nami vred vzkliknite: »Srečno! Srečno novo leto, àara/gi гтсаавф\ш 0b novoletni Jelki 2e pr\\\a]a dedek Mraz, kučma glavo mu pokriva in prijazno se smehlja, dolga mu je brada siva. K nam prihaja na saneh, ki čez beli sneg drsijo, in kraguljčki kot srebro prav veselo z njih zvenijo. Kaj nam voziš, dedek Mraz? Kakšna tvoja so darila? Zopet mislil si na nas, ki smo deca tebi mila. Novoletno jelko si tudi letos nam prinesel in zelene veje si s snegom, zvezdami potresel. Novo leto naj nam dá vseh dobrot prepolno vrečo, zdravje in veselje nam, паН domovini srečo. R. Lojze Zupane: Jespa (Pripovedka iz Zadrečke doline) Stari ljudje prii>ovedujejo, da je Me- nima planina votla. Na vrhu Menine je jama, ki ji pravijo Jespa. Nekoč je neki gorogranski kmet vla- čil les z volmi. Ker je bila Menina v megli, voli niso videli jame in so padli v Jespo. Kmet je praznih rok prišel domov. Na izviru Kmpe, ki izvira pod Me- nino, pa se v hudournih dneh, kadar Kropa narašča, še danes sliši zamolklo bulenje: muuuu! muuuuu! muuuu! — Gorogranci pravijo, da izgubljene kmetove vole zaliva narasla voda in bulijo ter mukajo, da bi si pribulüi pomoč. Celje z okolico — v ugankah (Verzi Frana RoŠa) 1 Cista je rojena v nedrjih planin, s soncem prepojena, jasna v dno globin. Kadar se razljuti, potemni ji soj, vse na poti kruti ruši pod seboj. Nanjo čaka mati, da potem na vzhod tamkaj med Hrvati eno gresta pot. 2 Na silni pečini stoji, pod sebe v Savinjo strmi, zob časa telo mu razjeda, še rad se v preteklost zagleda, ko je pred njegovo močjo tlačan upogibal glavo. Tri zvezde ohole gospode zbledele so v soncu svobode. 3 Sredi mesta temen grad, poln ieleznih oken, vrat, tukaj se je v mukah zvijal, kdor je ljubil zemljo to, strel mu prsi je prebijal in pojil je tla s krvjo. 4 Nekoč je bil le eden, ki šel je čez vodo, potem bilo jih dvoje, zrahljanih prav hudo, zdaj spet samó je eden, še ta bo vzel slovo, ko breg bo vezal z bregom močan kot kamen — kost nov imeniten ... 5 Negibno sredi gred stoji in knjigo noč in dan drži, ko da še vedno nas uči, naj jezik ljubimo slovenski. Ze dolgih let je štiri sto, odkar govoril je krepko, kako varuje naj zvesto to zemljo sebi rod slovenski. 6 Strupe je bruhala kakor pošast in okrog sebe morila je rast, danes iz plinov milijone lovi, Celje pa diha spet in zeleni. 7 Je kraj, pozna ga vsak Celjan, a svetu bil je še neznan, tako je majhen bil in skrit, čeprav svetal in slikovit. Ko pa v septembru množic sila v tej vasi se je skupaj zlila, da Titovo besedo sliši, je praznik bil tu v vsaki hiši. In zdaj ta kraj je svetu znan, ime njegove nove slave je seglo v eterske daljave in preletelo ocean. 8 Stoji, stoji v dolini mlin in žito melje v moko belo. Z zidu nam govori spomin, kaj se nekoč je tukaj mielo. Pred leti petnajstimi v noč Silvestrovo so borci smeli, v bodočnost ljudstva verujoč, tu žito v moko rdečo mieli. 9 Grad beli se ob Voglajni, vrata so zaprta vanj, tiho sanja sen svoj tajni, ko objema ga bršljan. Teharski junak počiva v njem za mizo in smrči, zrasla r¡iu je brada sit'G skoraj že za, vatle tri. 10 Zelen ob palici prebija se smelo k soncu iz zemlje, a kača ni, ki se ovija, in ni fižol, ki kvišku gre. Grenko mu cvetje bo dišalo, ko se v košare zlilo bo, in še svoj duh bo obdržalo, ko žejo nam hladilo bo. 11 > Ljudje po zemlji rijejo, odkrivajo star svet, kÀ spet mu žarki sijejo, kot ne dva tisoč let. Belina kamna zablešči, podobe kaže nam, ki so krasile davne dni Rimljanom zadnji hram. 12 Trije so kraji, blizu vsi, kjer skozi zemeljske razpoke vulkanski svet odprt se zdi, ko nam pošilja vroče toke. Trije so kraji, kjer bolnik v kopeli sebi zdravja išče, za novo delo, nov podvig mu novih sil da zdravilišče. 13 Sto jih je viselo in umrlo sto, sto se jih odelo v jami je z zemljo sto jih bo živelo združenih zvesto, se v ljubezni grelo naši pod zemljo. 14 Med gornjo in spodnjo dolino priroda zgradila je zid, na njem za prostost, domovino dolg boj se je vodil srdit. Zdaj kmalu čez zid nam bo cesta. široko odpirala pot, saj še partizanom sta zvesta tu hosta in kleni naš rod. 15 Ta kraj prelep je sredi venca, ki spletle so mu ga gore, tam od studenca do studenca nas bele vodijo steze. Iz temnih zem.eljskih globin, iz skritega sveta rudnin pa vre in vre s šumečo silo vsakomur izmed nas zdravilo. 10 KNJIŽNIH NAGRAD ZA UGANKARJE i bomo razdelili tistim pioniriem, ki bodo prav uganili vsaj 10 ugank. Rešene uganke nam pošljite do 9. ia- nuarja 1955 in poleg imena sporočite tudi šolo in razred. Napnife možgane in veliko sreče! Stev. 52í »Savinjslci vestnik« dne 30. decembra 1954 Stran 15 MLADi VESTNIK Kmet je imel psa, ki mu je mnogo let zvesto čuval kmetijo, sčasoma pa se je postaral in moči so mu opešale. Tedaj je kmet poiskal v sosednji vasi novega, mladega psa in ga j>rivedel do- mov. Vzel je puško, da bi starega psa spravil s poti. Odpel ga je z verige pri pasji kolibici in pomeril nanj s puško. Vendar se mu je pes zasmilil in za- klical mu je: »Ne bi te rad ustrelil, saj si bil dober čuvaj, toda zdaj mi n-iis-i več dovolj koristen. Pustim ti še zadnji košček življenja, če se mi nikoli več ne pri- kažeš.« In je z nogo naredil, kakor da hoče psa za slovo še brcniti. Stari pes je z žalostjo spoznal, da je njegovo mesto pri hiši že prevzel irdadi pes, in razumel je kmetovo grožnjo. Se enkrat se je ozrl po dvorišču in po- gledal kmeta, ki je v službi pri njem zapravil svojo mladost. Kakor v joku je zacvilil, stisnil rep med noge in se napotil po cesti. Bila je huda zuna. Sneg je pokrival zemljo in mrzla burja je pihala. Preden je cesta zavila v gozd, se je pes ustavil in se še enkrat ozrl. Brid- kost mu je stiskala grlo in mokre oči so ga pekle. Tedaj je lisica skočila iz gozda in pred psom pomahala z repom: »Kam si vendar namenjen, ljubi sin- ček?« »Saj ne vein, kam. Na stara leta me je neusmiljeni gospodar z doma pognal po svetu.« »Ali zdaj vidiš, kako nehvaležni so ljudje, ki si jim vse življenje služil? Se mene si nekoč pregnal z dvorišča, ko sem oprezovala za kokošmi. Jaz pa že raje živim v svobodi, čeprav me po2rimi tareta mraz in glad. Toda povej mi, kakšno plačilo ti je kmet dal, ko te je odslovil!« »Nobenega plačila! Se ustreliti me je hotel.« »Potem iTnaš pravico, da si plačilo vzameš sam.« »Kako to misliš, tetka?« »Kmetu podavi vse kokoške in se najej njihovega nežnega mesa! Pri tem ti rada pomagam.« »Tega pa ne! Vse kokoške tam so mi bile prijateljice. Tudi s petelinom sva se dobro razumela.« »O, kako ti je srce še vedno mehkuž- no, neumni striček! Kam pa pojdeš zdaj?« »Ne vem, kam hi. Svetuj mi, tetka!« »V mojem brlogu je še prostora. Pojdi z menoj! Skupaj nama bo topleje in tako hova preživela zimo. Tudi za pod zob si bova kaj dobila.« »Hvala ti, tetka, da si tako dobra z menoj!« Tedaj je po cesti za njima pridrdral voz s konjem. Na vozu je sedel mlad človek. Lisica in pes sta urno krenila v gozd in legla za grmičje. Ko je bil voz mimo, je lisica povlekla psa nazaj k cesti. »Ali si videl?« je zaklicala. »Nekaj je padlo z voza. Poglejva!« Sredi ceste je ležal okrogel hleb sira. »To pa je sir, prava slaščica! Kakor nalašč!« se je razveselila lisica. »Naj- prej ga morava spraviti s ceste, preden kak človek pride tod mimo.« »Zelo se nama bo prilegel sir. Imava pa zares srečo.« Zavlekla sta hleb sira s ceste v gozd. »Ali ga ne bova pričela jesti?« je poželjivo vprašal pes. »Veš kaj, striček! Danes utegneva kje še kaj drugega najti. Prihodnje dni bo- va še bolj lačna in tedaj nama ho sir prav prišel. Po bratsko si ga bova raz- delila. Zakopljiva ga tačas tu in po- krijva ga s snegom!« »Vsaj polovico ga takoj pojejva, tetka!« je prosil lačni pes. »Nikar, striček! Se hvaležen mi boš, če me boš poslušal.« Pes se je dal pregoiwriti in skrila sta hleb sira pod sneg. Nato sta nлdalje- vala pot skozi tihi gozd. Lačnemu psu so že pešale noge, ko sta končno obstala pred vhodom v ja- mo, ki jo je na vse strani zakrivala temna goščava. »Tu je moj dom,« je rekla lisica. »Tu bo dobro tudi tebi, striček! Odpočil si boš tu. Najprej pa ti moram preskrbeti dobro kosilo.« Skozi tesen hodnik sta se splazila do nekaj večjega prostora in tu je pes legel. Tema mu sicer ni bila všeč, ven- dar je bilo tu suho in topleje kot zunaj. Tu ho mogel mirno zaspati, čeprav se mu je oglašal prazni želodec vse huje. »Pravkar sem se spomnila,« je dejala lisica. »Moj nečak tam za tretjim hri- bcnn se danes ženi. Na svatbo pojdem in od pojedine ti prinesem nekaj pe- čenke in slaščic« »Ali res?« se je nasmehnil pes. »Ne- strpno te bom čakal, dobra tetka!« Lisica je tekla skozi gozd na vso moč in kmalu se je približala cesti, ki je ob njej bil zakopan hleb sira. Nikogar ni bilo blizu in pričela je odgrinjati sneg. Ze je zagledala sir in takoj je vanj zasadila svoje zobe. Bila je lačna in z veliko slastjo je požirala kos za kosom. Sir je bil nadvse okttsen in požrešna lisica ni mogla nehati od njega. Kmalu je od vsega ostalo le še nekaj drohtin. Najedla se je, kakor že dolgo ne tako. Nato je krenila nazaj proti domu, toda s prepolnim želodcem je hodila dosti počasneje. Stari pes se je začudil, ko se je lisica tako kmalu vrnila v brlog. »Odložili so svatbo na jutri,« je hi- tela lagati. »Niso mogli napeči dovolj mesa in pogače tako hitro. In za jutri so povabili tudi tebe.« »Ali res?« se je razveselil pes. »O, kako se bom tam najedel! Zdaj pa mi nisi ničesar prinesla za pod zob, tetka? Jaz pa sem tako zelo lačen. Kaj tudi tebi niso dali ničesar jesti?« »Prav nič. Saj bodo pekli šele ponoči. In tudi bi ne bilo lepo, če hi pričeli jesti že danes namesto jutri.« »Toda ti, tetka, zdi se mi, imaš zelo poln trebuh. Iz ust pa ti diši kakor po siru.« »Žejna sem bila in sem med potjo pogoltala mnogo vode. In sapa mi diši samo po sveži vodi.« »Veš kaj, tetka, poiščiva zdaj najin sir in ga pojejva! Tako sem lačen, da ne zdržim več.« »Jaz že ne pojdem, preveč me bole noge in si hočem odpočiti.« Zleknila se je po tleh s težkim tre- buhom, pes pa se je odločil: »Potem pojdem pa sam! Pojedel bom svojo polovico, tvojo pa lepo zakopal nazaj.« »Naredi, kakor hočeš, mene pa pusti, da zaspim!« Pes se je odpravil na pot. Dobro uro je hodil in se med potjo veselil po- jedine. Toda kako je ostrmel, ko je na- šel namesto sira tam le nekaj njegovih drohtin! Polizal jih je in šlo mu je na jok ob vsej nesreči. Žalosten se je šele o mraku pripla- zil domov in je zbudil lisico: »Najinega sira ni več! Ali si ga po- žrla ti, lisica?« »Jaz? Kako le moreš kaj takega misliti. Bila sem vendar na obisku pri svojih sorodnikih. In če sira tam ni več, potem si ga pojedel ti sam!« »Kaj res tako misliš? Poglej samo moj usahli trebuh!« »Le nič se ne jezi, striček! Jutri na gostiji se naješ pečenke in slaščic, pa pozabiš na sir. Zdaj pa zaspiva!« »O, kakšna škoda!« je tožil pes in dolgo ni mogel zaspati. V prihodnjem jutru sta se zbudila in lisica je dejala: »Striček, na svatbo pojdeva!« Krenila sta na pot skozi goščavo in dospela do sainotne hišice oh majhni njivi sredi gozda. In lisica je rekla psu: »Glej, tu živi star človek in v kolibi ob koči ima dve kokoški, psa čuvaja pa nima. Veš kaj, striček! Spodobi se, da h gostiji ne prideva praznih rok. Eno kokoško vzameva s seboj, da jo podariva ženinu in nevesti, drugo pa si takoj privoščiva za zajtrk. »Ne, tega pa ne! Kradel še nikoli ni- sem!« se je branil pes. »Star si, pa še tako otročji! Saj bom vse sama uredila, ti boš samo na straži stal.« Lisica se je pognala h kolibi in smuk- nilo vanjo skozi prvprte duri. Tedaj pa je bilo psu dovolj vseh li- sičinih zvijač, laži in hudobij. Zalajal je glasno, kolikor je zmoglo njegovo grlo. Iz koče je stopil starec z dolgo belo brado in je začul kokošji krik iz ko- libe. Na skladovnici drv je pograbil poleno in pohitel h kokošim. Iz kolibe je skočila lisica, ki ni imela dovolj časa, da hi bila opravila svoje tatinsko delo. Starec je vrgel poleno za njo, toda lisica je bila urnejša. Tedaj je izza smrek stopil lisici na- sproti mlad človek s puško v roki. Bil je lovec. Pomeril je s puško in sprožil. Strel je ostro odjeknil skozi širni gozd. Lisico se je povzpela vznak in se spet zvrnila v sneg. Pobrcala je še ne- kajkrat, potresla z glavo in obležala mrtva. Lovec jo je pobral in si jo pri- vezal na hrbet. Medtem je pes stal pred kočo in je vse to vid^l. Zdaj pa je starec stopu k njemu in ga je prijazno pogledal: »Ti si me poklical, pes, ti si mi rešu kokoški! Ej, vidim, star si in če nimaš kam iti, lahko ostaneš pri meni. Tako nama bo skupaj manj dolgčas na svetu. Sirom^ik si kakor jaz in star...« Pes mu je pomahal z repom in ga milo pogledal, hvaležen za toplo besedo. In tako je pes ostal pri starcu čez zimo in dobro se inu je godilo še potem do konca njegovih dni. Novoletna noč pod velikim hrastom Duško se razen muce živali boji. Ven- dar pa jih ima rad, a še raje posluša povesti o njih. Preden zaspi, še smukne k očku: »Oča, boš mi kaj povedal?« »Kaj pa?« »Tisto, kako so šli kužek, mucek in zajček po svetu.« Z zavzetostjo posluša, dokler s kuž- kom, muckom in zajčkom vred ne za- spi; ti trije na potu po svetu pod ve- liko smreko, Duško pa v postelji. Sneg je pobelil zemljo. Doma je vse več besedi o mrazu, o sankanju tn smu- čanju, o novoletni jelki in še o tem in onem, o zimi in novoletnem prazniku. Duško je že nestrpen. Dneve šteje: kdaj bo že enkrat Novo leto?! Na povesti pa vendarle ne pozabL Zvečer fwnavlja: »Oča, mi boš kaj povedal?« »Kaj pa?« se dela oča nevednega. »Tisto, ali imajo tudi živali v gozdu Novo leto?« Malo je zadrege, potem pa oče pripo- veduje: Ob stiku velikega gozda in širnega polja raste velik hrast. Deblo mu ko- maj objamejo štirje dečki, veje pa širi dvajset in več metrov naokrog. Njego- va gosta krošnja s še neodpadlimi ru- menimi listi zadržuje sneg, da je poû njo še kopno, pogrnjeno z zelenim ma- hom. Nekoliko proč ob žuborečem bi- sti-em studenčku, ki ga mraz še ni uspel ukleniti v ledene okove, stojita dve jelki. Tanjši sta od hrasta, a s svojima vitkhna vi-homa od njega nič manjši. Sneg jiana upogiba veje čez studenček, da se jima ledene sveče na koncu vej dotikajo belih tal Lep kraj je to, da mu ni kmalu ena- kega. V živalskem svetu je znan ixxi imenom »Veliki hrast« in je že dolgo središče živalske dežele, ki se po njem imenuje Veliki hrast. Tukaj se zbirajo k posvetovanjem dn svečanostim živali iz velikega gozda in širnega polja in so se zbrale tudi k praznovanju Novega leta. Prišli so: medved, volk, lisica, kuna, jazbec, pod- lasica, zajec, srna, veverica, vrana, sraka, jerebica, sova, vrabec dn sinica, pa še prašič, raca, gos, vse, kar ima dober nos. Kdo bi jih vse našteval! Prišlo je pač vse, kar premore dežela Velikega hrasta prebivalcev po poljih in gozdovih, vse, kar je to jesen ušlo človeku in njegovemu strelu. To je bila tesnoča in pa živ-žav po in pod hrastom, pod jelkama in še v studenčku! Pozdravljanju, besedovanju in pripovedovanju ni hotelo biti ne konca, ne kraja. Volk Potepač je pri- povedoval prigode s svojega potepa po daljnem svetu, Usiica Zvitorepka o svo- jih podvigih po vaških kokošnjakih, zajček Skok o strašnem lovskem po- gonu in pokolju, ki ga je prü-edü člo- vek s puškami in s psi na živali, ko je le za las ušel žalostnemu p>oginu. Vsakdo je pač vedel povedati kak pri- jeten, največ pa neprijeten doživljaj B srečanj s človekom in njegovo grozno puško. »Zato pa bodimo nocoj veseli,« je zabrundal medved Brundač, »nocojšnjo noč, ko mü"uje še človek in nas ne nadleguje!« »Tako je, bodimo veseli!« so zavpili vsi v en glas, da se je slišalo tja dol v bližnjo vas, od koder se je oglasil Sultan z zaspanim laježem. »Da, zdaj pa koj k prigrizku!« je po- vabila gospodinja Zvitorepka. Vsakdo je razvezal culg in bisago in razgrnil dobrote. Posedli so po mehkem mahu, prigrizovali, se oblizovah tn si pripovedovali); vse je bilo vseh in vsa- kogar in vsi so se do sitega najedlL Žejo pa so si gasili z najčistejšo in najboljšo studenčnico iz bish-ega stu- denca. Zdajci je v gozdu nekaj zašuatelo. Plašno so dvignili glave in ušesa. Nič hudega! Le jelen Rogač se je postavU. pred nje: »Prinašam vam novoletne čestitke in podzrave od prebivalcev bratske sosedne dežele Bela skala!« Ta- ko je rekel jelen Rogač in že zdirjal naprej v drugo, sosednjo deželo, da se je sneg prašil za njim. Cujte, čujte, kaj pa je to? Vsi so se ozrli v drugo stran. Pa jim je jemalo vid. Jelki sta blesteli v srebrnem lu- ninem svitu v tisočerih zneženui in le- denih kristalih in tisoči drobčkanih kri- stalov in stotine ledenih svečk je ka- kor tisoč in tisoč majčkenih kraguljčkov s srebrnim zvenom pozvanjalo polnoč. Kaka lepota! Kolikšna krasota na- rave! Kdo ve, kako dolgo bi odprtih gobcev in kljunov občudovali lepoto, če se ne bi tedaj oglasua z velikega hrasta pe- sem. Ptičji zbor je zapel Novemu letu v pozdrav, da je odmevalo daleč tja čez polje in gozd v srebrnosvetlo mir- no novoletno noč. Tedaj se je ves solzen dvignil med- ved Brundač in spregovoril: »Presrečen sem, da sem v taki bratski slogi z vami na tem lepem slavju pričakal rojstvo novega leta. Zdaj lahko mimo zaspim. Zatorej grem spat, ker me že jemlje zimski dremež. Vi pa rajajte, dokler zmorete.« Obliznil je zadnje ostanke medu s sape, nato pa odtacal proti svojemu brlogu. Ostale živali pa so ob petju in godbi ledenih kraguljčkov in sre- brnem luninem svitu rajale tja do zore prvega dneva novega leta. Duško je zadremal z medvedom Brundačem, da še utegnil ni povedati oču, če mu je povest ugajala. Mu ix>ste pa. vi. Horvat Izidor Lojze Zupane: Zakleto gradišče (Pripovedka iz Zadrečke doline) Blizu Gornjega grada je hrib, ki se imenuje Gradišče. V davnini je na vrhu Gradišča stcl mogočen grad. Ob gradu pa je v globino Gradišča zeval prepad. V ta prepad so gradiški graščaki metali uboge kmete, kadar niso prišli na graj- sko tlako ali če niso plačevali desetine. Stari Gorogranci pripovedujejo, da je bila tlaka pri gradiških graščakih težka kakor nikjer drugje. Kadar je tlačan prišel na grajske njive orat, je moral s seboj pripeljati vprežno živino in plug. In ni smel prej s tlake, dokler ni vol poginil. Sele potlej, ko je ubogi tla- čan obelil poginulega vola, je ogrnjen z volovsko kožo smel oditi v domačo vas ... Tako so hudobni gradiški graščaki mučili tlačane, tako se je ubogim Go- rograncem godilo iz roda v rod. Nekega vigrednega dne pa je gradi- ški graščak spet sklical vso srenjo na tlako. Med tlačani je bil tudi ubogi kočar Zagradišnik, ki ni imel vola, pa je prišel z edino kravo grajske njive orat. Ko je tretjega dne trde tlake pri- čela krava pešati, ojarmljena v pre- težko delo, je kočar popustu delo in odšel na Gradišče. Ponižno se je pri- klonil pred trdosrčnim graščakom in še ponižneje zaprosil: »Milost, grajski gospod! Moja krava peša in omaguje. Omica je trda še za vole, kaj šele za mršavo kravo. Pustite me, da grem domov. Ce bo kravše po- ginilo, bodo moji gladni otroci ostali hrez mleka.« Gradiški graščak pa je pograbil bič in oplazil z njim nič hudega slutečega kočarja po obrazu ter zarjovel: »Izgini, pasji sin! Vrni se na tlako, ali pa te vržem v prepad!« In kočar Zagradišnik se je pretepen vrnil na tlako. Oral je in oral, dokler mu ni poginila edina krava. Odri je poginulo živinče in se s kravjo kožo vrnil domov k svoji gladni deci. Poslej so kočarjevi otroci vsak dan jokali, ker so bili lačni. A kočarjeva Žena, ki ni imela kaj mleti, je nekega dne vsa obupana dvignila pesti, požu- gala proti Gradišču in zaklela: »Prekleti grad, da bi te vzel sam vrag!« Se tisti trenutek se je z Menine pla- nine odtrgala velikanska skala in zgr- mela v dolino s tolikšno silo, da je po- rušila gradiški grad, ki se je, razsut v razvaline, zvalil v prepad. A graičak? Postal je gad. — Od takrat na Gradišču ni več gradu. Tudi prepada ni več, ker ga je zasul zakleti grad. V grajskih razvalinah pa sameva velikanska kača — črni gad — in čuva grajski zaklad. Dolgo, dolgo je že od tega, ko je majhna deklica, ZagradiSnikova vnuki« nja, na Gradišču pasla ovce. Našla je ozko odprtino v nekdanji prepad, pred katero se je sončil na skalini črni gad. »Pojdi z menoj, deklica.'« je kača spregovorila s človeškim glasom. »V starih časih je tod stal grad. Sesul se je v prepad, a med razvalinami je zlat zaklad.« In deklica je odšla za kačo. Na dnu glohače, porasle z jelševjem, je zagle- dala toliko zlatnikov, da ji je kar vid jemalo. »Vzemi, kolikor hočeš in nesi do- mov!« je velela kača. Deklica je grabila in grabila, dokler ni bil njen predpasnik poln zlatnikov. »Zdaj pa brž odtod!« je ukazal gad. »A pazi: vse dotlej, dokler ne prispeš domov, ne smeš pogledati, kaj neseš!« Ko pa je radovedna deklica spotoma le pogledala v predpasnik, je z grozo opazila, da v predpasniku nosi oglje namesto zlata ... Tako je bila kaznovana za svojo ra- dovednost. Gorogranci pa pripovedujejo, da bo zakleto gradiško kačo rešila prekletstva tista deklica, ki bo imela rdeče lase in usmiljeno srce, da bo gada lahko po- ljubila. — Pa tudi radovedna ne ho smela biti! stran If »Sarinjsld гехЛа&л in« 30. deeembn IfM Stev. 52 Uprava cesi in kanatizacif СеЦе f đrojia. kolektivom rrši т«а eeetiiA in kanÄÜzacijska dela ter «[•la na vodotokih. Vsem poslovnim prijateljem želimo uspehov jjolno novo leto Î9551 Kmetijska zidruga STRMEC čestita svoiÍBi čla- nom k novem« lete 1955 г ас£ашш Uoaoe» „Voglajna" Celje, Teharska 39 ich vsem odjemalcem uspeha iNHtoa in srečno uovo iclol Priporoča se le v bodoče »vo0te ecQJcnijQ» odjcmalccn- Ke etopamo T BOTO leto 1955, fecâi Giovai koIektiT Kmetijske zadruge Vitanje 5 «TejÍBii e^«eki rsen daxion, od- jeimeJecm im ^obariteljot» ebilo ■жрећот. Srečno novo leto 1955 želi svojim cenjenim strankam LESKOVŠEK JOŽICA Kemična čistilnica Celje, Ipavčcva 14 Trgovina Д živili ^ e O H O R " Celjo, Zidanikova 7 Vara Badi vedno sveže špecerijsko in kolonialno blago — Kolektiv želi ccnj. odjemalcem veliko sreče v novem letu 1955, sc zativaljuje za dosedanjo naklonjenost in sc sc za nadalje priporoča KMETIJSKO GOSPODARSTVO Laya pri Celju ždi vsem delovnim kolektivom in estalcmu prebivalstvu obilo sreče v novem letu 1955. Splošno gradbeno podjcijc Stavbenik Celje, Lava šl. 4 - Telefon 26-lf Izvršuje vse vrste visokiti in nizkih gradenj, S|trokovno, solidno in po konkurenčni ceni. Se priporočamo za naročila v letu 1955 in želimo vsem delovnim kolektivom in po- slovnim prijateljem veliko u&pchn v novem letu. Tovarna kovanega orodja in livarna Fužine pri Yiianju ÎJêli veera »vojim odjemalcem ia poelomijM prijatelj «mi veliko uspehov v Bovem Icfe i955! ledeiajemo vee vrste kovanega orodja ie kvalitetne odlitke po željah in načrtih k^pcer. OBILO USPEHA V NOVEM LETU 1955 2EU VSEM SVOJIM ODJEMALCEM Ш POSLOVNIM ZNANCEM DELOVNI KOLEKnV ШЈ VSEM SVOJIM ODJEMALCEM, DOBATTIE- LJEM IN VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU SREČNO IN VESELO NOVO LETO 1955! ŽeiezRikar Marjan elektroinstatater Celje, Slanelova i9 izvršuje vsa v stroko spadajoča dela hitro, solidno in po zmernih ce- nah - Svojim cenj. strankam želi srečno novo leto 1955 ter se še na- dalje priporoča TRGOVSKI DOM Slovenske Konjice VAS POSTREŽE V SVOJIH TRGOVINAH S PRVOVRSTNIM ÖLAGOM VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SVOJIM CENJENIM STRANKAM ŽELIMO MNOGO USPEHOV V NOVEM LETU 1955 TER SE PRIPOROČAMO ZA NADALJNJO NAKLONJENOST IN 05ISK Tovarna volnenih odej Sfcofj« vms pri Celju Vecm ercjiin odjemalcem in dobaviteljem želimo шфвћот polne novo leto 1955! ladelujemo ree rrate volnenih odej v različnih kT«Iáierí«k im barvah — Postrežba solidna! 2EIJ VSEM DELOVNIM LJUDEM NASE SOCIALISTIČNE DO- MOVINE SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO! NAJ BO LETO 1955. LETO NOVIH ZMAG V BORBI ZA LEPŠO BODOČNOST DELOVNIH LJUDI! NAS PREMOG JE KVAUTETEN, VISOKOKALORICEN TER S PONOSOM REPREZENTIRA DELOVNI KOLEKTIV Meško in žensko krojaštvi Celje, Caiiliarjert 1 izdelujemo vse vrste damskih in moških oblek po meri, vse vrste uniform, kakor tudi vso posteljnino, žensko in moško perilo. Spreje- mamo večja konfekcij- ska naročila. Postrežba točna in solidna. Cene zmerne in konkurenčne. Svojim ceni. strankam se zahvaljujemo za do- sedanjo naklonjenost in se priporočamo tudi na- dalje ter Jim želimo • srečno novo leto Stev. 52 i>Savinjski vestnik« dne 30. decembra 1954 Stran 17 Ing. Vladimir Mikuá: Razstava športnega ribištva Mednarodno razstavo lovstva in športnega ribištva, ki je bila od 16. do 31. oktobra letos v Düsseldorf u v Za- hodni Nemčiji, so organizirali Medna- rodni svet lovstva v Parizu (CIC), nemška lovska zveza v Bonnu, Med- narodna zveza športnih ribičev v Rimu (CIPS) in nemška zveza športnih, ri- bičev v Hamburgu. Pokrovitelj raz- stave je bil predsednik zahodnonemške çepublike profesor Theodor Heuss. Od držav, ki so razstavljale, so bili v častnem delovnem predsedstvu poleg drugih za Jugoslavijo tudi predsednik republike tov. Tito kot častni pokrovi- telj razstave. Ivan Maček-Matija, član Izvršnega sveta FLRJ. ki je bil obenem predstavnik naše di-žave v Düsseldorfu in drugi. Sedem velikih in lepo ure- jenih razstavnih palač in večje število manjših paviljonov je nudilo obisko- valcem mogočen vtis in pregled preko idealnega stanja lovstva in ribištva v svetu. V času trajanja razstave je bil 17. in 18. oktobra kongres Mednarodne zveze športnih ribičev in njihovih odborov in mednarodni turnir športnih ribičev z nagradnim tekmovanjem v lovljenju rib. Mednarodnega turnirja so se udeležili tudi naši tekmovalci. V metanju blestivke je dosegel tov. Belič iz Beograda kot prvi Jugoslovan 21. mesto. Celoten vtis, ki ga je dobil obi- skovalec ribiške razstave, je bil prav prüjaizen In domač. Razstavi j alci iso v veliki meri uspeli posnemati naravo. Tako se je po razstavni palači razlegal prijazen glas kukavice, ščinkavca in kosa. Proti večeru so celo regljale ža- be. Umetni veter je vel po drevesih. Stiri velike dvorane, dovršeno izdelane, so predstavljale značilne pokrajine športnega ribolova. Visoka skala v smrekovem gozdu, poraslem s planin- skim mahom, preko Jcatere je padal bister potoček, je predstavljala po- strvjo in lipansko vodo. Ribiška hišica ob jezeru s čolnom je predstavljala lov na ščuke in krape. Nižinska reka je pričarala lov na bele ribe. Morska obala je prikazovala športni morski ribolov. V velikem steklenem akvariju, postavljenem sredi palače, so potapljači in podvodni ribiči lovili s harpunami. Opremljeni so bili z aparati za dihanje in z mikrofoni, s katerimi so se pogo- varjali med seboj pod vodo, po zvoč- niku pa tudi z obiskovalci razstave. Vse take razstavne atrakcije so kajpa- da dvignile razpoloženj e za ribiško raz- stavo. Društvo nemških upodabljajočih vunetnikov je priredilo v tej palači umetniško razstavo o ribah, ribolovu in kar je z njim v zvezi. Preko 100 krasnih podob in kipov je dajalo raz- stavišču še posebno lepo in okusno sliko in ustvarjalo vzdušje visoke kul- ture. Ko pričnemo opisovati posamezne razstavne paviljone držav, se najprej pomudimo pri državi gostiteljici — Nemčiji, ki je organizirala svoj oddelek v vsakem pogledu vestno in edina za- jela tudi probleme voda in njih varstvo na splošno. Civiliziran in industrializi- ran svet še ni povsem doumel, da je »zdrava voda — zdravo življenje«. Že pred davnimi leti so stari Grki ženili Poseidona z Geo. ker so vedeli, da brez vode ni življenja. V starem koranu je zapisano: »Min el mai kullun«. kar bi se po naše reklo: voda je ustvarila življenje. Ce ne bi bilo vode. ne bi bilo vina, ki srce poživi, ne čaja in kave, ki učenjaku, umetniku usmerja in rodi ideje in misli. Brez vode ne bi büo krvi in ne solz in koliko žalosti in bridkosti bi ostalo neizjokanih in ne- utešenih. Civilizirani Evx'opci p>a smo še kakor oni angleški inženir, ki je vprašan, zakaj nam služijo reke, od- govoril: »da jih reguliramo«. Nam vsem manjka srca za naravo. Človek pa je gospodar narave le v tolikšni meri, v kolikšni je hkrati njen sluga. Ali naj postane zmagovalec narave su- ženj svoje tehnike, da kulturo, pokra- jino in sebe uniči? V Nemčiji je že postal problem vode akuten. Preskrba s pitno in industrijsko vodo v indu- strijskih predelih postaja kritična. Leta 1951 so v Kolnu uradno preizkusili rheinsko vodo in konstatirali, da pri- naša Rhena mimo Kolna dnevno .14.000 ton koncentriranih industrijskih soli. Ribje življenje je v teh industrijskih rekah težko in deloma uničeno. Na bolnega človeka čaka zdravnik in bolnica, bolna riba pa mora poginiti. Poleg teh težav preti Nemcem še dioiga nesreča. Tudi talne vode jim primanj- kuje. Industrija v Porurju potrebuje letno nad 1,2 milijardi m' vode, pre- bivalstvo Porurja pa okoli 0,15 milijard m^ vode. To so ogromne številke. Nem- ška vlada in društva za varstvo voda so pristopili odločno k sanaciji tega problema. Znesek 40 muijonov mark, določen v ta namen, že mnogo pomeni. Cim večja življenjska raven in kul- tura, tem več vode porabi človek za svojo dnevno potrebo. Poleg onesna- ženja rek in potokov od industrije so še drugi vzroki, ki kvarijo zdravo, na- ravno vodo in jo v svoji sto tisoč letni stalnosti uničujejo. To so predvsem poseke gozdov in nepravilne regulacije rek. Podtalnice usihajo zaradi poglo- bitve rečnih korit. Tehtnica narave se je občutno premaknila iz ravnotežja zaradi nepremišljenega posega človeka v jedro narave. Ce se nagne tehtnica še bolj. je ne bo mogoče uravnati v ravnotežje z vso človekovo iznajdlji- vostjo in znanostjo. Merilo zdrave, prirodne vode je ribje bogastvo. Pod to parolo so Nemci predočili z grafični- mi prikazi, fotografijami in modeli ter maketami različne naprave, kako se V Düsseldorfu vode čistijo in regulirajo, da ostanejo zdrave in čiste, da lahko žive v njej vodne živali. Zanimiv je bil model električne ribje zapore. Ta naprava se lahko vgradi v turbinske kanale, nad jezove in ima namen odvračati ribo, da ne sili v nevarna vodna področja. Aparat deluje na principu električnih impulzov. Električni tok odvrača ribe od gotovega mesta in jih usmerja dru- gam. S to napravo hočejo Spanci zapreti gibraltarsko ožino in tako preprečiti potovanje tunov iz Sredozemskega morja v Atlantski ocean. Poleg mnogih nagačenih eksponatov je bil tudi akva- rij, v katerem je bila živa jegulja-elek- tričarka. Ce si jo razdražil. je pošiljala sunke do 60OV napetosti. Iznajdljivi Nemci so prenesli te sunke na mikrofon in žarnice tako, da se je obiskovalec dejansko prepričal, da riba pošilja električne sunke v vodo. V Nemčiji je danes 61.441 organiziranih športnih ribičev, ki so porazdeljeni v 722 dru- štev. Ta društva imajo 84 ribiških do- mov in 18 ribogojnic. Jugoslovanski paviljon je bil gotovo med najlepšimi na razstavi. Mnogi obi- skovalci so mu izrekali laskava prizna- nja in je neuradno veljal za prvega na razstavi. Podpredsednik CIPS in pred- sednik društva športnih ribičev Schles- wig-Holstein g. Chade je poklonil našemu paviljonu šopek nageljčkov rekoč, da je naš paviljon nadpovprečno pripomogel k celotnemu uspehu ribiške razstave. V spominski knjigi paviljona sm.o citali visoka priznanja in občudo- vanja našim prirodnim lepotam ribo- vitih planinskih rek in jezer ter ure- ditvi našega paviljona s prekrasnimi primerki salmonidnih rib. Poleg osmih akvarijev, eksponatov in lepih foto- grafij je vzbudil posebno pozornost velik, umetniško izdelan zemljevid države, sestavljen iz različnih vrst lesa. Predstavljal je jugoslovansko vodovje. Pri vsakj reki in jezeru je bila narisana riba, ki živi v dotični reki ali jezeru. Nič manj ni bila interesantna velika fotografija športne reke. Pod njo je bila pripeta fotokopija originala opisa rimskega potopisca o lovu postrvi z umetno muho. Rimski potopisec in naravoslovec Claudius Aelianus, ki je živel v tretjem stol. našega štetja, je napisal knjigo »De Natura animalium«. V svojem delu popisuje tudi kako lovijo domačini okoli Ohridskega jezera po- strvi na umetne muhe. Kar čudno se to sliši, ko se zatrjuje, da so Angleži prvi pričeli loviti ribe z umetnimi muhami. Poleg teh značilnosti so bile razstavljene v akvarijih gotovo naj- lepše in najtežje potočne postrvi vse razstave. Seveda so bile občudovane tudi ohridske postrvi in zlatovčice. Tudi soška pKJStrv. somi, somiči, kečige in ščuke so prišle v svoji lep>oti med akvarijsko floro do polne veljave. Vi- trina z vsemi jugoslovanskimi ribiško športnimi revijami, okusno sestavljen in zrisan ročni propagandni zemljevid za tujce-ribiče, zaključuje lep jugoslo- vanski paviljon. V primeri z Nemčijo je številčno stanje športnih ribičev pri nas naslednje: Od 17,000.000 prebival- cev je organiziranih 36.278 športnih ribičev. Tudi francoski paviljon je bil v svoji razsežnosti, rekli bi lahko v svoji fran- coski demokratičnosti, vsega po nekaj, zanimiv in poučen. V Franciji je nad 2,300.000 organiziranih športnih ribičev ali okoli 5% 'Prebivalstva. Dohodek ujetih sladkovodnih rib znaša letno 14,000.000 kg ali okoli 1,5 milijarde fran- coskih frankov. Vrhovna zveza fran- coskih ribiških društev je napovedala neiizprosen boj onesnaženju ribovitüi rek in že beleži prve uspehe v alpskih predelih, kjer je država prepovedala postavitev takih industrijskih objektov, ki trosijo velike količine vode. Zanimi- vo je to. da veljajo v Franciji zakoni o sladkovodnem ribištvu še iz leta 1829. Lansko leto so bili ti zakoni nekoliko modernizirani. Posebnost francoskih akvarijev so bile rdeče postrvi »Albi- nos truites« iz potokov in rečic Savoj- skih Alp. Avstrijski športni ribiči in njihova alpska jezera, polna zlatovčic in je- zerskih postrvi, so znani daleč po sve- tu. Tisoče inozemskih športnih ribičev obišče letno njihova gorska jezera in potoke, kjer so ixKtavili Avstrijci tujsko prometne postojanke s hoteli in ribiškimi kočicami. Svoj paviljon so Avstrijci Izpolnili z devetimi akvariji, v katerih so bile razstavljene zlatov- čice, sulčki in jezerke. Nad vsakim ba- zenom je visela krasna, velika foto- grafija dotičnoga alpskega jezera, iz katerega so bile ribe odlovljene in razstavljene. Mogočni sta bili dve je- zerki iz znanega Atter jezera v Salz- kammergutu. On in ona sta se s svojimi roparsko zavitimi gobci in mrkim ipo- gledom šopirila v vsej svoji velikosti 5 kg in vzbujala splošno pozornost. Športno ribištvo v Italiji je posebno razvito v alpskih pokrajinah. Šteje okoli 300.000 športnih ribičev, organi- ziranih v 84 ribiških provincah. Pavi- ljon Italije je prikazoval davno zgodo- vino ribištva. Niso razstavili živih, niti mrtvih rib. temveč so predočUi zgodo- vino ribolova in jo dokumentirali s starimi izkopaninami iz Herkulaneuma in Pompejev. Italijanski paviljon je močno povečal pestrost in lepoto raz- stave. Belgija, Holandska in Luksemburg imajo visoko razvito športno ribištvo. Geološki in geografski znača.) njihovih pokrajin jim ne nudi toliko izrazitih salmonidnih voda, kakor je to drugje. Njihovi paviljoni pa so bili kljub temu prav interesantni, prijazni in značuni za specifičnost njihovih voda. Za nas cvüizirane Evropejce sta bUa izredno zanimiva še pavujona Belgij- skega Konga in Južnega morja. Raz- stavljen je bil ribji lovski pribor, ki ga rabijo tamkajšnji domačini. Marsika- teri izdelek različnih vab prekaša naše, moderno izdelane vabe in pribor. Mednarodna razstava lovstva in športnega ribištva v Düsseldorfu je ix>- kazala visoko etično vrednoto, ki jo imajo lovci in športni ribiči do prirode. Imela je namen, da tudi v lx)doče še bolj združuje vse prijatelje in občudo- valce narave, še posebno seveda ribiče in lovce vseh dežel in kontinentov, ki naj ustvarjajo obče prijateljstvo med narodi Le-ti naj bodo glasniki, da člo- vek, ki ne živi z naravo in ji ne daje tistega, kar narava od njega zahteva, ni pravi lovec niti ribič, je izrodek, ki ga narava sama prej ali slej izloči. Kakor divjad in ribe ne poznajo meja, ne vedo. kje se začnejo ali končajo re- virji, tako naj bi tudi predvsem lovci in ribiči ne poznali meja s^a dobro ži- vali, za dobio prirode, za dobro razu- mevanje in prijateljstvo med narodi. Iz teh vidikov gledano je düsseldorfska razstava gotovo dosegla svoj osnovni, plemeniti namen. Razstavna palača v Düsseldorfu Neka britanska firma iz Bermingena je izdelala nov tip sani, ki jih je letos preizkusila britanska »Spicberška eks- pedicija« na Arktiki Sani, napravljene iz aluminija, so dolge 3,5 m, široke 0,60 in globoke 0,20 m. Sani so se dobro ob- nesle in se kljub težkim tovorom lahko premikajo po ledu. Lojze Zupane: i Novoletna \ Kdo pred vrati zdaj prepeva, ko so ptički odleteli? < To koledniki so viladi, srečo so nam zaželeli. 1 Kdo zdaj v goste k nam prihaja, sredi zime na saneh? Novo leto nas pozdravlja, nosi zdravje nam in smeh. Kdo se na saneh še vozi s konji belci v novi čas? Dolgo sivo brado nosi — to je vendar dedek Mraz! Brž kolednikom pogače dajte za vse tople želje, pa bo dedek Mraz natrosil v vQ4ß srnSCUL — veselje. Silvestpovonjc štipiperesne deteljice Pokopali smo ga, kakor ga boste vi nocoj. Utapljali smo ga, utapljali skrbi, kakor jih boste nocoj vi. Novim upom smo prilivali, kakor boste nocoj vi. Štir- je smo bili, štiriperesna deteljica tako- rekoč, kajti je štiriperesna deteljica simbol sreče. In za srečo gre in sreče ne gre zametaimti! Zanjo se pehamo. Oh, sreča! Sreča, ti čudovita stvarca! Blagor mu, kdor najde štiriperesno de- teljico, sreča mu ne uide. Našo štirih реге.чпо deteljico najdete pri »Vrčku« seveda. In razume se, da smo tudi sil- vestrovali pri »Vrčku« Vinko, Franček, Slavec in jaz spodaj podpisani Rado. Poslavljali smo se od starega leta z lahkim srcem — saj ga ni bilo nič pri- da — in smo od veselja — pili. Po- zdravljali smo mlado leto, si obetali obete in od veselja — pili oj, i>ince, vince, vince rumeno, haha ... Smo namreč zakoreninjeni v svojem ljudstvu in doviači grudi ko hren in se zvesto držimo ljudskih šeg. Naše ljudstvo ni nikoli v zadregi, kam bo 2 vinom. Mi Slovenci vinca ne prodamo. Vince pijemo, dobre volje smo in ve- selo zapojemo. Je zatorej vince v čislih pri ruLŠem ljudstvu kakor vera in mu postavljamo hrame, najraje ob bok samim božjim hramom in gre tozade- ven naé sloves po svetu. Je tudi nič kako iznajdljiv naš na- rod in mu je koj pri roki prigoda, pa vzrok in povod za popivanje. Vince je sladko, teče nam gladko ob rojstvu tako kakor ob smrti, ob poroki kakor ločitvi, naj bo sonce ali dež, veliko ve- selje ali globoka žalost. Kako ne bi potlej pošten krifitjarti dal za glažek vinca rujnega ob tako veličastnem tre- nutku, kakor je pokop starega in roj- stvo mladega leta?! Smo si rekli: »Kolikor kapljic, toliko let« in smo se v kritični noči zbrali pri »Vrčku«. Vinko, ki je od stroke in mu vino daje ne ravno presuh kruhek zanj in za familijo, se je koj postavil: »Kel- narca hiter, prinesi ga liter!« Ga je Micka prinesla. Vinko pa: »Hudirja, barve mu ne bi mogel opredeliti. — Micka, od kod pa je?« Micka: »Iz kleti.« Vinko: »To si se navadila modrije, Micka! Vem. Vprašam pa, kateri trsek ga je nosil, kateri hribček rodil?« »Ne vem« Ne bodi len, ga je Vinko hitro djal na jezik in že tudi izpljunil pod mizo: »Čorba!« Potem se je obrnil k nam: »To še daleč ni sladko vince bučensko. Mu najspretnejši matičar ne bi mogel najti domovinskega hribčka. Mislim, da ga je res rodila klet. Fantje, kakor veste, ne bi bil od vina mož, če bi ne imel okusa, ga imam za ritoznojčana in mi je nocoj do znojenja.« Micka je prinesla po eyio dolgovratko za vsakega. Vinko pa koj: »Vinček moj, vinček moj ...« »Delim Vinkovo mnenje: pijmo ga, saj vinček je in ne voda!« se mu je pridružil Franček, ki se spozna na bukve in pisarijo. »Kajti, fantje,« je naglasil, »le pristen slovenski vinček ima častno mesto v naši literaturi.« In naredil nam je predavanje z dokazo- vanjem. Ker se pa razume nekaj ma- lega še na deske, je trdil, da še piška- vega oreha ni vredna igra, katere se vsaj eno dejanje ne odigrava v krčmi 2 božansko kapljico na mizi, da si ko- mediant zmoči gobček in poviša ko- rajžo. En glažek al' pa dva, to nam korajžo da! To se vam je potlej razvila diskusija. Ona z zbora volivcev in z občnih zbo- rov društev ji še do gležnja ne sega. Vsak je hotel imeti prvo besedo in no- beden poslušati. Kozarce pa smo vsi približno eiiakomemo vzdigovali. Bi se morda s tako metodo dalo inspirirati razpoloženje za diskusijo tudi tam, kjer je primanjkuje, sem mislil in to tudi predlagam. Zagotavljam, da bi diskuti- rali v Novo leto, če je jaz ne bi po- gruntal. To-le sem predlagal: »Franček, veš kaj, nupiši, napiši esej: »Krčma in vino v narodovi literaturi!« So se strinjali. Sedaj bomo pa videli, če bo Franček besedo tudi držal. Ker je šla Micka po tretjo rundo ritoznojčana menda na lice mesta, je bil Vinko žejen ko mavrica. Ali je potlej čuda, da je Micki, ko je končno blagovolila priti s sladkim tovorom, vzel ritoznojčana iz naročja in spod- budno zapel: »Glažke si nalijmo, na- li jmo do vrha ...« Smo nalili, izpili in koj imeli kvar- tet. Popevanje pa je vodil Slavec, ki si je s petjem kakor Vinko s pitjem, zakaj ob zbora »Veseli pevec« je. Se sape nismo utegnili vzeti, komaj da smo si namazali grla, že smo žvrgoleli ono »Bratci veseli vsi...« Potem smo kakopak kar naprej pili in peli in bili veseli. Mislim — priseči pa ne bi mogel, kajti je bilo novoletno jutro polno ro- žic in sem od duha omamljen v rožcah morda kaj pozabil — da so si popevke sledile tako nekako: »Prifurali so fur- mani ...«, »Primi, bratec kupico«, po- tem ona zame posebno ginljiva o Mar- tinu Kebru, češ pil ga je rad, pel ga je rad no pa lubu. Skoraj bi bilo od- več omenjati, da smo se vse bolj držali tistih, ki zahtevajo »ex«, kakor tista »... pri dobrem mojstru bil, se piti naučil« in pa »Sraka ima dolgi rep .. Ko so bili vsi kozarci prazni pa: »Gla- žek je prazen, ne gremo še narazen ...« Kdo bo šel?! Mi ne! Temveč: »Prej pa ne grem dam...« in pa »Ne grem do- mov, ne grem domov, sem žejna pre- močno ...« Kajpak, so žejne tudi ženske in jim gre, kar jim gre, če niso zraven, vsaj s pesmijo spomin, ko dedci: »Mi pa po navadi pijemo ga radi.. .« Potem smo prehajali v romantiko: »Kdor pije ga rad, ni nikdar bogat, ni treba se ravbarjev bat...« In tako vam je ena popevka rodila drugo. Ta poslednja to-le: »Kar äas'luzimo, vse zapijemo, potem pa gremo veseli domov .. .<< Mi seveda nismo šli. Kako bi šli, ko pa je vsak list naše štiriperesne detelji- ce menil, da ni z naše gore list, kdor ne zna vsaj pol sto teh pesmi. Slavec pa je vendarle menil, da smo jih od- peli morda kako desetino, toliko da ima naše ljudstvo tovrstnega narodnega blaga. Ga je že srbelo, da bi nam pri- redil s tega področja predavanje. Pa smo se zedinili, da si bo vzel Francka za vzgled in bo zbral pa uredil blago v knjižnici, da bo vsak čas pivcem in pevcem pri roki in pa da ga bo otel pozabi poznim rodovom v spomin in uk. Se dobro, da smo se hitro sporazu- meli, kajti je pravkar napočil kritični trenutek. Ura je bila dvanajst kakor sicer, luč je pa ugasnila kakor ta staro leto, pa zopet posvetila novemu na pot. Bil je čas oddiha. Vendar je Franček dejal, da se zdaj spodobi kaka beseda in mi ukazal: »Rado, spusti guč!« Kaj sem hotel, svečano sem se dvignil — k sreči so še noge bile prisebne in tudi jezik je še ubogal — in sprego- voril. Bil sem pa proti-navadi kratek. Le kdo bo klobasal in kdo poslušal v takih svečanih trenutkih, ki jih je jako zelo malo in so kratki. Pa tudi mogel nisem, kajti, tako sem spregovoril: »Tovariši in bratje, srce se mi topi v ginjenosti ko žalost v vinu in kakor raketa mi plava duša v stratosferi, duh se mi pa polni z navdihi ko kovaški meh. Čutim in vidim, da se taisto do- gaja tudi z vami. Kaj bi torej govorili, več bomo storili, če nam bo novo mi- lostno. Na mnoga!« _ »Kolikor kapljic ...« smo začeli zno- va. Potem smo naredili kozarci izpraz- nite se, se objeli in ocmokali, kakor je to v ginjenosti med brati navada in oči so se nam napolnile hkrati s ko- zarci. Kaj je bilo potem? Pili smo in peli, kakor je to navada. Domov pa nismo šli skupaj. Sicer pa ovija kraj in način našega slovesa no- voletna megla v svojo debelo tančico. Tudi zgodovina naj zatorej o tem mol- či. Zame se je nadaljevalo tam — mislim, da še pri kom — ko je žena obračaje žepe ugotovila: »Suh je ko poper.« Odgovoril sem, da že mogoče spričo tolikšne moče. Potem sem 5e, tako se mi dozdeva, brundal nekaj ta- kega, kakor da bo leto s sv^o na njivi in v žepu za eno figo. Rado Guč »Savinjski vestnik«, dne 30. decembra 1954 Stev. 52 STEKLARNA »BORIS KIDRIČ« Rogaška Slatina PROIZVAJA VSE VRSTE VOTLEGA, BRUŠENEGA, KRISTALNEGA IN SLIKANEGA STEKLA. NASI KVALI- TETNI IZDELKI SO ZELO ISKANI TUDI IZVEN NASE DEŽELE zeli vsem svo¡im odjemaicem in poslovnim tovarišem veliko uspehov v novem letu Í955 Ce želite lepo urediti prostore, v katerih živite in delate, se obrnite na nas! Nudimo vam družinske spalnice iz vseh vrst iurnirja, mehke spalnice, kuhinjsko opremo, delovne kabinete, kavče, otomane, tro- delne zimnice in vložke za postelje. Razen tega vam nudimo mehak in trdi rezan les, plemenite in slepe furnirje, kakor tudi raznovrstno embalažo in galanterijske izdelke. ZDRAVILIŠKO GOSTINSKO PODJETJE DOBRNA pri Celja Želi svojim cenjenim gostom in obiskovalcem veliko zdravja in uspehov v novem letu 1955 ter se priporoča za prihodnjo sezono — Kolektiv se bo tudi v prihodnji sezoni trudil, da bodo naši gostje spet zadovoljni! LESNA INDUSTRIJA CELJE VELIKO USPEHOV j V LETU 1955 \ HMEZAD ŽALEC zadružno trgovsko podjetje za izvoz hmsija ŽAL£C-SLOVENIJA Zalnga domače pivovirne s svetovno znanim slovenskim štajerskim hmeljem Želi vsem proizvajalcem hmelja, kmetom Zridružnl- kcm, Zrtdružaim organizaci- jam ill kmet. po-estvura mn0g3 SRECE in uspehov v NOVEM letu 1955 KERAMIČNA INDUSTRIJA UBOJE p R I C E L J u proizvaja in nudi GOSPODINJSKO, DEKORATIVNO IN SANITARNO KERAMIKO Vsem cenjenim odjemalcem in dobaviteljem ter poslovnim prijateljem želimo obilo delovnih uspehov in zadovoljstva V NOVEM LETU 1955 Delovni kolektiv Pivovarne Laško želi vsem svojim odjemalcem, doba- viteljem in poslovnim prijateljem obilo uspehov v novem letu in se priporoča za naklonjenost tudi v letu 1955. Zahtevajte povsod izvrstno, ceneno in kvalitetno laško pivo Naš zaščitni znak na steklenicah je jamstvo, da boste zadovoljni? ODKUPUJE IN PRODAJA: reprodukcijski in gradbeni material ter kmetijske stroj« vse vrste kmetijskih pridelkov, sadje in zelenjavo, gozdne sadeže in zelišča, živino ter les ODPRLI SMO V CELJU NOVO POSLOVALNICO 8 sadjem, zelenjavo in semeni Vsem dobaviteljem in kupcem se т novem letu 1955 Se nadalje priporočamo ter jim želimo obilo sreče in USPEHOV POLNO LETO 1955 ►Savkijsld vestnüc«, dne JO. decembra 1954 Tovarna ovojnega papirja in lesna Industrija višnja vas ŽELI вТОЛМ ODJEMALCEM IN DO- BAVITELJEM VELIKO USPEHOV V NOVEM LETU 1955! lEdeliiie OToJnl papir fllamenl. reaan lee 1«г1»тоеу жа Ixvos In tuzemstvo ter ваЈмкје nxnih dimenzU. Naâa oaibolJSa reklama so soUđni is- «elki in aiskt mmI Elektpoinstfllocije CELJE, SLANDROy TR6 6, dvorišče IzrrSuie vm défclirotostalacijska del» jakera in übkeca toka na novo^rrad- nlah, kakor tudi Tsa v to stroko spa- dajoča poprarila. Polnimo tso Trst* akumulatorjev. Svoje uslu^re nodi po konkurenčnib ceoah. Cenjenim strankam ee sahraljujemo ca naklonJeiKMit v minulem letu in se te nadalje priporočamo! VSEM ŽELIMO SRECNO NOVO LETO 19 5 5 NUDI VSE VRSTE ALKOHOLNIH IN BREZALKOHOLNIH PIJAČ PO NAJNIŽJIH DNEVNIH CENAH IN NAJBOLJŠIH KVAUTET Vsem delovnim ljudem naâe domovine želimo v потеш letu 1955 novih uspehov v socialistični graditvi našega gospodarstva in svetle bodočnosti nove Jugoslavije! TEKSTILNA TOVARNA PREBOLD IZDELUJE VSE VRSTE BOMBAŽNIH TKANIN V PRIZNANO DOBRI KVAUTETI NE POZABITE I TEKSTILNA TOVARNA V PREBOLDU! ZELI V NOVEM LETU OBILO USPEHOV PRI NADALJNJEM RAZVOJU DELAVSKEGA IN DRUŽBENEGA UPRAVLJANJA VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM IN LJUDEM NASE DOMOVLNE NAJ BO LETO 1955 - LETO NOVIH ZMAG NA POLJU SOCIALISTIČNE IZGRADNJE Kovinsko podfeffe СеЦе, Voduikota nlico 6 ' IZDELUJEMO razne strojne naprave, mizarske brusilne stroje, jLaloriferj« vseh vrst, IZVRŠUJEMO stavbna kleimrska dela, strelovodne naprave, instalacije mrzle in tople vode, montažo centralne kurjave, sušilne naprave in ts« druga T stroko spadajoča dela. ŽELIMO VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU NASE DOMOVINE V NOVEM LETU 1955 VELIKO USPEHA PRI NADALJNJIH NAPORIH ZA ZGRADITEV SOCL^LIZMAI TRGOVSKO PODJETJE ZITAR CELJE nudi vse vrste mlevskih izdelkov iu se svojim cenjenim strankam $e nadalje priporoča. Svojim odjemalcem želi шфећот polno novo leto 1955. Tovarna nogavic Polzela izdeluje in nudi: moške, ženske, otroške kratke in dolge nogavice ter dokolenke, ženske evilene nogavice od navadnih do najfinejših perlón in nylon nogavic v brez- konkurenčni kvaliteti. Barve po želji kupcev. Tek. račun pri NB Žalec št. 6251-T-12 — Zelezn. postaja Polzela ZELI VSEM SVOJIM ODJEMALCEM, DOBAVITELJEM TER POSLOVNIM PRIJATELJEM VELIKO USPEHOV yШУШЈЖи 1^ _________ _ . ▼sem kmetijskim gospodarstvom, zadrugam in ostalim kolek- tivom mnogo uspeha ▼ novem letu 1955 z željo, da bi njihova nenehna borba in napredek žela še rečjik mspekoT »Savinjski vestnik«, dne 30. decenjbra 1954 Stev. 52 TOVARNA EMAJLIRANE POSODE CELJE nmdi svoj« prvovt«tne Lađelke^ BiÄOJav: EMAJL Celje Telefon: 22-71 EMAJURANO POSODO, POCINKANO POSODO, BRUŠENO IN SUROVO POSODO * POKOSITRENO POSODO, HIGIENICNE EMAJLIRANE IZDELKE, KOPALNE KADI, KOTLE IN RADIATORJE ZA CENTRALNO KURJAVO SENČNIKE VSEH VRST ITD. ZAHTEVAJTE PONUDBE! ISKRENO ČESTITA OB NOVEM LETU 1955 VSEM SVOJIM ODJEMALCEM TER SE PRIPOROČA S SVOJIMI KVALITET- NIMI IZDELKI: karbon papir — indigo papir — pisalni trakovi — matrice za razmnoževanje — šolske barvice — tempera Iwirve — oljnate umetniške barve — ëmila — barve za obleke in tako dalje. CELJSKA TISKARNA CELJE PAPIRNICA IN KJIGARNA TRG ¥. KOGRES& 3 OD 1. APRILA 1954 SMO POD OPERATIVNIM VODSTVOM CELJSKE TISKARNE. IZREDNO NIZKI REŽIJSKI STROŠKI NAM OMOGOČAJO KONKURENČNE CENE. VABIMO VAS, DA SE O TEM PREPRIČATE, KAKOR TUDI O NASI POSTREŽBI! SE PRIPOROČA KOLEKTIV! Kolektiv tiskarne, knjigarne in papirnice Vam želi v letu 1955 oImIo proizvodnjo — poslovnih uspehov in osebn^pa zad<^y^oljstva! „AVTO-MOTOR" CELJE - MARIBORSKA 21 ima vedno na zalogi v veliki izbiri in po nisüdh eenak \es električni in potrošni material za avtomobile, Mo- torje in dvokolesa; plašče in zračnice za vsa voela, akumulatorje itd. Svojim cenjenim odjemalcem in poslovnim prijatelje« ■ ŽELI USPEHA POLNO NOVO LETO 1955^ ZATO NE POZABITE - AVTO - MOTOR, CELJE^ TOVARNA ORGANSKIH RARVIL CELJE Telefon štev. 2006 — brzojavi: TOB Celje Tekoči račun pn NB Celje, št. 620-T-8 želi vsem delovnim kolektivom SRECNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1955! Obenem nudi za tekstilno, usnjarsko in kemično indostrijo: ZVEPLENA .TOBOTION«, REDUKTIVNA »TOBANON« IN KISLA /lOBAClD« BARVILA S STRANSKIMI PROIZVODI. Vse cenjene odjemalce obveščamo, da nam je uspelo izpopolniti barvno paleto žveplenih barvil z vsemi manjkajočimi niansami, 8 katerimi vam }>omo v novem poslovnem letu že lahko postreglL Istočasno razširjamo obrat na proizvodnjo direktnih AZO barvil. Stev. 53 »Savinjski veetoik«, dne 30. decembra 1954 POD JE TJ E ELEKTRO-CELJE CELJE dolmvlja potrošnikom električno energijo po najugodnejših pogojih; pmjektira, gradi in opravlja montažo daljnovodov, krajevnih omrežij in transformatorskik postaj; izvršuje vsa v električno sitroko spadajoča inštalaterska dela. NAŠIM POTROŠNIKOM ŽELIMO USPEHOV POLNO NOVO LETO 1955 TRGOVSKO PODJETJE „VESN A" Celje Cankarjeva št. 2 Trgovina »Galanterija« v Stanetovi ul. Trgovina »Drogerija« v Prešernovi ul. Trgovina »Pai-fumerija« na Trgu V. kon- gresa Bogata izbira — primerne cene Svojim cenjenim odjemalcem in poslovnim prijateljem želi uspehov polno novo leto 1955 firosistiîno in detailistiîno trgovsko podjetje JADRAN CEE] E Vara nudi iz svojih zalog po znižanih dnevnih cenah vse vrste barv, oljnate emajle vseh barv, firnez laneni, nitro in tesarol lake vseh barv, strojno olje, pralna mila itd. Svojim cenjenim odjemalcem in poslovnim prijateljem želi mnogo uspehov in sreče v letu 1955 KOLEKTIV PODJETJA AVTOBUSNI PROMET CELJE ŽELI DELOVNIM KOLEKTIVOM ' IN DELOVNEMU LJUDSTVU i VELIKO VESELJA IN USPEHOV V NOVEM LETU 1955 KMETIJSKI MAGiZIN Ljubljana POSLOVALHICA CELJE NUDI VSEH VRST KMETIJSKIH STROJEV IN OSTALEGA KMETIJSKEGA ORODJA SVOJIM ODJEMALCEM ŽELI SRECNO IN ZADOVOLJNO NOVO LETO 1955 PRIPOROČA SE SE NADALJNJI NAKLONJENOSTI DELOVNI KOLEKTIV AVTOOBNOVA CELJE ŽELI VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM IN VSEMU PREBIVALSTVU SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1955 KOLEKIV . SPLOŠNEGA GRADBENEGA PODJETJA GRADITELJ CELJE ŽELI VSEM INVESTITORJEM IN DELOVNIM KOLEKTIVOM USPEHOV POLNO NOVO LETO 1955 IZVRŠUJEMO VSE NIZKE IN VISOKE GRADNJE TER VSA OSTALA V GRADBENO STROKO SPADAJOČA DELA IZDELAVA SOLIDNA CENE KONKURENČNE Puškarska delavnica TRGOVINA JELEN" CELJE TomSičev trg 11 Prodaja lovsko in športno orož- je, strelivo in razstrelivo ter ves ostali lovski in ribiški pribor. Popravlja vse vrste lovskega in civilnega orožja. SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE BETON CELJE je najbolj mehanizirano gradbeno podjetje v celjskem ÌMÉ/mm. Izvršuje nizke in visoke gradnje najhitreje, zelo solidno in poceni. Vsem investitorjem se še nadalje priporočamo /л naročila Vsem investitorjem, vsem delovnim kolektivom in delovnim ljudem želimo mnogo uspehov v novem letu 1955. ZLATARNA CELJE se priporoča s svojimi kvalitetnimi izdelki in želi vsem delovnim kolektivom uspeha polno novo leto. ^Ključavničar" CELJE, Aškerčeva ulica 7 B svojimi obrati: ključavničarstvo, kleparstvo in vodovodne instalacije, izvršuje vsa v stroko spadajoča dela. Delovnemu ljudstvu in vsemu prebi- valstvu želi srečno novo leto. MLADINSKA KNJIGA Knjigama in papirnica Celje, Stanetova 3 — Tel. 21-93 Na drobno Na debelo Šolske knjige " Vse šolske potrebščine — Tiskovine — Pisarniške potrebščine — Velika izbira antikvaričnih knjig — Odkupujemo antik var ične knjige Svojim odjemalcem in jKxslovnim prijateljem želi srečno in uspehov polno novo leto 1955 RESTAVRACIJA BELI VOL CELJE, STANETOVA 3 nudi prvovrstna vina, vedno sveže pivo in druge alkoholne in brezalkoholne pijače. Izborna kuhinja. Topla in mrzla jedila vsak čas na razpolago. Silvestrovanje bo v vseh prostorih. Za obisk se priporoča kolektiv. Svojim cenjenim gostom želi srečno novo leto 1955 RADIO-VAL CELJE, LJUBUANSKA 6 s podružnico v Šoitanju Izvršujemo popravila vseh vrst radijskih aparatov, ojačevalcev, kinoojačevalcev, montiramo oja- čevalne naprave. Ob vsaki pri- liki Vam oskrbimo vsakovrstna ozvočenja. Cen j. strankam s« zahvaljujemo za dosedanjo na- klonjenost in se priporočamo tudi nadalje. Vsem želimo srečno noro leto 1955 r KOLEKTIV PODJETJA MESNINE CEEJE se bo tudi v letu 1955 trudil, kakor doslej, da vsestransko ustreže in zadosti željam svojih odjemalcev Zahvaljujemo »e vsem, ki so bili naši odjemalci, priporočamo se potrošnikom, vsem pa želimo prav srečno in uspeha polno novo leto 1955 MLINSKO PODJETJE CELJE v svojih mlinih: Medlog, Vrbje, Šempeter, Zagorje. Slovenske Konjice in Sevnici nudi potroš- nikom vse vrste kvalitetnih mlevskih izdelkov. Delovnemu ljudstvu želi uspeha polno novo leto 1955 Delovni kolektiv podjetja CEMENTNINE CELJE želi vsem svojim odjemalcem, vsem delovnim kolektivom in vsemu delovnemu ljudstvu uspehov polno novo leto 1955_ Vrtnarska šola Calje-Medlog Želi vsem delovnim kolektivom in vsem delovnim ljudem uspehov polno novo leto 1955 STROJNA ГШОМЕНАШЕА CEUE Želi delovnemu ljud- stvu srečno in uspe- hov .polno novo leto 1955 Izvršuje vsa v stroko spadajoča dela in vsa dela finomehanike »Saviniđd rerfailk«, dne ». decembra 1954 Stev. М? VELEBLAGOVNICA LJUDSKI MAGAZIN CELJE Vsem svojim odjemalcem in dobaviteljem čestitamo novo leto 1955 Nudi svojim cenjenim odjemalcem bogato izbiro blaga: platna za rjuhe, posteljni kanafas, blago za zavese, prešite odeje iz svilenega brokata in klota, trodelne posteljne vložke, žične mreže za postelje, flanel za rjuhe, preproge, predposteljnike, flanelo, barhende ter najrazličnejše blatno za obleke. Neveste, oglejte si blago za opremo stanovanja I Pridite in prepričajte se o kvaliteti vsega blaga! Investitorjem, delovnim kolektivom in vsem delovnim ljudem želi srečno novo leto 1955 Izvršuje visoke in nizke gradnje ter vsa v stroko spadajoča dela. Delo solidno — cene konkurenčne. Svojim odjemalcem želimo srečno in uspehov polno novo leto 1955 Tehnično irgovsko podjetje z elektrotehničnim in radio materialom. V zalogi elektro in radio material, radijski aparati ter vse vrste elektromotorji. TRGOVSKO PODJETJE NA VELIKO SE ZAHVALJUJE SVOJIM CENJENIM ODJEMALCEM ZA NA- KUPE V LETU 1954 IN SE PRIPOROČA TUDI ZA POSLOVNO LETO 1955 ISTOČASNO VAM DELOVNI KOLEKTIV ZELI SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO NUDIMO VAM BOGATO IZBIRO BOMBAŽNEGA IN VOLNE- NEGA BLAGA, KONFEKCIJE IN PLETENIN TER GALANTE- RIJSKEGA BLAGA PO NAJNIŽJIH KONKURENČNIH CENAH MEHANIČNA TKALNICA, CELJE SREČNO NOVO LETO 1955 ŽELIMO VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU! * IZDELUJE VSE VRSTE BOMBAŽNIH TKANIN V PRIZNANO DOBRI KVALITETI — CENE KONKURENČNE Brzojavke: Metka Celje — Telefon 23-90 TRGOVSKO PODJETJE NUDI V SVOJI TRGOVINI BOGATO КВШО RAZNEGA TEKSTILNEGA BLAGA PO NAJNIŽJI KONKUBI34CNI CENI OB TEJ PRILUa ČESTITAMO VSEM NAiSIM ODJEMALCEM K NOVEMU LETU 1955 PROJEKTIVII BIRO Celje, Gregorčičeva ul. 3 ZEU MNOGO DELOVNIH USPEHOV v LETU 1955 TER SE PRIPOROČA INVESTITORJEM ZA NAROČILA NAČRTOV VISOKIH IN NIZKIH GRADENJ Stev. sa »Savinjski restaik«. dne 80. decembra 1954 Šentjur pri Celju Želimo vsemu delovnemu ljudstvu mnogo uspehov v novem letu 1955 pri nadaljnji graditvi socialistične domovine. Nudimo vam vse vrste rezanega lesa listavcev in vse vrste furnirja TEKSTMA ШШ\ ŠCfflDCter Ï Sav. đolioi Vsemu delovnemu ljudstvu socialistične domovine v novem letu 1955 mnogo sreče in uspeha! Proizvaja in nudi beljena platna v vseh širinah! Kmetijska zadruga VITANJE S svojimi podjetji, odbori in odseki razvija napredno zadružno gospodarstvo in pomaga pri dvigu kmetijske proizvodnje. Odkupuje in prodaja vse vrste kmetijskih pridelkov in pro- izvodov ttr nudi za kmetijstvo potreben reprodukcijski material. Razpolaga z lastnim strojnim parkom. Pospešuje in razvija napredno kmetijstvo s pomočjo pospeševalnih odsekov Želimo vsem zadružnikom in delovnim ljudem v novem letu i 955 mnogo delovnih uspehov. TRGOVSKO PODJETJE NA DEBELO IN DROBNO „USNJE" CELJE Trg V. kongresa štev, L nudi maloprodajni trgovski mreži po najnižjih cngro., cenah vse vrste zgornjega, spodnjega usnja, čevljarskih, sedlarskih, tapetarskih in torbarskih potrebščin ter pogonskega jermenja po najnižjih dnevnih cenah. Vabimo vas na ogled naših zalog in se boste sami pre- pričali, da vas bomo solidno postregli Delovni kolektiv podjetja želi vsem našim cenjenim odjemalcem srečno novo leto 1955. in se priporoča svojim cenjenim odjemalcem 8 kvalitetnim blagom, veliko izbiro, ugodnimi cenami ter solidno postrežbo Trgovina s konfekcijo VARTEKS♦ Celje - Trg V. kongresa Svojim cenjenim odjemalcem želimo srečno in uspehov polno novo leto Í955 te se še nadalje priporočamo! KMETIJSKA ZADRUGA FRANKOLOVO S svojimi odseki želi vsem svojim zadružni- kom, poslovnim prija- teljem in vsem delovnim ljudem mnogo uspehov v letu 1955 Odkup vseh kmetijskih pridelkov, stalno na zalogi sredstva za zaščito rastlin. KO LE K T I V OPEKARNE Uubečna-Bukovžiak želi vsem svojim cenjenim odje- malcem uspešno novo poslovno leto i 955 in se priporoča s svojim bogatim asorlimentom kvalitetnih opek — navadnih in specialnih, predvsem radialne opeke visoke nosilnosti. Veiefrgovsko podjetje s špeceri;skim in koion'oln m blagom Patmidk-Ceile s svojirni skladišči Celje, Tomšičev trg in Žalec, že i svojim cenjenim odjemalcem uspeha polno novo k to 1У55. Zahvaljuje se za dosedanjo naklonjenost ter se priporoča še za nadalje. Državni obrtni obrat Čevljarstvo Celje, Trj? svobode 3 Prodaja čevIjeT lastneira izdelka želi svojim cenjenim odjemalcem srečno in veselo novo leto 1953 TrgoTma z rab1|enSmI predmeti „KOMISIJA" Celje — TomšičeT trg 12 SPREJEMA VSE VRSTE RABLJENIH PREDMETOV v PRODAJO IN JIH PRODAJA PO DNEVNIH CENAH! * DELOVNEMU LJUDSTVU ŽELI SRECNO novo LETO 1955! Kovinsko podjetje Žalec Vsemu delúvnemu ljudstvu siciali- slčrie Jugoslavije želimo v novem etu 1955 mnogo uspehov. Nudimo vam po konkurenčnih renoh vodne za. su e, rozne k I etijske stroje, sivo I tino, odhtke borvusiih kovin ter Izvršujemo vse indusirljsk« n .točno. Odkupuje vse vrste odpadnega materiala: staro železo, litino, baKer, svinec, naedenino itd. po najvišjih cenah. Srečno in uspešno novo leto 1955 »Savinjsiü vestnik«, dn« 30. decembra 19^' Stev. 52 Delovni kolektiv ŽELEZARNA ŠTORE Želi vsem delovnim kolektivom in delovnim ljudem v novem letu Í955 še več uspehov pri nadaljnjem poglab- ljanju socialistične demokracije in samoupravljanja , Naj bo novo leto 1955 - leto novih zmag v borbi za lepšo bodočnost delovnega ljudstva ! ŽELEZARNA store proizvaja: valjane proizvode: okroglo, ploščato, kvadratno, šesterokotno in beton- sko železo; odtiihe sive Uiine: strojno litino, litoželezne cevi s pripadajočimi arma- turami, jeklarske in kovaške kokile; vse vrste valjev iz trde litine za potrebe črne in barvaste metalurgije, za mlinsko in tekstilno industrijo; ognjeodporne izdelke t visoko kvalitetno samotno opeko in samotni mailer. Okrajna zadružna zveza v Celju Telefon 24-66, 24-67 Okrajna zadružna zveza v СеЦа povezuie 68 kmetiiskih zadrug,] ter uspešno razvija in hrepi\ zadružno misel in gospodarsko\ osnovo vsem oblikam kmetij'] shega zadružništva v okraju. s svojinrii podjetji: Trgovsko podjetje v Celju Trgovsko podjeije „Vino" v Celju Podjetje „Obnova" v Žalcu Hmeljarski inštitut v Žalcu Vinogradniška poskusna postaja v Virštanju Kmetijsko posestvo v Vojniku Zadružno posestvo Latkova vas