PoStnina plačana v gotovini. ŠTEV. 176. iiniezua številka Din J'—. LETO III. MKmuasB&BSKMHRJ* IsfisaJ* v*ak dfea opoldne, tsvTsemši nedelje in praznike. Mastna naronevo, a samo zato, da zbere svoje tovariše. Brazilija ne bo zastopana na septemberskeni sestanku Lige narodov. LOCARNSKA POLITIKA SE ŠE IZPO-POLNE. Frankfurt, 10. avgusta. Bivši minister Francije De Monzi e piše v pismu, ki ga je poslal »Frankfurter Zeitung«, da ni govora o tem, da se izpremeni dosedanja smer evropske politike. Francoski parlament je odbril politiko, ki ji je dal temelj sporazum v Locarnu, in ta pravee ni ogrožen zaradi dogodkov v notranji politiki Francije. H koncu pravi, da je potreben še ožji nemško-francoski sporazum. VESTI 0 UPORIH V RUSIJI NERESNIČNE. Moskva, 10. avgusta. Izdan je bil službeni komunike, ki pravi, da niso resnične vesti nekaterih evropskih listov o vojaških nemirih v Ukrajini, Ljeningra-du in Kronstadtu. 50 MILIJONOV ŠKODE OD POVODNJI V ZAGREBU. Zagreb, 10. avgusta. Protonu oblakov,, ki sobi!] v nedeljo nad Zagrebom, so napravili velikansko škodo. Poplavljeno je več skladišč, zlasti skladišče Francko ve tvornice, carinsko skladišče, skladišče' električne centrale itd. Celokupna škoda se računa v Zagrebu čez f>0 milijonov dinarjev. ZAGREB-SUBOTICA 4 : 3. Zagreb, 10. avgusta. Včeraj je bila se-mifinalna tekma med Zagrebom in Subotico, ki se je končala z zmago Zagreba. Rezultat tekme je 4 proti 3. Na nedeljski tekmi v Beogradu med reprezentanco Beograda in Ljubljane je zmagal Beograd s 5 : 2 in ne obratno, kakor smo pomotoma včeraj poročali. MORSKI PSI POŽRLI ŠEST OSEB. Iz Lastova se poroča, da so na Korčuli napadli morski psi kopalce in požrli šest oseb. Naša sramota. KAKO SKRBI NASA VLADA ZA NASE RUDARJE NA VESTFALSKEM. Prijatelj, slovenski rudar iz Essena na Westt'alskem nam je poslal številko Krup-povega lista »Essener Allgemeine Zei-iung«, v kateri je objavljen pod naslovom »Skrbna država« in s podnaslovom »Slovensko vprašanje v Porulirju« članek, ki ga v nastopnem objavljamo dobesedno. Glasi se: »Splošna brezposelnost poraja tudi vprašanja, ki imajo prav trdno zunanjepolitično ozadje. Kakor znano živi v Puruhrju med tujerodnimi delavci tudi veliko število Slovencev. Njih število se od poznavalcev ceni od 50 do 60.000. Ti ljudje, ki so bili kot dobri delavci zelo iskani, so bili najeti pred kakimi 30 leti, ko se je začel gospodarski procvit Poruhrja, v stari Avstriji in so se predvsem naselili v Hainbornu, Morm, Bottropu, Glad-becku, Bueru, Reklinghausenu in v dort-inundskem okraju. Ker ,so imeli trden namen, da se kasneje vrnejo zopet v svojo domovino, >io le redki postali nemški državljani. Po mirovni pogodbi so pripadli Jugoslaviji, tako da bi danes imela ta država dolžnosi skrbeti za svoje državljane v Nemčiji. Vsled zastoja v obratih je namreč postal velik del teh Slovencev brez posla. Kot tuji državljani ne dobijo nobene brezposelne podpore in ker ni nobene reciproeitetne pogodbe med Nemčijo in Jugoslavijo, ni nobenega sredstva za državno podpiranje teh brezposelnih Slovencev. Vseeno pa so bili te ljudje podpirani iz si-rotinskih skladov, kar pa ima naravno vsled splošne krize občin porurja svoje meje. Vse te razmere so beograjski vladi znane. Slovenci Poruhra imajo dobro društveno organizacijo, ki energično zastopa interese svojih rojakov. Toda ne dosežejo nič, ker imajo v Beogradu vsake tri mesece novo vlado, kar ima za posledico vselej novo krizo, če se kdaj že pokažejo začetki pomožne akcije, uniči vse vlade. Pa tudi tedaj, če bi bile razmere bolj stabilne, bi se dalo Slovencem pomagati le, če bi se v teoriji na papirju obstoječi zakoni v zaščito delavcev pričeli praktično izvajati. Danes Jugoslavija dejansko nc pozna nobene socialne zaščite. Pobirajo sc sicer prispevki za podpiranje brezposelnih, toda nobenih prispevkov se ne izplačuje. Ob- stoji sicer tudi ministrstvo za socialno politiko, toda to sc ne meni za socialna vprašanja. Tako se prepuščajo z naravnost brezpri-merno brezskrbnostjo slovenske kolonije v \Vestfaliji svoji usodi. Razpoloženje med Slovenci Poruhrja zato razumljivo ni ravno rožnato. Vznemirjenje je v zadnjih dnevih še posebno naraslo, ker se sliši, da hočejo nekatere občine brezposelne Slovence izgnati. Slovenske organizacije se silno trudijo, da bi svoje rojake obvarovale pred to usodo. Kakor je izgon v takšnih okoliščinah iz človeških ozirov obžalovanja vreden, tako je na drugi strani razumljivo, da poruhrske občine, ki imajo dovolj lastnih skrbi, ne morejo finančno podpirati in vzdrževati ljudi, ki so kljub vsemu vendarle tuji državljani. Situacija bi bila mnogo enostavnejša, če bi obstojala reciprocitetna pogodba med Nemčijo -in Jugoslavijo. Na tej pogodbi je v prvi vrsti iniieresirana Jugoslavija. Pa tudi Nemčija se interesira 7,a tako pogodbo. Nemška manjšina v Jugoslaviji šeteje 540.000 prebivalcev, ki do danes niso imeli vzroka pritoževati se o intoleranci beograjske vlade. Ustrežljivost v Berlinu bi se torej dobro izplačala našim bratom v Jugoslaviji.« Tako smo torej morali doživeti tudi to sira-moto, da mora rajhovski list opominjati našo vlado, da se spomni jugoslovanskih državljanov v Nemčiji. Rajhovski list ima več srca za jugoslovenske rudarje kakor pa jugoslovaa-ska vlada. Res, daleč smo prišli. Ampak članek nemškega lista tudi ni v ponos našim strankam. Res je sicer, da po-kazuje naša vlada v vseh socialnih vprašanjih silno nezanimanje in da morajo to srbski delavci ravno tako krepko občutiti ko naši slovenski. Ampak nekaj več bi se dalo le doseči, če bi se naše stranke manj prepirale, a zato več delale. Predvsem pa, če bi bile v splošno narodnih vprašanjih enotne. Splošno narodna zadeva pa je tudi usoda mašili rudarjev mi Westfalskem in zato upamo, da se bodo tudi naše stranke zganile in poskrbele, da se Beograd spomni tudi slovenskih rudarjev na VVesifalskem. Ganljiv, a kazni« altruizem. Glavno glasilo SDS, dično »Jutro« piše dan na dan, da je SDS popolnoma desintere-sirana pri volitvah v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo. SDS, da samo podpira oue samostojno misleče obrtnike in trgovce, ki nočejo s politiko nič imeti in ki propagirajo strogo stanovsko misel v trgovskih in obrtniških organizacijah. Naravnost ganljivo je, kako je SDS postala altruistična. Prav nič ne zahteva, temveč podpira ljudi samo iz gole in nad vse plemenite nesebičnosti! Divno, kako se poboljšuje naša SDS. Opozicija je zanjo res izvrstna po-boljševalnica in dobro je, da ostane v njej še nekaj časa, da se odvadi ludi drugih svojih grehov, zlasti pa, da prične spoštovati resnico. Zakaj nič drugega kot čisto navadno far-barija je, če pravi SDS, da je za volitve v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo desin-teresirana. Če je temu tako, zakaj pa se pehajo za takozvano stanovski listo samo izraziti esdeesarji. Zakaj pa nr med zagovorniki ie liste niti enega nasprotnika SDS, vsaj teh vendar ni tako malo, ko pa je SDS bila pripravljena dati SLS 16 odbornikov za trgovski in obrtni odsek Zbornice! In zakaj ni med zagovorniki liste anonimnega akcijskega odbornika niti enega naprednega toda ne es-tieesarskega trgovca ali obrtnika? Vsaj tudi teh ni tako malo, kakor je jasno pokazal občni zbor Zveze slovenskih gremijev v Kranju ’ Zakaj vse to? Zakaj ne pojasni teh enostavnih vprašanj dično »Jutro*. In zakaj brani kljub temu s tako vnemo listo, ki ni esdeesar-ska, kakor pravi jjutro«. Že to večno nagla-šanje da je SDS desinteresirana, kaže interes SDS pri volitvah v Zbornico za trgovi- no, obrt in industrijo. Zakaj tisti, ki je res desinteresiran, ta tega ne bo vsak dan pravil ! temveč bo šel mirno svojo pot in pustil, da | drugi govore kar hočejo. Ampak SDS ravno ni desin-teresirana, pač pa diskreditirana in zato je treba vsak dan zatajiti firmo, ker drugače bi doživela lista anonimnega akcijskega komiteja prav isti polom, kakor oficielna es-deesaraka lista! V tem je vsa desiiateresdra-nost SDS in v tem je tudi vsa ganljiva nesebičnost SDS. } Samo da niso volilci tako ganljivo naivni, da bi Jutrovskim zatrdilom verjeli, ker mogoče, da teče voda v klanec, nd pa mogoče, da bi postala SDS nesebična. Čudeži se n* gode več in SDS kot »svobodomislena« stranka bi to lahko vedela. Vedela bi pa tudi SDS lahko to, da je vse njeno zatrjevanje o desinteresiranosti pri volitvah, samo dokaz njene slabosti, ko si mora SDS že naprej zasigurati izgovor, da ni bila pri volitvah v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo tepena, ker sploh pri teli volitvah nastopila ni. te misli SDS, da bo imela s tem izgovorom več sreče ko pa s svojim zatrdilom, naj bo blagoslovljena. Ampak javnost bo vedela koliko je ura bila, kadar propade lista pristašev SDS in to po dnevnem priporočilu »Jutra^. Tedaj bo javnost znala, da je padla zadnja postojanka SDS in da je glorije SDS za vedno konec. * In v tem je vsa ganljiva nesebičnost SDS, : v tem njena desinteresiranost. v tem njen strah, v tem pa tudi vzrok več, da bodo vsi zavedni slovenski trgovci in obrtniki storili svojo dolžnost ter glasovali proti listi stranke, ki se danes skriva pod tujini imenom. Vikin: Stalin — Zinovjev. Zadnja pregrupaciija in menjava višjih funkcionarjev ruske komunistične stranke preteklega meseca ije jako značilna .in za današnjo dobo velikega pomena. Boji med grupo Zinovjeva in Stalina so bili važni načelni boji, ki bi lahko napravili v ruski komunistični stranki težak razkol in bi lahko povzročili likvidacijo 111. Internacionale. Ali ta boj se je že polegel. Večina komunistov je Zinovjeva odstavila in sledila Stalinu. Kot sem že prej poudarjal važnost teli načelnih bojev med navedenima reprezentantoma komunistične Internacionale in Unije socialističnih sovjetskih republik, je potrebno, da tudi slovenska javnost pravilno presodi ta načela reprezentantov delavskih in kmetskih mas Rusije. Vz/eiriimo najprej Zinovjeva. ■Po velikem porazu Zinovjeve .skupine v ruski komunistični stranki na zadnjem kongresu se je razvoj stranke v hitrih skokih bližal končnemu izbruhu. Celokupna taktika in politika predsednika Komunistične Internacionale je doživela na kongresu ruske komunistične stranke nečuven fiasko in obsojena je bila od celokupnega članstva. ln-kozvaria frakcija -skrajne levice, katera je strumno šla za Zi.novjevem. ga je na teni kongresu zapustila, kakor hitro je Zinovjev izgubil poverjen je od večine članstva kom. stranke Prakticiranje terorja v ruski komunistični stranki je takoj, ko je Zinovjev izgubil upliv, začela izvajati konsekvence pri pristaših Zinovjeva m pn 1J'- Internacionale. Vodstvo RKB (Ruska kom. At raniva) je takoj vse njegove pristaše odstavilo iz državne uprave m jz vazue>i'i mest v stranki sami. Najnezanesljivejši 'so bili takoj oddani v Sibirijo ali v Turkestan na počitnice. Stranka je najprej razčistila pristaše Zinovjeva in ko je šele to dobro napravila je 'šla nad samega šefa III. Internacionale. In »sodrug« Zinovjevy je bil pred kratkim na brutalen način vržen iz eksekutive, na njegovo mesto pa postavljen — Radčittak, pristaš Stalinov. ' Tako se je izvršila pregrupacija ruske komunistične stranke v Stalinovo smer. Poglejmo še -kakšno načelo je zastopal Zinovjev, da je nrog-lo članstvo pristati na to, da se io vrglo šefa Internacionale naenkrat — na polje. Zinovjev pravi sledeče: Državna industrija — še ni socializem. Ali morda ne vidite, kako srednji kmet vedno bolj bogati? Ali ne vidite, kako trgovci postajajo vedno bolj kapitalistični, kako se pri njih zbira kapital? In ako postanejo močni in bogati, je možno, da poatanejo samozavestnejši, organizirajo opozicijo in naša vlada je v nevarnosti revolucijo je lahko izgubljena. Ali ne vidite, da statistika zadnjih sov je tekih volitev kaže, da so dobili premoč bogatejši kmetje nad siromašnejšimi? Ali ne vidite, da so mestni nameščenci, uradniki dn trgovci pritisnili na siromašne? In edino sredstvo proti razpaseniu meščanstva in srednjih kmetov je: konfiskacija kapitala, nalaganje velikih davkov, revolucionarno sodišče! To načelo je Stalinova skupina proglasila za »Klikomturistično. Stalin ze pogazil Zi-novjova, industrializem je zmagal nad anti-kapitalizmom! Poglejmo še načelo Stalinove skupine, ki se -smatra za pravo kumunistično! Stalin pravi: Državna industrija — to je del socializma v sovjetski uredbi. Zato je glavna stvar — državno industrijo povečati. Industrializacija Rusije — to mora biti cilj sovjetske politike. Ta industrializacija pomeni prvič pomnožitev proletariata, drugič kruh za milijone, ki iščejo dela, tretjič ja-čanje socialističnih elementov, četrtič nacionalizacijo zemlje, petič uničenje privatnega kapitala, kapitalističnih in buržuaznih elementov. Od tega so vse ostale naloge podrejene glavni nalogi industrializacije. Ako osrednji kmetje bogate, je to znak za boljšo našo nacionalizirano industrijo in tem več ima od tega Državna Banka. Ako kapitalistična industrija rase, ali ako ee bogatijo trgovci, to je teni boljše, kajti poleg njihovega razmaha raste tudi državni. r° stališče je večina odobrila. To fvilišče je tudi povsod zmagalo. Ali ko je Zinovjev hotel organizirati 'ilegalno borbo proti Stalinu, tedaj je bil primoran Stalin nastopiti s skrajnim sredstvom v interesu Rusije — z izključanjem Zinovjeva. Zmaga Stalina nad Zin-ovjevem pomeni zelo veliko. To je zmaga industrije nad boljševistično revolucionarno koncepcijo in njenim nosi teIjem. To je pravzaprav zmaga go-spedarske politike za obnovo sovjetske Rusije,- katero so vojni komunistični eksperimenti dezorganizirali in upropastili. To je zmaga tistih gospodarskih faktorjev, ki hočejo danes v Rusiji graditi na poti državnega socializma in kolektivizma. Vprašanje pa je sedaj, ali se bo moral Zinovjev umakniti tudi iz eksekutive komunistične Internacionale in ali se bo izvršila celo likvidacija, ali vsaj preorientacija smeri Komuni st ičn e In tern a ci ona 1 e. O tem je zaenkrat zelo težko govoriti, ker se .je tudi pred kratkim Stalin izjavil za pravilnost Zinovjete taktike v III. Internacionali. Skoraj sigurno je, da bo Zinovjev ostal v Internacionali in da se politika in taktika le bistveno ne bo popolnoma nič izpremenila. Možno pa je, da »se bodo našle različne mahinacije in grupacije, ki bodo ludi komunistično Internacionalo spravile v zmernejšo smer. Zaenkrat se je sovjetska. Rusija otresla iluzdj starih revolucionarjev in je začela graditi za svoj industrijski razvoj. Ako bi ovjel-ska Rusija zasledovala že takoj, ko je uvedla NEP (Nova Ekonomska Politika) tako stališče, kot ga danes zastopa Stalin, bi se lahko tako opomogla, da bi vsem evropskim državam pokazala sistematičen smisel za uvedbo sanacije gospodarstva v državi. ii mm i i ii ii —n——mrrr i Politične vesti. = Zopet poraz naše diplomacije. V bolgarski aferi je doživela naša vlada s pomočjo zavezne in prijateljske italijanske vlade zopet nov in siten poraz. Nobene akcije ne sme in ne more- podvzeti tla bolgarske -komijske in razbojniške vpade, temveč mora mirno gledati, kako ti četaši ubijajo in plenijo jugoslovanske državljane. Na drugi strani pa vidi vlada g. Ljapčeva in njeni podporniki, da smejo nemoteno nadaljevati s komi-tskinu v-padi ter preprečevati konsolidacijo Jugoslavije. To je žalostna bilanca toliko napovedanih a ne izvršenih demarš v Sofiji. Prepričani pa moramo bitf, da bomo morali sličnih ne-spehov. še mnogo doživeti, ker naša zunanja politika nikakor noče kreniti s svoje dosedanje slabe poti. Dobra zunanja politika je mogoča le, če se more nasloniti na ves narod. Ta pa je mogoče le, če vodi zunaaj* politiko zunanji odbor skupščine, ne pa samo par posameznikov, zlasti še, če ti še niso podali prav nobenega dokaza ženialnosti, temveč le prav srednje povprečnosti. In še nekaj! Dobra zunanja politika se da voditi le, fe je dobra notranja -politika in v tem je glavni vzrok, da doživljamo v zunanji politiki same neuspehe. — Radikalna »Samouprava* je čutila potrebo. da se je zaletela v panevropsko gibanje ter se prav temeljito osmešila. V panevropskem gibanju vidi namreč »Samouprava« poizkuse Nemcev in Madjarov za obnovitev starih mej. Pri tem se sklicuje tudi na bivšega avstrijskega ■ kancelar ja dr. Seipla, ki je tudi med pristaši Panevrope. Bolj slabega argumenta si »Samouprava' res ni mogla zbrati, ker je stara stvar, da je dr. Seipl nasprotnik priključitje Avstrije k Nemčiji in mož, ki vsled svojega naziranja uživa veliko zaupanje v Parizu. Menda bo to »Samoupravi v Beogradu zadostovalo. — Bodi pa tudi Samoupravi povedano, da je sicer zelo mogoče, da bodo nekateri Nemci in Madjari skušali izrabiti panevropsko gibanje tudi v šovinistične in revanšne svrhe. Toda »Samouprava-naj upošteva, da se je izrekla za Panevropo tudi socialna deinokracija, ki je vsaj tako močna garancija, da ne zaplava ) inevrop-sko gibanje v šovinistične akcije, kakor 'Samouprava« v Beogradu. Kaj napadate in iščete nasprotnikov, ko Vas pa nihče ne napada! — Za združitev več upravnih celot v eno je predvsem potrebno izenačenje zakonodaje v različnih upravnih celotah. To je naglasil najvišji sodnik v Nemčiji dr. Simons na zborovanju »International Law Association-, ki se vrši te dni na Dunaju. Ko so namreč in-carž. Za državniški format Poincareja je tudi to značilno. — Sklicanje francoske narodne skupSžine. Senat je s 275 proti 17 glasovom sprejel .načrt zn sklicanje narodne skupščine. Sklicana bo 10. avgusta v Versailles. — Vlada je sta- „ vila vprašanje zaupanja o načrtu ujedinja parlamenta in senata v nacionalno skupščino. Parlament je sprejel predlog vlade s 418 proti 133 glasovom. — Pred novimi volitvami v Angliji? Dolgotrajni rudarski štrajk je ustvaril v Angliji popolnoma nov politični položaj. Stara državna tradicija v Angliji pa je, da ra»piše vlada pri takih prilikah volitve, da se novost položaja in razlike med prej in sedaj pokažejo tudi v parlamentu. Vlada pa ne bo vzela rudarskega štrajka za povod novih volitev, ampak reformo lordske zbornice, ki je že zelo prerešetana v vseh posameznostih, kar je /.a politične organizacije na deželi znak, naj se začno pripravljati za nove volitve. = Ponesrečen atentat na Pangalosa. V nedeljo je bil poskušan atentat na predsednika 'republike Pangalosa okrog 2. popoldne, ko je obedoval v hotelu. Ravno v tenutku, ko je hotel atentator sprožiti samokres, so ga prijeli. Atentator je priznal svoj namen. Atentat je vzbudil v celi javnosti globoko indignacijo. V mestu je mir. Atentator je trgovec, ki je že prej ubil nekega žanadarme-rijskeg-a oficirja. == Kulturni boj v Mehiki. Stališče vlade se je utrdilo in vlada nadaljuje s svojimi ukrepi proti katoliški duhovščini. Vlada je odredila, da se morajo dati vsi duhovniki registrirati. Škofje so se tej odredbi'uprli, toda vlada je trdno odločena, da svojo namero izvede-Kljub temu pn je Škofovska konferenca izjavila da sta registracija duhovnikov in -ia-nlemba cerkvenega premoženja glavni oviri /a sporazum z vlado. Kar je bilo cerkvi podarjeno je bilo podarjeno Bogu m zato nima na to premoženje nobena vlada pravice. -Vlada je odredila, da ostanejo cerkve odpitu Ker pa verniki ne posečajo cerkev, je vlaiia odredila desinfekcijo vseh cerkva. KRATKE VESTI. Finančni odbor francoskega parlamenta je odklonil predlog poslanca Falcoza, da se uvede valutna oddaja za 'O-!0®; . . Pohod španskih 8ct v Rif se nadaljuje m so štiri španske kolone obkolile mesto Še- šuan. ...» ’ „ _ Boji v Siriji se vedno niso končam. cozi poročajo, da so uničili ve*jl .°”jEitili vstnšev in da je bilo pri tej K1", prispeli veslaških voditeljev. Tur.*; gv iz Damaska v Jeruz^^P^^nik. Sinj! nikjer £ našel neki -Vi-dež P-ower v bližini Orknejskih otokov. TruDlo je po eksploziji na križarki >Iiamp-skire« zanesla voda k bregu, kjer ga je našel neki ribič in pokopal BELEŽKE. Volilnega terorja v J«*"' Srtrij* «i. prav »Samouprava . Ali bi bil<> potem glavno So radikalne stranke tako prijazno m povedalo od kakšne >boleznu so umrl. v.i oni, ki so bili ubiti za časa sedanjega volilnega boja? Dnevne vestt DA NE BO KATASTROFA ŠE VEČJA. Velika je požrtvovalnost naših železničarjev in zadnja nedelja poplav je to znova dokazala. V noči in največjem nalivu so hiteli inženirji, uradniki in delavci na ogrožena mesta in z največjim naporom poskrbeli, da je bil promet čim preje vzpostavljen. Včasih so dobili železničarji za tako čezurno in težko delo posebne nagrade. Sedaj pa so te iz vzrokov štedenja odpravljene. Ampak to ni nobeno štedenje, temveč zapravljanje. Tudi železničarji so le ljudje in m f)eSa dne spoznajo, da morajo tudi om Stediti svoje sile in svoje zdravje. - Prestolonaslednik Peter se pelje danes /. Meda skozi Ljubljano v Dalmaciji K tkrvr rfrn,^0' dovje obišee naše Primorje. fko U Caj°’ obišče Prihodnji mesec span- Iv °T]?aŠ0 obi*lo in sicer Split m Du- io\nik. To bo prvi obisk španskega brodov-Ja v naših vodah. IV. kongres mednarodnega društva zdravnic se vrši dne ‘26. in 27. t. m. v Pragi. . Prvi kongres se je vršil v Nevvvorku. drugi v Ženevi, tretji v Londonu. — Gospcdarska razstava v Ormožu. V Ormožu, gospodarskem središču najvzhodnejšega dela Štajerske je bila otvorjena v nedeljo okrajno obrtno gospodarska razstava. Otvoritve so se udeležili poleg domačinov veliki župan dr. Pirkmayer, zastopnik ljubljanske Trgovske in obrtne zbornice dr. Pless, predsednik mariborskega obrtnega društva dr. Vahtar in zastopnik celjskih obrtnikov Žabkar. Razstava kaže velik napredek tamkajšnjega obrtništva. Zastopane so vse Panoge obrti. v — I* državne službe. Imenovani so: za sUttiar»kega svetnika pri okrajnem glavar-sfyn v Mariboru inšpektor generalne direk-«]e Sum Ante Ružič; za revizorja pri okrož- ;—> *« inšpektorja m mucami ju u. ektije šum na Sušaku Ivan Maruci; za pri-liavnika pri županijskem agrarnem ur:.:!a vei. neckeraku Zdravko Grafenauer, Tragična smrt starega zdravnika. Te 1 60 našla v 'Berlinu v njegovem stanova- 11 {u, ^astrupljenega 71 letnega sanitetnega '"etmika Maksa Maverja in njegovo Gl leino ;aprogo. Nesrečna zakonska dvojica 'je izvr-SLJa samomor radi bede. ,, .. Avtomobilske tekme na Ljubelju, ki . a ji prisostvovala tudi kralj in kraljica, se le udeležilo 25 avtomobilov in 9 motocikljev. Najboljši čas je dosegel med avtomobilisti Alfonz Mally iz Tržiča na avtomobilu »Lancia« v 11 min. 50 sek. V posameznih kategorijah so dosegli med avtomobilisti prva mesta: v V. Emerich Mayer iz Ljubljane na Daimler-*u; v IV. R. Schaub iz Celovca na »Avstro-i|rL A. Spitzer iz Ljubljane na ^iatuTatm in v I. kategoriji ing. Bloudek 'z Ljubljane na »Fordu«. —Upor v vojaški umobolnici na Poljskem V vojaški umobolnici v Vilni je izbruhnil te dni upor. 7 pacientov je navalilo na stra- ercJevbl1 P°veljiiik straže težko oroži? 23 le bila Pn'eiliena rabiti u mr^a daljšem boju se ji je posrečilo bilubit Um le “krotiti. Eden od njih je Državni uradniki grože s stavko. Predsednik »Saveza činovnikov« v Dalmaciji, Kn-"arič je izročil v Beogradu predstavno dalmatinskih državnih uslužbencev. V predstav-** Povdarjajo državni uslužbenci med drugim, sf 'j**1? prisiljeni, če se jim zniža plača, o-ib -' Slične predstavite je dobil glavni krajj1" saveza 'Ufli 'u- ostalih po- ~ ^ftpredovanje sodnikov. V ministrstvu f Je podpisan ukaz o napredovanju te-''^«evila sodnikov. noro&io vrožina 11 a Kitajskem. Kakor ;' krfne J nomnil,K,itaiskeni ®»na vročina, kakršne ne pomnijo že pol stoletja Poiavila se je tudi kolera. Vsak dan umrje „ 2 ljudi. — Ker ni mogel odpreti lastne trgovine. V soboto zvečer se je v Topčideru pri Beogradu jt,-gel pod 'vlak trgovski pomočnik Božidar Stankovič, ker mu ni hotela dati nje-|ovfn^nati denarja, da odprl svojo lastno tr- s ~ ^ nesrečne ljubezni do svoje ličerke v ke v’ Juglvop^ sL^kf.86 Se Prese!il1“,L no hčerko in lMota eboj Je vzel svojo lft-let-1» njegova žena v L?£f ®‘na, dočim je ostale zaljubil v svojo l^ko tuovi domovini se zasledoval. Hčerka se mu je di° neprestano končno pa je pobegnila k mater?*! izogibala, je moža tako razžalostilo, da se ie T"0 kaj dnevi ustrelil. r»'ed ne_ Raziskovalec radija Menard umri. j? Parna poročajo: Sla\rni raziskovalec radija, “maadeur častne legije, dr. Menard, je , zastrupljenja z radijem. Dr. Me- v’ a ie bil stiar 53 lei, se je moral pod-lec' že številnim amputacijam. 1 »litijska služba na Dunaju. Na Dunaju x,a hotela te dni ponoči aretirali neki POiicijski nadzornik in neki drugi policijski Jfaznitk tri pretepače. Eden od pretepačev je sumi nenadoma policijskega stražnika z nožem v prsi. Težko poškodovanega moža so Prepeljali r bolnico. V Ljubljani so ljudje ?? -1 krotki, tu se kaj takega ne pripeti, zgodi «e kvečjemu, da jih dobi aretiranec od policaja s pendrekom. — Cin maščevanja. Iz šopj-onja poročajo o bestiijalnem činu maščevanja. Dva doslej neznana divja lovca sta napadla v g,ozdu pri Sajku gozdnega čuvajta Julija Szombata, "a slekla do golega ter privezala k drevesu P-od katerim se je nahajalo mravljišče velikih črnih mravelj, nakar sla odšla. Ko so našli Sziombaila naslednje jutro pasanti, je bilo celo njegovo truplo polno mravelj in drugega mrčesa. Mravlje so Szombata stra- hovito ogrizle. Od bolečin je tako kričal, da so je moi strgale glasilke. Ivo so ga našli, je bil onesveščen. — Angleška kraljevska dvojica proti kratkim krilom. Angleška kraljevska dvojica je prisostvovala te dni regati v Co\ves-u. Pri tej,, priliki sta bila 'kralj in'kraljica zelo in-dignirana radi kratkih kril in razgaljenih ramen dam iz višje angleške aristokracije. — Vlomilec kot komi. V Heugrabenu (Burgenland) se je pripetil te dni komičen vlom. Delavec Vukičovits je udrl pri belem dnevu v trgovino trgovca Reicha. Baš v trenutku, ko jo je hotel s plenom popihati, se je pojavil v lokalu neki brusilec. V prvem strahu se je skril vlomilec pod mizo. Ko pa je zaklical brusilec: »Ali ni nikogar tu?«, je našel brusilec zopet svojo pričujočnost duha, zlezel iz pod mize ter vprašal ravnodušno: Kaj pa želite?« — »Namizno olje, : je odgovoril brusilec. — »Mi je prav žal, ga nimamo,« se je odrezal vlomilec ter jo hotel odkuriti. Toda v tem trenotku je prišel trgovec, ki je alarmiral pasante in par minut nato je bil Vukičovits v luknji. — 1900 berlinski umetnikov v bedi. Iz Berlina poročajo: Glasom uradne statistike dobiva v Berlinu okoli 1900 umetnikov podporo za brezposelne. — Žrtve planin. Avstrijski listi priobčujejo cele kolone solzavo “pisanih poročil o »žrtvah planin«. Nekdo je k temu pripomnil, da je hribolaštvo prav lep in zdrav šport, da pa bi bilo treba vsakogar, ki izpostavlja z nepo-tiebnim drznim plezanjem po skalovju svoje in udeležencev rešilnih ekspedicij življenje v nevarnost, če ostane živ, kaznovati. — Atentat na višjega bilježnika. Iz Bnda-pešte poročajo: V vasi Dorog pri Uranu je bil izvršen te dni bombni atentat na višjega bilježnika Morvo. Ob jutranjem svitu so'pritrdili neznani storilci na njegovem oknu di-namitno patrono, jo vžgali ter se odstranili. Patrona je eksplodirala, razbila okno in del zidu. Višji bilježnik je spal s svojo ženo in tremi majhnimi otroci v drugi sobi svojega stanovanja. Radi tega je ostala vsa rodbina nepoškodovana. Prestrašeni notar je vstal ter aviziral orožništvo, ki pa doslej storilcem ni prišlo na sled. Domneva se, da gre za čin maščevanja. — Goljufivi madjarski liferanti. V Budimpešti so aretirali trgovce Belo Hassa. Gezo Rozentliala in Adolfa Kollmana ter jih vtaknili v preiskovalni zapor. Ogoljufali so državo pri dobavah ovsa, sena in slame za armado. — Muzika Dravske divizijske oblasti v Ljubljani priredi v torek, 10. avgusta 1026, ob pol 21. uri v veliki dvorani zdraviliškega doma v Rogaški Slatini simfonični koncert, ki ga dirigira višji kapelnik phil. dr. Jos. Čerin. — Spored: 1. Binički: »Iz moje domovine«, koncertna uvertura na srbske nvotive; 2. Schubert: »Simfonija 11 mol , 1. stavek. Allegro moderato; 3. a) Rahmaninov: »Preludij«, b) Premrl: »Na sveti večer«; 4. Liszt: 'Ogrska rapsodija št. 1 -. Vstopnine ni. Cena sporeda 10 Din. Vstop k koncertu dovoljen proti izkazilu sporeda. Ljubljana. 1— Gonerali na službenem potovanju v Ljubljani- V Ljubljani se mude službeno ar-mijskl general Boža Terzič, komandant 5. ar-miijske oblasti v Nišu ter divizijski generali Dragoljub Lazarevič, Dobroelav Milenkovič, Petar Lazarevič in Bogoljub Ilič. 1— Treščilo je predvčerajšnjim v hišo št. 11 na Poljanski cesti. Strela je šla skozi dimnik in strop postrešne .sobe, na balkon prvega nadstropja, od tam pa v zemljo. Smrad in dim, ki ga je povzročila je stanovalce tako zbegal, da so mislili, da je izbruhnil požar ter so alarmirali gasilce. ŠE EN SESTANEK ZA LJUBLJANSKO SAMOPURAVO. Včeraj je sklicala Jugoslovanska soc. dem. stranka še en sestanek v brezalkoholno restavraciji »Pod Lipo«. DoČim prvi sestanek ni imel zaželjenega efekta radi močnih nesoglasij in izbruhov medsebojnega antagonizma, se včerajšnji sestanek ni izvršil popolnoma v znamenju določenega dnevnega reda. Obrav-so. sic,ei' nekatere prav umestne proble-'v,’bi,bnT° Potrebno za to sklicati po-heben sestanek. Kot edini pozitivni rezultat \ čerajsnjega sestanka se more zabeležiti da so se nekateri navzoči delavci izrazili’ za enoten delavski blok vseh štirih marksističnih skupin. Sestanka so se udeležili le zastopniki Jug. soc. dem. stranke (Bernot). skupine bivšega Del. kmečkega lista«, narodnih socialistov ter nekateri člani grupe »Zjedinjenja«, ki pa ni bilo oficielno zastopano. Navzoči niso bili zastopniki SLS, Soc. stranke Jugoslavije in Strokovne komisije, torej skupin, ki so bile lw?ldnjem sestanku predmet ostrih napadov Sešt in Kocmurja. Rernotaijek vc^'1 Kusold. Prvi govornik svet. Tudi če^^Kn0 napadal gerentski trobilo svet. Tudi Če bi in bilo še vedno slahn° 0 gerentov dobro, bi ljeni. Govornik si je’ "I80, izvo' dar je povdarjal n«jnP«ST5“ 8LS’(V,en” zvani konglomerat, to je koaiicii^^gfank mestno upravo, ludi je nujen nov volilni mi ki omogoča po načelu čistega proporca, nastop najmanjšim frakcijam. Sedanji volilni red bo volja naroda pohodila. Zagovarjal je svoj predlog o predvolitvah. Žorga Jaka je obsojal odsotnost SLS in drugih skupin ter zatrjeval, da se SLS boji vsake akcije, v in izven parlamenta. Tudi hoc. stranka Jugoslavije ima najbrže kaj za kulisami, zato danes ni zastopana. Poživljal je v nadaljnem govoru k enotnemu nastopu delavstva v borbi s kapitalizmom. Tnieresi ! delovnega ljudstva tudi zahtevajo, da se od- I strani sedanji mestni komisarijat. Habe (pristaš »Zjedinjenja«) je ostro na- ' stopil proti sodelovanju s SLS in je predlagal da se osnuje odbor vseh štirih marksističnih strank, ki naj izravna medsebojne spore in šele ta odbor naj sklepa o kakem paktu z drugimi strankami. Juvan je v imenu NSS pozdravil ta predlog, ker želi, da postane marksistično in vse ostalo delavstvo enotno. »Mi se ne usiljuje-mo 1« Ostali govor Juvana je bil usmerjen na to, da se osnuje velika delavska stranka, v katero naj bi eventuelno vstopila tudi NSS. (Torej je nad SDS tudi NSS obupala! Op. por.) Za Habetov predlog se je izrazil tudi zastopnik živilskih delavcev Tome. Klemenčič pa je povdarjal, da je v eni točki podana možnost enotnosti vseh marksističnih skupin, namreč v obrambi najelemen-tarnejših državljanskih pravic. Ta slučaj je ravno pri okrnjenju avtonomije Ljubljane. Debata se je nato še nadaljevala. KMETSKI PRAZNIK NA KRŠKEM POLJU. Slovenska kmetska stranka priredi 15. avgusta t, 1. na zgodovinskem krškem polju velik kmetski praznik. Lansko leto je bil kmetski praznik posvečen proslavi 350 letnice »mrli kmetskega mučenika Matije Gubca. Udeležilo se je 15.000 ljudstva. Letošnji praznik bo manifestacija sloge in bratstva slovenskega in hrvatskega kmetskega ljudstva. Praznika se udeleži veliki voditelj hrvatskega naroda Štefan Radič. Zanimanja za to kmetsko priredi-lev j# zelo veliko. Udeleže se vse obmejne organizacije HSS s pevskimi in taniburaškimi zbori. Dolenjska bo ta dan zbrana prav vsa na Krškem polju. Največjo pozornost bodo zbujale prekrasne skupine iz kmetskega življenja na okrašenih vozeh. Lanskega praznika sta se udeležila poleg Radiča tudi sedanji finančni minister dr. Perič in posl. dr. Markovič. Program praznika: 1. Ob 8. uri otvoritev živinske razstave v Krškem. 2. Ob 9. uri otvoritev konjske razstave. 3. Ob pol 1. popoldne krene povorka na Krško polje. 4.- Ob 2. uri otvoritev slavnostnega »boro-vanja. 5. Ob 3. uri pričetek konjske dirke. G. Razstava vin na Krškem polju pod vodstvom viš. klet. nadzornika g. Gombača. Polovična vožnja po vseh progah dovoljena. Vstopnina za cel dan 5 Din. KATASTROFALNA NEURJA V SLOVENIJI IX NA HRVATSKEM. PLOHA A’ LJUBLJANI IX OKOLICI. V mestu samem ni bilo nič posebnega. Sicer je lilo ve« dan kot že dolgo ne, vendar pa nismo videli nobenih »deročih potokov : aa ulicah. V hišo št. 11 na Poljanski cesti je, kol poročamo na drugem mestu, treščilo. Tudi v Mestnem logu je treščilo v par dreves. Sava, Ljubljanica in vsi njeni pritoki so narasli. Delne poplave na Posavju, na Barju, v Mestnem logu, Rožni dolini ni*o nič izrednega. Gaineljščica je poplavila polja in ceste od Skaručine proti Šmartnem in Gameljnam, tako da je bil promet med vaemi nekoliko časa zaprt. Voda je odnesla nekaj poljskih pridelkov in več brvi. Proti večeru se je voda vrnila v strugo. Železniške proge. O nesreči med Lazami in Zalogom smo poročali. Dodatno naj omenimo, da se je prevrnila lokomotiva v 8 metrov globok jarek. Nesreča se je pripetila zgolj slučajno. Ko je pripeljal mimo kritičnega mesta brzovlak, se je udrl vsled tresljajev plaz ilovice. Nesreča je bila, da je bila pomešana ilovica z grmovjem in mladini drevjem, ,ki se je z« pletlo v kolesa lokomotive, vsled česar je skočila lokomotiva s tira. Potniki sprva nesreče niti opazili niso, ker so vozovi enostavno mirno obstali, ko je padla lokomotiva v jarek. — Strojevodja je ostal nepoškodovan, dočim so poškodbe kurjača Raktelja precej težke, zlomil si je dvakrat nogo. Tudi gorenjska proga je bila nekaj časa prekinjena. Hudournik,pri Hrušici je zamašil predor pod železniško progo s kamenjem ter se razlil čez progo. Vsled tega večerni vlak ni mogel pripeljati do Hrušice. Poiniki so morati iti peš do Hrušice in čakati skoraj tričetrt ure na vlak, ki jim je prišel nasproti \z Jesenic. rinlj Hrastniško progo je zasul plaz. Plazovi na Gorenjskem. Med Bohinjsko Belo in Sotesko ter pri Javorniku sta se odtrgala plazova ter aaaula državno cesto. Hujše nesreče ni bilo. Cesta je že zopet očiščena. Snežni zameti v planinah. V Julijskih Alpah in v Karavankah je za-jiadel precej visok sneg, ki sega do 400 m nad dolino. Celje in okolica. Nižje ležeči deli mesta so bili poplavljeni. V številnih hišah je udrla voda v kleti, v nekaterih celo v pritličja. V trikotu med Hudinjo in \ oglajno so se vse tovarne pod vodo. ki J® segala mestoma skoraj do streh. Voda je segala do hotela Skoberne, v Stross-mayerjeV! ulici pa do Zvezne tiskarne. Savinja m Voglajna sta porušili vse lese-lle mostove. V mestu in okolici je vladala velika panika, Vojaštvo in gasilci so bili zaposleni vso noč z rešilnimi deli. Pri tem je bilo mesto v temi, ker je bil prekinjen električni tok. Poplava je zahtevala, kolikor je dosedaj znano tudi tri človeške žrtve: V Gaberju je utonil slikarski pomočnik Vengust v Savinji pa neki vojak in nejki otrok. Zavodna je bila vsa pod vodo. Mnogo ljudi je splezalo na slrehe, kjer so čakali v strahu rešitve. Nekateri so streljali, da bi obrnili pozornost nase. Železniški promet je bil še včeraj in je deloma še danes ovi- j ran. Direkten promet se je vršil od Ljubija- ! ne do Celja, pa še tu samo na enem tiru. V Celju so morali ljudje prestopati. Brzovlaki proti severu so vozili iz Ljubljane preko Jesenic in Celovca na Maribor. Tovorni promet na južni železnici je včeraj počival. V Zagreb vozijo vlaki preko Karlovca. Vsi vlaki imajo zamude.. VABILO na 2. sejo skupščine Delavske zbornice za Slovenijo, ki se vrši v nedeljo, dne 22. avgusta ou 8. uri v zborovalni dvorani mestnega magistrata v Ljubljani. Dnevni red: 1. Odobritev zapisnika zadnje seje. 2. Poročilo predsednika. 3. Poročilo tajnika. 4. Poročilo blagajnika. 5. Poročilo finančne kontrole. 0. Proračun za leto 1926-27. 7. Odobritev pravilnika za brezposelne podpore. 8. Odobritev pravilnika kulturno - prosvetnega odbora. 9. Akcija zbornice za delavske pomožne blagajne, 10. Samostojni predlogi. Vsi člani skupščine, ki želijo, da se sklepa o njihovih predlogih na skupščini, jih morajo predložiti prismeno upravnemu odboru najpozneje do 8. avgusta t. 1. Spreminjeval-»* predlogi k točkam dnevnega reda se naj pošljejo upravnemu odboru pismeno vsaj 7 dni pred skupščino. V Ljubljani, dne 5. avgusta 1926. Predsednik: ____________Melhior Čobal, L r. TRAGEDIJA BOLNIČARKE FLESSA. Kot smo svoječasno poročali, je ustrelila v Frankfurtu a/M milosrdnica Fleesa bolniškega zdravnika dr. Seiiza, ker jo je zdravnik zapeljal in jo pustil z otrokom vred na cesti. Te dni se je vršila v zadevi obravnava, Bolničarka je nastopala zelo energično. Ko je izjavil eden od izvedencev, da je ustrelila Flessa dr. Seitza najbrž iz zasede, je vzkliknila obtoženka: »Vas bom ustrelila, če bom oproščena!« — Državni pravdnik' je predlagal, da se kaznuje Flessa s 15 letno ječo. Po šest du pol urnem posvetovanju je bila proglašena sodba. Obtoženka je bila obsojena radi uboja na 7 let ječe. Preiskovalni zapor se ji všteje v kazen. V preiskovalnem zaporu je sedela 9 mesecev. Takozvanih državljanskih častnih pravic ne izgubi. Zanimivo je, kako so ikadiji sodbo utemeljili. Oni pravijo namreč: Kar se tiče njenega raz- merja z dr. Seitzem, je dvomljivo, če odgo-varjajo navedbe obtoženke resnici. Sodišče je mnenja, da jih je motivirati s pretiranim čutom obtoženke za pravico in nravnost. Njene navedbe glede intimnega razmerja z dr. Seitzein so zelo diferirale. Dokazano je, da je dobival dr. Seitz od Flesse grozilna pisma. Pozneje ga je počakala v zasedi. Ce je hotela imeti usmiljenka od njega otroka, da ga priveže tembolj nase, ali ne, ne pride v- poštev. Namen, da ga ustreli, je dokazan s trenutkom, ko si je kupila revolver Od onega trenutka se je je dr. Seitz tudi bal. Tistega dne, ko je izvršila zločin, je prišla jrfSrč. 1- "]epvo stanovanje. V akutnem , ,, ki je hipoma nastopil, je postala misel, da ga usmrti, s katero se je toliko časa igrala, namen. Verjetno je, da so se izpro-zili vsi trije streli, kot trdijo izvedenci, sami. Pri pravni presoji dejanja je pa treba upoštevati, da smatra cela vrsta učenjakov dejanje, izvršeno pod takimi okoliščinami kot umor, .med njimi tudi Ebermayer. Kljub temu se sodišče temu naziranju ni pridružilo, temveč smatra, da gre za poizkušen uboj, združen z malomarno usmrtitvjio. Drugih momentov, ki bi se jih utegnilo navajati v svrho milejše presoje dejanja sodišče z ozi- I-°ro ,na to, da je uničila obtoženka dragoceno življenje, kakor tudi v svrho ustrašenja drugih histerikov ni priznalo .ter tudi Flessi m priznalo nobenih olajševalnih okoliščin. o jo obsodi na 7 let ječe.« — Obtoženko so privedli v sodno dvorano šele po progla-siVi '!wlbe' K:° j‘ skušal predsednik raz-toinvačiti vsaj v ekscerptu utemeljevanje sodbe, se je branila rekoč: »Nočem nič več slišati!« Marsikak jurist bi rekel isto! To Ib ono. Nenavadn« aventura iz ženitovnnjskega. potovanja. 22-letni Istvan in 18-letna Gizela Galba iz Subotice sta se podala na ženitovanjsko potovanje k svoji teti v Kostajnici. Tu je mlada zena po nekaj dnevih povila otroka. Po osmih dneh sta se napotila domov V >anji sta morala Čakati od 11. do 12. zvečer na vlak. Tu jima je po njihovih navedbah preu sodnijo — otrok umrl, radi cesar sta mu privezala kratkomalo okrog vratu vrvico s 5 kg težkim kamnom ter ga vrgla v kolodvorski vodnjak. Po tem činu sta odpotovala v Subotico. Naslednji dan pa se je vedrica, s katero se zajema voda iz vodnjaka, odtrgala in padla v vodnjak. Ko ko iskali ljudje re-drico, so na svoje veliko začudenje izvlekli otročje truplo. Na lice mesta je prišla komisija, ter je ugotovila na podlagi izpovedbe neke ženske, ki je spoznala otrokovo obleko, čigav je otrok" Gizela in Istvan Galbay sta bila v Subotici aretirana in oddana sodišču v Petrinji Pri prvem zaslišanju je izjavil Istvan, da je vrgel mrtvega otroka on sam v vodnjak. Ko se je vrnila njegova žena v vlak in opazila moža brez otroka, da se je skoraj onesvestila, vendar pa zadeve ni ovadila. Pozneje sta izpovedala oba obdolženca drugače. /ena je izjavila, da je vrgla otroka ona v vodnjak — seveda mrtvega — med tem ko je bil njen mož na kolodvoru. Zdravniki pa so ugotovili, da je bil vržen otrok v vodnjak še živ. Zato je obiožilo državno pravdništvo zakonca radi umora. Sodni saseaneigRB? sto! v Petrinji je obsodil Iatvana na smrt na vešalih, Gizelo pa na 15 let težke ječe. Proti obsodbi sta prijavila obtoženca ničnostno pritožbo. Kmalu po obsodbi pa je na smrt obsojeni Istvan umrl. Stol sedmorice je ničnostni pritožbi ugodil ter razpisal novo obravnavo, ki se je vršila te dni v Zagrebu. Na obravnavi je bilo pre-čitauo tudi mnenje sodnih izvedencev in medicinske fakultete. Vsa ta mnenja pa so si nasprotovala. Topot je trdila obtožena Gizela, da je prevzela prvič na se vso krivdo le zato, ker se ji je globoko zasmilil njen mož, ki je bil napol mrtev, čeprav ni bila nikakor kriva. Hotela je moža rešiti kazni, ker se ji je ■/delo pametnejše, da kazen trpi samo eden. Hotela se je žrtvovati za moža. . Po daljšem posvetovanju je prišel sodni dvor do zaključka, da manjka dokazov za subjektivno krivdo obtoženke ter jo je oprostil. Gizela Galbay je bila po enoletnem preiskovalnem zaporu takoj izpuščena na prosto. : Nenavaden grobni napis. Na nekem polju v Nevadi v Ameriki so našli grob z napisom, ki nam kaže romantiko divjega zapada. Grob ima ta-le napis: »Posvečeno S. Frameu, ki je tekom svojega življenja ubil 89 Indijancev, katere mu je Bog poslal v njegove roke. On bi jih bil ubil tudi 100, da ni 27. marca 1847 preminul. Slava mu!« Šport. R(ikavski preliv — preplavan! Mlada Američanka miss Gertrud Ederle je 10. avgusta kot prva ženska preplavala kanal v 15 urah 34 min. Odplavala je zjutraj od francoske obale pri rtu Griz Nez in prispela ponoči v Dover. K temu izrednemu uspehu je največ pripomoglo prekrasno vreme. Težkoče so se pojavile vsled močnega valovanja šele tik ciljem, tako da je rabila plavalka za zadnjih 2000 yardov eno celo uro. Gertrud Ederle je s tem uspehom postavila nov svetovni re-kord. Izboren desetoborec je mladi estonski lah-hkoatlet Elmar Rahn ki je dosegel v Tallinu povodom vojaških mojstrstev v desetoboju odlične uspehe: skok v daljavo: 7.10 m in ■tek na 400 m v gladkih 50 sek. sta prvovrstna uspeha. Dalje je tekel 110 m pregraje v 16 sek., 100 m v 11.2 sek., 1500 m v 4:15, skok ob palici 8.30, disk 36 m; skok v višino mu je sicer delal težkoče, skočil je namreč samo 1.65 m (izven konkurence pač 1.85 m), krogla: 11.50 m ter kopje 45 m. — Rahn je vreden naslednik svojega rojaka Klumberga, ki pa ima svoj boljši čas za seboj. Rahn je dosegel 74CO točk, torej okolu 400 manj kakor znaša svetovni rekord Finca Yrjola. Rekord, ki ga je ustvaril Danec Ellegaard s tem, da je šestkrat dobil svetovno kolesarsko mojstrstvo za profesijonale, bo menda kmalu prekosil Holandec Moeskops, ki je letos petič si priboril to svetovno mojstrstvo. Moeskops šteje šele 32 let. Svojo prvo zmago v svetovnem mojstrstvu si je priboril 1. 1921 in je branil uspešno ta naslov do lanskega leta, ko mu ga je odvzel Švicar Kaufmann. Svetovno kolesarsko mojstrstvo za amaterje na progi Milan — Turin (183 km) si je iz-vojeval Francoz Da jen v 5 urah 57 min. Sledila mu je grupa 12 vozačev, med temi Avstrijca Hang in Koblassa. Charles HoSf je postal profesijonal. Slavni norveški Allroundatlet in svetovni rekorder v skoku ob palici nastopa v kalifornskem mestu Los Angeles kot plezalec, razven tega se producira tudi v skoku ob palici in drugih lahkoatletskih vajah. Na teden zasluži 2500 dolarjev, t. j. 125.000 dinarjev. Tekma za svetovno kolesarsko mojster-stvo, iki se je vršila v Turinu na 100 km, je končala z zmago Belgijca LLnarta v 1:24.17. Drugi je bil Francoz Ganay v 1:24.30, tretji Švicar Suter v 1:25.10, četrti Francoz Breo v 1:25.51. Zmaga dr. Pcltzerja Lahkoatletske tekme v Kopenhageuu so pokazale med drugim sledeče uspehe: ‘tek na 400 m: 1. dr. Peltzer v 0:49.5, 2. Jensen v 0:51.8, 3. Lareen v 0:53.2; tek na 1500 m: 1. dr. Peltzer v 4:01,3, 2. Larsen v 4:05.3. Gospodarstvo. MLEKARSKA RAZSTAVA V LJUBLJANI. Piše Fr. Krištof. Mleko je danes neobhodno potrebno hranilo. Sicer ga povsod ne cenijo enako. Zlasti ga po vinorodnih krajih manj cenijo. Meetno prebivalstvo je pa danes navezano na mlečno prehranjevanje in zato tudi vidimo, da se ga po mestih dosti več uporablja nego na deželi. V zimskem času, ko je mrzlo vreme, skrbi narava sama, da se mleko ohrani nekaj časa. V poletni vročini pa vidimo, da se mleko hitro spreminja in čim večja je vročina, tem hitrejše se pokvari. Kakor pri vsaki drugi škodi, tako so se tudi v mlečnem gospodarstvu že od nekdaj trudili z ohranjevanjem mleka na različne načine in razni- mi pripomočki. Danes imamo tudi pri nas že razne pripomočke za ohranjevanje mleka. Zlasti mlekarne imajo raznovrstne stroje, s katerimi ohranjujejo mleko pred po-kvaro, tako da ga je mogoče dobavljati odjemalcu tudi v poletju v nepokvarjenem in zdravju neškodljivem stanju. Z večine ne poznamo teh modernih naprav za ohranjevanje mleka. Je pa tudi nekaj naravnih pri-| pomočkov, ki bi jih morali poznati. Zato je 1 letošnja velesejmska uprava sprejela v svoj j načrt jesenske prireditve tudi razstavo mlekarskih strojev in mlečnih izdelkov. Tako ima vsakdo priliko, da se pouči na tej razstavi o modernem mlekarstvu. Kdo ne pozna danes finega čajnega masla ■in okusnega sira raznih vrst? Vsi vemo, da pred nedavnim časom nismo tega imeli. Moderna tehnika je postavila mlekarstvo na čisto novo podlago, tako da postaja mlekarstvo s svojimi najmodernejšimi stroji najbolj dobičkanosna panoga kmetijstva.' Mlekarska razstava na jesenski velesejm-ski prireditvi od 4. do 13. septembra bo srn-dila vsakomur priliko, da se pouči o modernih mlekarskih prilikah in o pripomočkih za izboljšanje mlekarstva. Razen druge gospodarsko napredne dežele, kakor je Švica, Švedska, Danska, so obogatele pri svojem mlečnem gospodarstvu, ker so dosti zgodaj znale ceniti vrednost potrebnih mlekarskih pripomočkov in strojev. V teh deželah najdemo prve izumitelje mlekarskih strojev in prve najboljše mlečne izdelke. Naša dežela bi prav lahko proizvajala toliko mlečnih 'izdelkov, kolikor jih potrebuje za svoje lastno prehranjevanje. Toda žal, da ne proizvajamo niti dosti blaga, niti v taki kakovosti, kakor druge dežele. Zato naša trgovina rada posega po tujem in dražjem blagu. 'Razstavimo svoje najboljše izdelke in seznanimo trgovce z našim dobrim blagom. Modernizirajmo naše mlekarstvo s pomočjo moderne tehnike in dobre organizacije. Ne zamudimo ugodne prilike in obiščimo jesensko mlekarsko razstavo. Udeležite se je proizvajalci mleka in porabite priložnost, ki se Vam nudi z razkazovanjem mlekarskih priprav in razstavljenih izdelkov, istotako odjemalci mleka, da se poučite o dobroti mleka in mlečnih izdelkov kot najcenejše hrane ob današnjem pomanjkanju denarnih sredstev. X Važno za perutninarje. Vsled neugodnih proračunskih prilik, država letos ne bo nakupovala in porazdelila nikakih plemenskih petelinov. Rejci naj torej vse odvišno plem. blago odpravijo in vzredijo le za lastno potrebo in nekaj najboljših petelinov za ev. oddajo okrajnim zastopom. Za potrebno osveženje kr- vi bo skrbeti z medsebojno zamenjavo petelinov. Radi morebitnih nadaljnjih nasvetov naj se vsakdo cbrne na pristojno sresko poglavarstvo, kjer sta mu drž. ekonom oz. veterinar vedno na razpolago. X Za živahnejše trgovske stike s Poljsko-Poljski gospodarski tednik »Przemysl i Han-del« (industrija in trgovina) Varszavva, Elek-toralna 2 želi olajšati trgovske stike inozemskih tvrdk, ki iščejo kupce ali zastopnike v Poljski obratno poljskim tvrdkam, ki iščejo kupcev v inozemstvu. V ta namen je pričel od 1. julija t. 1. dalje pod rubriko: Primerna prilika za trgovske posle« brezplačno priobčevati kratke vesti, informacije o ponudenem ali zahtevanem blagu, o zastopnikih itd. Na željo interesentov pošilja proti povračilu poštnine točen naslov ponudnikove tvrdke in \se znane podrobnosti glede ponudb. X Izvozniki opija v Južni Srbiji. V pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani je interesentom na vpogled seznam eksporterjev opija iz področja trgovske zbornice v Skoplju. LJUBLJANSKA BORZA. dne 9. avgusta 1926. Vrednote: Merkamtilna banka, Kočevje den. 90, bi. 90, zaklj. 90; »Sešlr«, tovarna klobukov d. d., Škofja Loka den. 103, bi. 104, zaklj. 104. Blago: Letve — smreka, jelka, 4 ra, 24/48 milimetrov, monte, feo meja, 1 vag. den. 480, bi. 480, zaklj. 480; deske — -smreka, jelka, 24 in 49 mm, 4 m, monte, foo meja, 2 vag. den. 500, bi. 500, zaklj. 500. Zagreb, 9. avgusta. Devize. Newyork ček 56.465—56.765, London izplačilo 275.05 do 276.25, ček 275.037—276.237, Švica izplačilo 1C94.8—1098.8, Pariz izplačilo 169-171, Itali-ja izplačilo 189.9-191.1, Praga ček 167.38 da 168.38 Berlin izplačilo 1349.5—1353.5, 1349.25—1353.25, Dunaj izplačilo 799.25 do 803.25, ček 799.15—803.15, Bukarešta 0—27- Curih, 9. avgusta. Beograd 9.12, Ne\vyork 517.625, London 25.155, Berlin 123.10, Milan 17.90, Dunaj 73.175, Praga 15.325, Pariz 15.275, Sofija 3.745, Bukarešta 2.40, Budimpešta 0.007235. Rudyard Kipling: 11 Knjiga o džungli. Vse to spričuje, koliko se je moral Mcwgli učiti na pamet; kmalu se je močno naveličal ponavljati isto reč stokrat. Pa Baloo je dejal neki dan Bagheeri, ko je bil Movvgli nekoč nabunkan in je nataknjen pobegnil: »Clovešk mladič je človešk mladič in se mora naučiti vseh džungelskih postav.« »Pomisli vendar, kako majhen je,« je odvrnil črni panter, ki bi bil razvadil Movvglija, ako bi bilo šlo po njegovi volji. »Kako more njegova majhna glava nositi vse tvoje dolgo govorjenje?« »Ali je kaj v džungli, kar bi bilo tako majhno, da bi tega ne ubili? Ni. Zaradi tega ga učim vseh stvari in to je vzrok, zakaj ga lopnem, pa prav na mehko, kadar pozabi.« »Na mehko! Kaj veš ti, kaj je mehko, stari železo-nog!« je zamomljal Baglieera. »Obraz mu je danes ves opraskan vsled tvoje — mehkosti. Ugh!« »Boljše je, da je opraskan od glave do nog po meni ki ga ljubim, kakor pa da bi se mu vsled nevednosti kaj žalega zgodilo« je odgovori Baloo iav resnobno. »Sedaj ga učim dzunglskih gesel, ki ga na čuvajo med ptiči in kačjim ljudstvom m vsem, kar lov po štirih nogah, razen med njegovim krdelom. Sedaj lahko zahteva varstvo pri vseh živalih v džungli, ako se Mar to ne odvaga, če ga ie spomni na dotično geslo, malo našeškam?« »Veš, samo glej, da človeškega mladiča ne ubiješ. On ni kakor drevesne deblo, da bi svoje tope kremplje brusil ob njem. Kakšna pa so tista- gesla? Sicer rajši dajem pomoč kot da bi prosil zanjo,« — Bagheera je iztegnil eno šapo in občudoval jeklenomodre kot dleto ostre kremplje na njenem koncu — »bi jih vendarle rad poznal.« »Poklicati hočem Movvglija, on ti naj jih pove — ce ga je volja. Pridi sem, mali brat!« »Glava mi brni kakor panj čebel,« se jima je oglasil kisel glas nad glavo in Movvgli je zdrknil po drevesu nizdol, zelo jezen in zlovoljen, ter je rekel, ko je prišel do tal: »Zaradi Bagheere pridem in ne zaradi tebe, debeli, stari Baloo!« . . »Meni je to vse eno,« je odvrnil Baloo, dasi je bil užaljen in razdražen. »Povej toraj Bagheeri džungelska gesla, katerih sem te danes naučil.« ^ »Gesla? Za katero ljudstvo?« je vprašal Movvgli vesel, da se postavi. »Džungla ima mnogo jezikov. Jaz vem vse.« Malo jih že veš, dosti pa ne. Glej, Bagheera, nikdar se živa duša ne zahvali svojemu učitelju! K staremu Balooju še ni prišel edn volčič, ki bi se mu bil zahvalil. Povej toraj geslo za lovsko ljudstvo - ti veliki U&1em sva krvi, jar. in tik je odgovoril Mcvgli Izgo- Iz vseh evropskih držav dohaja blago Iz vseh delov sveta prihajajo kupci na 11. dunajski mednarodni velesejem od 3. do 12. septembra 1926. Posebne prireditve: Mednarodna raastava motornih koles. — Sejem za premog. — Tehniške novosti in iznajdbo. Razstava pohištva s posebnim oddelkom. ‘ Oprava za mala stanovanja. RADIO-VELESEJEM (Sejmska palača, od 3. do 19. septembra 1926). Nikakega potnega vizuma. S sejmsko izkaznico in potnim listom prost prehod v Avstrijo. Znižane vozne cene na avstrijskih m inozemskih železnicah in na Donavi. - Pojasnila vseh vrst in sejmske izkaznice za mio Din 40.— pri Wiener Messc A. G., Wien V11, kakor tudi pri častnih zastopstvih v Ljubljani: Avstrijski konzulat, Turjaški trg št. 4; Zveza !8 oj930 BA-oupuns^ajv ‘voraoad icjstnv Josip Zidar, Dunajska cesta št. 31. Kje ste pa Vi? Najboljša, najcenejša Kolesa in Slvaln« stroj so edino Blizu Prešernovega spomenika za vodo. Petelinževi znamke Gritzner, Adler, Phonix za dom, obrt in industrijo. Pouk brezplačen, ugodni plačilni pogoji - Tudi na obroke. - Večletna garancija. varjajoč besede z medvedovim naglasom, kaker ga uporablja vse lovsko ljudstvo v džungli. »Dobro. Sedaj pa za ptiče.« Movvgli je ponovil klic, katerega je končal z žvižgom kanje. ■ »Sedaj pa za kačje ljudstvo,« je dejal Bagheera. Odgovor je bil popolnoma nepopisno sikanje. Nato pa je Movvgli brcnil z nogami nazaj, tlesknil z rokami, da ploska sam sebi, in je skoči! Bagheeri za vrat, kjer se je usedel po strani, bobnal s petami po blesteči koži in kazal Balooju najgrše obraze, ki se jih je mogel izmisliti. »No — no! To je bilo že vredno malo prašek,« je dejal rjavi medved nežno. »Neki dan se me že spomniš. Nato se je obrnil k Bagheera, da mu pove, kako je bil izprosil geslo od Hathija, divjega slona, ki ve vse take reči in kako je Hathi peljal Mowglija do stoječe vode, da bi od vodne kače izvedel kačje geslo, ker ga Baloo ni mogel izgovoriti, in kako je bil Movvgli sedaj po vsej pameti varen zoper vse nezgode v džungli, ker mu ne bi niti kača, ptica niti zver nič žalega ne storila »Nikogar se mu potemtakem ni bati. je končal Baloo in se ponosno potrkaval po velikem kozuhastem trebuhu. »Razen lastnega rodu,« je dejal Bagheera sam pi sebi; nato pa na glas Mowgliju: >Pazi na moja rebra, mali brat! Kaj pa pomeni ta ples gor in dol?« (Dalje prih.) MALI OGLASI Vsaka beseda 50 para, debelo tiskano Din 1 —. Od dobrega najboljše je švicarski pletilni stroj . PUBIEP* Josip Peteline, Ljubljana modroge .iz najboljšega domačega in češkega platna, posteljne mireže, zložljive postelje, otomane, dekoraoijske patent divane in tapetniške izdelke nudi najceneje RUDOLF RADOVAN, (apetnik Ljubljana, Krokov trg 7. 1 ° fS I *? GROM" CARINSKO posredniški in Spedi- 1 CIJSKI BUlir.AU “ LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 41. Naslov bnojavkami .OBOM*. > Telefon tal. St. PODRUŽNICE: Maribor, Jesenice, Rokek' Obavljs m v to stroko spadajočo pošlo najhitreje m P° lantnimi pogojL « a O. N- za SasiopniU dru&be spainlh vo* ’• ekspresne poSHJ***5* DRVA - ČEBIN Ufoltova Idi. - T«!ef. 56. Za tretjino cene imate pozimi na mizi sadje in zelenjavo, če jih uku-hate v nedosegljivih Qgwaiwil' M mtm II LimmiMi Izdajatelj in odgovorni urednik ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. Motorno kolo VA konjskih sil. Fa. NSU v brezhibnem stanju. Cena 6000 Din. Izve se v upravi Nar. Dnevnike* v Ljubljenk _________ Stekleno strešno opeko imajo stalno v zalogi Združene opekarne d. d. v Ljubljani. kozarcih in aparatih. Tvorniška zaloga: Fructus — Ljubljana. Krekov trg 10. Tudi na obroke! Krasu«' dt,kor«sci|«kc patent-d v@ne v plišu vam nudi izredno jiocenl Rudolf Sever, Ljubljana, Gosposvetska*. Vabim na ogled!