Naročnina Dnevna Izdaja za državo SHS mesečno 20 Din polletno 120 Din celolelno 240 Din za Inozemstvo mesečno 33 Din ne1e')»kn Izdaja celole no v Jugoslaviji SO D'n, z a Inozemstvo lOO D COVENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov 1 slolp. petll-vrsta mali oglasi pol SO ln 2 D, veCJI oglas) nad 43 mjn vUlna po Din 2-30, veliki po 3 ln 4 Din. v urednllkem delu vrstica po 10 Din p Pri veClem o norofcflu popust Izide ob 4 zlulrAf rožen pondeilKo ln dneva po praznila« Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici št. 9'III Rokopisi se ne vračalo, nefranklrana pisma se ne spre/emojo - Uredništva telefon štev. 50, upravnlštva štev. 328 K ©zdravljenju. Vsled vojne in vsled razburkanih prvih povojnih let je moralni nivo človeške družbe globoko padel- Zlo je bilo mogoče opaziti na vseh straneh, toda nikjer ni morda prišlo oči-vidneje do izraza kot v hlapenju po hitri obogatitvi. Verižništvo, nesolidna povojna trgovina, špekulacija z blagom in z valutami, vse to smo doživljali tudi pri nas in je vsakomur v živem spominu. Mnogo se je v tem oziru že izboljšalo. Naše ljudstvo je v jedru zdravo in korupcija se pri nas ni zajedla tako globoko kot v južnih krajih države. Vendar bi se varali, če bi mislili, da je povojno zlo že iz-trebljeno. Okoli žalostne skupine, ki si nadeva ime samostojne demokratske stranke, se zbira družba, ki je do danes umetno gojila špekulantstvo, ki je živela in še razkošno živi od nepoštenega dobička, družba, ld z nepošteno pridobljenim denarjem truje čim širše ljudske kroge, da jih uspava in omami, da ne bi videli, kam jih tira nenasitnost gotovih krogov. Če ne bi bilo te družbe, bi bile danes morda naše gospodarske razmere primeroma urejene. In nositelje tega koruptnega špeku-lantstva, ki je s svojim zgledom in svojim delom zastrupljalo naše gospodarsko življenje, se je v slovenskih krogih do danes trpelo, se jim celo klanjalo in se jih smatralo malone za potrebne. Pogajanja za volitve v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo so tozadevno nevesel dokument za nravno višino nekega dela slovenskih gospodarskih krogov. Doživeli smo žalostni slučaj Jadranske banke. Koliki milijoni ljudskega premoženja so bili uničeni po tej nesrečni družbi 1 Koliko podjetij od takrat samo životari, koliko jih je pr^|lo. v tuje roke. Tako je pod vplivom tega kroga zgodba o nacionalizaciji sramotno končala. In vendar so se dali mnogi gospodarski krogi uspavati, dali so se naprej vplivati od teh ljudi! Zakaj ta družba si je ustvarila časopisje, da jo ščiti, da omamlja ljudsko mnenje, ustvarila si je zaščitnike na visokih mestih državne uprave. Le počasi se je budila zavest v slovenskih gospodarskih krogih, da je treba moralne vojne invalide odstraniti, če nočejo, da postane vsemu gospodarstvu podlaga nepoštenje. Vesel pojav, dokaz, da gremo nasproti ozdravljenju, da zdravi organizem odstranjuje zajedalce, so zadnje volitve v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo- Ne moremo še danes reči, v koliko je to gibanje venčano z uspehom ,zakaj volivni red z zastarelim načinom cenzusa jih še nekoliko rešuje, toda jasno je iz teh volitev, naj je izid tak ali tak, da gospodarsko življenje na Slovenskem ozdrav-lja. Te dni doživljamo, kako Slavenska banka išče rešilne bilke. Kljub temu, da globoko obžalujemo one, Iti so v nevarnosti, da izgube svoje težko prislužene dinarje, vendar smatramo v celoti tudi ta pojav kot znak ozdravljenja. Turi na gospodarskem telesu se odpirajo, telo se čisti. Vedno bolj bo rastlo prepričanje, da n. pr. visoka obrestna mera, ki mnoge preveč vabi, ni višek gospodarske modrosti, ampak da je tudi gospodarstvu podlaga poštenje in solidnost. Obenem je prav ta dogodek potrdilo, kako pravilno je bilo, da se je v voliv-nem boju za trgovsko in obilno zbornico složno nastopilo proti družbi iz SDS. Dobičkaželjnost bo mnoge oškodovala, kakor kažejo poročila — tudi pri Ljubljanski hranilnici. Če so te vesti resnične, bodo tudi te le utrdile zavest, da je treba enkrat za vselej napraviti konec vsem povojnim špekulacijam. Krivce, ki so zavestno vodili dobičkar-sko gospodarsko politiko, ki so zlorabljali nabrane vsote v svoje politične, našemu narodu taao škodljive namene, treba kaznovati po njin zasluženju. Seveda treba poiskati krivce, ki so glavni in pravi vzrok nesreče! Kliko pa, ki se zbira po večini okrog SDS, in ki je živela na račun zapeljanih, mora soditi narod. Končnoveliavno mora izginiti iz našega javnega življenja ta neslovenska, iz tujine zanesena tvorba, ki po židovskih metodah uničuje vse, kar je slovenskega in pristnega. Takrat bodo končnoveljavno ozdravljene tudi gospodarske razmere na Slovenskem. PAŠIČ IN JADRANSKA ŽELEZNICA. Cavtat, 25. sept. (Izv.) Te dni sta obiskala Pašiča v Cavtatu radikalska poslanca Komenovič in dr. Niko Novakovič. Oba poslanca sta ostala pri Pašiču dalj Časa, Po obisku sta poslanca izjavila, da se ne sme izpeljati na Split, temveč naj se izpelje preko Srbije in Črne gore na Kotor. — Pašič zadnji čas boleha na revmatizinu in zelo težko hodi. Uprava fe vKopttar/cvl al.št. a * Čekovni račun: Cfublfana štev. t o M so ln 10.34» xa lnserate, Sarafevošt. 7563, Zagreb št. 39.011. Praga In Uunaf št. 2-4.797 Pred sestankom narodne skupščine. INTERPELACIJA OPOZICIJE ZARADI KORUPCIJE PRI PODPORAH ZA POPLAV-LJENCE. — PROTI NASILJEM POLICIJSKE OBLASTI. — ACA STANOJEVIČ ODPOTOVAL. — PROGRAM OBISKA ČEŠKOSLOVAŠKIH PARLAMENTARCEV. Belgrad, 25. sept. (Izv.) Ker se približuje sestanek narodne skupščine, se bodo prihodnji teden sestali v Belgradu načelniki opozicionalnih strank. Razpravljali bodo o interpelaciji, katero bo opoizcija vložila /Uradi raznih zlorab pri podporah za poplavljence, in druge o memorandumu o nasiljih policijskih oblasti. V zvezi s tem se bo načelo vpra: šanje, da se obtoži notranji minister po zakonu o ministrski odgovornosti. Podpredsednik radikalne stranke Aca Stanojevič, o katerem smo poročali, da se že par dni mudi v Belgradu, sc je danes vrnil v svoje rodno mesto Knjaževac. Od tam bo odpotoval v Cavtat, da obišče Pašiča. Parlamentarni odbor za sprejem češkoslovaških parlamentarcev je imel popoldne sejo, na kateri se jo določil nadaljni progi-am. Glede obiska Dalmacije se je toliko spremenilo, da bodo češkoslovaški parlamentarci namesto Sušaka obiskali 10. oktobra Jlbenik, kamor se bodo popoldne ob 3 podali na par-niku »Topola«. Ob 6 se bodo odpeljali z železnico. V Ljubljano dospejo 11. oktobra ob 9. dopoldne. V Zagrebu jih bodo sprejeli poslanci Slovenije in jih bodo spremljali do Ljubljane. Obisk Sušaka se je opustil, ker je morje v oktobru viharno in se zgubi preveč časa. Zaključek 7. zasedanja Društva narodov- Ženeva, 25. sept (Izv.) Na današnji dopoldanski seji skupščine Društva narodov, je poročal zvezni predsednik Motta v imenu ju-ristične komisije o mednarodni varnosti in zmanjšanju oboroževanja. Za tretjo komisijo je poročal jugoslovanski delegat Markovič. Oba sta opozarjala na velik pomen, ki ga imajo v Locarnu sklenjene pogodbe za varnost in mir v Evropi. Poročila in predloge obeh komisij je skupščina soglasno sprejela. Pri vpra-šanju definicije in določitve mej delokroga Društva narodov se je razvila daljša debata. Češki zunanji minister dr. Beneš je predlagal, da se to vprašanje odloži na prihodnjo skupščinsko , sejo. Skupščina je nadalje odložila tudi norveški predlog na uvedbo proporcionalnega sistema za določitev mest v svetu Društva narodov na prihodnje zasedanje. Istotako se bo razpravljalo šele na prihodnjem zasedanju o kodificiranju mednarodnega prava. Na popoldanski seji, ki je bila zadnja seja sedmega zasedanja Društva narodov, je imel zaključni govor predsednik dr. Ninčič. Opozoril je na težko delo, ki ga je izvršilo Društvo narodov tekom tega zasedanja s sestavitvijo sveta in s sprejemom Nemčije. S tem je bila srečno rešena dolgotrajna kriza Društva narodov. Kritiki, ki so skozi dolga leta videli v Društvu narodov le začasno mednarodno in« stitucijo, se bedo morali prepričati o nasprotnem. Tekom sedanjega zasedanja smo bili priča velikim dogodkom, ko so sedeli zopet skupaj narrdi, katere je razdružila svetovna vojna. Žoneva, 25. eept. (Izv.) V nasprotju z dosedanjim običajem bo svet Društva narodov ^e po zaključku skupščine imel še nekaj posvetovanj, ker se ne bo sestal na nobeni seji do decemberskega zasedanja. To se utemeljuje s tem. da so zasedaj rešena vsa pomembnejša vprašanja, razen tistih, ki so izročena v rešitev komisijam ali generalnemu tajništvu. Nekaj točk dnevnega reda sedanjega zborovanja pa se bo rešilo šele na rednem zimskem zborovanju v decembru. Ostavka poljske vlade. Varšava, 25. sept (Izv.) Sejm jc danes glasoval po razpravi o proračunskem provi-zoriju o nezaupnicah ministrom. Predlog krščanske demokratske stranke in judovskega kluba o nezaupnici prosvetnemu ministru je bila sprejeta z 166 proti 82 glasovom, nezaupnica krščanskih demokratov notranjemu ministru pa s 132 proti 82 glasovom. Člani vlade so takoj po končanem glasovanju zapustili dvorano in se sestali k ministrski seji. Sklenili so, da poda ostavko celokupna vlada. Predsednik vlade prof. Bartel se je takoj po seji podal k predsedniku republike, kateri jc demisijo sprejel. Razprava o novem Drakonične kazni. Bolgrad, 25. septembra. (Izv.) Davčni odbor je obravnaval poglavje o kaznih, ki vsebuje določbe, ki vzbujajo grozo, kdor jih čita, kaj šele, kdor jih bo občutil na lastni koži. Opozicija je predlagala več sprememb, katere so često podpirali tudi radikalu Radičevci niso stavili nobenega predloga. Čl. 136.: Ako davkoplačevalec ne predloži v določenem času prijave, mora plačati poleg davka še 5% davka kot kazen, 10%, če ne predloži prijave na opomin, 25% pa podjetja, ki so navezana k javnemu polaganju računov. Poslanec Š k u 1 j poudarja, kako zakonski predlog v prejšnjih členih računa z nepismenostjo ljudi in da baš radi tega razobesa obvestilo o obdavčenju na zgradbe sedeža davčnega odbora. V tem členu pa si predstavlja naš svet kot najbolj kulturen element, ki bo mahoma razumel vse finese, prijave in druge določbe. Predlaga črtanje kazni, ker dosedanji način dovolj kaznuje davkoplačevalca s tem, da ga davčna oblast sama occni, s čemer izgubi davkoplačevalec pravico do pritožbe. Predlog je bil odbit, kazen ostane nespremenjena. — Čl. 137. določuje kazni za člane davčnega odbora od 100 Din do 1000 Din, kar se spremeni od 50 do 300 Din. Kazen za tiste, ki davčni oblasti na zahtevo ne dajo podatkov, se zniža od 100 na 500 Din, namesto od 100 do 1000 Din. — Čl. 138. določa kazen za oblasti, ki ne bi hotele dati pravilnih podatkov o davkoplačevalcih. Vnela se je živa debata, tako da se je člen rezerv1 1 1 »zneje. — ČL 139-obravnava utajiti >'!> dohodkov in na- grade za ovaduh L. ajo v načrtu četrtino plačane ka. i aec Škulj slika nastale posledice llaga spremembo, kajti kdo bo mogel pravilno napovedati dohodke, zlasti prva leta po veljavnosti zakona. Napačna napoved se bo tolmačila kot utajitev in dotični bo zapadel globi 4—8 kratnega zneska tiste vsote, za katero bi obvezanec oškodoval državo. Če dovoljuje čl. 119. fakultativni dokaz s knjigami, ne pa obveznegav, zato kazen radi dvojnega knjigovodstva ni na mestu. Poslanec Škulj predlaga spremembo. Odločno se je protivil nagradam ovaduhom, ker bi to rodilo le sovraštvo in umazano špekulacijo ter bo skrajno nemoralno vplivalo. Po dolgi debati se je odstavek o ovaduštvu rezerviral. Zanj je nastopil Pavle Radič. — Čl. 140. obravnava jamstvo za plačanje davkov. Poslanec Škulj razpravlja o tem, kak unikum' so ta jamstva v davčni zakonodaji. Zakupodajalec jamči za davek zakupnika, delodajalec za davek uslužbenca, član skupnega gospodarstva za posameznega sočlana. Fizične in pravne osebe ter zapuščinske mase jamčijo za posledico, ako njih pooblaščeni zastopniki ne izpolnijo davčnih obveznosti. Po dolgi debati se je črtala določba o zakupo-dajalcih, ostalo se je rezerviralo. Ker je v ponedeljek pravoslaven praznik, bo prihodnja seja šele v torek. Koncem seje je padla ugotovitev: >Cela država bo davčni eksekutor. Zares seljačka demokracija!« ORKAN NA PORTUGALSKEM. Pnriz, 25. sept. (Izv.) Iz Lizbone prihajajo poročila, da je vsa okolica Santarem opusto-šena po silnem orkanu. Tudi v Almcriji in Al-pierti v okolici Lizbone je uničena vsa žetev. ODKRITA ZAROTA V PERZIJI. Pariz, 25. sept. (Izv.) »Chicago Tribune« poroča iz Teherana, ua je bilo aretiranih veliko število policistov in orožnikov, ki so ob-dolženi udeležbe pri nekem komplotu, kateri sc je pripravljal proti sedanjemu šahu« Razprava o stanju drž. monopolov. Poslanec Škulj v obrambo slovenskih gospodarskih interesov. — Ogromni zaslužek erarja pri soli. — Predlog posl Škulj«, da se sol poceni, soglasno sprejet. Belgrad, 25, sept. (Izv.) Fin. odbor je danes nadaljeval s sejo v upravi monopola. Obravnavala sc je režija tobaka. V četrtek jc vprašal posl. Škulj upravnika Todoro-viča, zakaj se jc v Sloveniji ukinilo sajenje tobaka. Na to vprašanje je Todorovič odgovoril šele danes. Priznal jc, da se jc izdalo dovoljenje, ki se je' danes ukinilo, ker producira Slovenija tobak slabše vrste za pipo, in siccr enake vrste kot Banat. Ker tobak v Sloveniji preveč konkurira banatskemu in bi vsled tega prišlo prebivalstvo ob dohodek, sc je raje sajenje tobaka v Sloveniji prepovedalo. Posl. Škulj povdarja, da stoji država pri nas glede tobaka na fiskaličnem stališču. Gleda le na sebe, premalo pa na produccnta. Sloveniji je treba novih dohodkov. Posamezni viri že namreč močno odpovedujejo. Protestira, da se Slovenija tudi v tem pogledu močno zapostavlja. Zahteva novih dohodkov s sajenjem tobaka. Tozadeven predlog se bo obravnaval te dni v upravnem odboru monopolov. Nato so prešli na vprašanje pocenitve tobaka. Pri obravnavi o monopolu soli je podal upravnik Todorovič sliko produkcije, dobav ter razdeljevanja soli. V državi se rabi kamena sol, katero dobivamo iz Romunije, dalje sol iz Krete, ki se pridobiva iz slane vode ter morska so!, katero zlasti rabi Slovenija in Hrvatska in ki sc pridobiva deloma doma, deloma pa se nabavlja v Smirni in Tu-nisu. Po Todorovičevem poročilu je naša država ob prevratu dobila solarni na Kreti in Siminhanu v Bosni ter na Stragu in Pagu v Dalmaciji. Pri nas se letno potrebuje 130.000 ton soli. Od tega se mora 80 odstotkov uvoziti iz inozemstva. Uprava monopolov ima radi prodaje raztresena solinska skladišča po celi državi. V Srbiji jih jc 13, v Vojvodini 2, v Hrvatski in Slavoniji 10, v Dalmaciji 6, v Bosni 2, v Črnigori 4, v Sloveniji 1. Kapaciteta skladišč znaša v Srbiji 50 milijonov, v Vojvodini 11 milijonov, Hrvatska in Slavonija 6 milijonov, Dalmacija 28 milijonov, Bosna 1 milijon, Črna gora 800.000, Slovenija 6 milijonov. Cene soli vagon za 1 kg v Skoplju 3.20 Din, v Belgradu 3.80, Novi San 3.25, Zagreb 4, Ljubljana 2.75. V debati o soli je poslanec Škulj navajal, da sc giblje nabavna cena soli za državo med 350 do 500 Din za 100 kg. Prodajna cena za konsumenta znaša 4.50 do 5.50 1 kg. Država torej po nepotrebnem podražujc življenjske potrebščine na 100%. Zahteva pojasnila, zakaj to. Upravnik Todorovič je odgovoril, da daje država sol večinoma večjim založnikom, nadalje pa se sol draži radi režijskih stroškov, vštevši dobiček razprodaje. Posl. Škulj odločno protestira, da išče država s soljo zaslužek, in predlaga: Fin. odbor naj pri prihodnji proračunski debati parlamentu predloži, da se zmanjšajo dohodki soli in da se s tem sol poceni. Obenem pa sc naroča upravi monopolov, da se izvrši pocenitev režije, in da nadzoruje, da sc sol po vmesnih Čini-teljih ne podražuje. Predlog jc dal povod debati, ki se jc vršila celo popoldne. Po zapisniku se je ugotovilo, da zasluži država do 500 odstotkov, raz-prodajalci pa zaračunajo za režiio 70 odstotkov. Škuljcv predlog so podprli vsi govorniki in je bil soglasno sprejet. Posl. 2 e b o t povdarja veliko razliko med cenami v Avstriji, ki znaša 6 kron in pri nas? V debati sc je dognalo, da se sol draži tudi radi pomanjkanja skladišč. Tako jc navezana Slovenija na Zagreb. V celi Sloveniji ni skladišča razenš dveh barak pri Tobačni tovarni v Ljubljani, ostale pokrajine pa imajo 38 skladišč. Upravnik obljublja, da se postavita po eno skladišče v Ljubljani in Mariboru. Čc bi sc hotelo zadostiti potrebam skladišč v celi državi, bi bilo potrebno 50 milijonov Din. Končno sc jc ugotovilo, da jc domaČa sol dražja kot uvožena. Sprejeli so se razni predlogi, kako proizvodnjo povečati in osvojiti uvoz. Predlagalo sc je, da sc monopol soli ukine- in prepusti zasebni podjetnosti. Prihodnja seja bo v torek. V razpravo pride petrolejski monopol in ostali prcdmctL Slavenska banka. Kakor smo že poročali, je Slavenska oanka včeraj ustavila izplačila. Medtem se pa vrše pogajanja za prevzem odnosno likvidacijo banke. Pogajanja so se vršila v Ljubljani Z Ljubljansko kreditno banko ter s Kreditnim zavodom za trgovino in industrijo. Toda do-šla so na mrtvo točko. Včeraj popoldne so se pričela pogajanja z Zadružno gospodarsko banko, odnosno med njenim gen. ravnateljem dr. Ivanom Slokarjem in Slavenske banke ravnateljem Czongradijem. Pogajanja se tozadevno nadaljujejo. Boj framasonstvu! Ni dvoma, da je bilo med slovensko inteligenco že pred vojno tod in tam nekaj frama-sonov, ki so očito ali prikrito vodili in netili kulturnobojno gonjo, vendar so to bili le posamezniki brez moči in večjega pomena. V bovi državi je stvar popolnoma drugačna. Srbi Sn Hrvati — posebno prvi — so prinesli v novo državo staro, močno vkoreninjeno, vplivno framasonstvo, ki je takoj začelo iskati stikov s (sorodnimi duhovi v Sloveniji. Danes ne smemo dvomiti, da ima framasonstvo tudi v Sloveniji Ke svoje vtrjene postojanke, vsekakor le med felementi, ki so versko in politično odpadli od slovenstva in so zato zdravi narodovi množici tuji. Njih vpliv je zato kolikor toliko omejen, a njih moč je znatna, prav ker imajo zaslom-!bo v belgrajskih framasonskih krogih. Na vsak način je treba, da smo si na jasnem, kaj je tramasonstvo, kakšni so njegovi cilji. Za široko javnost izveša framasonstvo kot Svoj program načela bratstva, miru in svobode; poleg tega se posebno rado predstavlja ikot človekoljubna organizacija, ki nima s politiko nobenega posla in ki tudi nima nobene losti proti katerikoli veri. Toda kdor malo po-trna zgodovino, kdor je le malo pogledal za Ikulise framasonstva, ve, da so vsa ta načela le kulise, za katerimi se krije čisto drugačna desnica. Framasonstvo je velepolitična organizacija, ki ima namen izpodbijati moč in velja-Vo katoliške cerkve in preprečiti, da bi dobila •vpliv v zakonodaji in ostalem javnem življe-taju. Sploh je nasprotno vsaki pozitivni veri in Vsaki delavni cerkvi; ako je nasproti pravo-felavju in protestantizmu prijaznejša, je to le fcato, ker je ta verska indiferentnost med inteligenco, ne izvzemši velikega dela duhovščine, popolna in se framasonstvo nima od njih ni-Besar bati; še več, smatra ju za svoja zaveznika. Drugi glavni namen framasonstva je: bhraniti politično moč kolikor mogoče v rokah posedujočih in inteligenčnih stanov, na katerih Ono samo sloni. Ohraniti hoče tem stanovom njihovo posestno stanje: vlado, visoke službe ln bogastvo. To so edini pravi cilji framasonstva; vse drugo je samo pretveza, vaba ali sredstvo v dosego cilja. Da je temu res tako, nas prepričuje že samo dejstvo, da je framasonstvo strogo tajna organizacija, ki svoje delo skriva, ki ruje prikrito pod tujimi firmami in gesli. Kdor res zasleduje cilje, katere oznanja javno, temu ni treba skrivati svojega dela. Kakor je framasonstvo protisocijalno in protidemokratično v svojih glavnih namenih, takšno je tudi v svojem podrobnem delu v posameznih deželah. Pod firmo protiverskih ali |v6aj protikatoliških političnih strank, ki jih podpira s spletkarjenjem in denarjem, se bori Za oblast, za ministrske stolce in visoke službo fevojim privržencem. Tu se neha vsak resen načelni boj, vsako vpoštevanje volje in blaginje splošnosti; demokratizem se tepta, parlamentarizem ubija, korupcija se razliva od enega konca do drugega. Da ni tajnih framasonskih sil. bi ljudstvo — pri nas in drugod — hitro obračunalo s strankami, ki se v svojem delu izkažejo kot ljudskim težnjam in koristim sovražne. Tako pa se politični boj vleče leta In leta, saj se je z nevidnim sovražnikom najtežje boriti; v kalnem začno ribariti tretji in konec je nemalokrat revolucija ali absolutizem. Kar se tiče framasonskega človekoljubja, Be njihovo humanitarno delo omejuje samo na framasonske »brate«; je torej sebieno, kako* Je na sebičnosti zgrajeno celo framasonstvo. Kdor si sam ne upa ali ne zna zagotoviti ugodne eksistence, lepe službe ali celo ministrska stolice, pa bi to vendar rad dosegel, gre v fra-masone. To je vzajemna zavarovalna družba za udobno življenje. Ta zavarovalnica se izvrstno obnese tudi tedaj, kadar se kak »brat« po nerodnosti zaplete v kak kazenski para-graf ali sicer grobo prekrši veljavne običaje, framasonska organizacija poskrbi za to, da 6tvar sploh ne pride na dan ali pa se vsaj kasneje »zatuša«. Ne trdimo, da med framasoni ni tod in lam idealnih, izvrstnih mož. Toda takih jih ni taaredilo framasonstvo, marveč so svoje vrline prinesli iz svojih krščanskih domov, iz krščanske šole, iz splošne krščanske tradicije. Take ljudi je znalo framasonstvo vedno spretno izkoriščati v svoje namene, njihova imena mu služijo kot okrašen ščit. Framasonstvo s svojimi tajnimi protiver-fikimi, protisocialnimi in protidemokratsklmi cilji in prav posebno tudi s svojim tajnim delom, s svojim podzemskim rovarjenjem, s svojo absolutno brezobzirnostjo pri izbiri sredstev je bilo vselej in je še danes splošnosti nevaren, razkrajajoč element. Da je temu res tako. izkušamo na lastni koži. Kako mogočno je v naši državi framasonstvo, vemo vsi. Framasonstvo'Je tisto, ki vodi v naši državi boj proti veronauku v šoli, ki ruje proti konkor-datu, ki navdihuje naSe državnike,,da gmotno prikrajšujejo katoliško duhovščino, ki tudi podpira centralizem v boju zoper ljudsko samoupravo. Nobenega dvoma ni, da vladajo danes v Jugoslaviji framasoni, neposredno in posredno. in kakšne so naše razmere? Obupni politični labirint, brezplodnost zakonodajnega in izvršilnega aparata, gniloba in , korupcija v upravi, neomejeno izkoriščanje splošnosti v korist porodic, rapidno obubožavanje širokih slojev. Prav posebno pa ima slovenski narod s svojo katoliško in demokratsko-socialno politično orijentacijo v framasonstvu svojega strupenega, neizprosnega sovražnika. To čutimo na vsakem koraku. Framasonstvo je dvignilo proti nam vse peklenske sile, da nas uniči kot narodno individualnost in nas izpremeni v brez-lično in brezdušno maso, ki bi bila potem s svojim človeškim materijalom, s svojo zemljo in njenim bogastvom lahek plen framasonskih porodic in posameznih privržencev. Framason- stvo J© največji sovražnik naše narodne avtonomije. Tega ne plSemo na slepo, marveč smo o delovanju jugoslovanskega framasonstva zelo dobro poučeni. k Po vsem tem sklep za nas ne more biti težak: framasonstvo Je sovražnik splognosti in nje blaginje, dosledno torej tudi sovražnik državnega občestva; v podvojeni meri je framasonstvo sovražnik našega zavedno katoliškega slovenskega naroda. Proti temu sovražniku moramo biti budno na straži in ga dosledno, neizprosno pobijati v vseh njegovih vidnih podobah: liberalnih in hegemonističnih strankah in njih težnjah, protiverskl ln protiljudski zakonodaji, lajizacijl šole, laksnosti v izvajanju zakonov in predpisov v varstvo javne nravnosti. Zlasti pa stisnimo vrste okolu sovražnika, v kolikor se je že vrinil med nas same; ne dajmo mu dihati, zadušimo ga po zgledu, ki nam ga kaže zdrava narava v boju proti kužnim bacilom. Vsak imej pravico, boriti se za svoja načela, toda ta načela naj predvsem javnosti jasno in določno odkrije, potem pa vodi boj zanje na javnem bojišču z odprtim vizirjem. Zelie in nade Nemčiie po vstopu v Društvo narodov. (Stališče nemških katolikov.) Ženeva, septembra 1926. Pri izgraditvi miroljubne in konstruktivne politike povojne Nemčije je nemški katoliški center igral najvažnejšo vlogo. V najresnejših trenutkih so bili voditelji katoliškega centra, ki so s politično modrostjo in s točno preudarnostjo uspeli, da krmila državne politike Nemčije niso vzeli v roke ekstremni elementi. Rc-šili so jo s tem morda fatalnih posledic in pripomogli, da je dosegla svoj predvojni ugled ene izmed odločujočih evropskih velesil. Tudi uspeh, ki ga je Nemčija doživela z vstopom v Društvo narodov kot enakopravna velesila z zmagovalci, je večinoma delo voditeljev nemškega katoliškega centra. V prvi delegaciji nemške države v Društvo narodov se zato iz razumljivih razlogov nahajajo tudi nekateri ugledni voditelji centra. Med njimi zavzema prvo mesto g. dr. Kaas. Dr. Kaas je znani voditelj centra iz Po-renja, kjer je 1. 1919 izvoljen za člana Rejcks-taga in leta 1920. za člana pruskega Staatsrata. On ni samo politik, je tudi znanstvenik., Študiral je v Oermanicu v Riijuj skupno z neket^ri-' mi Slovenci in Hrvati, ki se jih še vseh prav-rad spomin;a. V razgovorih, ki sem jih imel z njim, se je posebno živo zanimal za svoje tovariše, preč. g. Prešerna, provincijala naše jezuitske province, g. dr. Cirila-Ažmana, profesorja v Novem mestu, dr. Mariča, vseučiiišč-nega profesorja iz Zagreba in za druge. Radi svojega znanstvenega delovanja je bil poklican na stolico vseučiliščnega profesorja za cerkveno in državno pravo v Trier. Poleg teologije, katere je doktor, je študiral še filozofijo in pravo na vseučilišču v Bonnu in je dosegel tudi oba doktorata. Izdal je več svojih del o cerkvenem in državnem pravu in je član znanstvenega instituta za javno in ljudsko pravo v Berlinu. Kot eden izmed voditeljev centra se posebno bavi z vprašanji zunanje politike in' je tudi tukaj v Ženevi s svojim globokim znanjem svetovnih problemov kmalu zavzel vidno mesto med delegati v Društvu narodov. G. dr. Kaas me je večkrat prav ljubeznivo sprejel in mi pri tej priliki pedal svoje mnenje o glavnih problemih mednarodne politike. Z odo-brenjem g. delegata podajam njegove izjave o nekaterih aktualnih vprašanjih, ki bodo zanimale tudi našo javnost: »Vstop Nemčije v Društvo narodov se seveda ni izvršil brez hudih, deloma strastnih notranjih bojev med .rajnimi političnimi smermi v Nemčiji. Sklep, da se združ'mo z državami, s katerimi nas je postavila svetovna vojna kot sovražnike nasproti, sedaj k lojalnemu sodelovanju, je bil naravno posebno' težka duševna obremenitev za narod, ki ie, kakor nemški narod, prepričan, da v versaillski mirovni pogodbi niso iako ravnali z njim, kakor bi bilo odgovarjalo načelom pravičnosti. Izkušnje, ki so deloma bolele in nacionalno čuvštvo zbodle v njegovih srčnih globinah, izkušnje, ki jih je Nemčija po vojni doživela z Društvom narodov (spominjam samo na znano odločitev v šleskem vprašanju)' niso bile primerne za tO, da bi utrdile v Nemčiji popularnost Društva narodov. Način uprave v nemškem saarskem ozemlju, kjer se je tudi vkljub vsemu našemu prizadevanju neprijetno pokazala tendenca vladne komisije, ki je enostransko podpirala Francoze, so široki krogi v Nemčiji sprejeli kot znamenje, da Društvo narodov, oziroma svet Društva narodov, ali nima volje ali pa ne moči, da bi svoj idenlni program tudi v dejanju uresničil, ne meneč se za različne nasprotne vplive. Te in podobne izkušnje so delale ogromne težave onim politikom v Nemčiji, ki so od vsega početka iz poštenega prepričanja zastopali vkljub vsem nasprotujočim momentom misel pozitivne afirmacije in praktičnega sodelovanja. To misel so zlasti moji politični prijatelji odločno odobravali in s prepričanjem zastopali. Pot, ki ji je nemški cenlrum sledil v nemški zunanji politiki, je usmerjena od dne prevrata do danes v brezpogojni logiki in doslednosti. Ta politika so ne odpoveduje nobenim upravičenim narodnim zahtevam Nemčije, toda za uresničenje upravičor 'h nemških zahtev in za korekturo v vorsaillskem miru Nemčiji vsiljenih določb so prizadeva zavestno le potom mirnega sodelovanja z drugimi državami, sodelovanja pod vidiki prava in pravico. Od Erzbergerja, Fehrenbacha, Wtrtha ln Marxa teče ravna logična črta do politike, ki sta jo Luther in Stresemann zastopala v Lo-carnu in Ženevi. In če je sedaj ob veselem odobravanju vseh narodov, združenih v Dru- j štvu narodov, Nemčija prestopila prag Ženeve, ne more nobena politična skupina v Nemčiji pozdraviti tega začasnega zaključka dosedanjih težav s takim zadoščenjem kakor v nemškem centrumu združeni katoličani. Nepopolnosti Društva narodov v njegovi notranji strukturi in v mnogih funkcijah se dobro zavedamo. Spoznanje te nepopolnosti nas pa ne odvezuje dolžnosti, storiti vse, da v lojalnem sodelovanju z drugimi narodi Društva narodov delamo za njegovo izboljšanje, za njegovo organično in funkcijsko izpopolnitev. Tega sodelovanja ne smatrajo moji politični prijatelji samo za zapoved oportunističnega premisleka, ampak tudi za poštulat naše etične m religiozne usmerjenosti. Iz misli svojega svetovnega naziranja se čutimo dolžne, uporabiti vsa porabna sredstva, da mesto pogubo-nosnega načela sile Uveljavimo višji imperij pravice tudi v mednarodnem življenju in sodelovanju narodov. " Posebno važno bi so mi zdelo, če bi katoličani vseh pri Društvu narodov udeleženih narodnosti hoteli uporabiti priliko, ko se snidejo merodajni voditelji v Ženevi, da se intenzivno modseboj spoznajo. — Iz tega bi potom lahko same od sebe izvirale misli za praktično sodelovanje. V marsikaterem vprašanju, kjer se v vsakdanjem prepiru naziranja krepko in strastno pobijajo, bi bil razgovor in medsebojno razumevanje lažje na skupnih tleh katoliškega čutenja in mišljenja. Ženeva bi po mojem prepričanju ob vsestranski dobri volji lahko postala nekak katoliški >Clearing-Offi-cec, od katerega bi si lahko obetali dobrodej-nega in plodonosnega vpliva tudi v političnih vprašanjih. Izražam veselo pričakovanje, da bodo voditelji katoliške stranke vaše dežele, ki jih visoko cenim, tem mislim, ki sem jih nakazal, pritrdili in jih pospeševali. Sodelovanje med nami in vami bi tem manj zadelo na besed vredne težave, ker med Nemčijo ter mod kvišku stremečo in se tudi notranjo veilno bolj konsolidirajočo državo SHS politična nasprotja ne obstoje ali vsaj ne v taki meri, da bi hilo o tem vredno govoriti. Upam, da bo sodelovanje v Ženevi spravilo razmerje med nemško državo in vašo domovino v ugoden tir, ki bo vodil do uspeha. Pri tem predpostavljamo, da bo jugoslovanska država imela toliko politične modrosti in pravičnosti, da narodnim manjšinam, ki bivajo znotraj njenih mej. da tisto svobodo, ki jo kot polnopravni državljani zaslužijo. Duševno urav-novešenje narodnostno raztrgane Evrope je mogoče le z največjo mero noblese in deli-katnosti v izoblikovanju manjšinskega prava. S pritrditvijo centruma je Nemčija v Lo-carnu v najširšem obsegu zajamčila problem, ki je za evropski mir odločilnega pomena, namreč pacifikacijo nemško-francoske meie. Nadaljnje garancijske pogodbe so bile sklenjene z vzhodnimi državami. Potem ko ie Nemčija tako velikopotezno upoštevala želje drugih drživ po varnosti, sme upravičeno pričakovati, da odpade svojevoljni in nenaravni predpis versaillske mirovne pogodbe, ki prepoveduje priključitev Avstrije. Zatrdno upamo, da bodo očitna in traina nasprotja proti tej zahtevi pravičnosti pojenjala in se v doglednem času umaknila prepričanju, da je svet to korekturo versaillske pogodbe Nemčiji dolžan. Kaka agresivna tendenca >e tem nemškim željam po priključitvi popolnoma tuja.. Kdor jo v njih išče, ali ne pozna globokesti in prepričnnostl nemške želje po miru ali jc pa iz egoističnih razlogov noče priznati.« Darujte za Ljudski sklad SLS! Skrutinij volivne komisije za zbornico za trgovino, obrt in industrijo. Tudi včeraj je komisija pregledovala glasovnice za> volitve, in sicer je snoči prišla do števila 10.000, Iz obrtnega odseka. Glasov1-nic je vobče malo neveljavnih. Po večini niso priložene legitimacije. Pri družbah, zavodih in korporacijah manjkajo pooblastila. Pri III. razredu se vidi, da so volivci največ gostilničarji, peki, mesarji in podobno. »Jutro« piše tudi o nekem incidentu, ki se je baje v petek pripetil pri volivni komisiji, ko so g. Petovarja večkrat klicali iz komisije na hodnik. Kakor smo zvedeli, se je ob lokalu, kjer se vrši skrutinij, smukalo vse polno sumljivih agitatorjev iz skupin SDSarjev, radi česar so naši postali pozorni. Nato je g. Ogrin zahteval, da se prostor, kjer se vrši skrutiniji, popolnoma loči od ostalih prostorov in da se vršijo vsi posli, ki se tičejo volitev, v tem prostoru. Drugače ne prevzame nobene odgovornosti, če se končni rezultati ne bodo strinjali, kakor se ja to deloma že ugotovilo v trgovskem odseku. Tam za par glasov ne soglaša. Predsednik komisije je nato odredil vse potrebno ter odredil, da se glasovnice preštejejo in da se primerjajo z zapisnikom in legitimacijami. Ugotovilo se je, da je res 6 oziroma 12 glasovnic preveč, ki pripadajo povečini III. obrtnemu razredu. To je »Ju-trov« poročevalec seveda pozabil povedati. JMO in Davidovičevci. Zagreb, 25. sept. (Izv.) Današnji »Hrvat« prinaša razgovor svojega sarajevskega dopisnika z nek im zastopnikom JMO o zvezi muslimanov z demokratsko zajednico. izjavil je, da so se muslimani vedno naslanjali v politiki na Hrvate in na Radiča, dokler se ta ni izneveril svojim političnim načelom in se zvezal z radikali. Hrvati sedaj mirujejo, kot bi ne hoteli reagirati na hadičeve izjave, toda muslimani ne morejo čakati na to, kdaj bo Radič prišel k pameti. Ce bi imeli kako večjo hrvatsko stranko, na katero bi se lahko naslonili, gotovo ne bi stvorili zveze z Davidovičem. Toda zaenkrat ni izgledov, da bi prišlo do take močne hrvatske stranke. Ali bosta obe stranki osnovali v Belgradu skupen klub, še nI gotova stvar. To bo definitivno odločeno dne 3. oktobra na seji klubov v Belgradu. Tudi je napačna vest, da je že storjen sklep, da se obe stranki združita v eno. Časnikarska uredba podpisana: t bo orni Belgrad, 25. septembra. (Tzw) Mlnfsfefc «a izenačenje zakonov Milan Srskič je danes podpisal časnikarsko uredbo, ki bo jutri izšla v »Službenih Novinah«. 35ele«ž®£e A Nov nemški list v Mariboru. Pred nekaj dnevi smo poročali, da se snuje novo nemško glasilo v Mariboru. Na to notico je odgovorila »Marburger Zeitung« ter v svojem odgovoru povedala, da so pogajanja za nov list že v začetku zaradi prevelike režije prenehala. Mi smo samo konstatirali dejstvo in ne razumemo, kako je sicer resen list kot »Marburger Zeitung« to našo registracijo mogel na-zvati za »jezuitizem« in nanj navaliti krivdo, da se je ta notica javnosti sporočila. Res, vsak po svoje. A Resnica jo... Zadnji »Naprej« zasmeh-Ijivo razpravlja o pohujšanju in piše med drugim: »Resnica je, da se je izvršil v pedagoški znanosti glede na seksuahio vzgojo otrok velikanski preobrat Nekoč so otrokom na osnovnih šolah "vbijali v glavo bajke o štorklji in podobne stvari... Hvala napredku, take nazore o vzgoji smo tudi pri nas že pokopali... naši učitelji odkrivajo že otrokom med 12. in 14. letom »skrivnosti« življenja, da preprečijo zablode, katerim so otroci izpostavljeni, čim šolo zapustijo. Slaba šola bi bila taka, ki bi v današnjem času s skrivanjem in lažmi vzbujala radovednost...« — Resnica je — za seksualno »izobrazbo« sedanje mladine je tako obsežno poskrbljeno, da je vsaka radovednost v tem pogledu že pri najmlajših popolnoma izključena. Kar zamudi šola, Izpopolnita kino in tisk in tovarišija; z 12 in 14 leti ima mladina seksualno znanost že v malem prstu. Ali ni to zabloda vseh zablod? Dejstva pravijo: dal A G minister- Pucelj je dal uredniku »Narodnega dnevnika« interview. Očividno je hotel g. minister z ozirom na naš včerajšnji članek o nepoštenih metodah SInebodi-jihtreba« došlecem, da se priredi ob 5 popoldne imenitna tekma človeških zob in grla. Neki mariborski brivec, rojen Dunajčan, se je prijavil, da bo pospravil deset gibanic in petnajst litrov vina... Nedaleč od cerkve je hre-ščala iz napolprazne — to pa moram omeniti v čast vaščanom — krčme škripajoča harmonika. Pred krčmo pa je kopica otrok prodajala zijala, saj je bilo bolj prijetno nego v cerkvi ali v šoli, in pela: Za čašo vinca rujnega, po. šten kristjan življenje da. — Kam plovemo? □ Podaljšanje in poprava pobreške ceste tor nova hiša. Mesto regulira in razširja po-breško cesto. Beraničev sosed g. Greif je prosil mestni svet, naj mu podaljša v lastni režiji cesto do njegove hiše in on se je zavezal, da bo v tem slučaju pozidal novo trinadstropno hišo, ki bo v kras mestu. Mestni svet je dovolil podaljšanje in Maribor bo bogatejši za eno hišo. Pobreška cesta proti pokopališču je v zelo slabem stanju. Mesto bo stopilo v pogajanja z okrajnim zastopom in še letošnjo jesen bo ta cesta popravljena temeljito. □ Komisijonalni ogled dimnikov. Oktobra meseca se bo izvršil komisijonalni ogled vseh večjih dimnikov po Mariboru. V pregledni ko-misiji, ki bo vršila delo po petih okrajih mesta, bodo en občinski svetnik, en dimnikar in en mestni gasilec. □ Veliki dimnik mestne plinarne bo temeljito popravljen še to jesen. □ Mestna tehtnica na Trgu svobode je že vsa pokvarjena in jo bodo začeli popravljati te dni. □ Novi dve mestni hiši v Frančiškanski in Smetanovi ulici bosta zavarovani pri Splošni zavarovalnici. □ Poskusna vožnja z novim avtoomnibu-som se bo vršila v torek na razdalji Maribor— Celje. Te vožnje se bodo udeležili: g. župan dr. Leskovar, stavbni mestni nadsvetnik Černe, vodja vodovoda Vogler, od vsakega občinskega kluba en odbornik, inžener Haufen iz Ljubljane in g. Pfeifer od glavarstva. O izidu te vožnie bomo poročali. □ Spor med velikim županom in zadrugo brivcev se nadaljuje. Znano je, da je mariborski veliki župan razveljavil sklep zadruge, da delo v brivnicah ob nedeljah počiva. Ker pa je ta sklep utemeljen po zakonu z dne 10. oktobra 1919, št. 706, in je veljavnost tega zakona potrdilo veliko županstvo v Ljubljani še 3. avgusta 1926, o. br. 706—1, 61, se je zadruga zoper odlok velikega župana mariborske oblasti pritožila in poslala priziv na ministrstvo trgovine in industrije v Belgrad. Tako poroča včerajšnje »Jutro«. Kdo ve, če bo tudi dobilo popravek? □ Trgovska nadaljevalna šola v Mariboru. Vpisovanje za vse tri razrede se vrši v petek, dne 1. okt. od 14. do 16. ure (2—4) v pisarni ravnateljstva drž. trgovske akademije na Zrinjskega trgu I.I., vrata 28. K vpisovanju mora prinesti vsak učenec oz. učenka zadnje šolsko izpričevalo, po 2 izvoda izpolnjenih rodovnic, ki se jih dobi v pisarni Trgovskega gremija in potrdilo Trgovskega gremija v Mariboru, ki ga dobi tudi v gremijalni pisarni, Jurčičeva ul. 8-II. Ponavljalni, sprejemni in drugi izpiti se prično v nedeljo, dne 3. oktobra ob 8 v prostorih trgovske akademije; vsi ustmeni izpiti se vrše istotam v ponedeljek 4. okt. od 14. ure dalje. Reden pouk prične v torek, dne 5. oktobra. □ Zobozdravnik dr. med. Herman Sedaj, bivši asistent na vseučiliščni zobni kliniki v Gradcu se je naselil v Mariboru kot kom-panjon dr. Sambrinosa in ordinira v njegovih ordinacijskih prostorih v Gosposki ulici 2-II. od 8 do 12 in od 14 do 17. □ Aretacija prodajalca prtov iz »Vesne«. V petek zvečer je bil aretiran neki Josip M., ki je prodajal po gostilnah fine namizne prte. Na policiji so dognali, da izvirajo prti iz zavoda »Vesna«, kjer je bilo pred mesecem dni vlomljeno tor ukradeno veliko perila in sre-brno namizno orodje. M. trdi, da mu je dal prte neki moški v prodajo, verjetno pa je, da ie on sam zapleten v vlomilsko afero Upati je, da se bo vlom kmalu pojasnil ter bodo tudi ostali zločinci kaznovani. □ Begunec iz kaznilnice prijet. Meseca maja je pobegnil iz mariborske kaznilnice premeteni sarajevski slepar Seiko Hukič, ki bi moral v Mariboru odsedeti štiriletno ječo. Na svobodi je pričel takoj s starim rokodelstvom ter si kmalu prisleparil elegantno obleko in denar. Ostal je kar v Sloveniji ter izvršil več tatvin in goljufij. Dne 21. septembra pa je bil v Celju aretiran, ko je prodajal ukradeno obleko. Pri preiskavi so našli pri njem celo vrsto legitimacij z najrazličnejšimi imeni, katerih se je Hukič pri svojih poslih posluževal. Čudno je, kako si je mogel ta pustolovec vse te legitimacije, ki so bile popolnoma pravilno izstavljene, preskrbeti. □ »Srce Okrajni zastop« pomoči in naklonjenosti, da si čebelarji lahko pravočasno nabavijo sredstev za zimsko krmljenje čebel. Naj-pridnejša žival med živalmi in zgled vsakemu Človeku ni zaslužila radi slabe letine, da bi se morala tako žalostno posloviti od nas. Draiba gramoza za Okrajni zastop. Okrajni zastop je pod št. 957 razpisal dobavo gramoza za okrajni zastop. Tisti, ki se nameravajo dražbe udeležiti, naj do 5. okt. t. 1. naznanijo Okrajnemu zastopu, iz katerih kamnolomov nameravajo gramoz dobavljati. Posebna komisija bo pregledala kamnolone in le posestniki s sposobnim spoznanih kamnolomov bodo pripuščeni k dražbi. Trhovlje fr Licitacija prevoza pošte. Včeraj v aobota se je vršila licitacija prevoza pošte Trbovlje II— Trbovlje I in kolodvor in je dobila prevoz pošta zopet avtodružba Rozin za 18.000 Din na leto. fr Odpuščeni vojaki ki se vrnejo v svoj do-mači kraj, kjer so imeli pred odhodom k vojakom službo, sedaj ne dobo tlela, kakor je bila navada druga leta. Mladenič, kateri je primoran ne iz lastnega nagiba zapustiti svoj kruh, kamor ga kliče vojaška služba, mora sedaj pohajkovati in se dolgočasiti. Kako je to za njega težko, ko brez vseh pripomočkov tava okoli, si lahko mislimo. Vojaška oblast bi morala pač tu prisiliti družbo, da sprejme odpuščene vojake zopet v delo. ker drugače pač ne bo imel nikdar veselja služiti. Breposelnili odpuščenih vojakov je tu že vefflT fr Spomenik padlim vojakom. V petek so začeli voziti pesek za podstavek spomeniku padlim vojakom v svetovni vojni na trg pred cerkvijo, Kandelaber, ki stoji sedaj na mestu, kjer bo postavljen spomenik, so včeraj podrli in se premesti na kraj mostu. Otvoritev spomenika je določena za 31. oktober t. 1. ter se druga društva naprošajo, da ne prirede ta dan nobene veselice ali drugo prireditve. fr Seje II. skupine delavskih zaupnikov se vršo v Delavskem domu, proti nevolji več zaupnikov. Mnenje je namreč večinoma vseh, da nad-strankarska II. skupina delavskih zaupnikov ne sme prirejati svojih sestankov v lokalih, kamor gledajo druge strokovne organizacije po strani in lahko sumijo o strankarskem delovanju. Ker je lokalov, ob katero bi so nikdo ne spotikal, dovolj na razpolago, in bi rudnik morebiti šel zaupnikom tudi na roko, bi bilo prav, da se zaupniki tam razgovore, ker drugače delavstvo vanje ne more imeti zaupanja. fr Triletni rok, odkar so bil j delavski zaupniki izvoljeni, poteče letos. Morale bi se vršiti v kratkem volitve za te zaupnike II. skupine, je pa tu zoj>et vmes nameravana polrditev pravilnika za obratne zaupnike, kateri še ni potrjen in leži v ministrstvu za gozdove in rudnike. II. skupina, katera zastoj>a sedaj interese delavstva, je že lansko leto likvidirala. Ta predlaga vse svoje sklepe in pritožbe rudarskemu glavarstvu ali uradu, ki posluje prvi v Ljubljani, drugi pa v Celju, medtem ko bodo obratni zaupniki imeli jxisla samo z Delavsko zbornico. Ako se obratni zaupniki ne imenujejo oziroma izvolijo, mora se gotovo priti vseeno do volitev delavskih zaupnikov II. skupine, ker njihova doba zastopstva je iztekla. e Savi V Bukovju bodo danes blagoslovljeni trije novi zvonovi, katere je vlila zvonarna v Št. Vidu. Ljudska gospodarska zadruga otvori prihodnji mesec novo trgovino v hiši nasproti Grčarju. Ker zadruga ne dela za dobiček in skrbi za najboljšo postrežbo svojim članom, ni čuda, da se je ljudstvo čedaljebolj oklepa. Lepo število novo pristo-pivših članov je zadrugi omogočilo napraviti ta korak — odpreti še eno trgovino. Novi člani seveda še vedno lahko pristopijo — oglase naj se kar v novi prodajalni ali pa v Zadružnem domu. V zadružništvu je gospodarska rešitev naroda. Orgle v farni cerkvi so bile pretekli teden prenovljene. Dobile so nove piščalke principala, katere je vzela vojska, poleg tega bodo pa še izpopolnjene s trobento, ki bo že sedaj mogočen glas orgel še znatno ojačiia. Kolavdirane bodo na rožen-vensko nedeljo. Sv. mašo in pridigo bo opravil ob tej priliki skladatelj stolni kanonik dr. Kimovec. Delo pri orglah je izvršil g. Jenko. Hra&lmilc rredavanje, ki ga priredi kmetijska podružnica Trbovlje, velja tudi za Hrastničane. Zato naj se ga udeležo tudi hrastniški davkoplačevalci I £itifa Podružnica SPD v Kranjski jtori je v četrtek izlet na Cemšenik, Cemšeniško in Sveto planino. Z vlakom gremo do Zagorja. Vabimo tudi Zagor-jane, da se nam pridružijo. Pojasnila oz. prijave pri tajniku SPD, učitelju Zupančiču, v šoli. Vr&niKa Knjižnica Kat. izobraž. društva na Vrhniki se otvori danes ob 9. uri. Oilprta bo vsako nedeljo in pravnik od 9. do 10. uxey Vič I Spomenik padlim irtv&m svetovne vojne? Zdi bo nam, da bi se želja, ki jo goli mnogo občanov, tudi lahko uresničila, ter naj bi ee v najkrajšem času sestavil akcijski odbor, ki naj bi bil nestrankarski in izpeljal vse potrebno, da se ta želja tudi uresniči. Mnogo manjše občine so postavile padlim žrtvam svetovne vojne krasne spomenike. Naj bi se k sodelovanju povabile tudi vse naše organizacije, ki se bodo temu vabilu gotovo rade volje od-rvale,* ter pomagale, da se ta načrt uresniči. Upajmo, da bo že prihodnjo leto stal v naši občini lep spomenik, ki bo občini v kras, obenem pa znak naše hvaležnosti ln Bpomina do teh žrtev, ter jasna želja ljudstva po miru narodov. Društvene vesti. Občni zbor telovadnega društva »Orel« bo v torek 28.' t. m. zvečer v dvorani. V petek dne 1. oktobra zvečer pa se bo vršil občni zbor Prosvetnega društva. Redni sestanek Krekove mladine bo v ponedeljek ob 8. uri. Prosdava 700 letnice st. Frančiška se bo praznovala tudi v naši občini ter bomo spored objavili pravočasno. Kolovdarija električnega omrežja, katerega je napravila mestna občina ljubljanska, se je vršila te dni ter je omrežje v redu. Občinski molje so imeli pretekli četrtek javno sejo, na kateri se je razpravljalo tudi o garanciji stavbeni zadrugi »Vrt in dom« v znesku 800.000 dinarjev. Garancija se je po debati v principu dovolila, vendar se bo definitivno o tej zadevi sklepalo na eni prihodnjih sej. Za projektirano stanovanjsko kolonijo zadruge »Stan in dom« je veliko zanimanja ter je za veČino stavbenih parcel priglašenih dovolj interesentov. Regulacija Gradaščice. Ključ, ki ga Je določila konferenca vseh zastopnikov in interesentov za najetje posojila in razdelitev prispevkov za nadaljevanje regulacije Gradaščice, je občinski odbor soglasno odobril ter ponovno naglašal potrebo čimprejšnje izvršitve. Prispevek viške občine k skupnim i-lroškom znaša 21% celokupne vsote. Razni drugi načrti. Razpravljalo se je na zadnji občinski seji tudi o meščanski šoli, vodovodu in o izvršitvi načrta glede nasada akacij ob Tržaški cesti. Zupan je nadalje poročal o cestni železnici, vendar pa je uresničenje načrta še daleč. Upajmo, da 6e želja, katero gojimo že dolgo vrsto let, vendar le enkrat uresniči. Občinski odbornik gospod Josip Lojk je odstopil iz občinskega odbora, menda iz vzroka, ker občinski svet ni tožil gosp. Galeta, za kar pa ni imel prav^ nobenega povoda. Sestanek vseh gostilničarjev naše občine se je vršil v petek. Napravili so sklep, da ne bodo reč prodajali cigaret ter da bodo zahtevali, da sa policijska ura podaljša kot Je v Ljubljani. Brežice ob Savi Marsikateri Pitatelj in prijatelj našega tista ne ve, kje se v Brežicah dobiva. Dolgo let se je namreč prodajal v znani papirni trgovini. Ker pa ta trgovina nas nič več ne potrebuje, prodaja >Slovenea< odslej trgovina P i n t e r i č, nasproti poštnega, oziroma sod-nijskega poslopja. Tukaj se dobiva dnevno takoj po prihodu pošte (okrog 10 dopoldne). S 1. oktobrom se ukine davčni urad v Sevnici in se njegovi posli prenesejo na brežiški davčni nrad, ki bo s tem dnem začel poslovati za ves okoliš brežiškega okrajnega glavarstva. Hodnik pred pošto, oziroma pred okrajnim sodiščem je v tako zanemarjenem stanju, da je naravnost neverjetno. Pri tako ogromnih davkih se bo vendar še našlo toliko denarja, da se popravi nekoliko metrov hodnika. Javno stranišče je nujna zadeva, ki jo bo moral mestni občinski svet rešiti čimpreje. Tukaj je vsako odlaganje in čakanje na boljšo čase kulturna sramota. Ob tržnih dneh (ob sredah in sobotah), zlasti pa ob sejmih vidimo, kako se ljudje zatekajo v privatne hiše, če pa to ni mogoče, pa si poiščejo prostore, ki so za take človeške potrebe najmanj primerni: za cerkvijo ali šolo. Občinski odbor se bo moral čimprej odločiti, da pozida moderno, vsem liigijenskim predpisom odgovarjajoče (najbolje podzemeljsko) javno stranišče. Primeren prostor in potreben kredit se bo pri dobri volji že našel. Sanitetna oblast pa naj nekoliko podrega. Tržič Dr. Korošec v Tržiču. Kako blisk se je v Četrtek raznesla po našem trgu novica, da nas zvečer obišče dr. Korošec. Ta nenaden obisk je bil namenjen pravzaprav le ožjim zaupnikom SLS, o kar samo ob sebi se je zgodilo, da smo imeli kar lep shod somišljenikov. Čez 200 somišljenikov je objela naša društvena dvorana. Vsi so z največjim zanimanjem sledili izvajanjem svojega voditelja in odobravali politiko SLS. Po eno in pol urnem govoru dr. Korošca, kateremu je sledil živahen aplavz, je podal tudi naš poslanec Janez Brodar nekaj opomb glede gospodarsstva v naši državi. Jugosl. Itlubu in SLS je bila izrečena enoglasno zaupnica. Gospodoma smo za obisk hvaležni. Delavski kongres. Kršč. soc. delavstvo Slovenije bo imelo pri nas svoj kongres 16. in 17. oktobra. V soboto bo zborovanje delegatov in zvečer slavnostni komera v »Našem domu«, drugi dan pa pohod po trgu, skupna sv. maša z govo- j rom, zborovanje vsega delavstva in popoldne prijateljsko razvedrilo. Priprave so že sedaj v pol- j nem teku, natančnejši program pa bo še objavljen. Olepsanje prostora pred »Našim domom«. Te dni delajo pred »Našim domom« nove stopnice, škarpe in ograje. Postavljajo tudi mogočen betonski steber, na katerem bo pritrjen krasno izdelan orel. Do delavskega kongresa bo že vse olepšano in urejeno. Ukinitev davčnega urada. Zopet slišimo glasove, da nam hočejo vzeti davčni urad. Namesto ; zpižanju davkov bi torej dobili še oddaljenost urada. Zadeva Je bila pojasnjena na četrtkovem shodu tudi g. dr.^Kerošcu, ki je obljubil svoje posredovanje. Dopisi Js kranjske okolice. Dopisnik iz Kranja je r »Slovencu« št. 216 poročal o letini: »Krompir, ki j ga je precej, je bolj droben; ajda in proso sta pa < lepa in obetata obilen pridelek.« — To poročilo ne odgovarja resnici. Na splošno je v kranjski okolici slaba letina, v nekaterih krajih pa iuko revna, kakršno že 30 let ni bilo. Mirna pel. Za škodo po toči v vaseh St. Jurje, IlmelJčec ltd. ee jejo zanima naš poslane? dr. Ku- lovee, ki bo storil potrebne korake pri oblasteh, da J ta sporazumno z ocenitvijo škode po županstvu znižajo ali primerno odpišejo prizadetim davke. — Globodolcem še vedno manjka dobre zveze z Mirno pečjo in bi zato radi zgradili cesto, pa se je stvar ustavila in to najbrfe zato, ker ni povsod razumevanja za ljudske potrebe. Upamo, da se nam v bodoče s pomočjo naših poslancev posreči zgraditi ta majhen kos ceste. Sromlje pri Breiicah. Pri nas je še na razpolago okrog lOOOhi lanskega vina, belega in rdečega. Cena 20—30 kron za liler. Novega bo polovico manj kot lani ali pa še mani, kakor kažejo zadnji dnevi. Jagode so na enem grozdu že zdaj popolnoma zrele, ali pol zrele, ali trdo zelene. Iz tega lahko sklepamo, kakšna bo trgatev in kakšno bo vino. Slivnica pri Mariboru. Danes uprizori tukajšnje izobraževalno društvo ob 3 popoldne v Društvenem domu prekrasno žaloigro »Dem«, v štirih dejanjih. Igra je povzeta iz kmetskega življenja in nudi obilo užitka in pouka. Vso igro preveva ljubezen do rodnega doma in domače zemlje. — Vsi iskreno vabljenil — V nedeljo dne 3. oktobra pa se igra »Dom« ponovi, in sicer na istem kraju in ob istem času. Po igri pa se vrši veselica na vrtu g. Lesjaka. Ta dan sodelujejo pri igri in veselici vsa izobraževalna društva hočkega okraja in sicer iz Hoč, Frama in Slivnice. Pri igri, med odmori, bo svirala hočka godba na pihala. Nastopili bodo tudi združeni pevski zbori iz Hoč, Frama in Slivnice. Tudi na veselici bo igrala godba in peli združeni zbori. Na sporedu je še šaljiva pošta, amerikanski zapor, licitacije in dr. Preskrbljeno bo tudi z okrepčili. Ker Je čisti dobiček namenjen za nakup skioptikona, se vsi vljudno vabite, da obiščete prireditev v obilnem številu. Starši in mladinoljubi, ako re3 ljubite svoje otroke oziroma slovensko mladino, se že sedaj odločite, da boste šli v nedeljo, dne 3. oktobra 1926, na našo prireditev, da nam bo čimprej mogoče nabaviti skioptikon. S skioptikonom se bodo namrr/3 razna predavanja pojasnjevala s slikami. Predavanja pa bodo zdravstvena, poučna in zabavna. Vsega tega potrebuje naša mladina. — Svetuje pa se zlasti domačinom, da si ogledajo igro »Dom« že 26. zept., ker je pričakovati dne 3. okt. velikega navala ljudi iz sosednjih župnij. Veselica se vrši ob vsakem vremenu. — Na veselo svidenje I — Odbor. ______ — Med slovenskimi gradovi (K slikam v današnjem »Ilustriranem Slovencu«.) Tam, kjer prehaja Mengiško polje v holmih in krepkejšem hribovju polagoma v gmoto Kamniških planin, se razgrinja malo znani svet, poln tistih pokrajinskih lepot, narodopisnih in literarno-zgodovinskih posebnosti. Krepak in od tujerodne krvi docela nepomešan rod prebiva ondi; tako mogočna je ta sila čiste slovenski krvi, da je premagala vse ostanke tujega srednjeveškega gospodstva, ki so v številnih graščinah gospodovali nekoč nad tem rodom. Nikjer v Sloveniji ni na tako malem prostoru toliko slovenskih gradov. Gradovi Mengeš, Volčji potok, Perovo, Čemšenik, Kolovec, Brdo in Zalog so in upamo, da ostanejo slovenska posest. Brdo, rojstni dom Janka Kersnika, smo obravnavali že svojčas v okvirju Črnega grabna, Zalog pri Moravčah prinašamo pozneje v zvezi z moravško dolino, Perovo in Mengeš pa v zvezi z mengiško in kamniško okolico. Danes nas zanimajo gradovi Kolovec, Volčji potok, Črnelo in Čemšenik. Oddaljeni so po vrsti kakor so navedeni, komaj,' dobre pol ure drug od drugega, tako da jih pre^ hodiš lahko v enem popoldnevu. Izhodišč« za ta izlet je železniška postaja Jarše -Mengeš, ležeča ob kamniški železnici južno od prijaznega Homca. Po okrajni cesti dospeš odtod v dobri četrt uri čez bistriški most v lepo razvijajočo se vas Radomlje. Podjetni Radomljani, med njimi pokojni župan Jerman in gostilničar Šare so si ustanovili v teku zadnjih 12 let kar troje velikih opekarn, električno centralo itd. Številni mlini in žage, trgovina z lesom in z vinom so znaki žilave delavnosti in viri rastočega blagostanja. Severno od Radomelj leži na zadnjem izrastku Ilrastovoa gosposki grad rodbine Souvan, do Ljubljane vidni Volčji potok; četrt ure južno od Radomelj pa grad Črnelo, nekdaj last slovenskih rodbin Pelikanovih in Jermanovih, deset minut od njera proti vzhodu pa idilični grad Čemšenik, last rodbine Urbančeve. Ako gremo od Radomelj po okrajni cesti proti vzhodu, pridemo v dobri četrt ure na Rova, ljubko vasico pod zelenim holmom, na katerem kraljuje cerkvica Sv. Katarine. Prekrasen razgled je odtod po vsej Gorenjski do Ljubljane in do notranjskih in dolenjskih hribov. Tu gori počiva Jernej plem. Andrej k a, »Dolenjski«, pisatelj slovenskih fantov, v lastni grobnici. V vasi pa upravlja svojo lepo napredujočo občino že 33. leto Zupan Alojzij Jerman, posestnik in lastnik gostilne, kjer je nekoč gospodarila Hudmanova .Tera in kjer je Blaž Mozol, žalostni junak Jurčič-Kers-nikovega romana sRokovnjači«, zabavljal zeper ro-kovnjače, za kar so ga ti v dolinici za rovskim hribom ubili. Po tej dolinici dospemo v četrt ure na grad Kolovec, last rodbine Stare. Grad leži na vznožju Velikega vrha in je obdan od temnih smrekovih gozdov, ki segajo skoraj do Kamnika. Kolovec je bil preje glavna posest grofov Hohen\vartov, ki nosijo še danes plemiški naslov »Kolovški« (von Gerlachstein). Na rovskem pokopališču sta pokopana dva člana te rodbine, tajni svetnik Jurij Jakob (1724—1808) in cuberniiski svetnik Fran Jožef (1771—1844). V naši politični zgodovini igra važno vlogo Kari grof II o-h en w a rt, večkratni ministrski predsednik in drž. poslanec, ustanovitelj znanega Hohenwarto-vega kluba v dunajskem parlamentu. Na Kolovru ni spominov o njem, ker je bil njcrrov oče grad že v šestdesetih letih prodal in zapustil. Naše Mfašivo Vse tovariše akademike in abiturijente, ld hočejo študirati vsaj nekaj semestrov v inozemstvu. vabi jug kat. akad. društvo >Krek« v Prago. Odveč bi bilo govrlti o koristih, ki bi jih od tega imel vsak posameznik — in s tem cel naš pokret. Čaka nas obilo dela. Zato: pridite! — Mesečna vzdrževali)ina ca 1000 Din. Inskripcija na vseh visokih šolah od 24. sept. do 8. okt , ki pa se običajno podaljša do srede oktobra. Priglasite se na: »Krek«, Praha II., Voršilskž 1. Voiszvedovanfa Izgubila jo včeraj neka ženska pompaduro, v kateri je bilo nad 200 Din denarja. Najditelj so prosi, da odda najdeno na policijskem ravnateljstvu. Našla se je zlata zapestnica. Naslov pri uprav-ništvu. Zamenjan zavitek. V trg. Iv. Bonača, Šelen-burgova ulica, je bil v petek neki gospej pomotoma oddan polog njenih zavitkov tudi rn tuj paket z notami. Dotična gospa sn vljudno naproša, da zavitek proti plačilu poštnih stroškov takoj vrne na gornji naftluv, ker jc laeliiiku vsebina nujno potrebna... :'Prosvetna ssvessa Delovni program Prosvetne zvezo za leto 1026-27. kaie, kako smotreno se razvija ta prosvetna organizacija širom Slovenije. Tamkaj, kjer se pokaže vrzel dela, tam zastavi ona svoj plug. Njen program je širokogruden, tako da ne zadeva z drugimi organizacijami skupaj. Vsaki pusti prosto pot, da se giblje, širi in spopolnjuje. Vsem pa nudi pomoč in oporo s svojimi centralnimi napravami kot so Ljudski oder, Pevska zveza, Ženska zveza in z bogato izposojevalnico skioptičnih slik in lilmov. Njena knjižnica je odprta vsakomur ve« dan in šteje žo nad 6000 zvezkov. Želeti je, da se oklene te knjižnice zlasti mladina, kjer dobi obilo dobrega čtiva za malenkostno odškodnino. V bodočem letu otvori Prosvetna zveza sledeče tečaje: I. Josikovni tečaji: za angleščino, katero bo poučeval preč. g. Sodja v dveh skupinah; v prvi 6kupini, le za duhovnike, vsak torek od 5 do pol 7 zvečer v računski pisarni v Škofiji: začetek v torek 5. oktobra. — V drugo skupino ima dostop vsakdo, ki so želi izobraziti v angleščini. Dalje se vrši tečaj za francoski (poučuje dr. Sušnik), za srbohrvat-ski (poučuje profesor Mazovec), za nemški (poučuje ga. prof. Pegamova) in za italijanski jezik (poučuje profesor G. Gruden). Kdor se hoče udeležiti tega ali onega jezikovnega tečaja, naj se zglasi v Prosvetni zvezi od 27. septembra do 5. oktobra. Zahteva se kot pred izobrazba vsaj 6 razredov ljudske ali 2 razreda meščanske šole. Od ure se plača 5 Din. število je omejeno od 10 do 20 obiskovalcev. Ca« in kraj se objavi pozneje. II. Večerna meščanska šola se otvori s 15. oktobrom. Ta tečaj bo zlasti dobrodošel vsem onim, ki žele napraviti izpit čez 4. razred meščanske šole in onim, ki nimajo prilike čez dan obiskovati imenovane šole. Priglase sprejema Prosvetna zveza na Miklošičevi cesti 7 vsak dan od 9—12 in 2—6. Plača se ista šolnina kot za jezikovne tečaje. III. Tekom zimske dobe se bo vršilo pet enomesečnih tečajev: 1. tečaj o ljudski higieni, 2. d> žavnovzgojni tečaj, 3. moderna tehnika današnjih dni, 4. sodobna ženska vprašanja, 5. Cerkev in ljudstvo. Vsak izmed omenjenih tečajev obsega 8 predavanj, katera bodo v Akademskem domu dvakrat po eno uro na teden. Tvarina na teh tečajih se bo pojasnevala s pomočjo filmov in slik na »Univer-sal-«aparatu. jv. Prosvetni večeri za mesto Ljubljano se bodo kakor doslej vršili vsak prvi in tretji petek v mesecu v Ljudskem domu zvečer ob 8. Na sporedu so sledeča predavanja: 1. Naša država in njeni sosedje. Predava dne 1. oktobra dr. Korošec. 2. Zakaj smo izgubili Koroško? Predava dne 15. oktobra poslanec Smodej. 3. Križev pot naših bratov ob Adriji in Soči. Predava dne 5. novembra dr. Capuder. 4. Med amerikanskimi SlovencL Predava dne 19. novembra g. svetnik Markež. 5. London največje mesto na svetu. Predava dne 3. decembra tajnik Zor. 6. Rastlina, kemična tvornica. Predava dne 17. decembra pro!. Prezelj. 7. Nekdanja in sedanja pot v »Kelmorajn«. Predava dne 7. januarja 1927 msgr. V. Steska. 8. Zdravstveno predavanje, ki ga bo imel dne 21. januarja dr. Brecelj. 9. Biseri v moderni literaturi. Predava dne 4. februarja prof. Koblar. 10. Stare in nove Atene. Predava dne 18. februarja dr. Pole. 11. Med menihi na gori Athos. Predava dne 4. marca dr. Ehrlich. 12. Kristusovo trpljenje v luči umetnosti. Pro-dava dne 18. marca dr. Rožman. 13. Po Španiji. Predava 8. aprila dr. Knific. 14. V sneženem in ledenem kraljestvu VeL Zvonarja, predava dne 15. aprila prof. Mlakar. Prihodnja številka Vestnika prinese program za prosvetne večere v delavskih prosvetnih društvih ter program Prosvetnih popoldnevov v društvih po deželi V teh programih je zapopadena proslava sv. Alojzija, Družinski dan, ki bo za vsa društva dne 19. marca in proslava sv. Cirila in Metoda, zaščitnika naše prosvete. Poleg tega nudi Prosvetna zveza vsem društvom program gospodarskega tečaja, za fante, ld se vrnejo od vojakov in se pripravljajo za bodoče gospodarje. Ta tečaj obsega 12 najbolj aktualnih predavanj. V. Fotografski tečaj, namenjen onim, ki se žele spopolniti v tej stroki, otvori s 15. oktobrom Prosvetna zveza, če se oglasi zadostno število učencev. Tečaj vodi prof. Prezelj. Oglase sprejema Prosvetna zveza. Blagoslovite^ novega društvenega doma v Mokronoga se bo vršila v nedeljo 26. t. m. Nova stavba na gori je v okras vsej dolini. Zato se bo ta dan zbralo mlado in staro na Gori, da prisostvuje redki slovesnosti. Vsa sosedna društva se vljudno vabijo k udeležbi. Šinihol pri Novem mestu. Občni zbor našega društva se bo vršil dne 26. septembra ob 3 popoldne v društveni dvorani z običajnim dnevnim redom. Koroška Bela. Občni zbor kat. prosv. društva se bo vršil v nedeljo 26. t. m. v društveni dvorani ob 3 popoldne. Društveni odbori se opozarjajo, da izvrše obč. zbore in takoj odpošljejo statistične podatke. Vpra-šalne dopise smo odposlali ta teden vsem včlanjenim društvom Plačevanje taks. Ker po nekaterih krajih finančne oblasti še vedno zahtevajo po 2 Din za po-plavljence od vstopnic, smo se na pristojnem mestu informirali, kjer se nam je odgovorilo, da so to le prostovoljni prispevki, zato se ne smejo nikjer zahtevati. Če bi Kljub temu še kje zahtevali, naj društvo zahteva, da se to da na zapisnik, katerega prepis naj društvo pošlje v nadaljnje poslovanje Prosvetni zvezi. Cerkveni vestni!£ BLAGOSLOVLJEN JE R0Z MALE SV. TEREZIJE Dne 30. septembra je smrtni in godovni dan Malo sv. Ter.rzije. Ves Karmeličanski red pa obhaja njen god 1. oktobra. Zunanja slovesnost bo v Karmelu na Selu v nedeljo, 3. oktobra. Lani smo božjo Ljubljenko proslavili s posebno tridnevnico, ker jo bila povišana na oltar. Letos nam pa Ona pripravlja dan veselja — dan rož. Sv. Cerkev je namreč dala Karmelskemn redu izredno dovoljenje, blagoslavlja 11 je vrtnice v čast Mali sv. Tereziji. Vrtnice jo tako ljubila v življenju. Obljubila je tudi: »Po smrti bom trosila na zemljo dež vrtnic!« Na rože se nanaša več njenih čudežev, bodisi na njih čudoviti vonj, ali kot beremo, da je Mala Cvetka nekatere resnično osrečila s svežimi rožami, kar se je zgodilo pri bolni deklici v nekem zavodu ob Jadranskem morju. Z vrtnicami venča križ, ki ga drži v roki. V Karmelu v Lisieuxu so imeli lansko leto 30. septembra blagoslovljenje vrtnic. Vse mesto Je bilo kot rožni vrt v juniju. V Annales do Ste. The-rose, časopisu sv. Male Terezije, pripoveduje tujec, da ta dan ni mogel dobiti niti ene rože več, dasi jo dospela v mesto nepregledna množina vrtnic. Prvič bomo letos tudi pri nas blagoslavljali rože Male sv. Tercziio v Karmelu na Selu. 2. okto- bra ob 4 popoldne. Rože zadobe velik blagoslov, ki pomaga v bolezni in vseh zadevah. Prinesite 1 seboj sveže ali umetne vrtnice! (Dobite jih tudi pri vratarki v Karmelu.) Ob 4 popoldne bo najprej svečan nagovor, nato blagoslovljenje rož in pete litanije z blagoslovom. V nedeljo 3. oktobra bo ob 6 tiha sv. maSa. Ob 7 pridiga, ob 8 slovesna sv. maša. Popoldne ob 4 pridiga; zopet blagoslovljenje rož, pete litanije z blagoslovom in sklep. Mala sv. Tereizja ima med nami že toliko gorečih častivcev. Tudi pri sedanji slovesnosti bo vesela, čim več rož bo mogla trositi. Pridite, pridite ponjel Postavimo kapelico in oltar na čast sv. Tereiild Deteta Jezusa! Ljubezniva svetnica sv. Terezika Deteta Jezusa dobiva po v6em svetu vedno več častivcev, ld se ji priporočajo in prejemajo od nje čudovite pomoči. Hvaležni narodi in stanovi ji povsod postavljajo lepe kapelice, cerkve, oltarje, kipe Ud. Na splošno željo vernikov-častivcev sv. Tere-zike hočemo tudi v Ljubljani, v karmeličanskem samostanu na Selu postaviti lično kapelico in oltar na čast sv. Tereziki. Tu se bo vsako leto 1. oktobra darovala sveta maša za vse žive in mrtve dobrotnike, ki bodo prispevali v ta namen. Obenem se bo vsako leto ta dan v novi kapelici vršil obred blagoslavljanja rož sv. Terezike. Da se čimprej s skupnimi močmi omogoči to lepo delo, katero želimo izvesti do praznika svetnice 1. oktobra 1927, otvarjamo posebno zbirko za novo kapelico in oltar sv. Tereziki in prosimo vse vernike, da prispevajo po svojih močeh, če še tako z malim darom v ta namen, v čast svetnici, ki jo je sv. oče Pij XI. imenoval »ljubljenko vsega sveta«. Blagohotni darovi naj se oddajajo v karmeličanskem samostanu na Selu pri Ljubljani. ★ Sestanek Jareninske duhovščine se vrši V ponedeljek dne 4. oktobra ob 10 dop. v Svečini. Referirata Št. Iljska gospoda. K udeležbi vabi predsednik. Duhovne vaje za duhovnike v Domu bodo od 11. do 14. oktobra. — Vodstvo. Madio O električnih valovih. Ravno zadnje čase beremo, da bodo vs« evropske oddajne postaje spremenile dolžino oddajnih valov, to je, da ne bodo oddajale več svojih programov z električnimi valovi iste dolžine kot do sedaj, ampak s krajšimi, oziroma daljšimi. Pa tudi sicer se govori malodane vselej, ko nanese pogovor na radio, o dolžini valov kake oddajne postaje. Vendar je razmeroma le malo amaterjev, ki bi si bili povsem na jasnem, kaj je električen val in kaj njegova dolžina. V naslednjem nam je to razjasniti, zraven pa tudi pokazati, na kak način naš radioaparat te valove sprejema. Optika, ali nauk o svetlobi nas uči, da niso barve in svetloba nič drugega, k t silno hitro tresenje etra. Ti tresljaji se razširjajo po vsemiru s hitrostjo 300 milijonov metrov v sekundi. Nfeo pa tresljaji etra vedno enako hitri; razliko v hitrosti opazimo z očmi tako, da vidihio razliČHS' barve. Kadar so tresljaji etra najhitrejši, tedaj vidimo vijoličasto barvo, a kadar so najdaljši, tedaj vidimo rdečo barvo. Vsaka druga vmesna barva ima svoje določeno število tresljajev na sekundo, ki gre na bilijone. V bistvu enaki so električni tresljaji, ki jih izžareva antena kake oddajne ra-diopostaje. Le, da ti tresljaji niso lahko gosti, to je, da jih na eno sekundo ne pride na bilijone, ampak le na stotisoče ali milijone, in jih zato naše oči ne morejo zaznamovati kot svetlobo ali barvo. Skupno pa imajo ti električni tresljaji s svetlobnimi to, da se razširjajo z isto hitrostjo, to je, na sekundo 300 milijonov metrov. Kako pa, da govorimo o dolžini električnih valov? Za primero vzemimo, da proizvaja visokofrekvenčni stroj ali oddajna žarnica na kaki radiopostaji v sekundi 1 milijon električnih tresljajev. Ako teh milijon tresljajev porazdelimo na poti, ki jo narede v eni sekundi, to je na 300 milijonov metrov, potem pride vsak tresljaj na 300 metrov, ali en tresljaj je oddaljen od drugega 7& 300 m. Pravimo, ta postaja oddaja 300 m dolge v*Jove. Čim več električnih tresljajev oddajo na sekundo, tem gosteje so na poti, ko se razširjajo in tem manjša je njih valovna dolžina. Oddajne postaje proizvajajo valove, dolge od 5 m do čez 20 000 m, dočim znaša valovna dolžina svetlobe le krog pol milijoninke mm. Dolžino valov, ali število električnih tresljajev na sekundo morajo na oddajni postaji določiti s posebnimi pripravami. Nimajo zato morda aparata, ki bi tresljaje štel ali valove meril, ampak imajo v to svrho kondenzator in tuljavo (Spide), ki je zvezana z oddajno anteno. Valovna dolžina je namreč odvisna od antenine kapacitete in indukcije. Čim večji sta namreč ti dve, oziroma čim večji je njun produkt, tem daljše valove, ali tem redkejše električne tresljaje oddaja antena. Da moremo za gotov val določiti višino indukcije in kar pacitete nam služi Thomsonova formula, ki uči, da je dolgost vala v cm enaka kvadr. korenu iz produkta kapacitete in indukcij© v cm, pomnoženo 2 X 8-14150 (6.28 x [kvadr. koren iz C cm X L cm]). Natančneje o indukciji in pa o kapaciteti pozneje, ko bomo obravnavali dele sprejemnega aparata. Pri oddajni postaji proizvajajo stroji ali oddajne žarnice visokofrekvenčni izmenični tok s popolnoma enakomernimi tresljaji. Ti enakomerni tresljaji se modulirajo šele potom mikrobna, pred katerim novorijo, pojo ali godejo. Tresljaji glasov vplivajo na mikrofon tako, da ta visokofrekvenčne tresljaje nekako porazdeli. Primera: če pred mikrofonom potegnem z lokom po struni a na goslih, so ta potrese v sekundi 435 krat, in mikrofon v sekundi prekine in sklene visokofrekvenčni tok 435 krat. Te perijode visokofrekvenčnih tresljajev gredo v oddajno anteno, ki jih izžareva na vse. »trnni ;>rnv tako, kot bi izžarevala svetlobo, in širijo se z Isto hitrostjo, kot bi se širila svetloba. Teh električnih valov pa ne ustavijo nobeni predmeti, le kovinasto steno jih ab- sorblrajo. Vendar je njih energija tem Šibkejša, čim datjši pot morajo napraviti. Tako pridejo električni valovi vseh oddajnih postaj tudi do naše sprejemne antene, ki postane tudi električna tn sicer potom indukcije. Vemo pa, da oddaja vsaka radio postaja z drugo valovno dolžino. Kaj nam |e torej storiti, da bo naša antena sprejemala samo ono dolžino valov, ki si jo sami želimo? Stvar je preprosta: spraviti moramo lastno anteno v resonanco z oddajno anteno, ali produkt kapacitete in indukcije naše antene mora biti ista, kot je pri oddajni anteni. Primera: ako im&m dve enako dolgi in debeli struni, ki sta enako močno napeti in udarim po eni, bo tudi druga zadonela, — ne da bi se je dotaknil. — Vsak sprejemni radioaparat mora imeti in ima pripravo, s pomočjo katere se spravi lastno anteno v sozvočje ali resonanco z anteno one postaje, katere program hočem slišati. Ta priprava, ki je zvezana z anteno, sestoji največkrat iz ene ali dveh tuljav in iz kondenzatorja, katerega kapaciteta se more spreminjati. Antena ima sicer samo nekaj lastne indukcije in tudi nekaj kapacitete napram zemlji in je radi tega sposobna za sprejem tudi brez tuljave in kondenzatorja, vendar more sprejeti le eno samo dolžino valov, ker ne more ne povečati, ne zmanjšati svoje lastne indukcije in kapacitete. Ako navijemo 10 m izolirane bakrene žice na valj, ki ima premer 8 cm, znaša lastna indukcija te cilinderske tuljine ca 130.000 cm, če jo zvežemo z anteno in nji paralelno montiramo kondenzator, ki ima popolnoma sklenjen kapacitete 500 cm, potem lahko sprejmemo električne valove v dolžini nekaj nad 500 m. Ker pa lahko kapaciteto poljubno znižujemo, moremo spraviti svojo anteno v resonanco z vsemi onimi oddajnimi antenami, ki izžarevajo električne valove v dolgosti od 180 m do 500 m, ali visokofrekvenčne tresljaje od 600 tisoč, do 1700 tisoč. Ako bi hoteli sprejemati valove večje dolžine, moramo pač vzeti večji kondenzator ali večjo tuljavo. Kondenzatorjev navadno ne zamenjavamo, pač pa tuljave, to je, kapaciteta ostane ista, indukcija se je pa povečala. Na mednarodni konferenci evropskih oddajnih družb, ki se je vršila v Parizu koncem julija so sklenili, da naj ima vsaka država določeno število rezerviranih valov, na katere ne sme nobena druga oddajati (exclusive waves). Za Jugoslavijo je rezerviran en sam tak val, za Avstrijo, Romunijo in Finsko po dva, za Češkoslovaško trije, za Italijo in Rusijo po pet za Veliko Britanijo In Francosko po devet, a za Nemčijo celo dvanajst. — Nadalje so sklenili, da naj oddajne postaje menjajo svoje valove tako, da ne bodo motile ena drugo. Določili so v to svrho že za vsako postajo poseben val. Za Zagreb 275.2 m, Belgrad 225.6 m, Dunaj 517.2, Berlin 483.9, Monakovo 535.7, ZOrlch 500, Brno 441.2, Praga 348.9, Rim 422.6, Bern 411, Milan 315.8, Barcelona 280.4. —• Angleške postaje so ^voje valovne dolžine že zamenjale, Dunaj jo bo ^menjal s 15. oktobrom tn potem polagoma druga za drifgo. Ne smemo si pa misliti, da bo s tem zamenjevanjem konec spreminjanj valovnih dolžin, ampak pričakovati nam je, da bo pravo eksperimentiranje šele pričelo, in da bomo prišli do stalnosti komaj čez več mesecev. Radio na avstr. železnicah. (K slikam v današnjem »Ilustr. Slovencu«.) V Ameriki imajo na treh železnicah radio-Sprejemne postaje, da potniki poslušajo bližnje in daljne pošiljalce. — Radio na progi Berlin—Hamburg je običajna telefonska uporaba za potnike, da morejo v vlaku govoriti s komurkoli v Nemčiji. Avstrija je prva država v Evropi, ki je uvedla radiovagon pri brzovlakih, za pričetek na progah Dunaj—Gradec, Dunaj— Inomost, Dunaj—Passau. Za 1 šiling na uro morejo potniki poslušati prireditve raznih evropskih postaj. Za nas je posebno zanimivo dejstvo, da je ta naprava — delo še ne 24 let starega Hrvata, inž. Josipa Sliškoviča, šefkonstrukterja dunajske Telefon und Signal Gesellscbalt, Wien VII., Neubau-gasse 25. — Sliškovič vzbuja že tri leta posebno zanimanje amaterjev v Evropi in še dalje s svojimi strokovnjaškimi razpravami v raznih revijah, posebno v dunajski »Radio-Welt« in tudi belgrajski »Telegraf i Telefon«. Novi tednik »Neues Wiener Radio-Journal« izhaja pod njegovim strokovnim vodstvom. Prvi radio na evropskih železnicah je torej uspešno delo tega mladega Hrvata, kar Je v čast tudi njegovi domovini. Knjige in revije »Slovenski Učitelj«, glasilo Slomškove zveze; Ljubljana 1926, Stev. 9. Vsebina: Fr. Fink: Psihologija kmetskega otroka; Deklaracija o smeri naše stanovske politike; Kultura in književnost; Društvena in stanovska kronika. — »Slov. Učitelj« izhaja enkrat na mesec; naročnina znaša (za nečlane) 40 Din letno. Naroča se pri upravništvu v Ljubljani, Jenkova ul. 6. Mlinar in njegova hči. Ljudska Igra. Spisal Ernst Raupach. Za slovenske odre priredil Adolf Robida. Ljudski oder, VII. zvezek. V Ljubljani 1926. — Igra je stara že 100 let ln vendar Jo Se dandanes povsod igrajo. Zlasti na Vseh svetih dan, ko obhajamo spomin na našo rajnke, zaživi še dandanes tudi po večjih glediščih stari Raupach s Konradom in njegovo piščalko. Se celo oder, kot je dvorno gledišče na Dunaju, ki uživa svetoven sloves, je pred par leti še igral 1. novembra to priljubljeno ljudsko igro. Pri nas Slovencih je že par let v knjigotržtvu popolnoma pošla In zato bodo odri kaj radi segli po tej stari znanki. Igra je prestavljena na slovenska tla, lokalizirana. Prirejena je tako, da jo tudi najmanjši podeželski oder lahko uprizori, ker so v opombah prideiani vsi potrebni nasveti za uprizoritve z najmanjšimi sredstvi. Igra ima 4 ženske in 5 moških vlog. Prevod je popolnoma nov In popoln. Vsa mesta, ki so zastarela ali predolga, so dana v oglat oklepaj, tako da ima režiser delo znatno olajšano. Vsakemu prizoru Je pridejan scenarij, knr prnklično uporabo dela samo poveča. Dosedaj so si odrt pomagali žo precej časa t rokopisnim Mlinarjem. Sedaj imajo lično knjigo na razpolago. "te ar® vi Hranilnica in posojilnica v Središču ob Dravi je poklonila namesto venca na grob bivšemu svojemu načelniku t g Maksu Robiču revnim učencem domačo osuovue šolo znesek 200 dinarjev. Šport Kolesarsko in motorfallstUSno društvo »Sava« v Ljubljani priredi dne 8. oktobra izlet v St Vid popoldne ob pol dveh. Zbirališče pred društveno pisarno, Karlovska cesta 4, s cestno dirko St. Vid —Kamnik in obratno. Kolesarsko društvo »8ora< v St Vidu nad Ljubljano priredi v nedeljo dne 8. oktobra 1926 ob dveh popoldne cestno dirko na progi St. Vid— Kamnik (kolodvor) ln obratno. Vse prijatelje športa vabi odbor. V slučaju slabega vremena 8 dni pozneje. II. kolo prv. nogom. tekem. Danes v nedeljo se odigra II. kolo prv. tekem ljubljanskega okrožja. Dopoldne nastopijo na igrišču SK Ilirijo drugorazredni klubi ter pričnejo tekme tu ob 9 uri. Ze prošlo nedeljo so predvedli tl klubi dokaj zanimivo in lepo igro, kar se pričakuje tudi za bodoče od njih. Predpoldne s pričetkom ob 9. uri tekmujejo na igrišču ASK Primorje rezerve prvorazrednih klubov ASK Primorje, SK Slovana, ZSK Hermesa ter SK Jadrana. Najbolj zanimive tekme se bodo odigrale popoldne na igrišču ASK Primorje na Dunajski cestt. Tu nastopi kot prvi par ZSK Hermes proti SK Slovanu, a ob 16. uri ASK Primorje proti Jadranu, kateri je že prošlo nedeljo dokazal, da je nasprotnik odlične kvalitete, katerega Je treba upoštevati. NEDELJSKI ŠPORT V MAhIBORU. Za nedeljo s! Je dobilo SD Rapid prvaka Slovenije, Ilirijo Pred kratkim je Rapid porazil najhujšega Illrijinega rivala za prvenstvo Slovenije, ASK Primorje in to jako občutno. Sicer je ta poraz zakrivila le unfanr igra Primorja in njegova velika nedisponiranost vendar pa tudi Rapid takrat ni bil ravno na višku. Pokazal je le izborno vztrajnost v igri, pa le malo tehnike. Tudi pri tekmi z Mariborom se je pokazalo, da jf Rapid še vedno tkzv. »Kampfmannschaft«. Vendrr pa zna biti Rapid nevaren, ker baš v zadnjih trenutkih igre napne vse sile, ima svoj »četrt«, ki se pri Mariboru ni obnesel, katerega Rapid sploh ni pokazal, toda proli Iliriji bo moral napeti prav vse sile in tudi svoj »četrt«, če bo hotel doseči časten rezultat. Tekma prične popoldne ob 16. uri. Dopoldno se s tekmo SSK Maribor: SK Svoboda otvori jesensko prvenstveno tekmovanje. Brez dvoma je, da bo Maribor zmagal. Gre se le za lepo igro in za čim večji rezultat, ki ga mora Maribor izsiliti, če reflektra na jesensko prvenstvo v mariborski oblasti. Predtekmo tej tekmi igrata junijorski moštvi Maribora in Rapida. Predtekmo popoldanski tekmi pa rezervi Maribora in Rapida. V nedeljo se vrSe ocenjevalne dirke motornih koles, ki jih prireja mariborski motoklub. Dirkalo se bo okoli Pohorja s ciljem v Mariboru na Glavnem trgu ob 8. uri zjutraj. Ker so te dirke prve te vrste, bodo gotovo zanimive in se jih bo, kakor se pričakuje, udeležilo mnogo dirkačev. Podrobnosti so razvidne iz razpisa Molokluba. Dempsey in Tunney. Borba aa prvenstvo sveta. Od leta 1919. kralj vseh boksnih kategorij je stopil s prestola, njegovo mesto je zasedel drugi. V kratkem ga bo moral braniti proti črncu Willsu. Pisali smo že o njiju dosedanjih bojih, o stavah itd. Oba sta orjaka, tele mere imata: Dempsey: velikost 185.5 cm, razsežnost rok 185 cm, krsi 104-112, biceps 38 cm, pas 82 cm, stegno 56 cm, teža 87 kg. — Tunney: velikost 185 cm, razsežnost rok 192.5 cm, prsi 104-114 cm, biceps 37.5 cm, pas 84 cm, stegno 58 cm, teža 83.5 kg. Težo stehtajo zmeraj neposredno pred bojem. Kakor vidimo, sta si čisto enaka, le v razsežnosti rok je Tunney dosti pred Dempseyem. Sedaj beremo, da je bilo gledavcev 150.000. Dempsey se je pripeljal s posebnim vlakom, Tun-ney v aeroplanu. Odprlo se je 50 vrat Stadiona in množice so se začele vsipati vanj. 75.000 jih je ostalo zunaj, ker niso dobili prostora. 6e v prav zadnjem trenutku so bile stave na Dempseya 4:1. Nastopita v kopalnih plaščih. Odložita jih. Nato navadne formalnosti, potem pa —. 1. runda. Kot tiger se zakadi Dempsey v nasprotnika, ta sa umakne v kot. Udarci, bliskovito hitro, ne moreš jim slediti. Iz defenzive preide Tunney v ofenzivo. Dempesy dobi težke udarce, celo točo, kar opotekal se je. 2. runda. Začelo je deževati, in je deževalo nato ves čas boja. Pa ni nikogar motilo, ne bokser-jev in ne gledavcev. Dempsey hoče Tunneya presenetiti, a ni več dosti hiter. Vidi se, da mu manjka prakse. Dobi par udarcev, a mu nič ne škodujejo. Tunney vodi vso rvmdo. 3. runda. Tunney vodi še bolj kot prej. Demp-sey je počasen, potrebuje počitka. Kot panter skoči Tunnev nanj, dva udarca z levico, dva z desnico, niso sicer nevarni, a odločijo rundo za Tunneya. 4. runda. Dempsey divje napade. Culi, da mu to zmanjkalo vztrajnosti, hitro hoče končati. Preseneti Tunneya; strahovit udarec, pomedel bi bil Tunneya z odra, a ta se je še pravočasno umaknil in udarec ni bil več tako učinkovit. Dempsey napada dalje, premalo pazi, Tunney ga udari na oko, Dempsey krvavi, Tunney porabi priliko, Dempsey omahuje. Gong, konec runde. — Runde trajajo po tri minute, odmori po eno minuto. 5. runda. V splošno začudenje Dempsey spet napade. Udarec za udarcem. Tunney je taktično bolj&i. 6. runda. Je podobna peti. Večkrat boj telo ob telesu (cllnch). Dempsey je brezobziren. Runda je neodločena. 7. runda. še enkrat poskusi Dempsey z napadom, pa je že vidno utrujen. Tunney to izrabi, dva strahovita udarca na Dempseyevo desno oko, ki se sedaj popolnoma zapre. Prav težko zdrži Demp-sey do konca. 8. runda. Po točkah že premagani Dempsey so bori kot besen, upa na k. o. Tudi Tunney ve, zakaj Tre. in Je zelo oprezen. 9. Tunney napada, pa ni več dosti močan za k. o. In Dempsey tudi ne. 10. runda. I«ta slika. Oba sta že utrujena. Gong- „ , _ Sodniki so pr'sodl'1 Tunnevu 8 rund, Demp-seyu nobene, dve sta bili neodločeni. Nepopisno Je bil H. o. XypreHeiii; a JI. H. Tojtctomt. (1862—1885). C.-IIe-rep0ypn,. 1887 — (42.391). Stribrnj? D.: Š. Gregorčič. V Praze, 1918. (42.108.) Sasinnyei I.: Die Ilerkunft der Ungarn, ihre Sprache und Urkultur. Berlin, 1923. (II 45.136— I/I.) Frendelcnburg A.: Logische Untersuchungen. Berlin, 1840. (42.366.) Tschermak G.: Lehrbuch der Mineralogie. Wien, 1923. (45.077.) Vodnik Br.: Franjo Markovič. Študija. Zagreb, 1906. (42.537.) Wcil E.: Die deutschen Druckerzeichen des XV. Jh. Mtlnchen, 1924. (II 45.050.) AVcndel H.: Stidslawische Silhouetten. Frank-furt a. M„ 1924. (45.020.) Witkowski G.: Textkritik und Editionstechnik heuerer Schriftwerke. Leipzig, 1924. (45.109.) Zcdlor G.: Von Coster zu Gutenberg, Leipzig, 1921. (It 45.048.) Tvrdka F. Meršoi naši. se nahaja sedaj WOLFOVA ULICA št. 5. Priporoča velika zalogo ženskih ročnih del, vseh vrst volne, svile, D. M. C. preje in bombaža, roka-«-! yic. nogavic, pletenin. žinU in vezen!". ;-: Prcdtiskanje ročnih del. Ustanov. 1887. ""•»'">' - Ustanov. 1887. Klub krščanskih socialistov »Delavske zbornice« v Ljubljani. Godbeni dom v Domžalah Slika nam predstavlja načrt prvega godbenega doma v Sloveniji, ki ga bo postavilo Godbeno društvo v Domžalah. Polaganje temeljnega kamna so je izvršilo z veliko slovesnostjo v nedeljo, 12. septembra. Zazidal je temeljni kamen domžalski župan g. Skok ob udeležbi raznih društev in mnogobrojnega občinstva. Domžalska godba. Ena najstarejših in najbolj znanih godb v Sloveniji je gotovo Domžalska godba. Slika nam predstavlja godbo ob priliki 40 letnice obstoja, ki jo je godba obhajala leta 1924. Takratni zaslužni kapelnik g. Vinko Riedl se je medtem preselil v Ameriko, njegov naslednik je g. Mihael Svetlin. Orlovska godba v Sarajevu. (Glej člančič »Orlovski praznik v Sarajevu«.) fe še do 30. septembra, do katerega dne mora imeti porav- fopffip tf#»|/BffBrf» nano naročnino za 3. četrtletje vsak, ki se hoče udeležiti 11 giraUlM.V položnice, zahtevajte pri upravi, da se Vam dopošlie! KADAR Pravzaprav je prav malo žensk, ki bi se enale pravilno obleči za deževne dni. Za take dni je treba vse »lepote« oblek odstraniti in se obleči čim bolj preprosto. Gotovo so obleke za deževne dni precej športnim podobne, vendar ne gre pretiravati v tem oziru. Važno je, da ženska tudi za dež ni preveč dežju »podobna« in ne »prežalostnac v obleki. Predvsem je treba pomisliti, če obleče! za ,dpž pla.šč ali kostim. Kostim ima to p^eppost, da ga mora imeti skoraj vsaka ženska in je ppsebno za zimo zelo pripraven. Plašč je pa zato pripraven, ker moreš obleči spodaj sleherno poljubno obleko. Prav dober je plašč iz takozvanega »predelanega« blaga, ki pa ne sme biti pretipežen, a tudi ne pretenak. S krznom ga pa celo ne smeš obšiti. Blago bodi take barve, da se ne poznajo deževne kaplje na njem; zraven imej majhen klobuček. Tak plašč vidiš na drugi skici. Na prvi pa plašč v obliki »ranglans iz moškega blaga in obšitega s krznom. Zapenja se z usnjatimi gumbi. — Dalje vidiš kostim, ki je podobno narejen kot plašč na prvi skici, le da so rokavi zelo ozki. Tudi DEŽUJE. to blago je moške vrste in primerno za dež. Glede dežnika uKazuje »velika« moda, da ne sme biti na noben način črn, ampak rjavkast ali sivkast. — In dalje vidiš še plašč, ki je pa zares le za šport, za vožnje na kolesu ; ali v avtu — in ima tudi kapuco. Takih pla-i ščev pa ne moreš rositi za hojo na cesti. Obleke, ki imajo takozvane predpasnike, so prav zelo v modi in je videti, da bodo moderne tudi še pozimi. Blago je dvojne barve — črno in belo — kroj prav poseben. Vendar se te obleke bržkone ne bodo dosti nosile. Opazovanja Barometer Toplota » C' Rcl. tlflfjfl Veter In brzina t m Obloč- no»t 0-10 Vrsta padavin (S i? • II M č «a. 51 krni rti s ob opazovan|u nrmifo7>! 7 760-6 10-8 81 mirno 5 17-8 10-7 8 760-8 11*8 80 mirno 8 L|ubl|ana (dvorec) 14 759-0 16-8 55 N 2 8 19 759-2 15-5 76 S 1 0 11 760-6 133 85 mirno 0 Maribor 761-3 7-0 99 mjrno 0 17 3 Zagreb 761-0 11-0 86 SE 2 6 19 9 Belgrad 8 761-4 10-0 84 NW 1 0 3 13 5 Sara|evo 763-1 5-0 88 E 1 10 13 2 Skoplfe 762-4 11-0 73 mirno 3 2 22 2 Dubrovnik 758-1 20-0 25 NE 3 5 28 13 Split 7 758 2 17-0 39 mirno 10 25 16 Praga 761-0 9-0 —* ENE 1 0 megla 15 1 Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mni) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755 do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme. Najvišje temperature veijaio za prejšnji dan, fazven ljubljanske. Dunajska vremenska napovod za 26. september: Oblačno, znižanje temperature, mrrii se- vurno-vzhodni vetrovi,. III=I!!EIIIEIIIEIII=III=IIIEIII=IIIEIIIEIIIEIII=II! MALI JLA. Vsaka drobna vrstica l'SO Din ali vsaka beseda 50 por. Najmanjši oglas 3 »11 5 Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko I — Na vprašanja brez znamke no odgovarjamo. SII=mEM=m=ll!Em=!M=!!l=m=m=M=lll=M VAJENCA SDrejmcm za pekovsko ohrt, Stanovanje in hrana v hiši. Vse drugo po dogovoru. Valentin Brežan, Cerklje pri Kranju. 6541 PLETILJA izurjena vseh vrst pletenin, lščo mesta. Nnslov v upravi «Slovenca« pod štev. 0534. UČENCA s primerno šolsko na-obrazbo, sprejme takoj A. SU5NIK, železnina — Ljubljana. 6551 Sprejme sc vež gospodov in gospodičen na stanovanje in hrano. Domača dobra kuhinja, solidna postrežba, zmerne cene. — MARIBOR, Splavarska ulica 5. 6MT Sprejmem VAJENCA za mizarstvo in kupim Ia suhe hrastove in orehove DESKE dolžine 2—6 m, debeline 3—10 cm. Ponudbe z navedbo cene na naslov: Josip Kurnik, mizar, Zg. Šiška pri Ljubljani. DIJAK t-inia) trg. tečaja se sprejme na hrano in stanovanje. Naslov pove uprava pod številko 6610. MALO SOBICO"" s posebnim vhodom, takoj oddam. Kje pove uprava »Slovenca« pod št. 6606. j ~GATERMOJST~RA~ sposobnega za postavljd-; nje venecijank, potrebu-! jem. Ponudbe in poi»oie jc treba javiti P. VUKO-TIČU, agent. kom. poslo-! valnica, PODGORICA — | Črna gora. 6593 VAJENCA in POMOČNIKA za navnd. delo sprejmo Krnile Petcr-net, krojni1, Trelielno pri Mokronogu (Dolenjsko). Sprejme se za takojšni nastop pošten, dober kovaški pomočnik in vcjenec. Prosta hrana in stanovanje. — Anton Pogorele, kovaški mojster p. Struge, Dolenjsko. UČENCA za mizarsko obrt sprejme z vso oskrbo MIŠVELJ MIHAEL, Novi Vodmat št. 118, Moste. 6588 Praktikanf za zoboteltniko z meščansko ali nižjo srednjo šolo, se takoj sprejme. Ofertc na upravo »Slovenca« pod šilro: »Zoboteknik« štev. 6589. Nakupovalce za kostanjev les za tanin IŠČEM v vseh krajih Slovenje proti dobri proviziji. — »MANGART« — poštni predal 43, Ljubljana PAula bh^CH / Belo-črne obleke iz raznih vrst svile, posebej iz debelejše svile, so moderne kot yelike toalete za gledališča in koncerte. Imajo nekakšen starinski slog in so prav elegantne. Ker imaš gotovo ostanke kakih svilenih kosov doma, si boš mogla sama zamisliti in izvršiti tako obleko. Seveda ima tu okus še prav posebej prav veliko besedo. DVA DIJAKA ISčeta stanovanjo z zajntr-liom. - Ponudbe pod šifro: »Stanovanje« upravi lista. 17 letni MLADENIČ priden in močan, tudi dober računar, želi primerne službe. - Ponudbe na upravo pod: »Zanesljiv«. Urar. pomočnik IS let star, marljiv, i š i e mesta. — OTON FAIiNIK, Ljubljana, Dunajska C. 53/1. MLADENIČ delaven in zanesljiv, vajen vsakega dela, 5ol'ira tudi, vojaSžine prost. Išče službo kot skladiščnik, eltiga ali kaj drugega. - Ponudbo na upravo lista pod »Vsestransko poraben«. Učenko sprejmem v trgovino z mc-Sanim blagom na d e ž e 1 i i hrana in stanovanje v hiši. Biti mora dobra rafiunariea. — Ponudbo je poslati do 5. okt. na upravo lista pod značko »Močna 14 do 13 let«. Vremensko poročilo Meteorološki zavod v Ljubljani, dne 25. septembra 1926. Višina baromelra 308'8m Več pečarskih POMOČNIKOV za montažo kakor tudi za lormacijo peči v tovarni se išče za takojšnji nastop. — Ponudbe naj se pošljejo upravi pod: 6595. GATERISTA prvovrstni., za polnojar-menik, iščemo za parno žago v Prekmurju. Ponudbe na »Poštni predal it. 85«, Ljubljana. Sprejme sc zanesljiv in dobro izurjen poljedelski pristavaIi šafar samski, v vseh poljedelskih panogah izurjen, za posestvo Brandhof (Seberbnnm) pri Mariboru. - Ponudbo na tvrdko K. Scborbaum In sinov!, Maribor. 6502 UČENCA močnega, s primer, šolsko izobrazbo, sprejmem. — Hrana in stanovanje v hiši. — Naslov v upravi lista pod: »Dežela« 6580. DVA VAJENCA za mizarsko obrt Rprelmem takoj. JOŽE LOJK, lložnn dolina pri LJubljani. 6i>01 VZGOJITELJICA išče službe pri boljši družini. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6603. Sprejme se zanesljiv HLAPEC h konjem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6565. Sprejmem učenko veščo slov. in nem. jezika v trgovino z galanterijo. Prednost imajo hčerke železničarjev. Naslov v upravi lista pod št. 6511. VINIČARJA s štirimi delavskimi močmi in dobrimi spričevali iščemo. — Ponudbe in informacije na upravo »Slovenca« v Mariboru. Službo želi premeniti ORGMIST tajnik hranilnice, spreten, samostojen knjigovodja — prvovrstna moč, kavcije zmožen, — Ponudbe na upravo pod številko 6478. Prodajalka izučena trgovine s steklom in porcelanom, z znanjem nekaj nemščine, se vzame v stalno službo. Samo pismene ponudbe s prepisi spričeval na: JULIJ KLEIN, Ljubljana. Pridna gospodinja starejša vdova, bi šla najraje na kako župni-šče. — Plača postranska stvar, Bližina železnice je željena. — Ponudbe na upravo lista pod šifro »Pošten in varčen dom«. UU&U cn. 12.000 m" hrastovine za švelarje sa proda. - Dopisi na uprava pod šifro: »250—6605«. MOTOR na surovo olje, Original Crosley, sistem »Otto« —i Manghester 12.5 HP, so po ugodni ceni proda. —t Naslov v upravi »Slo-» venca« pod itev. 6540. 5 poslovnih sob (3 v I. ln 2 v III. nadstr.) odda s 1. novembrom »POKOJNINSKI ZAVOD v Ljubljani«, Gledališka ulica št. 8. 6460 mm 7628 ma ob Dunajski cesti ODDA v triletni najem »Pokojninski zavod v Ljubljani«, Aleksandrova cesta. Kadar si namenjen v Ljubljano, ne pOzabi »e oglasiti v trgovini A. &HHELČIČ na Starem trgu št. 6, Tam dobiš najceneje in najboljše blago. Pridi in prepričaj se sam I PIANINO skoraj nov, radi selitve ceno prodam. Naslov v upravi: št. 6602. PRAZNI SOBI oddam. Naslov v upravi lista pod številko 6587, NAPRODAJ večja množina drobnega krompirja za prašiče. Lenče Feliks, Kleče št. 10, Jezica. sprejmem za precizno mehaniko. Lud. ŽITNIK, Kolodvorska 26. Zglasitl se je od 8—9 in od 2—3. MALA HIŠA naprodaj. Železo - beton stavba, obstoječa iz treh sob, dve kuhinji, 3 shrambe, drvarnica, elektrika. Vinska trta, sadni in ze-lenjadni vrt. Rožna dolina cesta V/20. 6571 Tiskarske obrti bi se rad učil petnajstletni absolvent nižje realke, najraje z vso oskrbo. Stofe, dublno za moSko po-vrSnike, različne barhente, kovtre, volnene ženske in moSko jopice, triko-perilo, plete, flanelasto rjuho itd. v že priznano najeonejši trgovini Ivana Krošelj Kette-Murnova (Martinova cesta) št. 15. Pletilni STROJ št. 7 Jo naprodaj. - Naslov pove uprava lista pod štev. 6492. STRUŽNICA na nožni pogon in VRTALNI STROJ ceno naprodaj. Naslov v Ponudbe na upravo lista upravi lista pod št. 6559. pod »Učenec« štev. 6574. se korektno poučuje po 1 zmerni ceni. Natlov v upravi lista pod št. 6546. ZAKONSKI PAR brez otrok išče stanovanje 1—2 sob s pritiklina-mi. Naslov v upravi pod številko 6592. , Klavir SLIKE za legitimacije, 8 Din ko« mad izdeluje foto-Rekord I. ŠMUC, Ljubljana, Poljanska cesta 12. 6607 iotlna trg. hiša v Ljubljani je naprodaj la z vsem inventar, in bla* gom. — Ponudbe upravi pod »Prima 500.000 Din«. PRIPOROČA se prečastl- li duhovščini izdclovatelj CERKVENEGA ORODJA - POSODE Splošna popravila, kakor zlatcnje in srebrenje. Avg. Mcgušnr, Sclo 25 - Moste. primeren za cerkv. obrt, se išče pod štev. 50. 2 istrijanska braka, pel in psica, 8 mesecev stara, prvovrstnih staršev. - Po-izve in ogleda sc jih pri Iv. DOLNIČARJU, Kamna gorica št. 3, Št. Vid n. Lj. AUT0 kombiniran, kupim. Po« nudbe je nasloviti na: ALJANČIČEV VALJČNI MLIN, Podbrezje, Gor. NAPRODAJ dvovprežen, dobro ohranjen VOZ za težjo vožnjo. Poizve sc! Marija Babnik, Dravlje 49 Sprejme se samostojen ELEKTRO- Vič« 6536 Vojnovič & Comp., Glince. 2 mizarska vajenca sprejmem. Naslov v upravi lista pod številko 6604. Mesarski vajenec krepak in zdrav, se takoj sprejme. Naslov se izve v upravništvu pod: 6532. .POŠTENO DEKLE vajena vseh del, želi stalnega mesta v pomoč gospodinji ali za postrežbo starejši osebi. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šilro: »Stalno« it. 6525. »♦»♦♦»»♦♦♦»»♦♦♦♦♦.»♦o« NRGR0BNICE Tretji premenjeni natis. Uredil Frančišek Marolt, učitelj. Broširano Din 16'-, vezano Din 20'—. Jugoslovanska l^jigarna Ljubljana Sedmi natis velike izdaje Slovenska kuharica Priredila S. M. Fellclta Kalinšek Vsestransko spopolnjena izdaja z mnogimi slikami v besedilu ln 33 umetniškimi prilogami v naravnih barvah (193 barvanlh slik). Elegantno vezana 160 Din. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Popolnoma varno naloSite svoj denar v ▼ Ljubljani, r. z. z o. z. na Miklošičevi cesti poleg hotela »Union«. Hranilne vloge se obrestujejo Varnost nudijo lastna palača, hotel »Union«, hiše in zemljišča. — Krediti v tekočem računu. — posojila proti poroštvu, vknjižbi na posestva i, t. d. — Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah. ženska moč se sprejme za pomoč v trgovini v Ljubljani, Karlovska cesta 4. 6566 Ugodna prilika za vseh za tamburaški zbor. Pojasnila daje »Udružsnje vojnih invalidov, krajevni odbor v Kočevju. 6451 Glinasta peč relika, pripravna za vel. dvorano ali za 2 kmečki peči, radi prezidave u£od. naprodaj. Kmetski hranilni in posojilni dom v Ljubljani, Sodna ulica 1. Proda ali zamenja se graščinsko posestvo, 100 oralov, pri Celju, za posestvo, podjetje ali hišo v Avstriji. - Karol Breznik, Celje, Dolgopolje 1. POZOR! POZOR! Velika zaloga Jabolka !« Kr°ino se dobe po Din 3'50 v skladišču — dvorišče restavracije MIKLIČ, Kolodvorska ulica, Ljubljana. ZA DAME: iz filca, žameta in svile, najnovejša moda za zimsko sezono po najnižjih cenah. Tudi popravila se izvršujejo točno pri M. JAMN, Maribor, Stolna ul. 2. izjava"! Podpisani se zahvaljuje, da jo g. Konrad Seniel odstopil od nadaljnjega postopanja napram meni. Dravograd, 23. sept. 1926. JUHI J LAKNEB. I Volno in bombaž za strojno pletenje in vsakovrstna ročna dela dobite po najnižjih cenah v veliki izberi pri Karlu PRELOGU - Ljubljana, Stari trg štev 12 — in Židovska ulica štev. 4. X st«..st«. ste. AfarJ. ,st«.st<<..st£-stfc.i.st Novo olvorjciso! le tvrma ANION M&CfiJN, Hariiior. ^©sposti® sis. 10. Moderne obleke in raglane za gospode in dečke, po vseh cenah. Specialne štajerske hlačke za dečke in poklicne obleke! Dežne plašče i. t. d. Velika izbira vsakovrstnega štofa za obleke in površnike za gospode. Dam tudi napraviti po meri! — Flauš in pliš v vseh barvah in cenah za plašče, baržun, perje in puh, odeje, koče ter bogata zaloga vsakovrstnega manufakturnega blaga. — Dam tudi na obroke brez povišanja cen! Soildna postrežba! Zahtevajte vzorce! Zmerne cene! naznanja, da se js PRESELILA iz Jurčičevega trga na po najvišjih cenah Cerne, iuvellr, Ljubljana Wolfova ulica štev. 3 FfŽO! sfe kupuje Sever & Komp., Ljub-__ljana, skladišče Gosposvetska cesta 5. vseh vrst kupi po najvišji dnevni ceni FRAN POGAČNIK Ljubljana, Dunajska c. 36. Za lažje pljučne bolezni —: Zavod (Anstalt) Br. PECNIK na gori JAnl-na, občina Sečovo, pošta Rogaška Slatina. Prospekt 3 dinarje. 5923 V novih prostorih se bo potrudila že v večji meri zadostiti svoje cenj. odjemalce. :: Zlasti priporoča v poset moderno opremljeno Jfp* ZAJUTRKOVALNICO kjer se loči najboljša štajerska, do- lenjska, dalmatinska in inozemska vina. V globoki žalosti naznanjamo, da jc naša srčno ljubljena, nepozabna mati, stara mati, sestra in tašča, gospa Matildo Seemenn roj. Schiffer zasebnica v soboto 25. sept. po kratki in mučni bolezni, previdena s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb blagopokojne bo v ponedeljek, dne 27. sept. 1926 ob pol 3 popoldne iz hiše žalosti, Vegova ulica 8, na pokopališče pri Sv. Križu. Sveta maša zaduši.ica se bo darovala v župni cerkvi Marijinega Oznanenja. Ljubljana, dne 26. septembra 1926. PAUL in JOHANN SEEMANN, sinova. — MARIJA TRUDEN roj. SEEMANN, MATHILDE SEEMANN, hčeri. — HERMINE SCHIFFER, sestra. - FRITZI In LOTTE SEEMANN, sinahi. — Vnuki in vnukinje. Trieste, Ljubljana, Klosterneuburg, Salzburg. Brez posebnega obvestila. Mestni pogrebni zavod. KLAVIRJI! Steinway, HolzI in Heitz-mann, Forster, so svetovne prve znamke in jih dobite samo v zalogi izvedenca bivš. uč. Glasb. Matice Alionza Breznika. Ljubljana, Mestni trg 3. Prodaja na obroke! Posojevalnical 6127 Salon, obleka fina, črna, za gospode srednje postave, poceni naprodaj. Naslov v upravi lista pod številko 6430. „Dvokolesa, motorji, otroški vozički in pneumatika po zelo nizki ceni. Ceniki iranko. Prodaja na obroke. „TRIBUNAU F. B. L. Ljubljana, Karlovska c 4. ,,Tovarna dvokoles in otroških vozičkov." Prekajeno svinjsko meso prvovrstne kakovosti po izredno nizki ceni FreSane ocvirke od slanine po Din 5-— kg, in la domačo svinjsko mast znamke J. P. v sodih po 50, 100 in 2U0 kg po najolžjih dnevnih cenab prodaja tvrdka Evald Popovič Lgubljana -Drva ilirija, Kralja Petra trg 8. Telefon 220. vsakovrstne, ln motorna kolesa, popravlja najbolje, najhitreje in najceneje: FLORJANČIČ, Karlovska cesta 22. 6432 ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE Karol Florjančič V CELJU Cankarjeva cesta 2 (poleg davčnega urada). Instalacije električnih na prav za luč In pogon, telefonov, zvoncev, radioapa • , . _. _ , ratov. — Poprava elektro-izobr. društva Erezmca motorjev ln vsakovrstnih električnih naprav. - V zalogi: lestenci, svetilke, llkalnlkl, motorji. Števci, žarnice Itd. In ves elekiro-materljah Točna postrežba! Nizke ceno! - Proračuni brezplačno! 50X8 POZOR I Lastniku srečke št. 3777 plačam 200 Din A. Robič, Moste 35, Žirovnica. Prisilna draž V sredo 29. septembra 1926 se vrši pri sodišču v Tržiču ob 9. uri dopoldne DRAŽBA lepega kmečkega POSESTVA v Zadregi štev. 5, obstoječega iz hiše, gospod, poslopja, njiv, travnikov in gozda. Vzklicna cena 46.200 Din, najmanjši ponudek 30.8C0 Din. Reflektanti se vabijo. — Dražbeni pogoji na vpogled pri sodišču. Prvovrsf. prehojeno meso od mladih prešičev se prodaja od danes naprej po 22 Din na stojnici ANTON BRULC v Šolskem' drevoredu in v mes-li. niči Cerkven« ulica Trnovo,. mm si naše lilolfre za lesen! Damshl velur plašči iz Ciste volne v vseh modernih barvah od Din 350 - naprej Gričar & Mejač samo: S elenburgova ul. 3. Najsolidnejša ter znano najcenejša moška ln damsha honlehcifa. Zafamčeno s lastne preše prvovrstne kakovosti litiji v poljubni množini Centralna vinarna d. d. Ljubljana VII — Spodnja Šiška Telefon štev. 573 Predno kupite lovske puške in druge lovske potrebščine, oglejte si mojo bogato zalogo, kjer kupite dobro blago in nojceneie. — Posebno opozarjam na veliko zaloge „Flobert oušk", različnih sistemov, kaliber 6mm, za kateri nakup in nošenj? ni treba nohtnega oblastnega dovoijenia. — Prevzame vsa v. l dela in popravita, hitro, solidno in po zelo nizkih cenah. JOSIP S ERNAD, puškar in prodaja smodnika ttiftiviiOR, Aleksandrova cesta 18 Prometni zavod za premog d. a. v L£nhi|ani prodaja iz slovenski premogovnikov vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih renah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo inozemski premog in koks vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno prvovrstni čeho- k > p slov. in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog. črni premog in brikete w riasiov: Prometni zavod za premogi d. d. I v Ljubljani, MlkioSNcva cesta itev. 15. II. | snaži vse v Vaši hiši perilo, zastore, preproge, ča^e, krožnike kuhinjsko posodo in pohištvo je čudovit za namakanje perila beli, pa ne razjeda! Prepričajte se! stane malo, nudi. mnogo! Tvornice ZLATOROG , Maribor Restavracija na kolodvoru v Domžalah Znana restavracija na kolodvoru v Domžalah sem popolnoma na novo preuredil ter opremil z vsemi napravami, ki odgovarjajo modernim zahtevam. Povsod električna luč. Velik, okusno opremljen salon. Lepe sobe za tujce. - Prvovrstna kuhinja, izborna pijača, dobra in skrbna postrežba, podjetje, ki ustreza vsem potrebam ob-t^vodi priznani ,strokovnjak, gosp. lN BJJČAR. Priporočam restavracijo v številen poset cenj. občinstvu iz Domžal in okolice, zlasti tudi potnikom in ljub-:-: ljanskim izletnikom. Fran Ks. Stare. Od ElSf da USf gre govorica, kar tudi prava je ffČSSilliSS!, da manufakturno blago po ceni dobim edino le pri Celje, zraven nemške cerkve. m zidarjev • sprejmem takoj za razne kraje v Sloveniji. Gratib. podjetje Ing. Jos. Dedek Ljubljana VIL — Ži'ertova 7. KNJIGOVEZNICA K.T.D. črtalnica ln tvornica poslovnih knjig v Ljubljeni, Kopitarjeva ulica 6/11 priporoča svojo stalno veliko zalogo mnogovrstnih salda-kontl, štrac, journa-lov 1.1, d. lastnega izdelka. Vstopnice za razne prireditve, . blagajniške bloke i. t. d. Sir H. Rider Haggard: 3 Hči cesarja Honteiome, Zgodovinska povest. Iz angleščine prevel Jos. Poljanec Vse to se mi vrača zopet v spomin; takrat je bilo življenje, vse ostalo je zgolj sen. Iznova se počutim mladega, in ako mi Bog da še toliko časa živeti, hočem napisati zgodbo svoje mladosti, preden me polože na tisto pokopališče iamle in preidem v bajni svet. Že zdavnaj bi jo bil pričel pisati; ampak žena mi je umrla v minulem božiču; ko je bila še živa, sem vedel, da je najboljše, da delo opustim. Da govorim odkrito, z mojo ženo je bilo takole. Ljubila me je, tako mislim, in malo je mož, ki bi bili tako srečni, da bi bili tolikanj ljubljeni; v moji preteklosti pa je marsikaj, kar je glodalo to njeno ljubezen in je v njej vzbujalo ljubosumnost do mrtvih, ki ni bila nič manj globoka, ker je bila tako mila in v tako tesni zvezi z odpuščanjem. Neka skrivna žalost ji je razjedala srce, dasi ni tega nikdar v misel vzela. Nama se je rodil samo en otrok in ta otrok je umrl še v detinskih letih; vzlic vsem njenim prošnjam in molitvam Bogu ni dopadlo, da bi ji dal še enega; in spominjajoč se besedi kneginje Otomi tudi nisem pričakoval, da bi ga bila dobila. Moja žena je dobro vedela, da sem tam onstran morja imel z drugo ženo otroke, katere sem ljubil, in katere sem moral vedno ljubiti, dasi so bili že davno več pomrli; in ta zavest jo je grizla v srce. Da sem nekoč bil mož druge žene, to jc lahko odpustila; da mi je pa ta žena rodila otroke, kojih spomin mi je bil še vedno tako drag, tega ni mogla pozabiti, če mi je sploh odpustila, oua, ki je bila brez otrok. Zakaj je bilo tako. ne vem, saj sem samo človek; kdo pač more poznati vse skrivnosti ljubečega ženskega srca? Ampak tako je bilo. Nekoč sva se celo sporekla radi tega; to je bil najin, edini prepir. Prigodilo se je, ko sva bila komaj dve leti poročena in je bilo najino dete baš pred nekoliko dnevi pokopano na pokopališču naše župnije Ditchingham, da sem imel neko noč jako žive sanje. Sanjalo se mi je, da so moji mrtvi otroci — bili so štirje — prišli k meni, kakor so bili večkrat prišli, ko sem vladal v Mestu smrek nad ljudstvom Otomi; največji je nosil v naročju mojega prvorojenca, dete, ki je umrlo za časa velikega obleganja; govorili so z menoj, mi dajali cvetlice in mi poljubili roko. Gledal sem jih z do-padajenjem, ker so bili veliki in zali, in sem bil ponosen v svojem srcu; in v mojih sanjah se mi je zdelo, kakor da bi se mi bila velika žalost odvalila z moje duše, kakor bi bili ti moji dragi izgubljeni in zopet najdeni. Oj, katera bednost je tako velika kot bednost, kakoršno nam povzročajo sanje I Vračajo nam naše mrtve, kakor da bi se hotele norčevati iz nas, in nas puste v še večjem gorju, ko minejo? Sanjal sem dalje, se v spanju pogovarjal s svojimi otroci, jih klical z imeni, ki so mi bila toli draga; naposled sem sc zbudil; ni jih bilo več; in v svoji žalosti sem na glas ihtel. Bilo je zgodaj zjutraj in poletno solnce — bilo je že v avgustu — je razlivalo 9Voje žarke skozi okno; meneč, da žena spi, sem ležal pod vplivom svojih sanj, ječal in šepetaje izgovarjal imena njih, ki jih pač nikoli več ne bom videl. Slučajno pa je bila žena zbujena in slišala je besede, katere sem govoril z mrtvimi v spanju in potem. Nekoliko tega sem govoril v otomijskem jeziku, večji del pa v angleškem; ker pa je žena poznala imena mojih otrok, je uganila pomen vsega. Nenadno je skočila iz postelje in stopila k meni; in v njenih očeh je gorela taka jeza, kakoršne nisem bil videl poprej in jo nisem videl izza tedaj; vendar to ni trajalo dolgo, kajti naenkrat so jo zalile solze. »Kaj pa ti je, žena?« sem vprašal. »Hudo mi dene,« je odgovorila, »da moram kaj takega prenašati in poslušati tako govorjenje iz tvojih ust, mož. Mar ni bilo dovolj, da sem tratila svojo mladost v zvestobi do tvojega spomina, ko so vsi ljudje mislili, da si mrtev? Dasi sam najbolje veš, kako si bil ti meni zvest. Mar sem ti kdaj očitala, da si bil pozabil name in si v daljni deželi poročil žensko, ki je bila divjakinja?« »Nikdar, draga žena, in tudi nisem bil pozabil na tebe, kakor dobro veš. Čudom pa se čudim, da postajaš ljubosumna sedaj, ko že davno ni vzroka za to.« »Ali na mrtve ne moremo biti ljubosumni? Pri živih imamo lahko še upanje, ampak kdo se more boriti zoper ljubezen, katero je smrt usovršila, jo zapečatila za vedno in jo naredila neumrjočo! Vendar ti t o odpuščam, kajti s to žensko so še lahko merim, če pomislim, da si bil moj, prerlen si postal njen, in si moj tudi po tem. Toda z otroci je drugače. Oni so samo njeni in tvoji. Jaz nimam pri tem nobenega deleža, in na jsi bodo mrtvi ali živi, toliko dobro vem, da jih še vedno ljubiš jn jih boš ljubil še onstran groba, ako jih utegneš najti tam. Staram se že, jaz, ki sem čakala več kot dvajset let, da sem postala tvoja žena, in ne bom ti dala drugih otrok. Enega sem ti dala, a Bog ga je vzel, da ne bi bila moja sreča prevelika; vendar njegovega imena ni bilo med onimi čudnimi imeni, ki si jih izgovarjal. Mojega mrtvega deteta je tebi le malo mar, mož!« Pri teh besedah ni mogla več govoriti in solzo so jo zalile; meni se ni videlo umestno, da bj ji odgovarja! m ji povedal, da je vendar precejšna razlika v tej stvari; sinovi, ki sem jih bil izgubil, so bili z izjemo enega deteta, že skoraj dorasli, dočim jo dete, katerega mi je ona rodila, živelo samo šestdeset dni. " m ij C- IS. P? p S S r. I p g £ (O - O M ™ <1 71 «3 1*13 1 a ra O O" JT g. Sf m. (b f w ■3 3 « ^ S« .ps 2 n i SL o I < P tO 5 S - P- N S P ? S??3 D T, o <0 o L. < X u o a n. o' £ O 3. - rr — B •> "T 2. 3. D U C n KV o o 3 2. p o n < » „ t» -- S) CD J-M B S*. P 3. 4* IU = III = SnseraSl v »Slovencu* imalo vedno uspeh! BusMaimler OSEBNI AUTO 35 HP v izvrstnem stanju z elegantno odprto in zaprto karoserijo, z električno Boschevo razsvetljavo s starterjem, se takoj proda za Din 57.000. — Pojasnila podaja iz prijaznosti g. Franc Dolenec v Planini pri Rakeku. 64247 LOKOMOBiM MOTOM JI gl™ GATEMJ1 S£!age Ugodni plačilni pogoji Brača Fischer d. d. Zagreb, Pantovčak lb Lahko hojo ima in polno toroo denarja si prihrani vsak, kdorgre kupit čevlje v ve e-truovino R. STEHMECKI, CELJE Si. 18. Domači i/.delek in izdelek najslovilejših tu-in inozemskih tvornic po sledečih cenah: iz kravine Din liu-—. gojzerci I8tr—, ii te-letine 134"—. boksa 17 ■—, polčevlji ševro 15u —. boks 110, lak ali semiš 23V—, otroški iz ovčine JO'—, teletine 41 •—, boksa tO"—, fantovski kovani 82—. Ilnstrov. cen k s čez 1000 slikami zastonj. Železniška vožnja se nakupu primerno povrne. Tigei/ciengrocene Dr. Ivan Hubad zobozdravnik v Škofji Loki ne ordinira od 27. septembra do 16. oktobra V Mariboru na Kralja Petra trgu se oddajo v najem prostorni 1 feiF" s skladišči in kletjo, in posebej še 4 velika skladišča s kletjo. — Pojasnila daje: Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani, Aleksandrova cesta. Kadar notno rabile lepo pregledno, po lastni želji črtano POSLOVNO KNJIGO Vam najbolje postreže: A. JANEllt. BjnUflfona Horfonsha ul. 14. Knjigoveznico ln frralnlca poslovnih hnjlg V središču mesta ležeča, moderno in popolnoma opremljena KAVARNA „EN©NA" z igralnimi sobami, damsklm salonom in v suterenu ležečo Bar- restavracijo ses 1 sepnem&r. 192T daje v najem Vsi navedeni prostori ter stanovanje za najemnika in persoual se bodo izročili le dobremu in kavcije zmožnemu strokovnjaku. Koncesija za obrat je na razpolago. Pojasnila pri uprati LSubijanshe Kreditne uanhe. L|ui>!|ana. i Trni kamnoseški mojster v UM ari, M« cssta St. 30 priporoča bogato zalogo nagrobnih spomenikov od marmor-|a in granita, plošče za grobnice marmornate plošče za mobl-Mjc po najnižjih cenali, Znižane cene in nai-večje skladišče dvokoles, motorjev, šivalnih strojev, otroških vozičkov, vsakovrstnih nadome: stnih delov, pneu-"™" ' O Q so Za Jugoslovansko tiskarna v Liublianl: Karol Ceč, Izdaiateli: dr. Fr. Kulovec. Urednik: Franc Tersetfla?,