informator
gorenje
gorenje
gorenje
gorenje
gorenje
List za obveščanje delavcev Gorenja - Št. 40. — Leto XVII. — Titovo Velenje, 24. avgust 1983
S povečano proizvodnjo do boljših uspehov in več dohodka — od ponedeljka v tozdu Štedilniki delo v dveh izmenah na vseh montažnih trakovih.
Za več in boljše delo tudi višji osebni dohodki
Mobenega dvoma ni, da moramo vsi in takorekoč na vsakem koraku več in bolje delati. Tudi v Gorenju, da bi odpravili težave, ki nas tarejo. Povečana in kvalitetnejša proizvodnja bo omogočila povečanje prodaje na domačem in tujih tržiščih, zagotovila bo večji dohodek.
Pogoji za povečanje proizvodnje se izboljšujejo, prvi rezultati prizadevanj za več in boljše delo pa so tudi že vidni v junijski in julijski proizvodnji. Še zahtevnejše naloge pa čakajo prav vse zaposlene v Gorenju v zadnjih štirih mesecih letošnjega leta, ko želimo, v Primerjavi s prvim polletjem 1983, povečati proizvodnjo v poprečju kar za 40 %. Normalnejša oskrba z reprodukcijskimi materiali in sestavnimi deli, seveda ob polnem naprezanju dobavi-
teljev in kooperantov, ter premestitve delavcev iz skupnih in režijskih služb ter spremljajočih dejavnosti v proizvodne tozde so eden od osnovnih pogojev za dosego tega cilja.
Da bi bili ustvarjeni optimalni pogoji za dosego načrtovane proizvodnje v obdobju september — december 1983 in ob upoštevanju dejstva, da so osebni dohodki zaposlenih v Gorenje TGO in drugod v velenjskem delu Gorenja zadnji čas stagnirali, bodo delavski sveti že v kratkem razpravljali in sklepali o predlogu za nagrajevanje vseh zaposlenih za več in boljše delo. Predvideno pa je tudi, da naj bi do konca leta izoblikovali nov, spodbudnejši sistem nagrajevanja vseh zaposlenih v Gorenju.
Predsedstvo CK Z K
Slovenije
Ljubljana
Ob smrti revolucionarja in narodnega heroja, člana sveta federacije Mihe Marinka, sekretarja CK ZKS, dolgoletnega partijskega delavca in državnika, izrekamo naše najgloblje sožalje. S tovarišem Mihom Marinkom sta Slovenija in Jugoslavija izgubili doslednega borca za družbeni in gospodarski razvoj ter razcvet socialistične samoupravne družbe, legendarno osebnost naše revolucije in povojne izgradnje.
Delavci Gorenja
Kakšne so bistvene značilnosti predlaganega sistema nagrajevanja?
Za zadnje štiri mesece leta 1983 naj bi bila dinamika osebnih dohodkov odvisna od izpolnjevanja delovnega načrta proizvodnje v delovni organizaciji Gorenje TGO. Če bomo v posameznem mesecu dosegli plan proizvodnje v celoti, to je 100 %, se bo za tisti mesec povišala vrednost enote (točke) glede na avgustovsko za 30 %. Če bo delovni načrt dosežen z nižjim odstotkom, bo vrednost povišanja ustrezno manjša. Takšna stimulacija se začne prf 81 % doseženega plana proizvodnje za proizvodne temeljne organizacije in pri 85 % za delovne skupnosti skupnih služb.
O tem pa bomo obširneje seznanjeni v javnih razpravah, ki se bodo v teh dneh pričele v vseh temeljnih organizacijah in delovnih skupnostih.
IZ REŽIJE V PROIZVODNJO
(stran 2)
Iz režije v proizvodnjo
V	okviru prizadevanj za povečanje proizvodnje in konvertibilnega izvoza ter večjo izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti, kar vse naj prispeva k odpravi težav, v katerih se je znašlo Gorenje TGO, je bila v ponedeljek, 22. avgusta, prerazporejena prva skupina režijskih delavcev iz delovnih skupnosti skupnih služb Gorenje TGO, Gorenje Promet Servis, Gorenje Interna banka in Gorenje SOZD v proizvodnjo, v pretežni meri takih, ki nimajo ustrezne izobrazbe za dela in naloge, ki so jih opravljali.
V	ponedeljek, 22. avgusta, se je od 222 delavcev, ki so prejeli odločbe, prijavilo na delo v tozdih skupno 167 delavcev, to je 75 %. Do sedaj je zahtevalo prekinitev delovnega razmerja skupaj 10 delavcev. Ostali so na rednih dopustih ali v bolniških stale-žih.
Izdanih je bilo sicer 245 odločb o prerazporeditvi, vendar je bilo 23 odločb umaknjenih, ker so delavci sprva na-
vedli pomanjkljive podatke (na primer invalidnost...).
Te dni pa bo, skladno s potrebami proizvodnje, začasno do konca leta prerazporejenih iz spremljajočih dejavnosti v velenjskem delu Gorenja v proizvodne tozde Gorenje TGO še 118 delavcev. Tako bo v prvi fazi prerazporejenih iz skupnih in režijskih služb ter spremljajočih dejavnosti v proizvodne tozde skupno 340 delavcev.
Akcija prerazporejanja delavcev v proizvodne tozde pa s tem še ni končana. Upoštevaje potrebe posameznih proizvodnih tozdov se bo nadaljevala tudi v prihodnje. Predvideno je tudi prerazporejanje drugih zaposlenih na dela in naloge, ki ustrezajo njihovi izobrazbi.
V naslednjem Informatorju bomo poročali o vseh drugih prerazporeditvah na zahtevnejših delih in nalogah v velenjskem delu sozda Gorenja.
Polletni rezultati poslovanja Gorenje SOZD
Zraven Gorenje TGO in Gorenje Promet Servis so z izgubo poslovali še v Gorenje Tiki, Gorenje Var-stroj in Gorenje GLIN
GORENJE El rad GORENJE Tiki GORENJE Petar Drapšin GORENJE Fecro GORENJE Mu ral GORENJE Metalplast
681.074.000	din
679.906.000	din
252.185.000	din
234.809.000	din
196.597.000	din
140.557.000	din
17.530 zaposlenih v delovnih organizacijah Gorenje je v prvih šestih mesecih letos ustvarilo nekaj nad 28 milijard 200 milijonov dinarjev celotnega prihodka, 3 milijarde 463 milijonov dinarjev dohodka in 1 milijardo 966 milijonov dinarjev ostanka dohodka. Porabljena sredstva so bila za 523 milijonov dinarjev večja od celotnega prihodka, skupna izguba delovnih organizacij Gorenje pa je znašala ob koncu meseca junija dobrih 5 milijard 518 milijonov dinarjev.
Proizvodne delovne organizacije so dosegle v obdobju januar — junij 1983 naslednji celotni prihodek:
GORENJE TGO GORENJE MIV GORENJE MUTA GORENJE GLIN GORENJE Varstroj
11.164,652.000 din
1.392.184.000	din
1.159.187.000	din
1.116.942.000	din 808,187.000 din
Z izgubo pa so v prvem polletju 1983 poslovale naslednje delovne organizacije:
GORENJE TGO	4,545,246.000	din
GORENJE Promet Servis 880.969.000 din GORENJE Tiki	66,578.000	din
Gorenje Varstroj	18,260.000	din
GORENJE GLIN	7,368.000	din
TOZD MGA NAZARJE
Prizadevanja za večji izvoz
Z delom ob prostih sobotah do večje proizvodnje za izvoz
V	temeljni organizaciji Mali gospodinjski aparati v Nazarjih so imeli tudi več težav pri oskrbi z reprodukcijskim materialom. Predvsem jim je primanjkovalo žice za elektromotorje in zato je moralo 80 delavcev teden dni prej na kolektivni dopust kot večina zaposlenih v tem tozdu. V kolektivu pa so sklenili, da bodo vse zaostanke v proizvodnji nadoknadili z delom ob prostih sobotah in tudi s podaljšanim delom, pri tem pa bodo pomagali tudi delavci iz režijskih služb.
Pred delavci tozda MGA Nazarje pa so velike izvozne naloge. Tako bodo morali v kratkem izdelati 20.000 rezalnih strojev za ČSSR, začeli so z izvozom kavnih mlinčkov v Kanado, kjer lahko ob sedanjih naročilih 5.000 kosov pričakujejo tudi nova naročila še za ZDA, prav tako imajo naročila za mešalnike, ki jih morajo izdelati za zahodnonemško tvrdko Bosch. Nasploh se je povečalo povpraševanje po malih gospodinjskih aparatih, kar pa je za jesenski čas že nekako razumljivo.
V	drugi polovici leta bodo v tozdu MGA Nazarje izdelali več izdelkov z višjo vrednostjo, kar jim bo prineslo tudi več dohodka. O tem, kako bodo uspeli povečati proizvodnjo, nam je povedal vodja tozda Marko Purnat takole:
„ Dosedanji primanjkljaj v proizvodnji je 6 delovnih dni. Odločili smo s^ da bomo delali proste sobote v avgustu in septembru, prav tako pa bomo organizirali podaljšano delo, po 12 ur na dan. Prav tako v proizvodnji pomagamo delavci iz režije. Tako smo že dvakrat v juliju organizirali delo pri strojih v oddelku plastike, delalo pa je kar 28 delavcev režijskih služb. Nekaj delavcev iz teh služb pa bo stalno prerazporejenih v proizvodnjo. Da bi izvozne plane dosegli v celoti, bomo vsi delavci iz režije vsaj enkrat ali dvakrat na mesec delali ob tekočih trakovih in strojih."
Do konca leta so pred delavci tozda MGA Nazarje velike obveznosti do tujih kupcev. Delo so zastavili tako, da jim bo prav gotovo uspelo doseči zastavljene cilje, predvsem pa povečati izvoz na zahtevni konvertibilni trg.
2. stran — informator gorenje
24.8. 1983 - številka 40
Za večje izvozne dosežke
POLLETNI IZVOZ SLOVENSKEGA DELA GORENJE SOZD
Delovne organizacije Gorenje z območja SR Slovenije so do konca junija prodale na tuja konvertibilna tržišča za 2 milijardi 546 milijonov dinarjev oziroma 40,153.000 dolarjev izdelkov. Letni načrt konvertibilnega izvoza je bil do konca junija uresničen s 37,5 %, v primerjavi z obdobjem januar—junij 1982 pa je bil izvoz večji za 47,9 %. Največ izdelkov je Gorenje prodalo.
kot že vrsto let, v Zvezno republiko Nemčijo, njej pa sledita Francija in Avstralija.
Blizu 87 % vsega konvertibilnega izvoza slovenskega dela sistema Gorenje je v prvem letošnjem polletju odpadlo na Gorenje TGO, ki je prodalo na tuje, kot smo v Informatorju že poročali, za 2 milijardi 208 milijonov dinarjev oziroma 34,825.000 dolarjev izdelkov. Drugi največji izvoznik v sistemu je bilo Gorenje Glin, ki je izvozilo za 107,5 milijonov dinarjev oziroma za več kot 1,695.000 dolarjev izdelkov. Sledijo pa Gorenje Muta (58 milijonov dinarjev), Gorenje Elrad (51 milijonov dinarjev), Gorenje Promet Servis (38,1 milijonov dinaijev), Gorenje Varstroj (35,4 milijonov dinarjev), Gorenje Tiki (34,3 milijonov dinarjev), Gorenje Fecro in Gorenje Metalplast.
Polletne planske izvozne naloge so dosegli in presegli v delovnih organizacijah Glin Nazarje (kjer je bil izvoz za 19,4 % večji od predvidenega), Gorenje Muta, Gorenje Tiki in Gorenje Fecro.
Sicer pa so delovne organizacije slovenskega dela sistema Gorenje uvozile do konca junija za 1 milijardo 803 milijona dinarjev oziroma 28,447.000 dolarjev reprodukcijskih materialov in sestavnih delov. V primerjavi s prvim polletjem leta 1982 se je letošnji polletni izvoz zmanjšal za nekaj več kot 3 %, ob koncu junija pa je dosegel le 42,4 % letnega načrta uvoza. Stopnja pokritosti uvoza z izvozom pa je znašala v prvem polletju dobrih 141 % in se je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečala za 42 %.
Novice iz tozdov in DSSS - Novice iz tozdov in DS
TOZD ŠTEDILNIKI
Delo v dveh izmenah — povečan delovni načrt
Od ponedeljka, 22. avgusta naprej, so v tozdu Štedilniki pričeli uvajati dvoizmensko delo v vseh oddelkih. Vse tri montažne linije bodo takrat, ko bo faza uvajanja končana, sposobne proizvesti okrog 2200 štedilnikov dnevno.
Poleg tega so uredili manjši montažni trak za proizvodnjo vsadnih in armaturnih plošč. Tu bo dobilo delo okrog 20 delavk z zmanjšanimi zmožnostmi za normalno delo ob klasičnem tekočem traku.
Problem, s katerim se soočajo v tem trenutku, je v dvoizmenskem delu, saj izredno težko ugodijo vsem tistim prošnjam za delo samo v eni izmeni, ki navajajo težave zaradi otroškega varstva in podobno.
Akcija za povečanje proizvodnje pa ima samo poglavitni cilj, povečati dohodkovno uspešnost proizvodnje štedilnikov, s tem pa posredno tudi izboljšati socialno varnost vseh zaposlenih, ne samo v tozdu Štedilniki, temveč vseh v Gorenju.
Tako so se v tozdu odločili, da bodo prvotni delovni načrt 360.000 štedilnikov povečali za okroglih 100.000! Ker pa imajo v načrtu kar 80 % proizvodnje nameniti v izvoz, je ta cilj še pomembnejši! Vsi si moramo prizadevati, da bi ta cilj tudi dosegli!
TOZD HLADILNA TEHNIKA
V	proizvodnji pomagajo režijski delavci
V	tozdu Hladilna tehnika so sprejeli odločitev o desetdnevni akciji, v kateri bodo režijski delavci tozda pomagali pri rednem delu v proizvodnji. Kot je povedal v. d. vodje tozda Hladilna tehnika Ferdinand Rednak, bo vsak opravil 40 ur dela v proizvodnji.
Delavci iz režijskih služb tozda, okoli 60 jih je, ostajajo na delu vsak dan po 4 ure dlje, kot je običajni delovni čas. Lahko pa tudi kak dan delajo več.
Za odpravo ozkih grl je to v sedanjem trenutku izrednega pomena. Doslej so sklenili, da bodo polovico opravljenih ur plačali kot normalno delovno uro, za preostalo pa se bodo še dogovorili in sklepali na delavskem svetu. Predlagajo namreč, da bi 20 ur bilo udarniških.
Za cilj so si postavili v tozdu Hladilna tehnika pomembno nalogo. Prepričani so, da ji bodo kos.
V tozdu pa smo tudi zvedeli, da so minulo soboto delavci iz režijskih služb DSSS (predvsem tehnologije) opravili svoje delo v proizvodnji izredno uspešno.
TOZD ELEKTRONIKA PTUJ Ob televizorjih novi programi biroinformatike
Letošnji proizvodni rezultati naše ptujske temeljne organizacije Elektronika so znatno višji od lanskih. Tako so v prvem polletju izdelali 20.000 črnobelih televizorjev. To je znatno več kot v enakem obdobju lanskega leta, vendar jih do konca leta čakajo še velike naloge. Letni plan je kar 50.000 aparatov. Če se bo izboljšala oskrba z reprodukcijskim materialom, se bodo planskim ciljem lažje približali.
Ob televizorjih pa je pomemben tudi program biroinformatike, ki mu bodo morali posvetiti še več pozornosti, saj se prav tu odpirajo še velike možnosti za povečanje proizvodnje.
Nov delovni čas prodajalne
Nov delovni čas prodajalne Gorenje ob Kolodvorski restavraciji je od 22. avgusta naslednji:
Delovni dan	od 8. do 16. ure
Sobota	od 8. do 12. ure
24. 8. 1983 - številka 40
informator gorenje — stran 3
Sobota v proizvodnji
Po zakonu o oblikovanju sredstev solidarnosti za odpravo posledic naravnih nesreč smo dolžni enkrat v letu opraviti solidarnostno soboto. Osebni dohodek za ta dan se zbira v posebnem republiškem skladu, iz katerega se potem črpajo sredstva za odpravo posledic večjih naravnih katastrof. Takšen solidarnostni dan je bila v Gorenju sobota, 20. avgusta 1983.
Nekateri delavci delovne skupnosti smo se odločili, da ta dan zapustimo svoja običajna delovna mesta in odidemo v proizvodnjo. Nič novega namreč ni, da so proizvodni plani veliki, delavcev v proizvodnji pa manj kot bi bilo treba. Pobudo za delovno soboto v proizvodnji je dala sicer konferenca osnovnih organizacij sindikata Gorenje TGO. Brez sestankov in posebnih dogovorov so v dveh dneh zbrali vse prijave. Odziv med režijskimi delavci je bil spontan, 171 prijav, v odstotkih pomeni to 18,1 % vseh zaposlenih v DSSS Gorenje TGO. Seveda pa ne smemo pozabiti, da jih je bilo prejšnji teden še veliko na dopustu. Res pa je tudi, da so nekateri sektorji pri prijavah prednjačili. Tako jih je bilo iz projektne skupine Bihač prijavljenih za delo v proizvodnji 78,57 %, iz sektorja investicij 63,64 % in iz sektorja programa elementov notranje opreme 50 %. Pri nekaterih pa je narava dela takšna, da je bilo bolj smotrno, da so tudi to soboto opravljali svoje običajno delo. Ponekod pa ... No, na primer iz sektorja kakovosti, kjer je zaposlenih 80 delavcev, so se na akcijo odzvali le štirje delavci.
KULTURNI UTRINKI - „POLETJE 1983"
Tudi letos je razpisan natečaj za fotografijo poletja 1983. Rok za oddajo fotografij je 17. september 1983. Fotografije so lahko različnih velikosti, v poštev pridejo barvne in črno-bele. Prav gotovo ste na dopustu, kjerkoli ste bili, ujeli utrinek na filmski trak in nastala je fotografija, ki bi jo želeli pokazati tudi drugim. To fotografijo, lahko jih je tudi več, prinesite v službo za rekreacijo in kulturo ali pa jo pošljite v kuverti na naslov Gorenje TGO, za fotonatečaj „Poletje 1983".
I\la hrbtno stran fotografije napišite svoj naslov in naslov oziroma opis fotografije.
DELOVNO OKOLJE -NAŠE OGLEDALO!
Dobršen del našega življenja preživimo v delovnem okolju in prav zaradi tega nam ne sme biti vseeno, kako si bomo to okolje uredili. Od občutja, da živimo v urejenem okolju, bodo lahko naši delovni uspehi tudi boljši.
Marsikdo od starejših sodelavcev se spominja prvih barak Gorenja, kjer je bilo delo izredno težavno. S preselitvijo v rudniške prostore so se delovni pogoji izboljšali, z izgradnjo prve tovarniške hale na današnji lokaciji Gorenja pa se ob sodobno urejenih delovnih mestih izboljšujejo tudi drugi pogoji ter tudi delovni standard. Tako pred dobrimi desetimi leti zgradimo še sodobno restavracijo, medtem ko v novih tovarniških zgradbah poskrbijo tudi za urejene sanitarne ter druge prostore.
Kar smo zgradili, je bilo delo nas vseh. Kako pa znamo danes to ceniti, kako obvarovati, kako izkoriščati? Vse resnično ni tako, kot bi moralo biti. Še najslabše je s sanitarnimi prostori domala v vseh tovarniških zgradbah in prizidkih. Res je stanje najslabše v „prvi hali", kjer je ob zanemarjenosti umivalnice in stranišč tudi precej polomljenih školjk, vrat, garderobnih omar itd.
Vendar se prav v novih prostornih sanitarijah v Zamrzovalnikih ne bi smelo dogajati to, kar je moč videti. Stenske obloge so porezane, tušev sploh ni, voda stalno teče iz več pip .. .
Za zanemarjenost sanitarnih prostorov v času kolektivnega dopusta in tudi po njem ne more biti opravičil. Stanja tudi ne bo rešila čistilka ali novi tuši, če si za čistejše okolje, za urejenost ne le delovnih mest, temveč tudi vsega, kar sodi v tovarno, ne bomo prizadevali prav vsi.
Vsi, ki smo to soboto delali za tekočimi trakovi ali kje drugje v proizvodnji, smo se verjetno prvič povsem zavedali, kako je solidarnostno delo pravzaprav delo za vse nas in za vsakega posebej. V tozdih so nas sprejeli različno. Ponekod je bilo tudi nekaj časa za ogled proizvodnje, drugje je delo moralo steči takoj. Tekoči trak je neusmiljen, ko teče, ne dovoli oddiha, za pogovor pa je nam, nevajenim, prehrupno, tako si niti vtisov nismo utegnili izmenjati. Gibov, ki si sledijo v vedno enakem zaporedju, se priučiš hitro, drugače pa je s stanjem, hojo ali dvigovanjem bremen, kar vse te lahko presneto utrudi.
Mnogi med nami so tudi pri svojem vsakodnevnem delu tesno povezani s proizvodnjo in kar prav je, da se z nekaterimi problemi, povezanimi s proizvodnim delom, soočiš neposredno. Mogoče bi kazalo, kadar bomo akcijo še organizirali, ob koncu pripraviti tudi anketo, v kateri bi opozarjali na morebitne pomanjkljivosti ali pa predlagali drobne spremembe, ki bi delo pospešile in tudi olajšale.
INFORMATOR — LIST ZA OBVEŠČANJE DELAVCEV GORENJA. Izdajatelj: Gorenje, Tovarna gospodinjske opreme, Titovo Velenje. Družbeni organ; Izdajateljski svet — predsednik: mag. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Krajnc, člani: Stane Kumer, Tatjana Javornik, Alojz Kolenc, Slavko Pižorn, Anica Oblak, Janez Kos, Angela Delčnjak, Branko Amon, Pavli Strajn, Stane Šmajs, Jožica Štukovnik, Franc Magrič, Vinko Srnec, Silva Vivod, Zvone Pečnik, Miroslav Lešnik, Terezija Časi, Dušan Jeriha, Jože Skornšek, Dušanka Založnik, Rastko Lah, Srečko Panič. Ureja: Uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič, člani Dušan Pirc, Nevenka Žohar—Mijoč, Srečko Panič, mag. Jože Zagožen, Dušan Jeriha, Anka Melanšek. Izhaja tedensko. Naklada 6900 izvodov. Tisk Grafično podjetje GRAFIKA Prevalje, 1983. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421—1/72 z dne, 23. 1. 1974.