GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK
KAMNIŠKI OBČAN
ŠT. 10  LETO 17
30. OKTOBER 1978
CENA 3 DIN
• Volitve v SZDL
V novembru in decembru letošnjega leta bodo v krajevnih organizacijah SZDL volitve delegatov v krajevne konference SZDL.
V ta namen moramo pritegniti čim širši krog delovnih ljudi, ki bodo sodelovali v pripravah na volitve. Pri tem pa moramo tudi razreševati pomembne družbenopolitične  in družbenoekonomske
samoupravi, ker bomo le tako zagotovili, da bo krajevna konferenca SZDL res tisto telo, ki bo koordiniralo delo v krajevni skupnosti.
Za posebne probleme, ki se pojavljajo v krajevni skupnosti in so občani zainteresirani za njihovo razrešitev, lahko ustanovimo pri krajevni konferenci SZDL sekcije ali odbore, v katere naj se vključujejo tisti občani, ki že-
Pripravljati se moramo za izdelavo srednjeročnega programa za obdobje 1980-85.
V mestu bomo morali med volilnimi pripravami še posebej utrditi organiziranost krajevnih konferenc. Oblikovati bi morali tudi ulične odbore in hišne svete, katerih delo doslej še ni steklo.
Poseben problem je povezanost s krajevno skupnostjo, tako pri delu v krajevni skup-
Celovite priprave v širših krogih
probleme v krajevnih skupnostih in občini.
Doseči moramo, da se bodo delovni ljudje in občani z delovanjem v sekcijah in društvih, vključenih v SZDL, neposredno udeleževali razprav in usklajevali svoje interese.
V krajevnih konferencah bomo posebej pozorni na to, da bo delo v krajevnih skupnostih potekalo koordinirano med delegacijami in svetom krajevne skupnosti. Potrebno je tudi, da se program krajevne skupnosti uskladi z dejavnostmi samoupravnih interesnih skupnosti na področju posameznega kraja.
Da bomo to tudi dosegli, moramo pri volitvah v krajevne konference še posebej paziti, da bomo kandidirali take ljudi, ki so se izkazali z delom v delegacijah, društvih ali v drugih družbenopolitičnih organizacijah in krajevni
lijo s svojim neposrednim interesom in delom sodelovati pri njihovem razreševanju. K delu je potrebno pritegniti predvsem člane ZK in mladino, ki ima posebne naloge in je sestavni del fronte.
Prav tako moramo pritegniti k sodelovanju člane sindikata, ki so nujna povezava z delovno organizacijo, v kateri so zaposleni. S pomočjo članov sindikata bodo odnosi s temeljnimi organizacijami združenega dela bolj jasni, zato bo tudi zainteresiranost delovnega človeka za razvoj krajevne skupnosti bolj prisotna.
Bližamo se h koncu petletnega plana 1976-80. Ugotoviti moramo, katere naloge bodo izpolnjene, in katere bodo ostale neuresničene. Ugotoviti moramo tudi vzroke, zakaj določene obveznosti niso bile izvršene in kritično oceniti odgovornost.
ščini kot v svetu krajevne skupnosti. Občani naj v razpravah v organih SZDL izoblikujejo stališče, kakšna naj bo krajevna samouprava v prihodnosti. Predvsem naj se ugotovi, koliko krajevnih skupnosti bi delovalo na področju sedanje krajevne skupnosti Kamnika, in kakšna naj bi bila medsebojna povezava zaradi skupnih interesov.
Tu je nakazanih le nekaj problemov, s katerimi se srečujejo krajevne organizacije pri svojem delu, še zlasti pa v predvolilnem obdobju, ko kritično ocenjujejo dosedanje delo in sprejemajo naloge za bodoče obdobje. S široko akcijo in s sodelovanjem vseh občanov, ki želijo na kakršenkoli način pomagati pri razreševanju problemov, bo tudi v prihodnosti naše delo uspešno in dobro.
N. V.
Ob grobu padlega kurirja
Krajevna organizacija Zveze rezervnih vojaških starešin iz Zapric je zadnjo nedeljo v oktobru organizirala že tradicionalni spominski pohod v Repov kot pod Kamniško sedlo, kjer je pred 34. leti padel Ivan Roblek-Peter, kurir in partizan Kokrškega odreda. Na pohodu je sodelovalo skoraj 100 članov organizacije, tabornikov, učiteljev in vaditeljev smučanja ter učencev iz osnovne šole Toma Brejca, ki so pod vodstvom tovarišice Karle Osredkar pripravili kulturni program.
Ob plošči padlega kurirja, ki ne bo nikdar ostala osamljena v planinah, je o tragičnem dogodku spregovoril Mirko Štirn, prvoborec iz Stranj. Veliko je obeležij iz naše revolucije, ki nas spominjajo na težke dni upora proti okupatorju, je poudaril Mirko Stirn. Ti pomniki naj bodo svetal vzgled naši mladini, ki uživa sadove narodnoosvobodilne borbe v svobodni domovini.
Ob dnevu mrtvih ne bodo ožarjeni in s cvetjem posuti samo grobovi na naših pokopališčih. Spomnili se bomo tudi vseh samotnih partizanskih grobov, kjer so iz zemlje,
prelite s krvjo rodoljubov, zrasla mogočna drevesa. Te grobove smo zaupali mlajšim rodovom v upanju, da jih bo-
do obiskovali in na njih prižigali svečke vse dotlej, dokler bo živel naš narod.
T. J.
S sestanka aktiva predavateljev
Organizirano delo -pogoj za uspešnost
Preda
vateljem je spregovoril tudi Marjan Jelen, član predsedstva RK SZDL
Kluba samoupravljalcev iz Kamnika in Domžal sta se dogovorila za enotno akcijo izobraževanja delegatov v šoli, ki bo neme-njena delegatom obeh občin. Pobudo sta dala koordinacijska odbora za družbeno izobraževanje pri SZDL Kamnik in Domžale.
Prva naloga je bilo formiranje predavateljskih aktivov. Zavzeli smo se, da pridobimo čim širši krog strokovnjakov iz različnih področij družbenih ved kot tudi iz gospodarstva. Menimo, da nam je to uspelo, celotno akcijo pa bomo lahko ocenili šele pozneje, ko bo delegatska šola resnično zaživela v praksi.
Skupni sestanek predavateljskih aktivov je bil v četrtek, 19. oktobra 1978, ob 16. uri v gostišču Repovž v Domžalah. Po uvodnem delu, ki sta ga podala tajnika klubov samoupravljalcev iz obeh občin, je spregovoril tovariš Marjan Jelen, predstavnik RK SZDL. V izvajanju je orisal pomen organizirane družbene akcije za usposabljanje delegatov v vseh   sredinah samoupravnega
odločanja. Še posebno je poudaril pomen izobraževanja in osve-ščanja delegatov; ki sodelujejo v skupščinah SIS. Zavedati se moramo, da prav ta področja dela v sedanjem delegatskem sistemu še niso zaživela tako kot bi morala, čeprav se v njih zbirajo velika sredstva, za katera je potrebno trezno, predvsem pa odgovorno odločanje delegatov. Delegat pa je v sistemu samoupravljanja temeljni in odločujoč dejavnik, to je njegova pravica in obveznost, ki jo določajo ustava, zakon in samoupravni splošni akti v organizacijah in skupnostih. Pomembnost in nujnost takšnega sestanka je bila potrjena, ko se je razvila široka razprava o načinu izvedbe šole za delegate in o testiranju pridobljenega znanja. Vsi prisotni so menili, da ni potrebno izpeljati klasične oblike preverjanja znanja (testov), vendar pa je potrebno na ustrezen način motivirati udeležence, da bodo aktivno sodelovali s predavatelji. Dogovorjeno je bilo, da se organizira preverjanje v primerni obliki, iz katere se bo lah-
ko razbrala uspešnost pridobljenega znanja.
Prisotni so se dotaknili tudi vprašanja odsotnosti predavateljev iz OZD in drugih organizacij ob času predavanja. To vprašanje bo potrebno kompleksno urediti, saj šole za delegate ne bodo organizirane samo v Kamniku in Domžalah, temveč v vseh občinah v Sloveniji.
V nadaljevanju posveta je prisotnim spregovorila dr. Ana Kranjc. prodekan Filozofske fakultete v Ljubljani. Seznanila je predavatelje z metodami in načini . podajanja snovi delegatom. To je pomembno, saj morajo predavatelji z andragoškim pristopom približati obravnavano tematiko poslušalcem. Predvsem morajo poznati izobrazbeno in starostno strukturo udeležencev. Prisluhniti pa morajo tudi problemom, ki bodo zanimali slušatelje. Skratka, šola za delegate mora biti življenjska šola. v kateri delegat dobi ustrezno znanje, ki ga bo lahko s pridom uporabil v vsakdanjem odločanju.
Janko Blagšič
2
KAMNIŠKI OBČAN / 30. oktobra 1978
"
WA c';>"   '   ' | H
O pripravah gradnje obrata družbene prehrane
Titanovi izdelki na Zagrebškem velesejmu
• »Titan« na Zagrebškem velesejmu
Kdaj v korak s
časom?
Največja jugoslovanska gospodarska manifestacija splošnega pomena - jesenski Zagrebški velesejem - je prerez skozi možnosti našega gospodarstva in pomemben stik s tujim gospodarskim prostorom, ki nas obdaja.
Tudi delovne organizacije iz Kamnika in širše kamniške regije se je redno udeležujejo, med njimi že dolga leta tovarna Titan. Z večjim ali manjšim uspehom predstavljamo naš proizvodni program in skušamo opozoriti tržišče na nove izdelke.
Zagrebški velesejem se je v zavesti in rokovnikih domačih gospodarskih krogov že krepko za-koreninil kot stičišče proizvajalcev in potrošnikov blaga in mesto za zaključevanje konkretnih poslov. Vsako leto se vseh 14 sejemskih dni intenzivno dela in zaključuje poslovne dogovore kar na razstaviščnem prostoru Ne smemo prezreti tudi njegove-
ga vzgojno-propagandnega učinka, saj ga med ostalim obiskujejo nepregledne množice naših delovnih ljudi in mladine, ki se tako seznanjajo z možnosti naše industrije in gospodarstva v celoti.
Kot splošno uveljavljeno okno v svet, saj ga vodijo vsi koledarji svetovnih sejemskih prireditev, in kot ena največjih svetovnih razstav splošnega profila, je Zagrebški velesejem tudi torišče intenzivnih stikov našega gospodarstva s tujimi partnerji. Titan -pomembni izvoznik in po drugi strani kupec sodobne opreme in tehnologije, neguje ta del aktivnosti zagrebškega velesejma in ga skuša primerno izkoristiti.
Zadržal bi se pri opisu predstavljanja in ponudbe Titanovih izdelkov. Ocene naključnih obiskovalcev in dolgoletnih znancev Titanovega paviljona so enotne v mnenju, da smo nekoliko zastareli. To velja predsem za prežive-
le rešitve pri reklamno-propa-gandnem predstavljanju izdelkov. Sodobne metode in dogajanja v tej podveji marketinga se težko in počasi uveljavljajo na našem razstavnem pavilijonu. Mislim, da je to deloma tudi problem ostalih delovnih organizacij naše občine. Naj mi tega posplošenega sklepa ne zamerijo tiste delovne organizacije, ki so v tej podzvrsti gospodarske aktivnosti že bistveno naprej saj si zaradi časovne omejitve nisem utegnil ogledati vseh pavilijonov kamniškega gospodarstva. Tudi v Titanu smo se zamislili nad tem problemom in sklenili, da je bila letošnja predstavitev zadnjikrat tako pusta, siva in nedomiselna, in da bomo v prihodnosti s sodobnejšimi metodami in izraznimi sredstvi propagiranja izkoristili vse možnosti, ki nam jih nudi Zagrebški velesejem.
U. S.
Teden požarne varnosti
Proti rdečemu petelinu
Zadnji teden v mesecu oktobru je že ustaljena požarno preventivna akcija, s katero vsako leto ponovno želimo opozoriti občane in delovne ljudi na požarne nevarnosti, ki vsako leto ogrožajo zasebno in družbeno premoženje.
V lanskem letu je bilo v Sloveniji kar 856 požarov in v 505 primerih je bil vzrok človeški faktor. V Kamniku smo v lanskem letu zaheležili 11 požarov in tudi pri nas je glavni vzrok človek s svojo neprevidnostjo in malomarnostjo. Materialna škoda res da ni bila velika - 80.000 din (v Sloveniji 44,823.518 din), vendar bi z večjo pazljivostjo in prisotno varnostno kulturo preprečili tudi to škodo. Res je, da imamo v Kamniku preko 1500 gasilcev od katerih jih je velika večina aktivnih. Vendar, zakaj bi morali čakati na njihovo intervencijo v boju z »rdečim petelinom«, če v preventivnem smislu lahko naredi vsak posameznik in družba v celoti največ, da do požarov sploh ne pride.
Ali se prepričamo vedno, pre-dno zapustimo stanovanje, če so
zaprti vsi dovodi do plinske naprave, izključen električni tok na električnih napravah, kako je z grelnimi napravami, ki lahko povzročijo požar?
Ali smo izključili radio in televizor, kadar gremo za daljši čas od doma?
Vžigalice in vžigalniki naj ne bodo na takem mestu, da jih otroci lahko dobijo v vsakem trenutku!
Nujnost nas zavezuje
Potreba po obratu družbene prehrane je v našem mestu prisotna že vrsto let. Pogojuje pa jo seveda prezaposlenost mater in žena ter vseh, ki jih poleg redne zaposlitve tudi v popoldanskem času čaka vrsta opravil, sej, sestankov in drugih oblik družbenega udejstvovanja.
Prve pobude za izgradnjo obrata družbene prehrane so bile dane že pred tremi leti s strani občinskega sindikalnega sveta. Zbori skupščin občine Kamnik so v juliju preteklega leta temeljiteje obravnavali stanje družbene prehrane in potrdili družbeni dogovor v skladu s plani razvoja družbene prehrane za leto 1976-1980. O tem pa so razpravljale tudi OZD, ki so se strinjale z osnovami dogovora.
Imenovan je bil tudi gradbeni odbor, ki je ime! nalogo pripraviti ustrezen predlog o tem projektu in samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev za izgradnjo obrata. Po razpravah so bili dani tudi nekateri predlogi. Objekt naj bi zgradili na prostoru sedanje restavracije Pla-ninka z mehanizirano kuhinjo za okrog 2000 obrokov. Del obrokov bi dostavljali v delovne organizacije, ki še nimajo svoje kuhinje, drugi del bi razdeljevali v samopostrežni restavraciji, nekaj obrokov pa bi lahko nosili tudi domov.
V razpravo je bil dan tudi samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev za izgradnjo obrata družbene prehrane, h kateremu pa delovne organizacije večinoma niso resno pristopile. Odgovore, v katerih je bilo razbrati zanimanje in potrebo po družbeni prehrani, je dalo le šest
Tudi v Srednji vasi so gasilci pripravljeni
Po slastnih jedeh na žaru sredi gozda smo vendarle toliko pri močeh, da za seboj pospravimo vsaj žerjavico in preprečimo gozdni požar, če že moramo pustiti za seboj »razstavo« polivinila, plastike in druge krame!
Na sprehodu po gozdu ni zdravo kajenje. Če pa že moramo kaditi tudi v gozdu, vsaj pazimo, da z odvrženim cigaretnim ogorkom ne povzročimo gozdnega požara!
Tudi na delovnem mestu lahko veliko storimo v korist požarnega varstva, če smo dobro poučeni o požarno preventivnih ukrepih, če smo dodobra seznanjeni s praktično uporabo gasilnih sredstev in seveda, če upoštevamo požarno varnostne predpise, posebno pa še opozorilne napise, s katerimi so opremljeni skoraj vsi proizvodni prostori. Naj te vrstice ne izzvenijo kot plat zvona, ali samo nuje po tednu požarne varnosti. Tudi skrb za varstvo pred požarom naj bo stvar našega vsakdana, stvar vsakega in nas vseh.
Po požaru gasiti je prepozno!
maj
OZD. Pokazalo pa se je tudi, da razpravljalci ne ločijo toplih obrokov za delavce ob delu od urejene družbene prehrane, ki bi jo lahko zagotovili z izgradnjo obrata družbene prehrane, in ima mnogo širši pomen.
Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta je po razpravah in odgovorih ugotovilo naslednje: Gradbeni odbor je svojo nalogo v prvi fazi opravil. Razprave o predlogih so bile premalo resne in so se odvijale v preozkih krogih, zato tudi ni bilo primernih predlogov za nadaljnje uresničevanje. Tudi družbenopolitične organizacije, predvsem osnovne organizacije ZSS, ki bi morale biti nosilke te akcije, so se premalo aktivno vključile v razprave. Prav tako pa ni bilo nobenih pripomb na vsebino samoupravnega sporazuma, kar ponovno potrjuje prejšnje ugotovitve.
Uspešno v tarčo
Krajevne organizacije zveze rezervnih vojaških starešin v kamniški občini so te dni izvedle streljanje z vojaško puško. Streljanje je bilo na strelišču v Olšev-ku, ki so ga že prej primerno uredili. Streljali so skoraj vsi člani organizacije, ki. je v Kamniku zelo številna. Čeprav uspehi niso bili najboljši, saj nihče ni izstrelil poizkusnega strela in preveril orožje, lahko streljanje ocenimo kot zelo uspešno in dobro organizirano.
Hkrati s streljanjem so se rezervne starešine seznanile ali obnovile svoje znanje o najnovejšem orožju, Tomaž J.
Predlogi so bili dani OZD v ponovno razpravo, ki naj bi bile končane z dejanskimi pripomba mi in predlogi o tem pomenih nem družbenem objektu do kon ca tega meseca. Hkrati z dopisi vsem OZD o ponovni razpravi, je predsedstvo občinskega sindikalnega sveta posredovalo tudi svoja stališča z ozirom na izgradnjo obrata družbene prehrane.
Predsedstvo meni, da v Kamniku potrebujemo tak obrat, ki bo usklajen s sedanjimi prostorskimi možnostmi, kakor tudi s širšimi potrebami in interesi občanov. Tudi samoupravni sporazum je potrebno dopolniti. Sredstva naj bi združevali vsi delavci, ki bi jih črpali iz možnih virov (dohodek, sklad skupne porabe, del sredstev za regres za prehrano). V združevanje sredstev pa bi se vsekakor morala vključiti tudi DO Central iz Kranja, v okviru katere je TOZD Planika, ki bo investitor. Hkrati naj bi bilo prisotno pri združevanju sredstev dohodkovno povezovanje vseh preskrbovalcev prehrane v Ka- I mniku. Dohodkovne odnose bi I bilo potrebno urediti na ekonomski osnovi in ne na rizičnih obveznostih podpisnikov v pri-meru poslovanja tega obrata z izgubo. Potrebno pa se bo tudi opredeliti, ali bodo združena sredstva kot posojilo ali kot nepovratna sredstva.
Menimo, da bi morala predlagana investicija za nujno potreben obrat družbene prehrane v Kamniku že konec letošnjega leta stati na trdnih tleh, to pa bi bila tudi ena izmed pomembnih obogatitev vsega združenega dela ob bližnji 750-Ietnici našega mesta.
M. Jančar
Tu naj bi bila zgradba družbene prehrane
Reorganizacija v ZK končana
Na zadnji občinski konferenci Zveze komunistov Kamnik so dokončno sprejeli nove organizacijske oblike dela v Zvezi komunistov.
Po novi organizaciji šteje občinska konferenca 40-45 članov, komite pa 13 članov. Člani konference niso samo predstavniki svoje osnovne organizacije, ampak odgovarjajo tudi drugim. Vsak član komiteja ima posebno nalogo, posebno področje delovanja, ki zahteva od njega veliko več naporov.
Glavni člen v tej organizi-
ranosti je osnovna organizacija Zveze komunistov, ki se pri svojem delu povezuje direktno z občinskim komitejem. S tem so prenehali z delovanjem tovarniški komiteji v Stolu, Titanu, Svilanitu, KiK, Utku. Tovarniški komiteji so odigrali pomembno vlogo pri delovanju zveze komunistov v delovnih organizacijah, zato se je občinska konferenca javno zahvalila za njihove dosedanje zasluge.
V bodoče se bodo komunisti v teh delovnih organizacijah sestajali samo na PO-
SVETIH, njihova glavna dejavnost pa bo potekala v osnovnih organizacijah.
Na konferenci je bil sprejet tudi sklep o ustanovitvi treh novih osnovnih organizacij, kasneje pa jih bo ustanovljenih še več posebno na področju Tuhinjske doline, Ko-mende-Moste in seveda tudi v delovnih organizacijah.
S tem smo v Kamniku uspešno zaključili usklajevanje svoje organizacije s spremembami, ki so bile sprejete na letošnjem kongresu ZKS.
D. Artiček
KAMNIŠKI OBČAN / 30. oktobra 1978
• Zakaj zamude pri gradnji srednješolskega centra?
Usmeritve še niso
znane
Srednješolski center je končno pod streho, čeprav še precej manjka do končne prve faze, in čeprav tudi predvideni roki izgradnje nekoliko kasnijo. Verjamemo, da se občani, ki vsak mesec prispevajo določeno vsoto iz svoje plačilne kuverte za gradnjo centra, težko sprijaznijo z zamudami, in da na kup vprašanj ostanejo praktično brez odgovorov, ali pa dobijo na eno vprašanje več različnih odgovorov, kar je še huje.
Čutila sem dolžnost, da dobim na nekatera teh vprašanj kar se da točne odgovore od odgovornih organov. Kljub temu, da nekatera vprašanja še niso v celoti rešena, menim, da je bolje vedeti o dejanskem stanju vsaj nekaj kot pa nič, ali pa biti celo napačno informiran.
Na vprašanja je odgovarjal predstavnik investitorja (občinska temeljno izobraževalna skupnost), izvajalcev (Graditelj, Gradbinec, Zarja) in komisije za izdelavo programa usmerjenega izobraževanja v srednješolskem centru.
Občinska .temeljno izobraževalna skupnost je do sredine letošnjega leta poravnala več kot polovico obveznosti, neporavnano razliko v znesku 22.000.000 dinarjev (novih seveda), pa bodo črpali iz posojil izvajalcev, kot je bilo sklenjeno s pogodbami. Zakaj pravzparav kasnijo predvideni roki. saj vemo, da bi morali biti prva faza šolskega centra zaključena sredi poletja letošnjega leta?
O tem je povedal Franc No-
grašek,   gradbeni   tehnik pri Gradbincu; »Na zakasnitve so vplivale določene spremembe na samem projektu, ki so podaljšale rok izdelave (dobava materialov, reševanje posameznih detajlov). Če bi prejeli projekt v celoti, z vsemi detajli, verjetno ne bi prišlo do tolikšnih zastojev. Projekt pa še ni dokončno izdelan, saj še ni znano, kakšno usmerjeno izobraževanje bo v centru. Eden bistvenih vzrokov zaostanka pa je tudi zelo kratek rok izdelave.« Kako daleč ste s programom? »Program pripravlja delovna skupina pri komisiji za izdelavo programa za usmerjeno izobraževanje v skladu s potrebami, željami in možnostmi izobraževanja v naši občini,« je v razgovoru poudarila tov. Maja Verbole, direktorica   šolskega   centra in predsednica komisije ter zaključila: »Program pa bo seveda pretehtala še republiška izobraževalna skupnost, ki bo dala svoj pristanek ali veto. Zavisi pač, če bo naš program v skladu z realnimi   potrebami   in možnostmi usmerjenega izobraževanja.«
In kakšne so želje Kamničanov po usmerjenem izobraževanju?
!
Krajevne družbenopolitične organizacije in osnovna šola Nevlje vabi vse občane, predvsem pa preživele borce, svojce padlih in mladino na komemoracijo v počastitev Dneva mrtvih, ki bo v torek, 31. oktobra pred spominsko ploščo na osnovni šoli Nevlje!
Na to je odgovoril tudi Adolf Prašnikar, vodja skupnih služb SIS: »Zaenkrat točno vemo samo za preselitev gimnazije Rudolfa Maistra iz sedanjih prostorov v center. Želje po drugih smereh pa so različne in vse prav gotovo niso v skladu s potrebami po kadrih in možnostmi financiranja. Želja je bila, da bi v Kamnik preselili dislocirani oddelek srednje ekonomske šole iz Domžal, seveda v dogovoru s sosednjo občino. Morda bi bil lahko v centru tudi kakšen oddelek administrativne šole, že zaradi velikih prostorskih težav te šole v Ljubljani. Govora je bilo tudi o šoli za prodajalce, vendar še ni znano, v kolikšni meri bi bilo to smotrno.
Idejno naj bi imel vsak srednješolski center vsaj eno proizvodno usmeritev. Pri nas bi bila vsekakor najprimernejša šola za kovinarje, ker je zaradi narave kamniške industrije pomanjkanje teh profilov.«
Torej, dokončno odločitev lahko pričakujemo v kratkem, ko bo sprejet dokončen program usmerjenega izobraževanja v srednješolskem centru, ki bo omogočil izvjalcem del, da bodo učilnice primerno opremili za točno določene smeri izobraževanja.
Pozabili smo seveda na enega izmed odločujočih elementov, ki še kako lahko vpliva na dodatne zamude pri vselitvi. To je problem kanalizacije, za katero še do danes ni dokončnih rešitev, kakšna bo in kje bo potekala.
IVI. JANČAR
Srednješolski center je že pod streho.
• Janez Brlogar o utrinkih s kongresa
Uresničevati začrtano pot
• Kako iz kamniške prometne zagate?
Obvoznica na prvem mestu
Sestavni del k dopolnilu urbanističnega načrta mesta Kamnik je tudi prometna študija, ki načrtuje razrešitev kamniške prometne zagate. Ozka Kidričeva ulica, ki poteka skozi staro mestno jedro, je še vedno edina cestna povezava severnega in južnega dela mesta, po njej pa poteka tudi tranzitni cestni promet iz Tuhinjske doline in doline Kamniške Bistrice.
Prometna študija predvideva predvsem dve rešitvi, ki bosta Kamniku pomagali speljati cestni promet na obrobju mesta. Prva rešitev je izgradnja obvozne ceste, ki naj bi potekala po levem hregu Kamniške Bistrice. Obvoznica bo speljana od Duplice, kjer bo most čez Kamniško Bistrico, mimo Perovcga in Novega trga do železnega mostu. Nato bo potekala po Cankarjevi cesti v Mekinjah in se po novo zgrajenem mostu pri sedanjih Viatorje-vih mehaničnih delavnicah priključila k regionalni cesti.
Izgradnja obvoznice je prednostna kamniška naloga, rešena pa naj bi bila še v tem srednjeročnem programu, vsaj njen odsek od Duplice do železnega mostu naj bi bil zgrajen do leta 1981. Nova obvoznica bi že v precejšnji meri razbremenila hitro naraščajoči cestni promet skozi mesto, dokončno pa bi bil m>mo Kamnika speljan tranzitni Promet, ki se navezuje na Tuhinjsko
Kidričevo cesto in obvoznico na levem bregu Kamniške Bistrice. O tej povezovalni cesti, ki so jo nekateri neupravičeno krstili za obvoznico, je bilo že veliko napisanega in izrečenih še več kritičnih besed. Noben pristojni organ še ni dokončno odločal o končni trasi povezovalne ceste, ki je nujno potrebna, saj bo rešila pretežni del lokalnega prometa. Zato tudi ni odločeno, kaj bo z razpadajočo stavbo ob Kidričevi cesti, ki jo ljudje po domače imenujejo
»stara ETA«. Izdelan je idejni načrt za izgradnjo povezovalne ceste, ki je v treh različicah. Po prvi varianti naj bi staro ETO porušili, po drugi bi morda porušili le del hiše, po tretji pa bo lahko stara stavba ostala nedotaknjena.
Ob koncu moramo ponovno poudariti, da smo se v Kamniku opredelili, da je izgradnja obvoznice prednostna naloga, ki je mnogo pomembnejša kot bodoča mestna povezovalna cesta. ar
Deveti kongres Zveze sindikatov Slovenije, ki je bil minuli teden v Mariboru, je sklenjen. Med 448 delegati iz vse Slovenije so se kongresa udeležili tudi predstavniki kamniških osnovnih organizacij sindikata: Sonja Bra-tina iz Kemične industrije Kamnik, Marija Bukovič iz Kočne, Janez Brlogar, predsednik občinskega sindikalnega sveta, Karel Ravnikar iz Splošnega gradbenega podjetja Graditelj in Franc Sikošek iz tovarne Stol. Vsi delegati so se zbrali z namenom, da pregledajo dosedanje delo sindikatov in hkrati opredelijo izhodišča za splošno idejno, politično ter praktično programsko usmeritev sindikatov v prihodnjem obdobju.
Janez Brlogar nam je v razgovoru nanizal nakaj utrinkov z dvodnevnega kongresa.
»Deveti kongres ni bil le politična manifestacija, temveč predvsem delovni dogovor delegatov, ki so zastopali kar 750 tisoč delavcev organiziranih v tej organi-zaeji delavskega razreda za bodoče akcije in delovanje sloven skih sindikatov.«
Kateri je bil glavni cilj kongresa?
Kongres ni pomenil neke prelomnice v delu sindikatov, sai ie usmeritev že izoblikovana. Posvetil se je povsem praktičnim vprašanjem, organizacijskemu in vsebinskemu utrjevanju sindikatov pri reševanju konkretnih nalog delavcev, kar je nadaljevanje dela 8. kongresa.
Kakšen je bil doprinos Kamničanov k delu kongresa?
»Sodelovali smo v vseh petih
kongresnih komisijah in razpravljali o treh področjih. Nemogoče je v nekaj besedah strniti vse, kar je bilo izrečeno iz ust delegatov, saj smo obravnavali vsa področja našega dela, delovanja in življenja. Osvetlil bi le misli, ki so bile rdeča nit vseh razprav v komisijah: Dohodek ni sam sebi namen; pravica in dolžnost delavca je, da upravlja s svojim in skupnim delom; čas je, da opravimo z lažno solidarnostjo; sindikat naj bo prilagojen času in potrebam delavcev; sočasnost planiranja je pogoj za celovito družbeno planiranje; večje uveljavljanje družbene samozaščite itd.«
Že predsednik Vinko Hafner je v sklepnem govoru poudaril, da je za sindikate odločilnega pomena, kako bomo uspeli uresničiti kongresne sklepe.
»Vztrajati bomo morali pri krepitvi osnovnih organizacij sindikata in njenih izvršnih odborov, kajti dobro organizirana in učinkovita temeljna celica je zagotovilo za uspešno delovanje sindikata na vseh ravneh. Tako bomo bolj konkretni in zavzeti pri uresničevanju življenskih interesov  delavcev,  od toplega obroka in rekreacije do boljšega samoupravljanja in učinkovitega gospodarjenja.«
»Predkongresne razprave so pokazale, da imamo največ problemov pri nagrajevanju po delu, družbenem planiranju, svobodni menjavi dela, združevanju sredstev, kakovosti zdravstvenega varstva in še bi lahko naštevali. Ob napotkih in nalogah kongresnih sklepov bodo ti problemi osnova naših delovnih progra-
Janez Brlogar, predsednik občinskega sindikalnega sveta.
mov.«
Strelišče odprto
Konec avgusta smo v gasilskem domu v Zg. Tuhinju svečano odprli novo štiristezno strelišče.
Največ zanimanja je bilo ob sami otvoritvi, saj je hkrati potekalo tekmovanje za prehodni pokal KS Tuhinj. Letos ga je osvojila ekipa lovske družine Tuhinj.
Strelišče je odprto vsak četrtek ob 19. uri in v nedeljo dopoldne od 8. ufe. Opažamo, da je veliko zanimanje za ta šport med pionirji, kar je zelo vzpobudno za naše delo, saj bo tako strelišče opravičilo svoj obstoj.
Dogovor strelcev in gasilcev je. da bomo strelci vzdrževali okolico gasilskega doma, tako da ne bo odvečnih odpadkov in bomo v celoti lahko ponosni na naše strelišče, kamor se bo mladina zatekala in koristno preživela svoj prosti čas.
Ivan Hribar
Dr
1 cesto.
"ga  rešitev  je izgradnja
mestne povezoval
Izmenjali izkušnje
V soboto, 21. oktobra, je Kamnik obiskala 45-članska delegacija gasilske zveze Vojvodine, ki jo je vodil njen predsednik tov. Lajoš. Gasilska zveza Vojvodine je vrnila obisk slovenski gasilski zvezi in je obiskala več krajev v Sloveniji, med njimi tudi Kamnik. V Kamniku jih je s predstavniki občinske gasilske zveze sprejel predsednik Gasilske zveze Slovenije Branko Božič, ki jih je seznanil z organizacijo gasilstva na Slovenskem ter s funkcioniranjem samoupravnih interesnih skupnosti za varstvo pred požarom, ki v Vojvodini še niso zaživele v celoti.
Organizacijo gasilstva in delo interesne skupnosti za varstvo pred požarom v Kamniku je predstavil poveljnik občinske gasilske zveze Jože Brleč. Gostje so si z zanimanjem ogledali sistem zvez, ki so jih organizirali kamniški gasilci, zanimala pa jih je tudi ostala oprema, čeprav se nahaja v starem in neprimernem domu.
V razgovoru so izmenjali izkušnje na področju požarnega varstva, sodelovanju s civilno zaščito in organi za notranje zadeve ter nakazali probleme pri nabavi opreme, predvsem tiste za reševanje iz visokih stavb.
Na koncu so nakazali, potrebo po večjem sodelovanju s posameznimi občinami pa tudi s posameznimi gasilskimi druš-
tvi.
ne ceste med
Obvoznica bo speljana ob levem bregu Kamniške Bistrice
4
KAMNIŠKI OBČAN / 30. oktobra 1978
• Ob razstavi likovnih del VVZ A. Medveda
Najmlajši navdušili
Vojaki iz Kranja na kvizu.
• Iz dela pionirske organizacije na O. Š. Toma Brejca
Pestro in vzpodbudno
Po daljšem poletnem premoru smo si v dvorani nad Kavarno /oper lahko ogledali zanimivo razstavo. Tokrat so nas v svet domišljije in odkrite izpovedi popeljali naši najmlajši umetniki iz vrtca Antona Medveda.
Slike, ki so bile razporejene po starosti in z različno tematiko, so lepo prikazale razvoj otroka od I do 7 let. Vsaka pa je izražala nekaj svojstvenega, značaj, temperament in duševno ter čustveno življenje otroka, ki jo je ustvaril.
Seveda bi lahko strokovnjaki-
Mladi
obiskali
vojake
Občinska konferenca je organizirala obisk vojašnice »Staneta Žagarja« v Kranju.
Vojašnico so mladinci, med njimi tudi 9 članov osnovne organizacije ZSMS iz Stola, obiskali na Dan artilerije, 7. oktobra 1978. Mladincem je bil ogled vojašnice nagrada za dosedanje delo.
Mladi so v vojašnico prispeli ob 9. uri. Tam sta jih sprejela kapetan in stari vodnik prve klase in jim najprej razkazala vojaški muzej NOB. V muzeju so si ogledali slike vojnih motivov, zanimali pa so se tudi za staro orožje in municijo najrazličnejših vrst ter različne konstrukcije reliefov.
Kasarna, ki so jo mladi obi-skaili, je ena redkih v Sloveniji, kjer je bil na obisku tudi tovariš Tito.
Za konec so jih vojaki povabili v učilnico, kjer so izmenjali izkušnje o delu osnovnih organiza-
psihologi iz teh slik marsikaj razbrali, kar je lahko otroku v pomoč pri nadaljnjem usposabljanju, mi pa smo lahko umetniške slike in izdelke iz najrazličnejšega odpadnega materiala le občudovali in marsikomu se je morda zdelo skoraj neverjetno, kaj vse zmorejo te majhne ročice. Da, mnogo več, kot bi jim prisodili, predvsem pa naivno in odkritosrčno notranjo izpoved, ki je odrasli ne zmorejo več.
Slišale so se tudi pripombe: »Tole je pa tovarišica naredila.« Res imajo največ zaslug vzgojiteljice, ki morajo vložiti precej tru-
cij mladine v vojašnici in osnovne organizacije Stol.
Po živahni razpravi so prišli do zaključka, da imajo mladi v vojašnici podobne probleme kot mladi v DO Stol.
Ob slovesu so se mladi iz Stola zahvalili vojakom za gostoljubnost in jih povabili na oddajo »Glas mladih 78«, ki jo bodo v kratkem pripravili mladinci iz tovarne STOL. Miran s,ros
Za
vsakogar nekaj
14. 10. 1978, na zadnji kongresni dan slovenske mladine, se je v dvorani osnovne šole v Mostah odvijal zanimiv program mladih glasbenikov amaterjev iz kamniške in domžalske občine. Že sam naslov je simbolično povedal, da bo glasbe »za vsakogar nekaj«, vendar je imel vodilno mesto vseskozi sodobni rok. Razen zavijanja električnih kitar pa smo slišali tudi narodne pesmi, mladi pa so pripravili tudi skeč.
da za uspešno vodenje otrok pri ustvarjanju, vendar to še ne pomeni, da razstavljajo svoje izdelke. Ravno nasprotno. S pravilnim vodenjem in usmerjanjem pri likovnem ustvarjanju, lahko otroci z izdelkom celo prekašajo vzgojitelja ali učitelja.
Skratka, razstavo si je ogledalo izredno veliko število občanov, ne samo šolski otroci in starši otrok, ki so svoje izdelke razstavljali, temveč tudi delavci in intelektualci, ki so bili nad razstavo najmlajših umetnikov zelo navdušeni.
Mira Jančar
ki je program prijetno popestril. Organizator je bila OO ZSMS Moste, ki se je po dolgem času zopet aktivirala.
Kratek pozdravni govor in že so bili na odru prvi nastopajoči skupina UTRIP. Bučni glasovi bobnov, električnih kitar, pa še glasno petje solista je »paralo« dvorano, mladina se je ogrela in navdušenje je raslo. Predvsem so svoje glasbene sposobnosti predstavljali fantje, dekleta je zastopala le dijaknija kamniške gimnazije, ki je z izredno lepim čistim glasom nadvse izrazito prepevala ob zvokih akustične kitare skladbe ameriške pevke Joan Baez. Mladina je aplavdira-la, a na oder je že prihajala domača skupina, ki še nima uradnega imena. Izvajala je skladbo ansambla Animales. Največkrat je bilo slišati pesmi popularnega Andreja Šifrerja, Boba Dvlana, pod odrom pa so se prerivali foto amaterji in vneto pritiskali na sprožilce. Bliski flešev so osvetljevali dvorano in fante na odru. Čim bolj se je bližal zaključek prireditve, tem glasnejši so bili; bobni so dobili glavno besedo.
Vrhovnik Monika
Mladost v pesmi, besedi in
spretnosti
V prijetnem tekmovalnem vzdušju, v do zadnjega kotička zasedeni mali dvorani kina DOM Kamnik, je v petek, 20. oktobra, potekalo občinsko kviz tekmovanje za osnovne šole na temo X. kongres ZKJ.
To priložnost smo*' izkoristili tudi za pripravo skupne ekipe iz vojašnice Stane Žagar iz Kranja in kamniške gimnazije, ki se bo s temama X. kongres ZSMS in XI. kongres ZKJ, borila na regionalnem tekmovanju za čim boljšo uvrstitev.
Tekmovanje samo jc pripravila komisija za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, mladi pa so ga popestrili s kulturnimi vložki. Učenci in dijaki so se predstavili z recitacijami in glasbenimi prispevki.
Med ekipami je največ znanja pokazala OŠ Komenda-Moste, ki je ob precejšnji konkurenci zmagala pred OŠ Frana Albrehta, OŠ Stranje in OŠ Tomo
^re-lc- Stane Zarnik
Delo pionirjev na osnovni šoli Toma Brejca je bilo v preteklem šolskem letu precej pestro.
Ob dnevu pionirjev, ki ga vsako leto slovesno proslavijo, so tudi v preteklem šolskem letu na pionirski konferenci sprejeli program dela in akcij in ga tudi v celoti izpolnili.
Ob spominskih dnevih in državnih praznikih so s kulturnim programom sodelovali v delovnih organizacijah, skrbeli za urejenost spominskih obeležij NOV in se aktivno vključevali v vse solidarnostne akcije. S sodelovanjem v Jugoslovanskih pionirskih igrah na temo »Narava, zdravje, lepota« so si prislužili diplomo in priznanje, uspešni pa so bili tudi na tekmovanju Vesele šole za razredne in šolske prvake. Na področnem tekmovanju, ki sta se ga udeležila dva učenca iz osnovne šole Toma Brejca, je Lojze Vrankar dosegel 4. mesto in prejel knjižno nagrado.
Z uspešnim referendumom za samoprispevek za gradnjo pio-
nirskega doma v Dolenjskih toplicah so podpisali svečano listino za gradnjo tega doma in tudi zbrali predvideno vsoto denarja v znesku 19.1 10,00 dinarjev.
Ob slovesnem sprejemu Ku-rirčkove torbe so pred spomenikom revolucije pripravili kratek kulturni program, v kurirčkovo torbo pa so priložili tudi lično
Obvestilo
Vokalne solistke in soliste vabimo, da se udeleže Avdicije za oddajo »Glas mladih«.
Avdicija bo v petek 17. novembra ob 17. uri v kulturnem domu na Duplici pri Kamniku.
Oddaja »Glas mladih« bo v soboto 25. novembra ob 20. uri.
Vse informacije lahko dobite tudi po telefonu: 831-121, interna 216
Koordinacijski svet OO ZSM »STOL«
čestitko tovarišu Titu za rojstni dan, ki so jo sami izdelali.
Lahko bi zaključili, da je bilo delo uspešno, s tem pa so se pionirji aktivno vključili v samoupravljanje.
Ob letošnjem prazniku slovenskih pionirjev, ki ga praznujemo že 16 let, so izvolili nov odbor pionirskega odreda, za katerega so izbrali najprizadevnejše učence-pionirje.
Na svojem prvem sestanku so sprejeli program dela za letošnje šolsko leto. Ta zajema vrsto nalog in akcij, ki ne bodo le občasne, temveč nenehno aktivno vključevanje v pomembna dogajanja v občini, naši ožji in širši domovini ter v svetu z velikim poudarkom vzgoje in izobraževanja mladih.
Ob vsem tem pa bodo posvetili še posebno pozornost varstvu okolja in narave, ki mora postati sestavni in nepogrešljivi del naše družbe v celoti.
T. P.
• Vtisi z X. kongresa ZSMS
Več pozornosti mladinskim brigadam
V zadnjih mesecih je bila v mladinskih organizacijah večja aktivnost na vseh področjih, saj so se mladinci pripravljali na X. kongres ZSMS. Že nekaj časa je krožil med mladimi osnutek resolucije in statuta ZSMS, ki je dobil končno obliko s spremembami, dopolnitvami in predlogi mladih iz najrazličnejših sredin.
Kongres je deloval dva dni. Po prvem plenarnem zasedanju, na katerem sta spregovorila predsednik SSOJ Azim Vlasi in predsednik ZSMS Ljubo Jasnič, smo se delegati naslednjega dne zaradi
lažjega dela razdelili na pet skupin.
t V komisiji za interesne dejavnosti so se zbrali predvsem mladi delegati, ki so želeli razpravljati o mladinskem prostovoljnem delu, kljubski dejavnosti in o kolektivnem članstvu v ZSMS.
Večja pozornost je bila namenjena MDA, kar priča tudi število prijavljenih razpravljalcev, ki so v svojih razpravah do podrobnosti obdelali to, za mlade prav gotovo zanimivo obliko svojega delovanja. Delegati so ugotavljali, da je IX. kongres dal prave temelje za razvoj MDA, izvedbo
pa je omogočil podpis družbenega dogovora. S tem so se razmahnile delovne akcije na vseh nivojih in z množičnostjo vključevanja so se pojavili najrazličnejši problemi. Predvsem je pri sestavi brigade potrebno paziti na kadrovsko zasedbo in ustrezno vodstvo. Brigada mora biti na akcijo (zvezno ali republiško) pripravljena in utečena, zato so bili predlogi naj organizira in izvede nekaj lokalnih MDA, kjer se brigadirji medsebojno spoznajo in se tudi navadijo fizičnega dela.
Idejno-politično usposabljanje
naj se začne že na lokalni akciji, prav tako pa naj brigadirji pripravijo materiale za kulturno udejstvovanje in ostale interesne dejavnosti na akciji.
Veliko pripomb in kritik so doživela vodstva MDA, ker delo na trasi večkrat ni dobro organizirano, prav tako ni vestno usklajeno delo interesnih dejavnosti. Precej časa smo se zadržali pri gradbenih normah, ki veljajo za brigadirje in o sistemu točkovanja. Pojavil se je celo predlog naj se točkovanje kot oblika ocenjevanja odpravi.
Nekaj referatov je bilo namenjenih klubski dejavnosti mladih, torej njihovemu preživljanju prostega časa, oziroma organizacijskemu preživljanju prostega časa v klubih, ki največkrat ne, delujejo v pravi smeri zaradi pomanjkanja kadra, to je mentorjev, ki bi gotovo morali biti profesionalci, s tem pa se pojavi že
star problem finansiranja. Zagotovitev ustreznih prostorov za klubsko dejavnost ter dogovori s krajevno skupnostjo so navadno prva ovira pred katero se znajde mladinska organizacija, ki hoče organizirano klubsko dejavnost. Premalo znane so bile nekatere možnosti in oblike reševanja tega problema.
Svojo veliko vlogo pa imajo prav gotovo kolektivne članice ZSMS, družbene organizacije in društva, ki vključujejo v svoje vrste veliko število mladih. Delegati iz vrst teh mladincev so spregovorili o svoji organiziranosti in delovanju ter poudarili vlogo teh organizacij pri izgrajevanju mlade osebnosti ter njenem vključevanju in odnosu do družbe.
Zadnji dan kongresa smo na plenarnem zasedanju izvolili nove organe RK, s čimer je X. kongres končal svoje delo.
Spruk Ivan ml.
OBVESTILO BRALCEM
Torej, odslej bo naš časopis izhajal vsakih štirinajst dni, in sicer ob ponedeljkih. Od teh datumov ne bomo odstopali, razen pred pomembnejšimi prazniki, ko bo Kamniški občan izšel kakšen dan prej.
Prosimo vse dopisnike iz krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih in družbenopolitičnih skupnosti, iz delovnih organizacij in društev, da se nam pogosteje kot doslej oglašate s kratkimi in svežimi novicami ter fotografijami o pomembnejših dogodkih v vaši sredini!
Prispevke oddajte v uredništvu, Japljeva 6, ali na občinsko konferenco SZDL Kamnik, Titov trg 1, najkasneje 10 dni pred izidom časopisa!
UREDNIŠTVO
KAMNIŠKI OBČAN / 30. oktobra 197Í
-
Iz doma upokojencev
Kdaj svetilke?
Ko je Krajevna skupnost Kamnik julija letos, o tem smo pisali tudi v našem glasilu, omogočila in pospešila, da se je položila asfaltna obloga na poti od Cankarjeve ulice do Doma upokojencev, ki odlično služi pešcem in lahkim vozilom, so bili zlasti upokojenci zelo zadovoljni. Zanje je bil to tudi ganljiv dokaz, da jih družba ni po/abila in da se zaveda svojega dolga do njih. Že ob tisti priložnosti pa je bilo govora tudi o ureditvi razsvetljave ob poti, se pravi o postavitvi šti-
Enosobno stanovanje ali garsonjero iščeta mlada zakonca brez otrok v Kamniku ali bližnji okolici. Ponudbe pošljite na uredništvo, Japljeva 6, pod šifro »Dobra plačnika«.
rih ali petih stebrov in napeljavi javne razsvetljave.
Ker se takratne želje do sedaj še niso uresničile kratek dan in bližajoča zima pa terjata hitro ukrepanje, so uslužbenci, oskrbovanci in obiskovalci doma vedno bolj zaskrbljeni. Prav zaradi tega so na 12. redni seji Delavskega sveta Doma upokojencev v Kamniku, ki je bila 23. septembra, največ pozornosti namenili razpravi o neprijetnostih »tunelske«, teme na njihovi poti ob Nevljici in o bližajoči zimi, ki bo stanje še poslabšala, če se razmere takoj ne spremenijo.
Sestavili in sprejeli so predlog, lahko bi ga imenovali tudi poziv namenjen Krajevni skupnosti Kamnik, naj takoj postavi nekaj svetilnih stebrov in tako v najkrajšem času reši problem javne razsvetljave. Glede na uvidevnost in naglico KS pri urejanju asfaltiranja v juliju so bili vsi de-
legati na seji (pa tudi vsi uslužbenci in oskrbovanci doma) z gotovostjo prepričani, da bo KS tudi ta zahtevek uresničila v najkrajšem času.
Zakaj je to tako nujno? V Domu upokojencev je približno 135 oskrbovancev in več kakor 35 uslužbencev, ki delajo v treh izmenah in prihajajo in odhajajo najpogosteje v temi. Mnogo upokojencev mora že zgodaj zjutraj, ko je še tema, na zdravniške preglede v Ljubljano, vračajo pa se spet ob temnih večernih urah. Tudi drugi nujni obiskovalci prihajajo ob vsakem času v dom.
Upokojenci so prepričani, da bo KS predlog vseh prizadetih z. nujnostjo sprejela. Hudo bi bilo, če bi zaradi neurejene razsvetljave prišlo do nesreče na omenjeni poti, še posebej zato, ker je ograja ob Nevljici bolj ali manj simbolična.
F. Čebulj
Poroke
MALI JERNEJ, delavec iz Snovnika in SOLIČ MAJDA,
usnjarski tehnik iz Srednje vasi v Tuhinju; RAMŠAK DANIJEL, varilski tehnik iz Mekinj in SE-RANVSKY IRENA, medicinska sestra iz Kamnika: PETACI BRANKO, obratni ključavničar iz Mekinj in CEVKA MARIJA, delavka iz Laniš; NOGRAŠEK FRANC, stavbeni ključavničar iz Kosiš in KRUMPESTAR LJUDMILA, delavka iz Tunji-ške mlake; REBERNIK VINKO, str. ključavničar iz Zagorice in AČKO DRAGICA, strojna delavka iz Tunjiške mlake; KAVČIČ CIRIL, delovodja strojne montaže iz Maribora in
KOLAR MARIJA, delavka iz Zduše;   KLEMENC JANEZ,
voznik viličarja iz Tučne in TOMC MARIJA, delavka iz Gozda; JUHANT BOGDAN, star 31 let, orodjar, Tunjiška mlaka 37 in MAVROVIČ MARIJA, stara 21 let, delavka, Črna pri Kamniku 2; MEIER HELMUT in ALlC CECILIJA, poroka dne 29. 4. 78 v Feldkirchnu Avstrija. Vpis poroke po 27 in 28 ZDMK iz inozemstva; KOSEC ANTON, kmet. bivajoč Jelša 4, Blagovica, star 35 let in KROPIVNIK MARIJA, kme-tovalka, bivajoča l.iplje 3, stara 35 let.
Smrti
VRHOVNIK FRANČIŠKA,
druž. upokoj, stara 76 let, iz Kosiš; SUŠNIK FRANČIŠKA, gospodinja, stara 85 let, iz Krivče-vega; GOBEC MARIJA, delavka, stara 19 let, iz Volčjega potoka. BALANTIČ FRANC, upok., star 80 let, iz Županjih njiv; SLEVC FRANC, miličnik,
star 19 let, iz Zagreba; ZARNIK JOŽE, star 43 let, ključavničar iz Suhadol 61; LUKANEC PETER, star 69 let, kmet-star. upok. iz Most 101; ŠUŠTAR FRANČIŠEK,kmet. upokojenec, bivajoč v Selah 8, star 75 let; TOMAŽIČ FRANČIŠKA, prevžitkarica, bivajoča v Spitali-ču 39, stara 83 let; GRILJ JOŽEFA, upokojenka, bivajoča v Motniku 46, stara 84 let.
Voznik na sliki je prekoračil dovoljeno hitrost kar za 49 km na uro.
• Kako hitro vozimo?
Opozorila zaman
Pred dnevi so delavci postaje milice Kamnik v sodelovanju s prometno milico iz Ljubljane opravili kontrolo hitrosti vožnje motornih vozil z radarjem MUL-TANOVA na nekaterih odsekih cest v občini Kamnik. Rezultati te akcije niso razveseljivi, saj je več kot 20% voznikov prekoračilo dovoljeno hitrost.
Med najštevilnejšimi kršilci so vozniki osebnih avtomobilov, saj jih je od 143, kolikor jih je ujela MULTANOVA, kar 137 prekoračilo dovoljeno hitrost, poleg njih pa so prehitro vozili še 4 vozniki tovornjaov in 2 šoferju avtobusov. Največ voznikov, ki so prekoračili dovoljeno hitrost,
je bilo na cesti Duplica-Mengeš. Na tem predelu sta dva voznika prekoračila dovoljeno hitrost za 49 kilometrov na uro. Skoraj nič manj divjanja pa ni bilo na odseku ceste Kamnik-Vrhpolje, kjer je bila največja prekoračena hitrost preko dovoljene 36 km/uro, čeprav je na tem delu omejitev 40 km/uro. Torej nekateri vozniki vozijo skoraj še enkrat hitreje, kot jim to dovoljujejo prometni znaki, ki niso postavljeni samo zaradi lepšega videza.
Številke zgovorno pričajo, da so take akcije večkrat potrebne, saj število nesreč in negodovanje občanov dokazuje, da so samo opozorila in tako imenovana preventiva vsaj za nekatere odločno
preblago sredstvo za zagotavlja' nje večje varnosti na naših cestah, predvsem v naseljih in t bližini šol.
Morda pa bo nekatere ljubite lje prehitre vožnje spametova šele novi zakon o varnosti v cest' nem prometu, ki za prekoračitvi dovoljene hitrosti predvidevl znatno večje in ostrejše kazni kot so bile do sedaj. Novi zakon ki je sicer šele v osnutku, predvi deva tudi ostrejše sankcije za ti ste, ki se vozijo po naših cesta* brez ustreznih dokumentov, J drugimi besedami brez vozniški« dovoljenj in potrdil o znanj« cestno prometnih predpisov. Morda bo pa le zaleglo!?
maj
Radio klub »Kamnik«
Zopet na vrhu Grintovca
Vsi športniki upoštevajo kot rezultat svojih treningov in priprav uspehe na raznih tekmovanjih. Tudi radioamaterji nismo izjema, zato se organizirajo razna tekmovanja v vzpostavljanju radijskih zvez na kratkih, ultra kratkih valovnih dolžinah, kakor tudi tekmovanja v iskanju skritih radijskih postaj, na kratko imenovano »lov na lisico«.
Člani radiokluba »KAMNIK« smo v zadnjem letu sodelovali na vseh večjih domačih in mednarodnih UKV tekmovanjih, ter na domačih KV tekmovanjih. Bralcu bo predstava o takem tekmovanju razvidnejša s to kratko razlago. Tako UKV tekmovanje običajno traja neprekinjeno 24 ur, največkrat se pričenja ob sobotah pozno popoldne ter traja neprekinjeno do nedeljskega popoldneva. V tem času je potrebno vzpostaviti čim več radijskih zvez na čim večjih razdaljah. Vsak kilometer razdalje šteje eno točko, in tako ekipa lahko zbere več točk z manjšim številom zvez na večjih razdaljah, kot pa ekipa z večjim številom zvez na lokalnem področju. Torej bo uspeh večji, če ima ekipa možnost vzpostavljanja radijske zveze na večje daljave, kar pa zaradi specifičnega širjenja UKV valov lahko doseže, če izbere za tekmovalno mesto pravilno lokacijo, ki naj bi bila čim višje.
V vseh dosedanjih UKV tekmovanjih smo zaradi lažjega dostopa in boljših vremenskih pogojev izbrali Veliko planino kot naše tekmovalno mesto. Želja za boljšimi možnostmi nas je za
septembrsko evropsko UKV tekmovanje pripeljala do odločitve, da se udeležimo tega tekmovanja z najvišjega vrha Kamniških Alp - Grintovca.
Tako smo na sestanku upravnega odbora radiokluba, mesec dni pred tekmovanjem, izbrali šestčlansko ekipo ter naredili plan priprav. Zato je bilo potrebno pripraviti precej več opreme za pohod na Grintovec, kajti ekipa je tokrat morala bivakirati pod šotori preko noči na precej večji nadmorski višini. Preizkusiti ter popraviti smo morali vso opremo in aparature že pred odhodom, da ne bi bila pot zastonj. Blagajna radiokluba je bila precej prazna, zato smo morali člani ekipe izbrati čim cenejšo možnost udeležbe tudi z lastnim denarjem. Nesebično so nam priskočili na pomoč kamniški pla-
ninci ter nam za to akcijo posodili dva šotora, organizirali brezplačen prevoz opreme do Kokr-škega sedla ter obljubili vsestransko pomoč.
Po napornih pripravah je bila ekipa prvega septembra pripravljena za odhod. Najprej smo prepeljali vso opremo do spodnje postaje žičnice na Kokrško sedlo, od koder so nam jo žičničarji prepeljali do planinske koče na Kokrškem sedlu. Člani ekipe smo se dobro razpoloženi v lepem sončnem vremenu odpravili peš v isto smer. Nekje na pol poti so nam razpoloženje nekoliko pokvarili težki oblaki, ki so se začeli kopičiti ob vrhu Grintovca. V popoldanski megli smo prispeli na Kokrško sedlo, kjer sta nas prijazno sprejela oskrbnik in gospodar planinske koče ter nam uredila  prijetno prenočevanje.
Del ekipe pred odhodom na Grintovec
kajti drugo jutro nas je čakala še pot z vso opremo na vrh Grintovca, postavljanje bivakov, montiranje aparatur, ter končno šti-riindvajseturno tekmovanje.
Po dobro prespani moči smo se drugega septembra odpravili proti vrhu. Zopet so nam nesebično priskočili na pomoč mladi člani alpinističnega odseka planinskega društva Kamnik, ki so brez prošenj mirno in tiho nadeli na svoje hrbte težje dele opreme in jo mahnili proti vrhu.
V precej neobetajočem vremenu smo okrog poldneva prispeli na vrh Grintovca ter v megli takoj pričeli s postavljanjem šotorov in pripravo aparatur ter anten na desetmetrskem drogu, katerega smo zaradi usmerjenosti anten lahko ročno obračali v-vse smeri. Pol ure pred začetkom tekmovanja smo ugotovili napako v spojnih kablih na eni od obeh anten, zato nam ni preostalo drugega, kakor da tekmujemo samo z eno anteno. Tekmovanje smo kljub okvari na antenskem sistemu vseeno pričeli točno po planu, t. j. ob sedemnajstih. Ekipa je bila razdeljena tako, da sta tekmovala vedno po dva člana skupaj, ostali so pa počivali v spodnjem bivaku in skrbeli za topli čaj, ki se je v precejšnjem mrazu zelo prilegel. Začetek tekmovanja je bil normalen, pogoji za delo so bili v redu in vzpostavljali smo zveze s korespondenti iz Nemčije, Češke, Italije, Avstrije, Hrvatske, Bosne, Srbije itd. Na našo nesrečo so se okrog vrha Kočne proti večeru začeli zbirati težki nevihtni oblaki. To nam je pokvarilo začetni uspešni tekmovalni elan, kajti dobro smo se zavedali, da smo v primeru nevihte odlična tarča za udarce strele, in smo zato takoj organizirali »opazovalce« premikov nevihtnih oblakov. Vreme se je še nadalje slabšalo in smo okrog pol enajstih zvečer zaradi varnosti prekinili s tekmovanjem, vsa ekipa pa se je preselila v spodnji bivak pod vrhom. Zaradi mraza
je po kratkem pršenju dežja začel padati sneg. Ob triindvajsetih sta v naš tabor prišla dva člana gorske reševalne službe, ki sta se ponoči podala na pot v dežju in vetru iz Kokrškega sedla za primer še slabšega vremena, da bi nam priskočila na pomoč in nas varno odpeljala v planinsko kočo. Obenem je bila organizirana vsako uro radijska zveza z ročnimi radijskimi postajami z alpinisti v planinski koči.
S pričetkom sneženja se je tudi vreme izboljšalo in smo nekako po enotirni prekinitvi nadaljevali s tekmovanjem. Proti jutru je že zapadlo okrog 10 cm snega, vreme se je zjasnilo in razen precejšnjega mraza ni bilo več nobenih nepredvidenih nalog, le da je tekmovalna ekipa malo manj obračala antenski drog zaradi premrlih prstov. Približno dve uri pred koncem tekmovanja smo prekinili z delom, da smo zaradi bližajoče se noči pravočasno pospravili vso opremo in jo zopet s pomočjo neutrudnih in nepogrešljivih planincev znosili do planinske koče. V poznih popoldanskih urah smo se sicer utrujeni, toda veseli odpravili v dolino.
kjer nas je čakal izračun točk if rezultatov.
Celotna akcija je pokazala, d smo po daljšem času (približrt pred desetimi leti je radioklu' »Kamnik« že organiziral podob no akcijo, zadnja leta so pa r* naš visoki in lepi Grintovec hodi le ekipe radioklubov iz ostali' krajev - celo iz Murske Sobote! zopet sposobni organizirati sode lovanje na tekmovanju tudi poi najtežjimi pogoji, čeprav smo bil boj za točke z ostalimi klubi, k imajo nove odlične aparature i' blagajne neprimerno bolj poln' kot je naša. Zato bomo moral čimprej obnoviti naša zastareli in dotrajana sredstva zveze, kaj' samo dobra ekipa z ogromno dO' bre volje in entuziazma ni vedn« dovolj. Vseeno smo z doseženimi rezultati in uspehom zadovoljni' saj smo s to zadnjo akcijo po<) najtežjimi pogoji pridobili nove vredne kvalitete. ,
Ob koncu naj izkoristimo še možnost in se vsem srčnim fan; tom in dekletom - planincem, ki so nam stali ob strani, še enkrat toplo zahvalimo.
Emil Dolinšek
Program proslav v letu 1978
Tako kot prejšnja leta, bomo tudi letos 31. oktobra praznovali
- DAN MRTVIH na pokopališču Žale, kjer bo 31. oktobra ob 16. uri komemorativna svečanost;
- DAN REPUBLIKE bomo počastili 28. novembra ob 19. uri v veliki dvorani kina Dom v Kamniku;
- počastitev DNEVA JLA bo 22. decembra ob 19. uri v veliki dvorani kina Dom v Kamniku;
- Zadnje dni decembra bo tradicionalni NOVOLETNI KONCERT.
Vse proslave in prireditve bodo spremljane z bogatimi kulturnimi programi.
• Mladi tehniki le uspešni
Veliko dela malo denarja
V kamniški občinski zvezi organizacij za tehnično kulturo so sedaj združeni radio klub, foto-kino klub, modelarji, inovatorji, avto-moto društvo, jamarji in tuhinjski radio klub. Vsak klub ali organizacija ima svoj program dela, ki ga več ali manj uspešno
izvaja, vendar se mladi tehniki odločajo tudi za skupne akcije. Letos so svoje delo prikazali na skupni razstavi, ki si jo je ogledalo veliko število občanov.
Druga skupna akcija pa je bila v Novem mestu, kjer so se zbrali mladi tehniki iz vse Slovenije.
Cevi za kanalizacijo so že v zemlji.
• Vrtec v Komendi
Končno tudi kanalizacija
Velika pridobitev, ki jo bo K. S. Komenda dobila v kratkem, bo otroški vrtec, ki ga finansira skupnost otroškega varstva iz Kamnika. Vzgojnovarstvena ustanova bo lahko sprejela 100 malčkov, ki bodo imeli v novih prostorih lepe pogoje za bivanje med odsotnostjo zaposlenih staršev.
Vrtec v Komendi gradi podjetje »MARLES« iz Maribora in je montažnega tipa. Medtem ko je vrtec gotov in čaka na sprejem prvih otrok, pa je nastal velik problem pri gradnji kanalizacijskega sistema, na katerega bosta priključena šola in vrtec. Zaradi nekaterih nepredvidenih težav pri načrtih in s tem pri izdaji gradbenega dovoljenja, je prišlo do zakasnitve del v celotnem kanalizacijskem sistemu. Čeprav z veliko zamudo, vrtec bi moral biti vseljiv že I. septembra letos, so se te dni le pričela kanalizacijska dela. Splošno gradbeno podjetje »Graditelj« iz Kamnika, ki je bil najugodnejši ponudnik za celot-
no investicijo, katera znaša 325 starih milijonov, jc že pričel z delom. Investitor gradnje z manjšo čistilno napravo je Stanovanjsko komunalno gospodarstvo iz Kamnika, ki je že zagotovilo sredstva za celotni projekt.
Vrtec, ki bo organizacijsko in pedagoško povezan z osnovno šolo v Komendi, bo imel razen modernih prostorov za bivanje tudi večjo kuhinjo, ki bo oskrbovala vrtec, z malicami in kosili pa tudi osnovno šolo. S tem pa bo delno razbremenjena šola v Komendi, saj je znano, da bo ta šola v naslednjem šolskem letu zasedena dopoldne in popoldne, zaradi pomanjkanja prostora pa ji grozi celo tretja izmena pouka.
S to otvoritvijo bo Komenda dobila zelo potreben objekt, ki bo namenjen tudi za krajevni skupnosti Moste in Križ. Upajo, da le ne bo prišlo do nepredvidenih težav in zastojev, ter da bo vrtec resnično v najkrajšem času začel služiti svojemu namenu.
Kamničani so bili na tekmovanju zelo uspešni in so kljub skromnim tehničnim sredstvom dosegli zavidljivo četrto mesto. Tako so prekosili ekipe, ki so bile mnogo bolje opremljene kot Kamničani.
Žal pa kamniške tehnike še vedno tarejo denarni problemi, čeprav je bilo lansko leto dogovorjeno z družbenim dogovorom, da bodo zaposleni v kamniških delovnih organizacijah prispevali denar za razvoj tehnične kulture. Vendar je bilo veselje ob sprejetju družbenega dogovora o financiranju te dejavnosti le kratkotrajno, saj sta do danes le dve OZD nakazali denar za financiranje. Zaio bi bilo res potrebno, da podpisniki družbenega dogovora na zborih delavcev sprejete sklepe tudi izvršijo. Vsi le preveč obljubljajo in mladi tehniki pričakujejo, da ne bo ostalo le pri obljubah.
Vseeno pa dejavnost, ki je odvisna zgolj od dobre volje in pripravljenosti članov organizacij za tehnično kulturo, ni majhna. Mladi tehniki se lahko pohvalijo s številnimi akcijami v svojih klubih. Ker o njihovi dejavnosti ni mnogo slišati, so se odločili, da bodo o svojem delu obveščali javnost v Kamniškem občanu.
Skoraj vse klube pa tarejo tudi nerešeni problemi v zvezi s prostori, nakupom potrebne opreme in drobnega materiala za svojo dejavnost. Le tako bo mogoče pri mladih ljudeh vzbuditi večje zanimanje za tehnično kulturo, ki je izredno pomembna za ves naš družbeni in gospodarski razvoj ter tudi nepogrešljiva v pripravah za splošni ljudski odpor.
ATOMSKA" VODA 0DTFKA
SVILANIT - KAMNIK Tekstilna tovarna n. sol. o.
TOZD FROTIR n. sub. o.
objavlja
prosta dela in naloge
10 TKALK FROTIRJA
Pogoj:
osnovna šola, priučevanje do 6 mesecev. Dela in naloge se objavljajo za nedoločen čas s polnim delovnim časom v treh izmenah s pogojem trimesečnega poizku-snega dela.
Začetni osebni dohodek znaša 4500 din, kasneje pa pri povprečno doseženih rezultatih dela od ca. 4500 do 6000 din. G'ede na pogoje dela imajo tkalke še posebne ugodnosti in sicer:
!• Tkalkam, ki delajo dodatno 1 dan v treh izmenah nepretrgano več kot 6 mesecev v letu, pripada dodatno 3 dni rednega letnega dopusta.
2- Tkalkam pripada dodatno 1 dan rednega letnega dopusta zaradi ropota na delovnem mestu.
3- Tkalkam, ki so v preteklem letu opravile najmanj 480 nočnih ur, pripada dodatnih 3 dni izredno plačanega dopusta (od 1. i. 1979 da,je)
4- Tkalkam, ki so z letnim gospodarskim planom razporejene (stalno) na delo v treh izmenah, pripada 5 odstot. konjunkturni podatek (od 1. 6. 1978 dalje).
*■ Tkalkam, ki delajo v nočni izmeni, se omogoči v razdobju 5 let preventivno okrevanje ob pogoju, da tkalka v letu razpore d'tve na preventivno okrevanje dela v nočni izmeni in da je delala v nočni izmeni tudi zadnja 4 leta pred letom, v katerem f "zP°reja na preventivno okrevanje. Določilo velja od 1. 1 1979- dalje.
• Ob prazniku KS Sela
Pomembna pridobitev
V spomin na dogodke iz NOB je krajevna skupnost praznovala 15. oktobra svoj krajevni praznik. V ta namen smo pripravili kulturni program pod vodstvom tovarišice Veršnikove, predsednik sveta KS Janez Bizjak pa je v kratkem referatu prikazal razvoj krajevne skupnosti. Iz govora je izžarevala močna volja k ekonomskemu, družbenopolitičnemu in moralnemu napredku, spomnili pa smo se tudi zamejskih Slovencev na Koroškem. Prisluhniti pa nismo pozabili tudi Titovemu govoru in nasvetom, kaj moramo občani storiti za boljši jutrišnji dan.
Enotni kot nekoč
15. oktobra so vaščani Olševka ob skromni slovesnosti odprli modernizirano cesto v naselje. Cesta je dolga 800 in široka 5 metrov. Uredili so tudi vse pro-puste in zravnali nevarne ovinke.
S pripravami za asfaltiranje ceste so začeli vaščani že preteklo leto, ko so opravili glavna zemeljska dela, zgradili oporne zidove in nasipe. Pri tem so opravili nad 3500 prostovoljnih delovnih ur, izdelali nad 450 m: opa-žev, plačali 80 ur prevozov s tovornjaki in 120 strojnih ur pri izkopih, vgradili so tudi 60 m1 betona in nad 400 m1 gramoza. V letošnjem letu so z deli nadaljevali, na pomoč pa sta jim priskočili krajevna skupnost Nevlje in komunalna skupnost Kamnik.
Stroški izvedenih del so znašali 721.000 din, vrednost prostovoljnega dela občanov pa nad 700.000 din. Vsi lastniki zemljišč ob cesti so brezplačno odstopili zemljišča za razširitev ceste, kar je tudi pocenilo gradnjo. Nekaj stroškov bo še z dokončno ureditvijo bankin in čiščenjem jarkov ter opremo ceste, ki jih bosta krili krajevna skupnost Nevlje in komunalna skupnost Kamnik, delo pa bodo opravili vaščani, ki tudi že razmišljajo kako bi razširili oba cestna mostova, ki sta glede na gostoto prometa postala preozka in nevarna.
Pri prostovoljnem delu so bili vaščani Olševka enako enotni kot so bili med vojno, ko so vsi podpirali NOB. Čeprav majhna vas jc dala 16 partizanskih borcev, od katerih se jih 11 ni vrnilo domov.
ml.
S prireditvijo smo povezali tudi otvoritev asfaltirane ceste na odseku Markovo-Studenca. Ob svečanosti je trak prestrigel Nan-dc Vode. predsednik OK SZDL
Kamnik. V svojem govoru je povedal mnogo spodbudnega v prepričanju, da bodo krajani nadaljevali zastavljeno pot k napredku.
Po prireditvi je marsikdo izmed prisotnih prebivalcev dejal: »Pohvalna beseda in izraženo zaupanje, da smo sposobni ustvarjati, je več kot denarno plačilo«, pa ne samo to, »tudi v bodoče se bomo z veseljem udeleževali delovnih akcij in prispevali del lastnih sredstev za naš napredek«.
Krajani krajevne skupnosti Sela se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami počastili ta praznik, predvsem predstavnikom občinske skupščine Kamnik, predstavniku družbenopolitičnih organizacij, organizacije ZB in predstavnikom iz sosednjih KS.
Vaščani so zavihali rokave.
Upamo, da bodo takšna srečanja odprla vrata naši prihodnosti, saj vemo, da je geslo - slogi jc moč« - eno osnovnih načel naše družbe. I- Bizjak
Delovno v KS Tuhinj
Poletni meseci so za nami. Čas je, da pregledamo kaj smo naredili v teh mesecih, kako napredujejo dela. in katera je potrebno pospešiti, da bodo realizirana do konca leta. Približno take so bile besede predsednika sveta KS na zadnji razširjeni seji.
Dejal je, da so dela na novem pokopališču in pri gradnji mrtvašnice v zadnjem času precej napredovala. Del električnega omrežja v Zg. Tuhinju je že tudi pod napetostjo.
Sprejet je bil tudi program dela za leto 1479. Največ poudarka pri razdelitvi sredstev so namenili gradnji novih vodovodov asfaltiranju cest II. reda, urejanju elektrifikacije in kanalizacije, ureditvi avtobusnih postaj, javni razsvetljavi, zbiralnici mleka in pomoči organizacijam in društvom.
Sredstva so zagotovljena, sedaj pa bo potrebno resne poprijeti za delo, če hočemo, da bo naša KS lepše in prijetneje urejena.
Akcija mladih iz Volčjega potoka
Obnovitev bunkerja
10. kongres ZSMS je mladina iz Volčjega potoka pozdravila z delovno akcijo.
Na skupnem sestanku DPO so izdelali načrt za obnovitev bunkerja. Pri tem sta pomagala domačina Vinko Zebovec in Stane Ulčar, ki sta bunkerje dobro poznala, saj sta med NOB veliko delovala. ZB in DPO so pripravili načrte, ki jih bodo uresničili mladi iz osnovne organizacije ZSMS Volčji potok. V soboto, 14. 10. 1978, smo se mladinci ob 7. uri zjutraj zbrali ob spomeniku padlim borcem in jo mahnili proti gozdu, kjer smo začeli z delovno akcijo. Pri začetnih težavah s krampi nam je z nasveti pomagal Sandi Hrovat, letošnji brigadir, vodil je delo očiščevanja suhega
drevja, hkrati pa nas navajal na red, ki vlada v brigadah. Sprva nam je bilo težko, zaspanih oči smo se ozirali na okrog in se pritoževali nad tem, koliko dela nas še čaka. Potem pa smo se spomnili padlih borcev, ki so bili izdani v bunkerju Grafika 7/a, na hude trenutke, ki so jih pretrpeli za nas. Osramočeni smo se spogledovali in začeli z delom, to delo pa ni bilo navadno sekanje smrek in začrtovanje poti do bunkerjev, bilo je mnogo več, saj je bilo povezano s ponosom na naše prednike, ki so bili v resnici nadčloveško pogumni. Kot nam je znano, jih je okupator vodil gole in bose v snegu in mrazu skozi Rudnik v Radomlje, od tam pa na morišče. Ostali so le bunkerji - nemi, tihi in osamlje-
ni. Tako smo se mladi spomnili teh ljudi in zdaj obnavljamo njihovo takratno tiskarno in bivališče, v katerem so bili obsojeni na smrt.
Da bodo bunkerji v takšnem stanju, kakor se spodobi, bomo morali organizirati še veliko delovnih akcij, na katere mladinci Volčjega potoka vabimo vse mlade iz okoliških krajev. V mislih imamo bunker v betonski izvedbi, znotraj obložen z lesom ter zasut z zemljo in ureditev poti, ki bo vodila do njega.
Poleg delakrog bunkerjev pa je bila delovna akcija tudi na novi cesti, ki povezuje Rudnik z Volčjim potokom, katero je uspešno vodil Janez Repanšek.
Vanja K.
Dva rallyja v Kamniku
Tudi za vzgojo voznikov
Avto-moto društvo Kamnik jc v mesecu oktobru organiziralo kar dva rallvja. V soboto, 14. oktobra so organizirali avto-rally za člane sindikalnih organizacij v okviru sindikalnih športnih iger in za člane avto-moto društva za memorial »Pavla Volkarja«, katerega so se poleg domačih članov udeležili tudi tekmovalci iz AMD Lukovica. V soboto, 21. oktobra, pa so se na moto rallvju pomerili motoristi iz Kamnika in Ljubljane. Oba rallvja sta imela' poleg tekmovalnega značaja tudi namen vzgoje voznikov motornih vozil. Prav ta zadnji cilj pa pri vseh voznikih ni bil v celoti dosežen.
Rezultati:
Avto-rally za člane sindikalnih organizacij
Kategorija do 850 cem: I. in edini Jože Gregorčič (Titan). 1218 kazenskih točk
Kategorija do 1300 cem: 1. Boris Frantar (Svilanit), 829 k. t.; 2. Janez Gjurin (Titan), 844 k. t.; 3. Janez Pirš (Stol), 1283 k. t. itd.
Kategorija nad 1300cem: l.in edini Frane Škrbec (Titan), 1009 k. t.
Tudi v kategoriji žensk je sodelovala le ena tekmovalka, Marinka Perčič iz Stola, ki je dobila 1171 kazenskih točk.
Uvrščena je bila ena sama ekipa, in to iz Titana, v postavi Gre-gorič, Gjurin in Škrbec, ki jc prejela pokal občinskega sindikalnega sveta. Sicer pa je bila udeležba s strani članov sindikalnih orga-
nizacij presenetljivo slaba, saj se je na startu pojavilo le sedem tekmovalcev, če prištejemo tudi edino predstavnico nežnega spola.
Tudi z udeležbo na avto-rally-ju za člane AMD ne moremo biti zadovoljni, saj sc ga je udeležilo le 15 tekmovalcev, med njimi pa je bila zopet le ena tovarišica, čeprav voznice niso tako redke.
Kategorija do 850 cem: 1. Mirko Čokan (Lukovica), 529 kazenskih točk; 2. Drago Kuth (Lukovica). 544 k. t.: 3. Pavle Jerič (Kamnik), 610 k. t. itd.
Kategorija do 1300 cem: I. Darko Jordan, 544 k. t.; 2. Marjan Šepetavec, 569 k. t.; 3. Stane Šuštar, 702 k. t. (vsi Kamnik) itd.
Edina tekmovalka Marija Žhi-dar je zbrala 859 kazenskih točk. Med ekipami je zmagala posta-
va: Žebaljec, Šepetavec, Rostan. Moto-rallyja se je udeležilo 31 tekmovalcev, ki so bili razporejeni v tri kategorije.
Kategorija do 150 cem: 1. Jani Matekovič (Ljubljana), 169 k. t.; 2. Marjan Jerin (Kamnik), 186 k. t.; 3. Danici Horvat (Ljubljana), 272 k. t. itd.
Kategorija do 350 cem: 1. Jože Kastelic, 153 k. t.; 2. Robert Zaje, 174 k. t.; 3. Ciril Oblak, 183 k. t. (vsi Kamnik) itd.
Kategorija nad 350 cem: 1. Miha Prešeren (Kamnik), 188 k. t.; 2. Grega Zadnik (Ljubljana), 206 k. t.; 3. Franc Zupan (Kamnik), 241 k. t. itd.
Med ekipami so zmagali Ka-mničani v postavi Jerin, Kastelic, Prešeren.
maj
Preskakovanja ovir se ni lahko naučiti
• Izredno zanimanje za jahalno šolo v Komendi
Šola v sedlu
Konjeniški šport ima v Komendi izredno tradicijo. Prvi zapiski o konjenikih v Komendi so iz časa Petra Pavla Glavarja iz druge polovice 18. stoletja. Letos praznuje klub 30 letnico organiziranega delovanja, predvsem v kasaških disciplinah. V zadnjem času pa se je peščica najbolj vnetih zanesenjakov - ki jih vodi prizadevni Miha Tabernik, odločila, da bodo na svoj račun prišli tudi ljubitelji jahalnega športa.
V letošnjem letu so uredili lepe prostore za jahanje (meneže), ki ustrezajo vsem mednarodnim predpisom. S prostovoljnim delom so zgradili tudi prepreke za preskakovanje ovir. Ta dejavnost jih je vzpodbudila, da so
povabili trenerja državne reprezentance, naj 2 meseca uči vse ljubitelje jahalnega športa. Trener državne reprezentance Raj-ko Djokič je pripeljal iz Novega Sada 7 jahalnih konj z vso potrebno opremo, nadaljnjih 6 konj pa bodo posodili člani konjeniškega kluba. Tako je na voljo 13 konj z vso potrebno opremo. Trener Djokič je že pripravil podroben načrt treninga, ki bo vseboval tečaj o bolezni konj -čiščenje, prehrano, osnove jahanja in samostojno jahanje s preskakovanjem ovir. Šola je v dopoldanskem in popoldanskem času in traja od 1. oktobra do 30. novembra 1978 na hipodromu v Komendi.
Zanimanje za jahalno šol( izredno veliko. Konjeniški k je sporazumno s trenerjem o( čil, da bo jahalno šolo obisko 60 tečajnikov, ljubitelji jah vsakodnevno prihajajo na h drom v Komendi z željo, d vključijo v šolo. Najmlajši ud ženec jahalne šole je komi letni Robi Kimovec, najstal pa jih ima že preko 50. Odloi konjeniškega kluba Kome da organizira šolo jahanja vsekakor zelo pohvalna. S tel bila dana možnost vključev in neposrednega stika s konj ši množici, kar je porok za daljnje delo tega prizadevi društva.
Odbojkarji na startu
V letošnji sezoni so kamniški odbojkarji startali na zelo širokem področju, saj v I. slovenski ,ligi tekmujejo člani, članice in mladinci. Člani so«-po daljši odsotnosti nekaterih igralcev zopet v popolni sestavi in bodo pod vodstvom trenerja tov. Koncilja Jerneja poskušali Kamniku vrniti zveneče ime, ki si ga je pridobil v 30-letih obstoja v Sloveniji kakor tudi v Jugoslaviji. Zato je bila posebna skrb posvečena pripravam članske ekipe, ki so bile uspešno izvedene, ekipa pa je zelo dobro pripravljena. To dokazujejo tudi posamezna tekmovanja, v katerih se Kamničanom ne morejo upirati niti predstavniki zvezne lige. Upamo, da bo ta forma trajala do konca, in da ne bc prišlo do hujših poškodb igralcev, zaradi katerih se je moral Kamnik že večkrat odpovedati višjemu naslovu. Po zasedenem III. mestu v republiki v spomladanski sezoni 1978 pod vodstvom novega trenerja, ni več nobena skrivnost želja po osvojitvi najvišjega naslova v Sloveniji Ob tem pa odbojkarji računamc tudi na pomoč ljubiteljev odbojke, ki tekme težko spremljajo v utesnjeni telovadnici, toda upamo, da bo drugo leto situacija glede telovadnice bistveno drugačna
Ljubitelje odbojke vabimo v soboto, 11. 11. 1978 ob 19.00 uri na tekmo KAMNI K-NOVO MESTO, 25. 11. 1978 ob 19.00 uri bo.srečanje KAMNIK-IZO-LA in 9. 12. 1978 ob 17.00 uri bo tekma KAMNIK-PLAMEN.
Članice so se uvrstile v I. slovensko ligo s kvalifikacijami in s tem po dolgem času zopet nastopajo v družbi najboljših. Zaradi
prostorskih in kadrovskih problemov ni bilo do sedaj ženski ekipi posvečeno dovolj pozornosti, zato bo imel novi trener tov. Štele Anton težko nalogo, da z mladimi igralkami zadrži korak v kvaliteti z najboljšimi slovenskimi ekipami, obenem pa vzgoji nove igralke, ki jih ne manjka, v odbojkarice, ki bodo lahko uspešno nastopale za barve Kamnika. V tekmovanju jim želimo srečo, obenem smo prepričani, da bodo deležne podpore kamniškega občinstva, ki je znano po dobrem poznavanju odbojke. Kot domačinke bodo odigrale naslednje tekme: 28. 10. ob 17.00 uri z GOLOVCEM, 11.
11. ob 17.00 uri z MEŽICO, 25. 11. ob 17.00 uri s selekcijo VIČA in 16. 12. ob 17.00 uri z MARIBOROM.
Mladinci pod vodstvom tov. Matjan Janka so že uspešno startali v ligaških bojih. Ker v ekipi ne igrata več dva bivša slovenska mladinska reprezentanta, se samo z enim igralcem, ki ima daljši odbojkarski staž in je še vedno član mladinske reprezentance, ne more potegovati za I. mesto, kot je bilo to možno prejšnja leta.
Pionirjem vceplja osnove odbojke tov. VVindšnurcr Milan, ki ga poznamo kot enega najzaslužnejših ljudi za razvoj kamniškega športa v povojnih letih in kot vodjo številnih prostovoljnih delovnih brigad za izgradnjo športnih objektov, ki še danes služijo svojemu namenu.
P. R.
Kamniški invalidi v Edinburghu
Premagali najtežjega nasprotnika-bolezer
V drugi polovici julija se je devetčlanska jugoslovanska ekipa udeležila neuradnega svetovnega prvenstva obolelih za cere-bralno paralizo, ki je bil tokrat že četrtič. V škotsko glavno mesto Edinburg sta odpotovala tudi gojenca kamniškega zavoda za usposabljanje invalidne mladine Marina Bubola in Edi Braiten-berger, ki sta skupaj s spremljevalcem Rajkom Vutejem, sodelovala v jugoslovanskem športnem zastopstvu.
Tekmovanja, ki je bilo v atleti-
ki, plavanju, kolesarjenju, streljanju z lokom, streljanju z zračno puško, namiznem tenisu, dviganju uteži in malem nogometu, se je udeležilo 377 invalidov iz 16 držav. Jugoslovani so dobro zastopali svoje barve, saj so iz Edinburga prinesli 5 zlatih, 6 srebrnih in 3 bronaste kolajne, kar je za tako skromno zastopstvo zelo veliko. Med uspešnimi tekmovalci sta bila tudi oba Kamni-čana, Edi Braitenberger je bil zmagovalec v teku na 800 metrov, drugi v streljanju z zračno
puško in tretji v metu kroi Mlada Marina Bubola pa je b prva v streljanju z zračno pušJ druga pa v metu kija in nam1 nem tenisu.
Tekmovalci, ki so nas zastop na Škotskem, so premagali 9 težjega nasprotnika - bolez' Za to zmago pa je še tako vel« in zlata medalja premajhna, njihovemu uspehu jim iskrd čestitamo z željami, da bodo I dve leti na Danskem še uspešn* ši, njihovo zastopstvo pa šteV nejše. it
PLANINSKI KOTIČEK - PLANINSKI KOTIČEK - PLANINSKI KOTIČEK -   PLANINSKI KOTIČEK
POHOD PO POTEH II. GRUPE ODREDOV
Kakor vsako leto, tako tudi letos MO PD Kamnik organizira tradicionalni pohod po poteh II. grupe odredov. Pohod bo v soboto in nedeljo, 4: in 5. novembra. Iz Kamnika, s Trga prijateljstva, bo v soboto ob 8. ururi, avtobus odpeljal udeležence v Kokro, kjer bodo udeleženci vzeli pot pod noge in se zagrizli v strmino. Pot bo vodila čez Davovec na Križko planino in se nato preko planine Koren spustila v dolino Korošice. Cilj prvega dne je v Kamniški Bistrici. Tam bo krajša kulturna prireditev. Naslednji dan pa bo pot vodila čez Dol na Veliko planino in naprej do Črnivca. Vrnitev bo z rednim avtobusom iz Črne (od »Jurčka«).
Pohoda se lahko udeležijo vsi, ki imajo primerno opremo, predvsem obutev, pa tudi toplo obleko, saj je po gorah že precej hladno, nekaj telesne vzdržljivosti pa je tudi potrebno. Zaželjeno je, da se tisti, ki se nameravajo udeležiti pohoda, prej prijavijo v pisarni planinskega društva, da bo organizator lahko zagotovil dovolj prenočišč. Torej - nasvi-denje na pohodu!
PLANINSKI TEDEN
Letos smo že večkrat omenili, da praznuje Kamniško planinsko društvo 85-letnico svojega obstoja. To pa je visok jubilej, ki se ga spodobi proslaviti. PD bo svojo obletnico slovesno počastilo v mesecu novembru z naslednjimi prireditvami:
V petek, 10. novembra, bo ob 19. uri v kinu Dom slavnostne slavnostna akademija, na kateri bo med drugimi sodelovalo tudi najstarejše slovensko pevsko društvo »LIRA«.
V torek, 14. novembra, bo imel v dvorani nad Kavarno prof. Širne Letinič predavanje, spremljano z barvnimi diapozitivi, pod naslovom »Od zasneženih slovenskih gora do pravljičnih sten Komatskih otokov«.
Od srede, 8. novembra, do nedelje, 12. novembra, pa bo v dvorani nad Kavarno razstava planinske fotografije priznanega slovenskega fotografa Jake Čopa. Razstavo bodo odprli v sredo ob 18. uri, nato pa bo odprta do sobote od 9. do 12. ure in od 14.30 do 19. ure, v nedeljo pa od 9. do 12. in od 14. ure do 18. ure.
Na razstavo vabimo vse ljubitelje umetniške in planinske fotografije, posebno pa učence in dijake.
IZLET NA RATITOVEC
V nedeljo, 15. oktobra, je PD Kamnik organiziralo izlet v malce, vsaj za Kamničane, manj znano področje Slovenije. Odpravili so se na Ratitovec v škofjeloškem pogorju. Ob 6. uri zjutraj so se z avtobusom odpeljali iz meglenega Kamnika do Železnikov. Iz meglenega jutra se je rodil čudovit dan, tako da je bilo prav prijetno sprehoditi se čez Draboslovico in Prtovč na vrh Ratitovca, ki s svojo višino 1666 m res ne more tekmovati s kakšnim vrhom v naših Grintovcih, zato pa ima zelo lep razgled. Vrnitev je bila po drugi poti do
Jesenovca in nato z avtobusi) domov. Izleta, ki sta ga voi)1 Andrej Dolinšek in Franček I lej, se je udeležilo 54 planin«1 in planink, od tega kar 40 člal planinske sekcije osnovne šol« Stranj.
KAMNIŠKI OBČ!
KAMNIŠKI OBČAN glasil« SZDL občine KAMNIK Ureja uredniški odbor - glaV' ni in odgovorni urednik M'' RA JANČAR - tehnični ure' dnik FRANC MIHEVC Izhaja štirinajstdnevno j Uredništvo in uprava - K*'; mnik, Japljeva 6, telefo' 831-124 - tekoči raču« 50140-678-57156-Rokopi' sov in fotografij ne vračamo' Tiska ČGP Delo v Ljubljani'