Leto Ul., štev. 271 V Ljubljani, sreda dne 15. novembra 1922 Poštnina paTfaTfr?**. Posamezna štev. stane 1 Din Izhaja eft 3 gjutrat. Stare mesečno 10-— Din ta inozemstvo 20-— „ Oglasi po tarifo. Uredništvo: Miklošičeva cesta st. 16/1 Telefon št. 72. Dnsvnfk za gospodarstvo, prosveto in politiko. Upravnlštvo: I.ju.hijana, Prešernova u!. št 54. Telet št. S*5 Podružnice: Maribor, Barvarska ulic* št L 'fcL št 22. Celje, Aleksandr. cesta Račun pri poštn. čekov, zavodu štev. 11.842. Ljubljana, 14. novembra. Prva izvidnica Hrvatskega bloka je Jospela v Beograd. Poslanci dr. Drin-';ovie, dr. Krnjevie, Predavec in dr. Pi-!ar so se nastanili v Zemunu, v čemer leži gotovo ena njihovih državnoprav-nih point, ter vsak dan prihajajo preko Save «v sovražni tabor». Pričeli so se raz govar jati z raznimi opozicijonal-nimi voditelji, sestali so se tudi že z nekaterimi demokratskimi politiki. Držijo te skrajno rezervirano in nasto-pajo z nekako diplomatskimi algfami. Gospod Drinkovič s povzdignjeno glavo koraka mimo kraljevske palač?, kamor je še leta 1920. hodil z "globoko vklonjenim hrbtom. Svet naj vidi ,in razume: Hrvatska republika je vedno «čovječanska i mirotvoma«, s plemenito gesto or.a Srbom kaže: Ne bojte se od nas Hrvata! Seveda ni nikogar, ki bi se dal varati od državniških obrazov Radičevih diplomatov. Prihod delegacije Hrvatskega bloka v Beograd je prvi mani-festantni dokaz, da se Radičeva politična umetnost približuje svojemu neizogibnemu krahu. Polagoma zmagujejo zdravi instinkti hrvatske sel jaške mase, krepki oportunizem priprostega kmeta, ki se je naveličal pesnic o hrvatski republiki in njeni diki ter želi videti praktične sadove politike svojih zastopnikov. In vedno jasnejše se kaže, da je bila napram Radičevemu sbstinentizmu pravilna ona taktika, ki je osnovana na spoznanju, da je država močnejša od Radiča. Bilo je grobo, toda zdravo reči: kdor bo dalje izdržal, ta bo zmagal. Ta taktika je združena z gotovimi trdotami — to js res. Sentimentalnim ljudem ?e morda bolje dopada kakšno kongre-Kistično ali zajeduičarsko filozofiranje o ljubavi in slogi, toda v življenju je irugače: v trd>em, dostikrat brezobzirnem boju se odločajo zmage in porazi, pa tudi — kompromisi. Medtem ko gg. Drinkovič in tovariši že hodijo po Beogradu, strelja g-Radič doma še z velikimi topovi. V vSlabodnem Domu» razvija z novo energijo teorijo o treh narodih in dokazuje da Hrvati nikdar ne bodo akceptirali drugega sporazuma, kakor mednarodno pogodbo, ki bi iz Jugoslavije napravila neko fantastično konfederacijo. To nikogar motiti ne sme. Tudi Radičeva republika se ne podere preko noči . . . Toda Radič in vsi njegovi podaniki le predobro vedo, da -e s fantazijami ne da likvidirati ponesrečena politika in da sta jugoslovanski narod in njegova država realnosti. jireko katerih ni več mogoče na dnevni red s£j>arat5*tičr.e hrvatske ?e-Ijaeke republike. Zato je dobro, da odposlanci Hrvatskega bloka najpreje slišijo to resnico iz ust opozicijonalnih voditeljev, ki sami prav dobro vedo. kje so granice njihove — teorije in prakse. Demokratsko stranko, ki je navzlic opetovanim pomislekom v samem njenem krilu čvrsto držala politiko vztrajnosti napram uebrzdanosti blo-kašev. sme ta preokret v Hrvatskem bloku navdajati z zadoščenjem. Na vso moč js naša stranka podpirala naravni proces razočaral-:-a nad politiko ju-stamenta, ki se sedaj dovršuje na Hrvatskem. Uporabljala je pri tem dve glavni sredstvi: s «vojo dosledna zvestobo načelu jedinstvenega naroda v .'edinstveni državi, je odbijala vse lahkomiselne špekulacije na možnost revizije ustave in na se]>aratist3čno preureditev Jugoslavije, na drugi strani pa je s svojim programom in delom vsikdar svedočila. da ji je bratsko sodelovanje vseh delov naroda brez razlike plemen zadeva srca in razuma ter je tudi neprestano dokazovala, da je to sodelovanje v veliki jedinstveni jugoslovanski državi mogoče in potrebno. Prej nego smo pričakovali, se kažejo sadovi njene politike in taktike pri problemu, ki spada med najtežavnejše našega mladega državnega življenja. Demokratska stranka je vedno zna-Ja podrediti svoje lastne interese višjim interesom naroda in države. Tisti, ki trdijo, da bi se upirala, ako bi prihod hrvatske opozicije v Beosrrad zmanjšal njen vpliv in njeno moč v vladi ali v "parlamentu, je ne poznajo. Ne more biti zanjo večjega zadoščenja, pa tudi ne večjega oiačcnja D.jene avtoritete v državi,' kakor če se hrvatski blokaši končno vklonijo državi. Izgleda, da hrvatska opozicija željno pričakuje, da bi se ji brez nadaljne-:ra občutnega ponižanja o tvorih vrata parlamenta. Vsak patrijotičen politik bo rad sodeloval, da se najde formula, ki to omogoči. Pri tem za državo tako važnem in velikem delu je obstoj ali sprememba vlade postranskega pomena. Bemisila nemške vlade IZJALOVLJENA POGAJANJA MED NACIONALISTI IN SOCIALISTI. KRIZA JE ZELO RESNA. — EDINA NADA SO NOVE VOLITVE. Angleško-francoska pogafanfa o ©ril Berlin, 14. novembra. (Izv.) Državni kabinet je nocoj sklenil podati demlsijo. Državi, incelar bo še tekom noči odšel k ; lerau predsedniku, da ma sporoči i'.ep. ^ Po n: formacijah je skoraj izklju-TiViJu- dt 'r. Wirth še enkrat prevzel nalogo sestaviti kabinet, ako bi mu državni predsednik ponudil to misijo. Kakor znano, je zahteval državni kanoelai v svrho ureditve reparacijskega vprašanja razširjenje koalicijske vlade s tem. da se pritegnejo v njo tudi nacionalisti (ljudska stranka), čemur pa so sc socialisti upirali. Začela so se zato pogajanja državnega aancelarja s socialnimi demokrati z ene strani in z meščansko delovno skupino, sestojefio iz centroma, demokratov in nemške ljudske strauke, z druge strani. Pogajanja so se vlekla cel teden, ker obstojajo med socialisti in ljudsko stranko, ki zastopa nemški velekapital, skoraj nepremostljiva načelna nasprotja. Kancelar dr. Wirth je ponovno izjavil, da bi izjalovljenje od njega nameravanega razširjenja koalicije imelo za posledico njegov definitivni odstop. Danes se je vršilo pri državnem kan-celarju skupno posvetovanje zedinjenih socialističnih strank in nemške ljudske stranke, pri katerem niso bili navzočni demokrati in centrum. Na ta direktna pogajanja med obema načelno nasprotujočima se skupinama so stavili v parlamentarnih krogih velike upe. Od social- no-demokratične stranke so bili navzočni minister za gospodarstvo Schmitt, Hermanu iliiller in Dittmann, od nemške ljudske stranke Strese man, Becker in Kapp. Razpravljali so o spornih vpra šanjih, zlasti o osemurnem. delavniku. Socialni demokrati -o pri tem izvajali, da bi morala industrija, ako bi se naj število brezposelnih te bolj zmanjšalo, računati še z manjšim delovnim časom, da se omeji brezposelnost. Državni kancelar je ponovno izjavil, da bo podal svojo demisijo, ako ne bo prišlo do sporazuma med socialnimi demokrati in nemško ljudsko stranko. Zvečer so se posvetovanja prekinila. Socialni demokrati so takoj sklicali sejo svoje parlamentarne frakcije. Na tej seji se je z veliko večino sklenilo odkloniti razširjenje vladne koalicije e priključitvijo nemške ljudske stranke. To je značilo končnoveljavni razkoL Ob 9.30 se je zato sestalo pod predsedstvom državnega kancelarja državno ministrstvo, ki je sklenilo podati demisijo. Vest o demisiji vlade je vplivala na parlamentarce, ki so bili zbrani še pozno zvečer v prostorih parlamenta, silno de-primirajoče. Pričakovali so jo sic-er z gotovostjo, nadejali pa so se, da kriza ne bo zavzela tako ostre oblike. Današnja situacija pa pomenja naravnost državno krizo, iz katere ni videti izhoda. Vse nsde se stavijo sedaj v nove volitve, ki so postale neizogibne. Šefa narodne skupščine OBSOJENI KOMUNISTIČNI POSLANCI. — VPRAŠANJE VOJNE OD-ŠKODNINE. - VOLITEV RAZNIH ODBOROV. Beograd, 14. novembra (Izv.) Danes ob 17. je bila otvorjena seja narodne skupščine. Po običajnih formalnostih ja odgovarjal minister za pravosodie dr. Alarkovič na vprašanje posl. dr. Momčl-la Ivaniča o pogojnem odpuščanju obsojencev iz kaznilnic. Minister pravde je dejal, da je pogojno odpuščanje kaznjencev odvisno od p.nenja upravnikov kaznilnic glede obnašanja kaznencev. Kar se tiče konkretnih slučajev, za katere se zanima dr. Ivarič, to je, ali bo pravosodni minister pogojno izpustil tudi obsojene komunistične poslance, ki se nahajajo v zaporu v Mitrovici, je dejal minister-pravde, da do danes še ni prejel akta, ki zahteva, da se komunistični poslanci izpuste. Posl. Ivanič se ie začudil, da minister še ni prejel akta, k! je bi! odposlan že pred dvema mescema. Po njegovem mnenju minister tega akta zato ne reši, ker se tiče komunističnih poslancev. Minister pravde je na to izjavil, da akta še ni prejel. Nato je minister prosvete Svetozar Pribičevič odgovarjal na vprašanje poslanca Ljube Matiča o upravi samostanskih posestev na Fruški gori. Minister je dejal, da ta stvar ne spada v resor ministrstva prosvete. Za njim je povzel besedo poslanec Benin, ki je vprašal predsednika, kaj je z odborom za zakonski načrt o agrarni reiormi. Odbor se je že pred davnim časom sestavil, pa ni imel do danes nobene seje. Odgovorjeno mu je bilo, da odbor ni mogel delat!, ker so bili njegovi člani obenem tudi člani finančnega odbora. Seja pa je odrejena na jutri dopoldne ob 9. Zbornica je za tem prešla na dnevni red: Nadaljevanje razprave o 7,akonskem načrtu glede vojne odškodnir s. Govorila sta poslanca AngjeliV >n Za njima je govoril minister pravde dr. Markovič, ki je pojasnil razvoj procesa reparacijskega vprašanja in naših pravic, ki izhajajo iz čl. 233 verzajske mirovne pogodbe. Pri tem je omenjal, da je Nemčija, ko je videla, da ne bo mogla plačati vse vojne odškodnine v gotovini, izjavila, da bi dobavljala na račun vojne odškodnine tudi blago. Naša vlada je priliko izkoristila in je prejela od Nemčije že več pošiljk in natura na račun vojne odškodnine. Sklenilo Be je tudi, da obveznosti, ki jih ima Nemčija napram nam, ne more nihče zmanjšati, tudi če bi kaka država proti njim protestirala. Vrhutega je naša vlada sklenila, da se o zmanjšanju nemških obveznosti napram nam ne razpravlja brez sodelovanja naše države. Nato je bil z večino sprejet predlog ministra pravde dr. Markoviča, da se zakonski načrt vrne odboru. Zbornica je nato izvolila posebne odbore za občinske volitve v Bosni in Hercegovini, za viničarski zakon za Slovenijo (posL Kukovee, Skaberne, Deržič itd.), za zakon o regulaciji draginjskih doklad državnih nameščencev in vpoko-jencev (Reisner, n.vir, Divac itd.) in za zakon o donavskem siaiutu. Seja je bila zaključena ob 20. ari in prihodnja sklicana za jutri ob 4. uri. Princ JuriS pri kraSJis Beograd, 14. novembra. (Izv.) Po doseženi spravi med kraljem Aleksandrom in princem Jurijem se je princ | danes odzval vabilu svojega brata ' kralja in ga opoldne obiskal. Princ Jurij je ostal pri kralju in kraljici na kosilu. VELIK DEFICIT ITALIJANSKIH ŽELEZNIC. Rim, 14. novembra. (Izv.) Upravni svet italijanskih državnih železnic je ugotovil za dobo 1921 — 1932 1290 milijonov lir primanjkljaja, čigar največji del so povzročile odškodnine trgovcem in drugim odpcšifjateljem za poškodovano in pokradeno blago. Blokaška delegacija naj se vrne v Zagreb In naj pove, da so vrata v Beogradu široko otvorjena Jutri lahko hrvatska opozicija igra v mnogem oziru odločilno vlogo v parlamentu, drži krmilo države tudi v svojih rokah. Le eden pogoj ji je treba izpolniti: prizna naj brezpogojno Jugoslavijo z vsemi konsekvencami, ki izvirajo iz tega dragega imena. eiokaii v Beogradu Beograd, 14. novembra (Izv.) Delegati Hrvatskega bloka dr. Drinkovtft, Predavac in Krljevič so tekom današnjega dne razpravljali z Davidovičem, An-gjeličem, Protičem ln Vojo Marinkovičem. Jutri se bodo pogajali s člani opozicije. V političnih krogih se trdi, da bodo plenarni seji Hrvatskega bloka v Zagrebu prisostvovali tudi zastopniki parlamentarne opozicije. Razprava o uradniSki pragmafiki Beograd, 14. novembra. (Izv.) V zakonodajnem odboru te je po kratki debati o zapisniku zadnje seje nadaljevala podrobna razprava o uradniški pragmatiki in je bil člen 4., ki določa, da osebe, ki so proti obstoječemu državnopravnemu redu, ne morejo postati državni uradniki, v svrho jasnejše stilizacije sporazumno t ministrom za izenačenje zakonov Trifkovidem vrnjen pododboru. V debato so posegli poslanci Cubrovič. Moskovljevič, Joca Jovanovič, Hrasniea. Peoanae in ministra dr. Markovid in Svetozar Pribičevič. Prihodnja seja bo jutri dopoldne ZBLIŽANJE OBEH NAZIRANJ. Pariz, 14. novembra. (Izv.) Nasprot-stva med angleško in francosko vlado glede orijentske mirovne konference še Vedno niso izravnana. Vsa dosed.v da bodo kemal is? i v svoji prepotena nedostopni za vsak kompromisni predlog. Dane* se presoja položaj ugodnejše, nja pogajanja med Parizom iu Londo-1 zlasti ker je začela v^rrj represtaniii nom so bila brezuspešna, zato še danes ! poročil b turškem izzivanju Francijn ni gotovo, kdaj in kje se sestane jo j popuščati angleškemu stališču. Govo-fraccoski in angleški državniki k po-jri se. d.< bo zato že v prihodnjih dneh svetovanjem. H naj določijo enotno taktiko antante na mirovni konferenci v Lausanni. Gre pred vsem za vprašanje, ali naj se antanta v Lausanni dospel lord Cnrzou v Pariš. da se dogovori s Poincar6jem. nakar se bo takoj sestala v Londonu antantina preci-konferenc.-.'. Te se bo "deleži! tudi 110- s Turki šele pogaja, ali pa naj že po- j voimenovani londonski poslanik rim-prej določi svoje koenoveljavne pogo-' ske vlade delia Torctta. katerega Lme- je in te potem Turkom kratkomalo diktira. Francija je za prvo metodo. Anglija za drugo, ker stoji na stališču. novanje in odhod v London je Mus lini baš vsled tc-ga pospešil. Izid volitev v potiski sena! MALA UDELEŽBA. — ZMAGA NACIONALISTOV. - IZGLEDI VOLITVNE DRŽAVNEGA PREDSEDNIKA. ZA Varšava, 14. novembra. (Izv.) Sinoči so se končale volitve v poljski senat, ki §o se po vsej državi vršile povsem mirno. Opaža se, da je bila udeležba volilcev mnogo manjša kot pri volitvah v sejm. Kolikor se more dosedaj presoditi, so nacionalisti dobili skoraj polovico vseh oddanih glasov. Na drugem mestu je blok narodnih manjšin, ki je dobil približno 30 odst., na tretjem mostu pa socialisti z 20 odst. vseh oddanih glasov. Včerajšnje volitve ne bodo mnoge vplivale na končni skupni položaj v še-natu in v zbornici. Pri volitvi državnega poglavarja, ki jih bosta izvršili obe zbornici parlamenta, bodo odločevali glasovi manjšinskega bloka. Pri tej '-*o-ittvi bo parlament bil svojo prvo bitko. Položaj sedanjega državnega poglavarja Pilsudskega ni nikakor lahek, ker je izključeno, da bi nacionalisti, ki so ga že leto dri ljuio napadali, clda-ii zanj svoje glasove. Silne žrtve potresne južni POLDRUGI TISOČ MRTVIH. — PODROBNOSTI O POTRESU. Newyork, 14. novembra. (Izv.) Strašen potres pred par dnevi je porušil v mestu Coquimbo 500 hiš. Na stotine ljudi je mrtvih. Ognjišče potresa se jo nahajalo med mestoma Ferrera in Coquim-be v Chile. Po potresu je jela vreti iz razpok v zemPi vrela voda, ki je napravila ogrrmno škodo.. Od vodo j* imelo 14'vef Bktde mesto Copiago, kjer je na opv k'reuiembe kurza, marveč samo koncesije narodnemu razpoloženju, ki j"; očividno naperjeno proti gospodarsko-političnem osamljenju Amerike. Ali nastane iz novega negotovega položaja v kongresu večja borba proti tru-stom, to bo pokazala šele bodočnost. Maribor, 14. novembra. Mariborski trgovci so se jeli zadnje čase marljiveje gibati. Kritično gospodarsko stanje ja vplivalo tudi na nje. Nocoj so imeli zo[>et sestanek, ;ia katerem je [>oilal tajtrik trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani g. Mohorič v podrobnem in izčrpnem strokovnem predavanju celotno sliko vsega gospodarskega stanja v državi, zlasti v Sloveniji Predavatelj je po novno pokazal, da se odlikuje s kr: Učnim poznavanjem vseli gosjHKlarekih vprašanj. V [>odrobnih obrisih je očr Ul ozadje svetovnega gospodarstva od katerega smo odvisni tudi mi. Po tem je naslikal razmerje naše izvozne in uvozne trgovine v zadnjem času z ozirom na valutno stanje, dalje polo žaj industrije, padanje trgovine, ki kaže v neštetih ozirih pri nas nezdrave l>ojave. Tako je letos število trgovcev pri nas neprimerno naras-tlo. Predava telj je stvarno orisal žalostno stanj.-[»rometa, ki je deloma poslcdica katastrofalne večdosctletne avstrijske politike na|>ram Jugoslovanom, deloma l»a posledica uničenja prometnih sredstev med vojno in ne v zadnji vrsti tudi pasivnosti železniških uslužbencev od Zagreba dalje. Ogorčenost je vzbudila njegova ugotovitev, da ima jo naše lokalne železnice še sedaj svoje sedeže na Dunaju, enako kakor tudi mnogobrojna industrijska podjetja, katerih nacionalizacija je skrajno problematična. Tudi stanje in poslovanje denarnih zavodov je gosp. Mohorič vešče orisal. Dalje je govoril o vprašanju gos]>odarske zakonodaje, prehranjevalne politike ter o proračunskih [»ostavkah nnnistorstev za trgovino in obrt in za promet. Z zadovoljstvom je predavatelj ugotovil, da se je razvil v Mariboru med trgovci naravnost lju* konkurenčni boj, ki bo imel za posledico, da se znižajo cene blaga. Bilo bi želeti, da predavatelj 6voje krasno poročilo priobči, da ga bodo mogli čitati vsi gospodarski krogu kakor tudi vsi ostali ki jih zanima stanje našega gospodarstva, od katerega je odvisno tudi blagostanje posameznikov. Politične beležke amssrsaK parlament Nova ameriška poslanska zbornica, ki ?e sestane v marcu, bo štela 219 demokratov, 214 republikancev, 1 socialista in enega neodvjsneža. Senat je le ostal stari, s precejšnio večino republikanske stranke, vkljub temu bi« pa od marca dalje v kongresu (poslanika zbornica in senat skupaj) Hardin-20vn večina imela le 12 ali največ 14 poslancev več kakor demokratska opozicija. Za glavni vzrok republikanskegi poraza in demokratske zmage pri pravkar dovršenih ameriških volitvah »matrajo predvsem novi tarifni za';on. bnterega je ameriška javnost sprejela rolo neprijazno, — in pa ogromno agitacijo «mokrih« (onih. ki so proti strogi prepovedi alkohola), proti strogim «STibim» odredbam. Predsednik Harding je vsled demokratsko volilne zmage v znatno težjem parlamentarnem položaju kakor doslej. Njegovo predsedništvo traja še celi dve leti. Staremu parlamentu (kongresu) poteče poslovni rok marcu prihodnjega leta. Po udomačeni, čv-prav ne ustavno garantirani navadi st stari parlament, po izvršenih volitvah novega parlamenta ne bi smel več sestati. Radi nepričakovane d*mo kratske zmage je pa Harding sklenil, tla skliče stari parlament k izvanre 1-nemu zasedanju še tekom tega me sera da mu ta parlament e svujo za ne6ljivo reiHiblikansko večino izglasu- Seia celjskega občinskega sveta (Nadaljevanje). Pravni odsek poroča o prizivu nekaterih celjskih kavarnarjev in gostilničarjev. ki so bili kaznovani, ker niso pobirali nočnega davka. Priziv kavamar-ja Kosa, ki je bil kaznovn z globo 2000 Dip, se zavrne kot popolnoma neutemeljen, ker sam priznava, da davka ni hotel pobirati Pri drugih prizivih še manjkajo potrebne informacije; o njih se bo razpravljalo na prihodnji seji. Rešiti se ne more prošnja o povišanju podpor in izplačevanju pavšala. Finančno-gospodarski odsek predlaga nekatera nujno potrebna popravila na mestnih poslopjih in podjetjih. V lastni režiji se popravi mostovž pred moškim kopališčem. Predloži so načrt gradbene direkcije za popravilo starega kapucinskega mostu, ki bo znašal okoli 200.000 Din. Z delom se prične prihodnjo pomlad, ker se mora do tja pripraviti potreben les, če le mogoče, iz mestnega gozda. 30 kubičnih metrov hrastovega lesa se pa nakupi potom razpisa v Ca sopisih. Paralelno se vodi tudi akcija za stavbo novega mostu, ki oio"e biti — po tem ko bo finančna podlaga dana — šele v dveh letih gotov. Stari most je v takem dezolatnem stanju, da uiti enega leta ne zdrži več. Odobrijo se izdatki za kleparska de la na ubožni hiši. Mestni cvetličnjak se je za silo popravil; spomia-li pa se stavi nov moderni cvetličnjak ki bo stal rk'Og 125.000 Din. V prin.dm se skl»ne z t-i- vriemo podpirati ustanovitev »a jenitkega doma -a one vsVnce, ki žive h-r-t [.?avega nadzorstva. P-ošnji miri l.-jrsKega društva za stavbo porodnišnice se ne more'ugoditi, ker se gradi v Celju sličen oddelek v javni bolnici, za katerega mora mestna občina v prvi vrsti skrbeti. Po dogovoru s pokrajinsko upra vo za Slovenijo se bo od petodstotnega poviška na davščini za prenočišče, ki znaša v Celju 30 odst., odtegovalo 22 odst, za ustanovitev vajeniškega kurza v Mariboru in Ljubljani ter za višjo hotelsko šolo v Ljubljani. Dasi je obču.ski odbor prepričan da celjski gostilničarji in hotelirji od teh šol oziroma kurzov vsled oddaljenosti in stroškov ne t odo imeli nobene koristi, mora vendar v to privoliti, ker bi sicer povijala da»'š«ino pokr. uprava, kakor to sama naglaša. Spreime se preloženi načrt pogodbe z vojaško upravo za 1. 1921-22, ki ir.-> v najemu zeml. Ve in nekatere objekte mestne občine. Poviša se najemnina za 100 odst. ObVnski /a top oa izj-iv^a. da od 1. jan 1923 zemljišča, na kate.eUke in bolniške barake pr Spodnjem Lanovžu, ne more več dati v zakup, ker ga potrebuje za sebe. Tudi je večina barak v takem stanju, da bi se Morale podreti, ker je livanje t njih zdraviu in žlvLieaia nevarna. -f- Primorski volilni odbor JDS v Ljubljani je imel sinoči sestanek v Spodnji Šiški pri Ciglarju. Govoril jo gosp. dr. Puc. Sestanka se je udeležilo veliko število volilcev - Primorcev iz Šiške in bližnjih delov Ljubljane. Po referatu se je razvila živahna debata, v kateri je dr. Puc odgovarjal na razna vprašanja. Sestanek je bil zaključen ob splošnem pritrjevanju izvajanjem dr. Puca. -f Demokratski sestanek za poljanski okraj v Ljubljani se je vršil sinoči v vrtnem salonu pri Košaku na Krekovem trgu. Obisk je bil izvanredno obilen, Jo 150 ljudi se je stlačilo v razmeroma majhnem prostoru Mnogi so morali stati Sijajnim govorom drja. Tominška, podpredsednika JDS Turka, drja. Klopca in drja. Kramer-ja so zborovalci burno pritrjevali. Simpatično je bil aklamiran dr. Kramer, kateremu so somišljpniki na ta način izrazili svoje zadoščenje nad izidom znanesra procesa. + Klub demokratskih železničarjev v Ljubljani ima v četrtek 16. L m. ob 8. zvečer v tajništvu JDS, Narodni dom širši sestanek svojih članov. Tovariši železničarji, ki so pristopili h klubu, se poživljajo, da se udeleže tetra sestanka! Na sestanek naj pridejo tudi železničarji demokrati, ki se do sedaj še niso priglasili h klubu, ker to lahko store na* sestanku. Samo ob sebi je umljivo, da so dobrodošli tudi pristaši železničarji vpckojenci in rentniki. Odbor kluba demokratskih železničarjev hoče tudi za penzijoniste in rentnike storiti vse korake, da bi se odpomoglo njihovemu bednemu položaju — Odbor. -f Načelstvo demokratske stranke za mariborsko oblast je imelo v nedeljo celodnevno sejo, na kateri je poročal pravkar iz Beograda dospeli poslanec dr. Kukovec o notranjem in zunanjem političnem položaju države ter o potrebi primerne orijer.taci.ie stranke zlasti za slučaj volitev. Seje «o se |>oleg mariborskih odbornikov skoro polnošrcvilro udeležili tudi delegati iz Celja. Ptuja, Ljutomera in Prekmurja. Udeleženci so podrobno razpravljali o raznih važnih vprašanjih stranke in so bili vsi sklepi sprejeti soglasno. Seja se bo v kratkem nadaljevala. nakar se bo vršilo že napovedano zborovanje zaupnikov. -f Važna konferenca o zunanji politiki. Kakor poročajo iz Beograda, se je vršila v pondeljek pri ministru za zunanie stvari dr. Ninčieu konferenca, na kateri se je razpravljalo vprašanje našeea stališča napram Mus^olmijevi Italiji. Te konference so se razen dr. Ninčiča udeMili pooblaščeni minister Ncšič in parlamentarci Angjeltnovič, Kučič. dr. Laginja, Trifkovid in Nas las Petrovič. -f Zanimiv državnopravni spor. Pravosodni minister dr. Markovič je predsedniStvu zakonodajnega odbora ixxslal akt, v katerem zahteva, da se poročilo, ki ga je pododbor zako.iodaj. cal ln vodil sejo pododbora brez sporazuma T- odgovornim ministrom ,»rav-de; 2.) ker je bil pretres tega zakonskega predloga odklonjen, dasi je fcila dolžnost pododbora, da prouči predlog sam. Zakonodajni odbor bo torej te dni moral reševati interesanien t-por med pododborom in pravosodnim ministrom. -j- Borba za Mestno hranilnico ljubljansko. V »Slovencu» se jc zsčfla borba za Mestno hranilnico ljubljansko. Videti je, kako radi bi io imeli klerikalci in komunisti. »Slovenec« očita bivšim NSS, da so bili radi njih v koalirani večini prejšnjega občinskega sveta zato vedni spori, ker so se narodni socijalisti zavzemali za razne banke in kazali, da so zlasti interesi-rani pri »Jadranski banki« in Kreditnem zavodu. »Slovenec« omenja tudi dr. Trillerja in dr. Ravr.iharja ter piše o pritisku na gosp. Ivana Hribarja, če-gar posledica jo bila razpust upravna alo, niti pristalo na razpust upravnega odbora Mestne hranilnice. Tudi je javna tajnost, da se poslovni ljudje med zajedničarji [ioteguji'jo za občinski svet v glavnem in v |irvi vrsti radi uleg Mestno hranilnice. Včerajšnji »Slovenec« dokazuje, da je borba klerikalcev in komunistov ter zajedničarjev za Mestno hranilnico v oolnMm tiru. -(- Odgovor na poziv. »Slovenski Narod« kliče proti našim ugotovitvam glede svoječasnega nastopa drja. Rav-uiharja in drja. Trillerja zoper imenovanje namestnika Hribarja za pričo tudi gosp. župaua Cirila Pirca iz Kranja, Poziva ga, naj javno [>ov6. kdo ima |»rav, »Jutro« ali »Narod«. Gosp. žu[>an Pire nam sedaj s[«roča, da se temu pozivu ne more odzvati, ker se dotične seje ni udeležil. To pa iz enostavnega razloga, ker v času, ko se je izvršilo imenovanje gosp. Hribarja, sploh ni bil član načelstva JDS. Izvoljen je bil v vodstvo stranke šele v oktobru 1921. — Podobno verodostojnost, kakor trditvi »Slov. Naroda« o navzočnosti župana Pirca. je očivilno pripisovati vsem njegovim »ugotovitvam« iz dotične seje. — Gosjiodje v ostalem sproti pozabljajo kar so sami trdili. Včeraj se je oglasil gosp. dr. K. Triller, ki priznava, da se je protivii Hribarjevemu imenovanju, pravi pa, da predvsem zato, ker je hotel gosp. Hribarja ohraniti naši državi v Pragi. V soboto je [>a v istem »Slov. Narodu« gosp. Puetoslemšek slovesno proglasil, da je na odločilni seji načelstva JDS »ugotovil, da je imenovanje g. Hribarja smatrati za izvršeno stvar« in bi vsak protest proti tešcn! G. Dr. Triller in g. Pustoslomšek se naj sedaj med seboj pomenita. Značilno je vsekako, da je g. dr. Triller bil možat in je priznal svoj nastop proti imenovanju g. Ivana Hribarja, dočim se g. dr. Vladimir Ravnihar do te možatosti še ni ojunačil. Prosvcfa Ljubljanska ^rama. Sreda, 15.: »Jack Straw». A. Četrtek, 16.: vanje gosoe Ade Poljakcve. Izv. Petek, 17.: Zaorto. Sobota, IS.: »Carmsn«. E. Nedelja, 19.: »Seviljski brivec«. Izv, • Mariborsko gledališče. Četrtek, 16.: »Dnevi našega življenja«. K • Celjsko gledališče. Četriek. 16.: Molicrjev .Namišljeni bolnik«. Gostuje g. Plut, član Narodnega gledališča v Ljubljani. Začetek ob 8. url • Rossinl: »Seviljski brivec«. SinnčS so peli prvič to slavno buffo-opero. Do-se?la je zlasti po zaslugi g. Betetta (Ba-silio), g. Zupana (Bartolo) in ge. Lovfe-tove tor g. Levarja (Figaro) popob uspeh. Spored sinfoničnega koncerta muzl-ke Dravske div. oblasti v Ljubljani, ki se vrši v pondeljek dno 20. novembra ob 8. uri zvečer v Unionu je sledeči: Beethoven: Uvertura »Proineteieva stvarstva«, op. 43. Dvorak: Legende, op. 59, št. 1, 2. 3, 4. — Risto Savin: Suita iz baleta »Čajna putičika«, op. 26. L Pri podzemskih boginjah. U. Svidenje. IIL Pozdrav čajnih punčik. Tempo di menu-etto. IV. Marcia. Brahns: »Sinfonija št. 4>, e-mol, op. 98. I. Allegro non troppo. IL Andante moderato. III. Allegro gio-coso. rv. Allfcgro energico e passionato. — Vstopnice za ta koncert so od danes naprej v predprodaji v knjigarni Glasbeno Matice, kongresni trg št. 9 (poslopje Filharmonične družbe). _ Sokolstvo I. Jugoslovcuskl vsesokolskl zlet Seja likvidacijskega odbora se vrši v sredo, dne 15 t. m. točno ob 6. zvečer v sa-veznih prostorih. Sokolsko društvo Ljubbana IL priredi v sredo ,dne 15. t. m., ob 20 uri na realki za svoje člane predavanje. Predaval bo brat Mole o Balkanski vojni. K predavanju so vabljeni tudi člani drugih sokolskih društev in sokolstvu naklonjeno občinstvo. Bratje in sestre, pridite polnoštevilno! Gospodarski odsek Sokola v Ljubljani vabi čiane širšega odseka k važni ter nujni seji v četrtek 16. t. m. ob osmih zvečer v društveni sobi v »Narodnem domu«. ___ svetu — Fašisti za razdelitev Avstrije? Mussolinijcv organ »Popolo d' Italia. jc pred par dnevi objavil članek, v katerem nastopa eden izmed fašistov za to, da se ustvari če bi akcija za sanacijo Avstrije ne imela uspeha, nevtralna država, v kateri bi bile severna Tirolska, Predarel-ska, Salcburška, Koroška in Štajerska. Avstrijski listi izražajo svoje začudenje nad takimi nazori in trdijo, da to ne more biti mnenje italijanskega ministrskega predsednika. Če bi se taka država ustvarila, tedaj bi bila življenja nezmožna in bi prej ali slej postala odvisna od Italije, ki bi jo s časom anektirala. Listi menijo, da ie treba z vso silo delovati za uspeli sanacijske akcije, da se ne realizirajo take in podobne namere, če res obstojajo. — Samomor igralke Olse Bojan. Igralka Bojan, hčerka že umrlega znamenitega češkega Igralca, je v Berlinu te dni izvršila samomor. Igralka, ki je tudi našim gledališkim krogom dobro znana, je zapustila dvoje pisem, ki pa jih še niso odprli, ker pričakujejo, da stori to njena mati. , . . , — Nemška vladna kriza, ki obstoja latentno že dolge mescce, je stopila zadnje tedne malo bolj v ospredje, ko se Je državni kancelar pogajal s strankami tadi rekonstrukcije vlade. Kancclarjeva po-gajania so ostala brezuspešna ker se | stranke braniio odgovornosti zlasti «a 1 zunanji resort, ki Je po Rathenauovem umoru še vedno nezaseden. — Delovanje tajnih organizacij v Nemčtii. Berlinska policija ie te dni zopet prišla na sled nevarnemu snnvatelju tajnih organizacij Aretirala je bivšega poročnika Rossbachd, ki je že za časa plebiscita v Gornji Sleziji načeljeval nemškim četmkom. Rossbach, ki se Je največ udejstvova! na " .varskem, Je v zadnjem času razvijal živahno propagando in agitacijo za ustanovitev tajnih organizacij. Berlinska politična policija ie sedaj domala da skušajo nemški reakcijonarci ustanoviti tudi na Pruskem nachr.alno-sooialistično organizacijo, kakršna on- I stoja na Bavarskem pod v«-vetniki in sodnikih, razveljavi: 1.) ker je j nega Hittlerja -n k s tem ^ t"ie predsednik pododbora Gionovič skli-idila ta aretirala tudi Rossbacha, k 1 Drsalna sektila S. K. Ilirije v Ljubljani sklicuje svoj prvi sestanek, ki so vrši v četrtek dne 16. t. m. ob 18. ur zvečer v sobi Športne zveze. Narodni dom. Polnoštevilna udeiežba dolžnost. Obenem se bodo sprejemale prijave novih članov, ki želijo smotreno trenirati drsanje. Čianom bo na razpolago lastno klubovo drsališče. Revanžna tekma med Ilirijo m rn-morjem, ki se je vršila v nedeljo, je kon-. čala za Primorje mnogo bolj ugodno, kakor prejšnia prvenstvena tekma. Rezultat je 4 : 2 (2 : 0). Primorje Je nasto-Pilo nekoliko reorganizirano in je igralo neprimerno boijše kakor zadnjič, dontn je zaostajala Ilirija, zlasti protiLk.onc£ daleč za svojo običajno fermo. I aKO ie moglo Primorje, čeprav je Ilirija vodim že s 4 : 0, zabiti še dva lepa gola m priboriti za sebe časten izid. Od 4 iUn-janskih golov je zaLil Vidmajer 3. prva sta bila naravnost neubranh.va. Igra }e bila v splošnem falr, gotovo bclj kakor prva. Le proti koncu Je prišlo do obžalovanja vrednega, še ne dovoli pojasnjenega vzroka, ki je dovedel do kravalov med publiko, katere del Je vdrl na igrišče in s tem zakrivil, da je moral sodnik tekmo 12 minut pred ca som zaključiti. Sodnik i. Ochs iz Celia je vodil tekmo kolikor mogoče objektivno in v splošnem zadovoljivo. čeprav Je prezrl več pregre^ov. Občinstva je bilo lepo število^ O F. S K. Celje : S. K. Svoboda 5:2 (■> : 0). V nedeljo se je vršila v Celin prvenstvena tekma med S. K. Cebe i S K. Svoboda. Celje, ki Je nastop.lo z nekaterimi rezervami. Je bilo ves čas v premoči, vendar pa mnogo ugodmh pri lik ni znalo izrabiti. Kvarilo je "ril večno prerekanje med moštvom. Proti koncu igre je Celje malo pop^ o m J-vobo-da vsled pogreške sr-J. Jck branilccv Celja ^ (rezerva), srednji na^aleč in desno krilo. Tudi vratar ie bil na svojem mestu Pri Svobodi moramo pohvalno omenit zlasti vratarja. G- Durrschm.dt le sodd Tekme v Zagreba. Včeraj smo objavili neka] Izidov nedeljskih prvenstvenih tfkem, pri katerih ni bilo posel>rih presenečenj, čeprav Je usc«h Gradianskcga proti Sparti (13 : 0) in Ilirije proti Sla-venu (11 : 0) precci večji, k;.kor se ie pričakovalo. Tekma Concrrdiia : Viktorija Je bila po prvem polčasu nrekin ena, in sicer z rezultatom 4 : 0 za Cene .rdijo. Ptanle v prvenstvi! Je sedaj n^s»-rno: 1. Gradianskl (21 točk), 2. HašS (!?), 3. Cnncordija (12), 3. Snarta (10). 4. Ilirija (8). 5. Viktorija (7), 6. Croatija (5). 7. Slaven (O^ Priloga ,, Jutru'* št. 271, dne 15. novembra 1922. j Politični odmevi. In zaključek? — Počakajmo. da bomo čuli Mussolin^a v zbornici. kak« bo (rovori] politike! o smernicah svoie A. Koncept- je bil torej vsak pot isti; Ru- f tovo položil lep Ros svojega genfl« * ®S» sra se je zdela najbolj ranljiva ravno v ' sego toli popolne pevskodramatlčne dik-■ - - • moskovska vlada 1 d;e Lisinskega pri interpretaciji teh tei- zur.auje | Ukrajni. Žito va jc Ekar. Mussolini jeva politika napram Jugoslaviji Trst, 13. novembra. '.Mussolini si je poleg ministrskega v.rMsedništva naprtil tudi še listnico ministrstva za notranje in zunanje i-tvtiri, ki vsaka zase brez dvorna zahtevata celega moža. Zato so bile tudi po{>olnoma verjetne prve vesti, da prevzame Mussolini zunanje stvari le pushodno. Kakor pa se kaže sedaj, namerava vendar Mussolini pridržati stalno tudi ministrstvo zunanjih stvari. Olajšat]! si je delo s tem. da je obdržal na Cdttsnlti dosedanjega generalnega tajnika sen. Cor.tarinija, kar naj bi bilo voliSče tudi znali, da italijanska zunanja politika vsaj v dogledni bo dočnostj ne bo krenila iz dosedanjega svojega tira. To se da sklepati tudi iz pozdravnih brzojavk, ki jih je posla! Mussolini zavezniškim vladam, dasiravno bf ibilo misliti, sodeč po raznih njegovih izjavah pred prihodom na vlado, da .bo fašistovska zunanja poli , tika vrgla, v kot vse tradicije in celo tudi obveze prejšnjih vlad. Opozarjam samo na veliki videmski Mussolinijev politični g<.*'or z njegovimi silovitimi bpadi proti mirovnim pogodbam, proti Angliji, na Izjavo posl. Giunte, da se je treba otresti angleškega varuštva In pobijati francosko politiko, ki je i-!ovanofilskav na ponovne izjave, da fašisti ne priznavajo rapallske pogodbe in druge podobne stvari. Danes je tvar drugaemi: odgovornost napram narodu, državi; svetu izpreminja vsaj taktiko, če ne i. Ninčiču moj pozdrav in zagotovilo, da se bodo odnošaji med obema državama utrjevali v zmisltf prisrčnega prijateljstva,* — Drugi element. Istega dne je Mussolini izjavil rimskemu dopisniku <8unday ;&xpressa»: « Nočem o stopati na noge drugim narodom, temveč hočemo vztrajati na trojem dostojanstvu.* Na vprašanje: «In Jadran?> — je dejal Missolini: «Ke verjamem, da bi se cela jadransko vprašanje poglo nemudoafi rešiti; ali položaj se nagiba k zbdlfeamju ... Obtoževali so me silovitih izjav proti mnogim ljudem in mnogim dri-pvam. ali ipak mislim, da sem tako razjasnil našo politiko, da dvoumnost nI mo ?oča. Ker je naša glavna naloga »rzpo stavitev italijanskih financ, ni verjetno, da bi imeli časa za pustolovščine. Smatram za potrebno, da poudarim. da fašistovska stranka ni nit? mi-litarističua niti revolucionarna v j«ri "•em pomenu besede...» — Tretji tde-ment. Mussolini je končno v seji ministrskega sveta dne 8. t. m. poročal o zunanjem položaju, ki ga je označil za zelo kočljivega. Razložil je tudi polo- žaj na Jadranu z ozirom na odnosa je! z Jugoslavijo in izjavil, da tej točki mednarodne politike posveča največjo pozornost. O položaju na Reki je dejal, da je normalen. V kakšnem zmislu je Mussolini razlagal položaj na Jadranu in kakšna bodi njegova, politika v tem posrle.lu, o tem molče vsa poročila. Morda bi ne bilo popolnoma napačno. če bi se vzelo to Mussolinijevo poročilo kot čisti element za spoznanje njegovih namenov, z ozirom na dejstvo, da je podal to poročilo po odpo-slanju brzojavnega pozdrava Ninčič1. in sprejetju kar najprisrčnejšega Nin-čičevega odgovora. Ti štirje elementi bi bili pozitivni, to se pravi, da bi se dalo sklepati iz njih na prijateljski razvoj nadaljnih odnošajev med Italijo in Jugoslavijo, ki pa morejo sloneti seveda edino le na točni, pogini in čim najhitrejši iz-vršitvi dosedanjih medsebojnih dogovorov in sklepu novih, ki naj bi dobre medsebojne odnošaje le še bolj utrdili. Ali tu mi prihaja vmes še peti element, ki ga pa moram smatrati za odločno negativnega, in ta je — grof Sforza. Grof Sforza, z laške strani ustvari-telj rapallske pogodbe in one klavzule o sedaj že skoraj pozabljeni Baroški Iuki, ki je fašiste do besnosti dvignila proti njemu in mu končno tudi izpod-mekniia stolec ministra za zunanje stvari, je bil italijanski poslanik v Parizu, ko je Mussolini prišel na viado. Grof Sforza je izjavil laškim novinarjem v Parizu, da sicer visoko spoštuje Mussolinija, da pa vendar smatra za čin lojalnosti napram fašizmu, če odstopi. Še isti dan, 31. oktobra, je brzojavno podal ostavko. Mussolini mu je odgovoril s tole brzojavko: »Tolmačiti moram kot neoportun čin vašo odločitev za odstop, preden ste službeno izvedeli moje smernice v stvari zunanje politike, ki jih razložim v zbornici in ki ne bodo enostavno skup čustev in ogorčujočih spominov, kakor Vi [X) krivem mislite. Pozivam Vas formalno, da obdržite svoje mesto in ne delate neprilik vladi, ki v tem trenutku predstavlja najvzvišenejši izraz nacijonalne zavesti. Pričakujem brzojavnega zagotovila in si pridržujem nadaljne ukrepe glede Vas.> Grof Sforza pa je vstrajal na svoji ostavki in je bil poklican v Rim. Medpotoma so mu fašisti v Bussolenu priredili sovražno demonstracijo. Po enournem razgovoru 6. t. m. sta se razšla Mussolini in grof Sforza in v seji ministrskega sveta 8. t. m. je bil imenovan za poslanika v Parizu baron Avezza-no. Grof Sforza, ki naj bi bil zastopal Italijo tudi na lausanski konferenci, se menda sploh ne povrne več v diplomatsko službo, v Lausanno pa pojde carigrajski poslanik markiz Garroui. Zakaj je grof Sforza odrekel svojo službo Mussolinijevi vladi? Ali morda zato, ker je pričakoval, da se izpreme-ni vladna politika napram Franciji, ali ]>ač bolj zato, ker ni hotel služiti vladi tistih, ki so na dno pekla obsodili njegovo zunanjo, predvsem pa rapallsko IKjlitiko Ln ga strmoglavili zaradi nje z ministrskega stolca. ker je bil osebno užaljen ali ker je bil prepričan, da -e bo sedaj vodila politika, ki bo hotela zrušiti, kar je on zgradil tedaj? Bilo, kakor bilo, ali eno stoji: diplomat Sforza se ni dal prepričati po politiku Mussoliniju, se tudi ni uklonil, temveč je rajši šel, dasiravno mu je leta zagotavljal, da ga v njegovi zunanji politiki ne bodo vodila čuvstva in ogor-čujoči spomini. Grof Sforza se v cclo-urnem razgovoru ni dal prepričati! Ta element je vsekakor — negati-t ; vedno naipozemeje motrila dogodke v ' tej deželi, skušali o pravem času za-jtreti gibanje, ki bi jo moglo odcepiti H ostale države. Carska vlada je postala kih, čudovitih pesmi. Zbor ni tako velik kakor Matica, pa je neverjetno uvežban in v glasovih sijajno cdtehtan. Ugajali so nam rlasti sočn; *enr.rii in solo-baritonist i po metodi sile, boljševiki pa "so pustili j ki ima zlasti v višini blesteč glas. ukrailnstva v prosveti, šolstvu prosto ! Uspeh koncerta smemo nazvatl izvan- Unlfikacija Ukvajne z Rusijo? Malokateri nacijonalnopolitični pro- ' potf'a"'so"v bistvenih zadevah smatrali j reden. Zbor je dobil dva venca, je žel * blem v Evropi je tako kompliciran, kar i p0{rebn0) {esno z-czati obe . ! priznanje entuziastično ploskanje in kll-kor je vprašanje Ukrajce. Zato pa »e je i" _ j C2rije. g. Širola se je pa moral na splošno tudi nseda malokaterega dela Evrope i c tesnejšo zvezo med Rusijo in Ukraj- ; ZE;,tevo pokazati na balkonu. Vse ga }a tako pogostem spreminjala, kakor po- j n0 se bo mednarodni položaj ruske vlv : -,u_no aklamiralo. Čudno, Ljubljančani so litičra usoda te dežele. Sedaj se poroča. ! bo dirigira! operni ravn. Rukavina, ki nam bc predstavil moderne Francoze ia Cehe — tako je prav! Zakaj bi se mi tukajle vedno topili v solzavih zastarelostih samo zato, ker »merodajni krogi* smatrajo, da je godba samo tisto, o čemer so Nemci napisali od sile dolgih reklam. Dr. Ce-rin bo kaj pripravil, Matica že pripravlja, nI vrag, da v doglednem času ne dobimo celo matinej, kakršne imajo že po vseh kulturnih mestih. Kaj malega, enkrat eden, drugič drugi, violina s klavirjem, potem par zborov, enkrat sam klavir, potem katera orkestralna stvar — manjka se naštudiranih stvari, orkestrov, zborov, violinistov in pianistov pri nas! O. Matačič je v petek dirigiral Smeta-novo uverturo k operi »Poljub*, ki je i j šek. Kar se tiče književnosti, naj ne po-„ i zabimo, da je te dni poteklo 25 let, odkar ! so se iz Dur.aja prepeljali v domovino ! ostanki dveh stebrov: Vuka Karadžiča iti ' pa Jerneja Kopitarja! __ je bila kar se tiče interpretacije do zad- i nje note na višku; neskončno lahko bi j bilo namreč vse skupaj zaspalo že sredi! prvega stavka, potem bi bilo čuti le Se j zveneče note. Izreden glasben talent in j (Leonida Andrejeva »Dnevi našega ziv-f!n čut ie pokazal g. Matačič. pa tudi; ljenja».) Mariborsko gledališče Maribor, dne 12. nov. 22 silo energije. Čestitamo k ogromno uspehu! V nedeljo zvečer je kor.certiralo v Unionu zagrebško pevsko društvo »Lisin-ski», ki ie izvajalo ciklus zborov Božidarja Slrole na tekste iz hrvatske renesančne in baročne poezije. Pred stoletji, tam še v petnajstem in šestnajstem, je prišlo dalmatinskemu vla- Pretekli teden je v mariborskem gledališču domovala res prava umetnost. Zdelo ss nam je, kot da so dali naši gledališki umetniki najboljše, kar nosijo v svoji notranjosti. Kot, da nismo v skromnem Mariboru, s takšnimi čuvstvi smo odhajali v torek ln četrtek od »Hoffmannovih pripovedk*. Še so zvenele v naših dušah uspavajoče nežne melodije, še smo blodili po sestnaistem, je prisiu unuuauuon^uu vajoce nežne meiocue, se smo uiuum stelinu Hektoroviču ca um, da bi zapisal j ^obno razsvetljenih beneških nočeh, pa pesmi, ki so jih prepevali ribiči med lo- • snl0 biij v goloto mahoma zajeti v ravno vom, Nikola Nalieškovič je zapisal »pjes-; tako mg],^ na <3n0 srca segajočih meni cd maskerate« — vesele množice so; !odjja], ruskih pesmi, jih pele po pustem Dubrovniku, ko so še Ubrana harmonija mladih sanjačev, ki ven iiuvu uvci.uiu a ^..j«^-, ... ; . ogrela, potem Cajkovskcga »Romea in s« je poslu Julijo*, ritmično in arhitektonično učln- ' kovlto st-.-ar, dosti težko za godbenike, ki pa je bila sijajno naštudirana. \Vag-ner ima v svojih operah malo tako genialnih mest kakor Siegfriedovo smrt To je kos za glasbena gurmanje. Koncem mrtvaške koračnice, ki je izzvenela kakor vzdih umirajočega leva se občinstvo še dolgo ni moglo znajti — šele čez nekaj časa se je zavedlo in udarilo v silno ploskanje. Brucknerjeva simfonija je dolga, zelo rutinirano pisana stvar z velikopotezno arhitektoniko — čioveškega pa ta stvar nima dosti v sebi, čutnega, kar bi ogrelo, primer umetnine, ki apelira samo na intelekt. Najbolj enoličen je bil prvi .11» s*« — --------- živeli tam knezi in gospodari — gospod Širola, ki se peča poleg s skladanjem tudi z raziskovanjem naše glasbene zgodovine, pa je u glasbil te pesmi, kakor pravi, da pričara »ono raskošno vriieme, v katerem so nastale te pesmi*. V to svrho i so krenili iz Moskve v bližnji gozdič, je dihala raz odra. Frelestni večer, ki ga je pričarala večerna zarja, se ie pred našimi očmi prelil v še lepšo nočno tišino, ki je razgibala srca mladih ruskih študentov in nlihovih tovarišic. Polagoma, kakor je laMiiic ie !jv5um». . " | 111 nlinOVin tovarišic. roiasoma, nanui jc ižil danes že pozabljenih oblik j vstajaj svet]j mcsec izza Vrabčevih gor, petja v zboru, ki je najčistejši izraz rene-; ie pojenlata tmij mladostna razposajenost, sančnega pokreta. v katerem se r.ajoseb-' čc,udi j0 je j,0;ej vedno vnovič priklicati nejši doživljaj slika jasr.o z — mnogo- j alkoho!_ glasoviem. Naj bodo te pesmi, pravi, ko-i ^t-so mogt; u!ju§iti svoje boljše notra-rak naprej, poizkus nove oblike umetne: n?ost;( svetost narave, sila lepote jim je zborske pesmi. ; vedno vnovič vzvalovila srca in priklicala Čudovito so učinkovale te pesmi s svo j pssern> Šepetanje src. Ne en glas, nobena jo polifono obdelavo. G. Širola se ne lovi kretr,ja ni motila, kot da so bili vsi igral-za efekti; odlikuje ga neka neizprosna odkritost napram samemu sebi kakor našega Lajovica. Polifonija se čudovito prilega današnjemu izrazr.emu hotenju, do- ..... ......... ...... ..... kaz temu je dejstvo, da je Bach danda-; ]2Stii živeli smo z njimi in oni z nami nes vedno bolj zopet predmet restiesa j takSno bi naj bi bilo vedno življenje na študija vseh glasbenikov. Zbor Lisir.skcga ! tako silno in sočno, da publika pije, zsr, iiM m s ci in igralke sami v tesnem objemu nočnega svetišča, iz katerega jim je nevidna roka vodiia kretnje in polagala besede v usta. Bili smo čisto, čisto v njihovi ob- sredstvih skrajno razsipen in neekonomičen. Najbolj enoten je bil scherzo, ki smo ga bili posebno v začetku zelo veseli. Simfonija je stala dirigenta in orkester obilo truda, ker je silno težka. Orkester __________ ___...---- - ---i ru tdrvaui uiami ya. V........ v— vsako malenkost v blesteč detajl, ki ga I i^Vg reproducirati, ustvarjati. Cez par ni bilo mogoče prezreti, izkazal se te 1 trenutkov že vidimo pred seboj cele oseb-adekvantnega interpreia Sirolinih skladb, j nosti, z vsemi nijansami njihovega znača-Glasfceno karakteristiko ie dirigent fino-; ja: od alkohola ubita Onufrij (Bratina) in čutno doumel in jo podal, "kakor si je pač' Miška (Janko), ki pa v svoji obupni cne- obilo truda, ker e silno težka. urKester čutno ooumei m jo potoi. har.ur m jc t.av n.^a - h- ----- --- je storil svoje, dirigent pa še več: stvar to mogel želeti skladatelj sam, ki je go- i moglosti vendar ulozofirata o tihem do- Fred desetimi leti Pred desetimi leti je bila mračna deževna jesen kakOT letos. V Ljubljani se je ustanovilo društvo za Balkanski rdeči križ. Mnogi so darovali — imoviti in tudi med preprostim narodom. Darove smo delili med Srbe, Bol gare in Črnogorce. Nekaj naših zdravnikov je šlo na jug. Vlada vsega tega sicer ni rada gledala, a prepovedati si ni upala. Na Češkem je sokolstvo vpeljalo poseben davek 1 K; da so pošiljali razno blago slovanskim borcem za svobodo. Treba je bilo zdravil, perila itd. Pri nas zbirke niso bile ravno velike, a bile so dokaz, da se zavedamo nekega jugoslovanstva, čeprav je bila ta zavest še nejasna. Mla dina, ki se je zbirala okoli »Prepo-roda*. je imela v tem oziru bolj jasne nazore, nego starejši ljudje, ki so bili vzgojeni v nemški kulturi. Naš Trst je takrat še bolj proslavljal balkansko zmage nego Ljubljana. Splošno smo bili na vse te dogodke le malo pripravljeni. Kdo se je brigal za Balkan in za tamošnjo politiko? Srbskih listov nismo čitali. Sploh smo Srbe in za Balkance vobče bolj poznali iz nemških zlobnih karikatur, nego iz pravih virov. Ko so nekateri naši li;ti začeli prinašati stalne dopise iz Beo grada, smo jih čitali s primernim dvomom. Od 1. 1908. smo malo bolj mislili na Srbijo: orisilili so nas k temu toli seo- tembereki dogodki. Policija je v tem oziru vendarle mislila več nogo mi. 1U 1910. je začelo izhajati »Jutro* z v.trazit o srbofilsko tendenco. Ni manjkalo pomilovalnih nasmehov. Med na-r<>Aiom — posebno na jugu — pa je iu*lo »Jutro* mnogo več simpatij ne-•so so mislili nekateri v Linbliani »Jutro« je prenehalo in začel je izhajati et zadremali, ko so 8. oktobra začeli pokati topovi na Crnj gori. Sicea- se je o Balkanu tisto jesen precej pisa*o, a nihče ni pričakoval kaj nesnemi. Splošno se je govorilo le o alliatnskih vstajali. Isa Boljetinac nas je bolj zanimal nojro ves balkanski problo©. Naenkrat vojna! Črnogorce sm0 že od nekdaj spoštovali in smo mislili, «Ja bodo tam na gorah s Turki lahko opravili; naprej pa menda sploh ne pojdejo. Iz balkanskih armad smo največ zaupali bolgarski: mogoče zato, ker so o nji zelo priznalno pisali tudi nemSki listi. Tudi na karti je bila Bolgarija največja. Sicer pa smo o vsem bore malo vedeli. Začeli smo se natančneje pčiti — balkanskega zemljepisa, ki i>mo se ga v šoli učili le prav površno. Naše karte so bile nemške in na nj?l» so bila lo turška imena. (Usktib, KuprlUi, Monastir itd.) Zgodo vine teh narodov se tudi nismo učili. V soli smo brali , in »Šumi Marica>. Srbske himne še nismo znali. Naenkrat smo obstali od začudrnja: Srbi pred Bitoljem! Srbi skozi Albanijo na Adrijo! Srbi proti Odrinu! Srbi na Solun! Kje so se vzeli ti Srbi? Vse naše časopisje je začelo pisati o njih. Nemci so sampatizirali s Turki. Turki so bili premagani. Zato se je naše srce tembolj nagnilo k Srbom. V glavah se je začelo svitati! Celo »Slovenec* je začel prinašati lepe članke drja. Žitnika o srbskih vstaiah in o razmeriu Av- strije do Srbije v preteklih časih. Srbsko-bolgarski in bolgarsko-grški spor sta bila nam takrat neznana. Zato smo slavili zmag-! vseh. Le glede Grkov smo slišali, da niso zanič In da so enkrat pri Florini Srbi podili dve armadi — grško, Id je bežala pred Turki, in turško, ki je bežala pred Srbi. Takrat je prišel iz Bitoljs v Ljubljano srbski'list. ki je izšel s pczdrsv:-m , na kralja in nam naznanil, da se je lena ulica v Bitolju prekrstila v »Ljub-' ljansko*. V Bitolju je bil takrat načelnik Branislav Nušid. O zavisti Avstrije srno zvedeli krr.v lu, ker se je začela tiha mobilizacija, Avstrija nam je postajala smešna — in to je bil začetek konca. Videli smo, da bi rada nekaj storila — a si ne upa. Začutili smo njeno slabost. Blamaža s konzulom Procbizko v Prizrenu je pospešila naže veselje. Karikaturisti so imeli mnogo dela. Začele so se ken- 1 fiskacije listov. Tako smo zvedeli, j česa ne smemo vedeti. Mi pa smo vedeli vse in ie več: neverni Tomaži so se izpreobračali. Prišle so sicer trpke izkušnje: Ska-der, Albanija Odrin, Bregalnica. — toda medtem smo že vedeli, kje je na*e mesto in smo se smejali Stadler-jevemu »Hrv. dnevniku*, ki je v Sarajevu pisal proti Srbom — za Turke. Pohod od K um a bo va čez Kosovo in Prilep na Bitoli — nam je kazal pot v bodočnost. Kar ie bilo v Sloveniji po- štenega, narodnega, slovenskega in jugoslovanskpga, se je pridružilo s srcem tej junaški vojski, ki smo jo smatrali za 6voio, kajti čutili smo, 'la bo le ona nekoč izbojevala tudi naše osvobojenje. Strah Avstrije r.as je v tem same utrjeval in zato je rastla naša jugoslo-; vanska samozavest Oni, ki takrat ni-! so šli z nami. 6o bili tudi med vojno ,nn strani Nemcev — zato so letos sla-! vili svojo »samoosvoboditev*. Tri sveče Svoje bele sobane je zapustila carics Milica, nemir jo je kakor otroka za. roko vodil na visoki grajski stolp. Bilo je jutro, belo jutro. Megla je koprnela v nebo, z njo vred molitev zapuščenega srca. Tam gori na zidovju ni stala več carica Milica, le človeško srce jc gorelo. Bolest ga je užigala. nada in upanje dolivala olja v rane, črn'' slutnje so pritajevale žarki plamen, d* je plapolal nemirno in boječe. V dolini pod etolpom se je kla:-dvoje ujed. Vroča, žlahtna kri ponosnih lic je kaj>ala na zemljo, se z roso mešala, ker je bila pretežka, da bi jo prst popila. Goreče srce žene je kliknilo, visoko je vzplalal plamen in uganil. Carila Milica je vstala, nič več r.i mogla moliti. Vojske je gle-lal* in se tresla za nlh usodo. mu, o Bogu, trepetata db pr!zvan)anln nedeljskih zvonov ln bi delila v svoji brezkončni revščini dobrote celemu svetu. Ob kraju, proč od hrupa tovarišev sameva v tihi boli Olga Nikolajevna (Kraljeva), ne poznamo še njene tragične usode, vendar pa čutimo, kako je hvaležna Nikolaju Gluhovcu (Tomažič) za njegovo nežno pozornost. In taki ostanejo naši znanci, da ne rečem že od pričetka prijatelji, s katerimi sočuvstvujemo na vsak korak, do konca. Takšni so torej ti slovanski bratje tam Ob Volgi: filozofirajo, razglabljajo, rešujejo ves svet, hrepenijo k zvezdam ln tako ne preostaja časa za samega sebe, n! moči, da bi ustvarjali, ker začenja že navsezgodaj vodka z razkrojevanjem. Pa kdo bi Jih sodil, kdo obsodil, ko vendar sami hočejo boljše, hočejo kvišku, hočejo k solncu, — pa ne morejo več. Ali )e potem čudno, če te ogromne mase brez energije obvlada par mož, ki se ne strašijo kot Onufrij raniti samo drobne živalce, ampak gredo smelo tudi čez mrtva trupla! Scena v Olgini sobi, ko se vsedejo kros ttiize predstavniki predvojnega ruskega naroda, podporočnik, študenta, mati in hči, Je bila mojstrsko izvedena. Mirno dremijejo instinkti, dokler se ne užgo ob plamenih alkohola in tu se je kosal podporočnik Ivanovič (Kovič) s študentom Onufrijem, Tomažič in Kraljeva skoro nista zaostajala. In prostitucija! Je 11 bilo rusko življenje z njo res že tako prožeto, da je segala v vse sloje, v vsako življenje in se Ji ni mogel izogniti noben ruski duševni velikan? Leonid Andrejev nam jo Je pokazal skoraj v lepi luči. Olga ni mogla drugače. Komaj 181etno Jo je lena mati prodala in jo potem prodajala naprej, da Je lahko pila likerje in jedla slaščice. Mati bi bila lahko boljša, Kraljeva pa Je pogodila slabotno Olgo, ki Je bredla po blatu le iz strahu pred zlobno zoprno mamaško, čeprav je z vso dušo ljubila nežnega študenta in celo dva dni stradala samo, da U «6 Iztrgala propadanju. Ko polagoma pada zastor, kleči pri nogah svojemu dragemu študentu ln njegova roka kljub vsemu zatrepeče nad njeno glavo. Kam gre pot? Pijani podporočnik in prijatelj Onufrij Ju blagoslavljata... Dr. Avg. Relsman. Zveza kulturnih društev Od iger, ki smo Jih našteli v Jutru z dne 19. oktobra št 248, bi bile za preprosto proslavo Miklavževega večera najprimernejše: »Pogumni Tonček* ali »Patrioti* od Jakoba špicerja, dalje tSnegulčica in škratje«, pravljica v devetih dejanjih in 'Ptičji kralj*, otroška Igrica s petjem v dveh dejanjih. Razen tega pa opozarjamo včlanjena društva, da imamo zanje proti običajni odškodnini na razpolago tudi dr. Iv. Lahovo Igrico iMiklavtev večer*, ki bi Jo zlasti priporočali za prireditve šolarjem in sokolskemu naraščaju. Igrica Je kratka, lahka in zelo ljubka; nastopata samo dva otroka, deček in deklica, dalje dva angela in Miklavž s svojim spremstvom. Scenerija čisto preprosta. Društva, ki želijo igro v prepis, naj Jo nemudoma zahtevajo pri ZKD, Narodni dom I. Sokolsko društvo v Višnji gori, oziroma njegov izobraževalni odsek Je kljub vsem težkočam marljivo vršil svojo prosvetno nalogo. V letošnjem letu so se priredile tri predstave, ki so bile povoljno obiskane In ki so imele dober gmoten In moralen uspeh. 18. februarja sta se igrali »Kovačev študent« in »Raztresenec«, dne 12. marca »Jesensko solnce» in »Kovačev štu-dent» In 11. Junija »Ce sta dva». Pred vsako predstavo Je predaval br. starosta o idejah Sokolstva oziroma o sokolskih dolžnostih. Izobraževalni odsek se bo potrudil, da se preskrbi vsaj z najvažnejšimi ljudskimi igrami, ki si Jih je do sedaj moral Izposojati, ako Je hotel prirediti kako igro. Oledal pa bo tudi, da izpopolni svojo knjižnico, ki se nahaja v precej žalostnem stanju. Gospodarska vprašanja Stabilizacija dinarja Pomočnik finančnega ministra g. Dušan Plavštč je prispel te dni iz Curiha v Zagreb ln podal novinarjem o svojem bivanju v Inozemstvu in o svojih osnovah v glavnem nastopne podatke: Razlogi njegovega potovanja so bili, kakor je dejal, da vidi, kako se v Inozemstvu vodi valutna politika, potem pa da tam ustvari organizacijo, ki bo služila kot zaledje in zaščita dinarja. Z uspehom svojega potovanja je zelo zadovoljen. Prepričal se Je, da naše razmere niso slabše od češkoslovaških ln da so dosedanje mere naše vlade popolnoma pravilne in sposobne, ako se bodo 1 nadalje dosledno Izvajale, da definitivno popravijo dinar. On ie sedaj celo večji optimist, nego pred svojim potovaniem v inozemstvo. Kar se tiče naše finančne akcije v Inozemstvu za svrho stabilizacije dinarja, temelji ta akcija v prvi vrsti na ozkem sodelovanju z merodajnimi faktorji v Češkoslovaški. Razen tega Je potrebno, da postane naš dinar svetovno blago, s katerim se bo trgovalo povsod v Evropi. Cehoslovaki so si ustvarili močne zveze s celim inozemstvom, kar moramo storiti tudi ml. V tem pogledu lahko računamo na pomoč Cehoslovakov. V Pragi bo centrala za dinar ln praški bančni urad bo sprejemal dinarske devize v re-eskompt. Zvezo s Cehoslovaki moramo čimbolj razširiti tudi v gospodarskem pogledu, a potem istotako z ostalimi člani Male antante. Cehoslovaki so st znali s svojim energičnim delom pridobiti velik ugled in zaupanje Inozemstva in danes vživa Češkoslovaška v finančnem svetu zelo dober glas. Brezdvomno morejo gospodarsko obnovo Srednje Evrope Izvršiti le države Srednje Evrope same. To le ena največjih nalog Male antante. Ako uredimo to vprašanje, si bomo priborili ugled v Evropi in postali važen faktor. Ne smem opozabljati, da se nahaja Evropa v novi krizi In tu Je potrebno, da bomo mi in Cehoslovaki točka za konsolidacijo. Da bo to uspelo, je potrebno, da si stvorimo I finančno zaledje v Evropi, pri čemer je najvažnejša bogata Švica. Zaradi tega Je bilo naše prvo delo, da se je osnovala v Pragi centrala za dinar, a potem, da se najde I zaščita dinarja v Curihu. G. Plavšiču se Je posrečilo s pomočjo čeških zvez zainteresirati za Jugoslavijo in za dinar nekatere zelo me-rodajne švicarske osebnosti. Odslej bomo tudi mi stalno informirali Švico o naših razmerah. Švica Je danes zaradi svojega bogastva, ugodnega položaja in zvez s celo Evropo zelo važno denarno tržišče za vsako zemljo. Švica je zelo bogata, pa bi bila tako za nas same, zlasti pa v zvezi z rekonstrukcijo Srednje Evrope, silno važna eventuclna kreditna zveza z njo. Direktne trgovinske zveze med nami ln Švico so zelo živahne. Švica uvaža Iz naše države živino, les In jajca; njena industrija se v zadnjem času v večji meri Interesira za nas. Toda naša valuta doslej v Švici ni bila v prometu i zaradi raznih omejitev I zaradi naše dosedanje dvojne oznake: dinarja in takozvane Jugokrone, kar nam Je mnogo škodovalo in ustvarjalo velike zmede. Ena prvih nalog bo, da se v novem pravilniku o devizah in valutah določi, da se z dinarjem v Inozemstvu more povsem svobodno razpolagati. Razen tega je dosežen sporazum, da bo prenehalo notlranie jugokrone v Curihu in da se bo uvedel dinar. Razen Curiha Je med drugim važen tudi Amsterdam, ki postaja vedno merodajnejše denarno tržišče v Evropi; Izgleda, da bo skoro zavzel ono pozicijo, ki Jo Je Imel pred vojno London. Mi moramo poskušati, da dobimo zveze z vsemi merodajnimi mesti. V tem nas bodo podpirali Cehoslovaki. Olede svoje akcije Je Izjavil nadalje g. Plavšič, da bo najprej izdelal novi pravilnik o prometu z devizami In valutami, nato pa bo začel gospodarsko akcijo. Tu ie v prvi vrsti ootrebna ureditev vpra- Ustnice se niso zgenile ves dan, topo Je zrlo oko predse. Pogovarjalo^ se je s mrtvimi, katerih ni dramila tišina na dvoru, ko so vstajali in prihajali k njej v poset. Mladi Mrniavčeviči. vsi krvavi so obstali pred njo. Njih beseda je dobro razločila carica Milica: »Odpusti, žena! Zaradi nas!» Vzdihnilo je belo grlo, vroče čelo se je naslonilo na ža-rečo roko. Razpokune ustnice so prebirale jagode spomina: »Ubogi bratje, vi sokoli beli, čez vaša trupla je stopiU noga od vzhoda. Pogazila mi je moža. Lazarja, očeta in devet bratov Jugo-vičev. Bog je za[»ovedal, da bodo krvavela srca mater in bodo bele hčerke v samostanih pričakovale odrešilne smrti. Prižgi tudi meni, usmiljeni, poslednjo svečo, da se zemeljski prah združi z zemljo, saj moje življenje bo rodilo le trpljenje in smrt!» Ves dan se ie pogovarjala z mrtvimi brati Mrnjavčeviči in ko je zve-Ser vstopila sestra Evfemija, vdovica Uglješe, ji je stopila Milica s trdim ko rakom nasproti in še s tršim glasim spregovorila: »Mrtvi so!» V svojih rokah je čutila ledenetl kri sestre Ev-femije, zastajati njeno srce. Zdaj je vedela, da je izdahnilo sovraštvo, ki ga je ubožica zjutraj pošiljala z vojsko proti solncu: »Sestra Evfemija.^ tudi tvoje sovraštvo ni našlo usmiljenja.« Vso noč sta molče preklečale in zjutraj so jih našli boječi sli. Kar je ču'a Milica- carica, iz ust mrtvih in neoolio- panih. vse je bila živa resnica. Vrela je kakor hudournik čez strme skale. Slekla je carica Milica bele halje in črna žalost io je ogrnila. V temni noči, pod krvavo žarečimi zvezdami so stopale žene iz gradu La-zarjevega. Ne korak ne beseda nista dramila spečih škrjancev. živa žalost je stopala |>o temni ooti. ob njej fe venele rože in brez krika umirale ticr-. Na stežaj odpita samostanska vrata je prestopila Milica in z njo vred --o med črnimi stenami pokleknile ž»;ne. Od Bo*ra si je izprosila milost, da obu di mrtve pred Njegovimi očmi in sme z njimi preživeti vso noč. Jutranji svet je boječe dihnil skozi visoka okna in tedaj so usta pozabila molitev. Troko spoznanje je zastni|ani bodo živeli za trpi jr i je ln |>ri-žev pot vseh. ki se jih bodo spominjal: Z grenkobo v *rcu je vstala in položila na oltar tri bele sveče, za Laza na. za očeta Juga, njegove sinove in zase. da jih prižgo tedaj, ko bodo odrešeni v «rcih človeSkih in izbrisani iz grenkega spomina. Trudno se je opirala na roko sestre Evfemije. ko je nemična ln žalostna do smrti sto|>ala nazaj po re*ni poti; med umrlimi cvetovi so ležale čebelice, ki so zbrale po kosovskih poljih vo»ek za te tri sveče in so to noč iz^-ule. J. K. ianfa Izvoza bi uvoza, da bomo čim več Izvažali, a uvoz Je treba brez zabraa pametno regulirati, da se ne bo uvažalo nepotrebno blago In ne prevelika količina. Z vso energijo Je treba začeti akcijo za nadalnje nižanje cen. Češkoslovaška krona se bo, kakor se kaže, za sedaj stabilizirala na okoli 18 santlmov v Curihu, dočim bi se dinar polagoma dvigal ln se potem stabiliziral na okoli 12. V svrho popolnega uspeha Je treba akcijo za stabilizacijo dinarja podpirati z energično protidraginjsko akcijo. Ta akcija se bo sedal provedla. Naravno se bo tudi v tem oziru, kakor doslej vedno, delalo v soglasju z vsemi gospodarskimi krogi. Prehrana Italije in valutno vprašanje Trst, 9. novembra. V včerajšnji seji ministrskega sveta je poljedelski minister De Capitani poročal, da se x ozirom na domači pridelek letos ne bo smelo uvoziti več kot 20 milijonov kvintalov pšenice, kar bo več kot zadostovalo za pokritje potrebščine prebivalstva. Kakor je splošno znano in to predvsem iz ponovnih izjav v samem laškem parlamentu, neglede na vsakoletne statistike, pridela Italija komaj eno tretjino žita, ki ga potrebuje za svojo prebivalstvo. Zato se zdi zgornje poročilo poljedelskega ministra pač nekoliko preveč optimistično, in še posebno, če se upoštevajo naslednje številke, ki jih posnemam iz pravkar objavljene statistike o letošnjem pridelku. Italija je letošnjega leta pridelala na 4.6f>7 milijonah ha 44.600.000 q. dočim je lani pridelala na 4.7667 milijonah ha 52,482.000 q. Letošnja žetev je potemtakem slabejša od lanske i po obsegu obdelane zemlje i po pridelku in to absolutno in relativno. Obseg obdelane zemlje se je skrčil za 0.1097 milijona ha, torej za 2.4 odstotkov, pridelek absolutno za 7,882.000 q, relativno pa za 1.41 q na ha, ker se je lani pridelalo na ha 10.98 q, letos pa samo 9.57 q. Ce se primerjajo te številke s povprečnimi številkami iz predvojnega časa, iz petletja 1909. do 1913., ko se je na 4,743.040 ha pridelalo 49.895.800 q, potemtakem torej 10.51 q na ha, poinenja torej letošnji pridelek tudi napram tem številkam poslabšanje, in sicer pri obsegu obdelane zemlje za 86.<>40 ha ali 2 odstot. pri pridelku pa za 5,295.800 q ali za 0.94 q na ha. Po vsem tem mi je nerazumljivo, kako je poljedeski minister mogel govoriti samo o uvozu 20 milijonov kvintalov, ker bi se po praviju, da znaša lastni pridelek samo eno tretjino potrebščine za prehrano prebivalstva, moralo uvoziti okoli 90 milijonov kvintalov, ne pa samo 20 milijonov. Račun se sklada še tem manj, ker je isto pravilo veljalo že pred vojno, ko je Italija štela kake 4 milijone manj prebivalstva, kakor ga šteje daues. V zgoraj navedenih številkah eicer res ni vštot pridelek novih pokrajin, ali to ne zboljšuje položaja, temveč le še poslabšuje, ker so glede žitnega pridelka vse nove pokrajine, tako Julijska in Trentinska krajina kakor tudi Zadar, pasivne. Očividno mora tičati v vsem tem nekje neka zmota. Mogoče tiči v besedah »grano», ki jo uporablja poročilo o ministrskem svetu, in »frumento«, ki se dita v omenjeni statistiki Obe beeedi po-menjate obenem »pšenico* in »žito«. Mogoče je torej, da je poljedelski minister prosil le o uvozu pšenice, statistika pa navaja ves žitni pridelek, kajti, če bi ne bilo tako, bi Italija morala za to leto računati le z okroglo 64 milijoni q žita za vse prebivalstvo, kar pomenja toliko kakor komaj pol kilograma na osebo in dan. To pa nikakor ne zadostuje za prehrano prebivalstva, ki se hrani pretežno z žitno hrano (kruh, testenine, polenta itd.). Zadostovalo bi komaj za kruh. Ta-ko je torej jasno, da bo Italija morala uvoziti poleg onih 20 milijonov q pšenice, ki jih je napovedal poljedelski minister, še kakih 70 milijonov q drugega žita, sočivja itd., da ji bo zadostovalo za celoletno prehrano prebivalstva. Da ob tako velikanskem uvozu pomenja vsak, tudi najmanjši padec valute osromno obremenitev državnepra gospodarstva, je več kot jasno. Recimo le, da bi Italija onih 20 milijonov pšenice uvozila po današnji približni jugoslo-venski ceni 300 Din za q. torej za 6000 milijonov dinarjev. Računajoč po današnjem curiškom lirskem kurzu 22.45 napram dinarskem 8.8 bi znašalo to 2352 milijonov lir. Ce pade lira na 20.—, se zviša ta 7nesek na 2400 m:lijonov, terej za 48 milijonov. Pri padcu za en eentim švicarski (na 21.45) znaša razlika že 110 milijonov. Kako te številke grozno rastejo, kaže naslednja skužaljka: tečaj znesek razlika lire miL mil 22.45 8352 — 22.— 2400 48 21.45 2462 110 20.45 2580 228 20.— 2640 288 19.80 2666 314 17.60 3000 648 15.40 3428 1076 15,— 3520 1168 13.20 4000 1648 11__ 4800 2448 10,— 5279 2927 8.80 6000 3648 Mastne številke v lirskem tečajo ozna-5u:ejo četrtinko današnjega dinarskega tečaja (2.20). Ce bi padla lira na 17.60, torej na dvojno vrednost dinarja, bi no menjalo to. da bi Italiia morala nlačati za W milijonov q plenice 648 milijonov lir več kot pa ob današnjem stanju svoje valute. Ako bi pa padla na današnjo dinarsko vrednost, bi ta razlika znašala cele S milijarde 648 milijonov lir! Za ves uvoz živil je treba pomnožiti te številke s 41/2 in bi tako že padec za eno samo centimsko točko povzročil razliko 495 tniiijonov, a padec na dvojno današnjo dinarsko vrednost pa kar 2 milijardi 916 milijonov lir. Izenačenje lire z dinarjem (8.80) bi pomenjalo popoln gospodarski polom Italije, kar je izključeno, da bi prenesla razliko 16 milijard 416 milijonov. Ali polom, ali lakota! Tako je umevno, da Italija napenja vse svoje moči, da bi zadržala padanje svoje valute, oziroma da bi jo dvignila. In ta napor ni brez uspeha. Pri polomu Eskomptue banke (Banca di Sconto) je vse pričakovalo tirnega padca, ali ni ga oilo, ker so hoteli in tudi znali obvarovati njen tečaj. Sedaj, ob fašistovskem prevratu, je bilo enako, in ker se je tečaj tudi le za hipec zamajal, je prišla celo grožnja z najostrejšiini ukrepi proti vsakomur, ki bi izpodkopaval vrednost lire. In lira je zrastla, ne pa padla! Jugoslavija bi v tem pogledu pač res lahko šla v šolo v Italijo! A. Ekar. HMELJ. Nemški hmeljski trg. Nurnberg, 10. novembra (XXII. brzojavno tržno poročilo.) Malo kupčije — nekoliko oslabelo. DOBAVE IN ODDAJE Dobava mesa. V intendanturi IV. ar-miiske oblasti v Zagrebu se bo vršila 20. L m. ob 10. uri dopoldne javna ustmena licitacija glede dobave mesa za zagrebško garnizijo za čas od l. decembra t. I. do 30. junija, eveniuclno 31. julija 1923. Predmetni oglas Je v trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani na vpogled. Dobava raznega olja in bencina. Pri odelenju za mornarico v Zemunu se bo vršila 24. U m. ob U. uri dopoldne II. ofertalna licitacija glede dobave 150 ton plinovega olja, 8 ton strojnega olja In 24 ton težkega bencina. Predmetni oglas le v trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani na vpogled. Dobava plinovega ol.ia (nafte) in angleškega premoga. Pri odelenju za mornarico v Zemunu se vrši 25. t. m. ob 11. url dopoldne oicrtalna licitacija glede dobave 1000 ton plinovega olja (nafte) In 4 tisoč ton angleškega premoga. Predmetni oglas Je v trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani na vpogled. Prodaja suhega lipovega lesa. Dne 6. decembra 1922 ob 10. uri se proda t? državni protezni delavnici v Ljubliani, Aškerčeva ulica št. 3, nasproti tehnične srednje šole 51 m* suhega lipovega le*.a (žagani bruni in deske) uporabljivega za rezbarje In mizarje. Varščina za udeležence dražbe znaša 500 Din. Interesenti si lahko ogledajo les v protezni dfjfev-nicl vsak dan od 9. do 12. ure in tfcfc« potrebna pojasnila pri upraviteljstvu te delavnice. DROBNE VESTI "= Ukinjen je sekvestrov za trf.-Jatv« naSIh državljanov v Franciji. Frrdicoska vlada je preko ministrstva za i unanje zadeve naprosila naše trgovinska ministrstvo. da ji dostavi seznam ^seh denarnih zavodov, ki poslujejo na bivšem avstro-ogrskem teritoriju, jj.a ukine sekvester, ki je bil u postavljeni ob izbruhu svetovne vojne na tev/jatve avstrijskih državljanov. = Kartel naših tvcrnic sladkorja. Te dni so vse naše tvornice si n'.korja osnovale v Beogradu kartel v svrho zaščite svojih interesov. Ob tffj priliki so se povišale cene sladkorju, baza sladkor v kockah, od 63 na 68 K za kg pri prodaji na debelo. V istem 'času se prodaja češkoslovaški sladkor i v kockah le po ceni 63 K kg. To povf Sanje cen je popolnoma neopraviečno, kev je produkcija sladkorja pri nas mivso oenejša, nego v Češkoslovaški, ki pa ima kljub temu nižje cene. Pri nas ni cenejša samo sladkorna pesa. temvaH tudi delovna sila in premog. Sladkor je važno prehrambeno sredstvo, zato je potrebno, da protidraginjska akcija p<3 tiplje tudi sladkorne tvornice, ki so 9). itak med nai-dobičkanosnejšimi podjeKtji v naši državi •= Prodaja delnic Južne železnice v Parizu. Nemška vla/da je posedovala 144.000 delnic Južne J.elernice in jih izročila reparacijeki komisiji z določilom, da se ji kupnina odoh.>"i na račun reparacij. Te delnice so Vilfe prodane dne 9. novembra potom licitacije v Parizu za 27 milijonov Din. V aAa vlada je opozorila nekatere naše Vanke dne 4. novembra, naj se interesitajo za to prodajo. One so se faktičpo za stvar lanimale, toda vsled prekratkega roka niso mogle sodelovati na licvVaciji, zaradi česar smo izgubili redko priliko, da dobimo v svojo posest te de/inioe, ki znašajo eno desetino vseh de&ao in s tem večji vplivna vodstvo te žetwznice, katera ima največji del svojiji prog v naši kraljevini Iz življenja in sveta Valček Zaničevani, kot staroverski, nemodni obsojeni valček se vrača Razni kongresi plesnih učiteljev, ki so ugibali o programih bodoče zimske plesne sezone, se strinjajo v tem, da Je valček vendarle nai-lepši družabni ples. Shimmy in Foitrott ostaneta le kot eksotična ekstravaganca. Nemci in Francozje se trgajo za očetovstvo valčka (materinstvo ostane neznano). 2e v 14. veku je pisal neki francoski frančiškan v svojem delu »Potovanje brata Andria», da Je videl v peklu čudovito divji ples. In ta ples imenuje »la vaise«! Dalje je francoski narodni ples »gaillarde» čisti ljudski valček, zlasti z imenom »voite«. Nemci zatrjujeio, da se je valček razvil Iz nemškega narodnega plesa šele v drugI polovici 18. veka. »LSndler« na južnem Nemškem se ziblje in vrti v ritmu valčka ter se ne razločuje dosti od staronemške-ga družabnega plesa »allemande». Iz »lSndlerja« in »aliemanda« se Je razvil nemški valček, ki se Je menda prvotno zval »Langaus«, ker Je moral plesalec čim daljši prostor preplesati s čim manjšim številom zaotiratov. V 18. veku Je bil že zelo razširjen ter Je dobil končno svoje pravo ime od besede »waizen«, t. j. vrteti se in se dalje pomikati. L. 1787. so na Dunaju na odru peli Martinijevo opero »Una cosa ,rara», V njej so plesale 4 osebe, črno in roza oblečene, valček. S tem if: narodni ples posta! sposoben za najbolj o družbo. Ples so zvali celo po operi »Ciosa rara« ln po tem ritmu so nastale nekatere popevke, n. pr. »O du lieber °uistin«. Stari valček Je imel Ie dva de',a po osem taktov, na minuto 168 korake«/. V Straussovih valčkih gre že 216 k'j rakov na minuto. Iz trikoračnega valčka se Je razvil dvokoračni. Francoski plesi so Izginili in zavladala Je moda valčkov in plesanje v parih. Prej Je plesal« vsa družba obenem v krogu. Plešoče po-sarr/ez«e pare so smatrali nekaj časa za fri\ olrne In valček je bil razupit kot nemoral en. .Objemati in stiskati damo vpričo vse družbe, to je škandalozno!« so pisali raz».ni modrijani. Toda zaman. Valček Je zmaz.al, in bil priljubljen po vsem svetu ter v vsaki družbi. «,„<,;. «• »O Det od' Oln r-, .M«™ .«d.l|n|l'« » ' DI«. - Trso»«f .trt««. «o"»1«. •• „.„.14.1... U 20 D...dl 6 Oln.. «..»■> ..0«l|«|ll « O...« 9 Ot* - .. ..pr.l *"» « _ rnemkah.i N. n>r.Unla M cKa9o..rl. <•. .«. i. w>U«i. »rilo*.«. «• •aS»'<» r' Dve gospodični v starosti 23 in 21 let. vsaka s 500.000 K prem»žeDja, želita manja v »vrbo žeuitie z inteiigeutnima gospoiloma 1'reduost imajo akademsko iaoiiraieni. Resne ponudbe s sliko pod »23 in 24». poštno-ležeče. Radtona. Na ponndbe brez podpisov in brez slike se ne bo oziialo Tajnost zajamčena. 3904 Zenltna ponudba I Gospodična, osamljena, pr jetne tuuaujosti, izobražena pridn'. gospodiuia, dobro si tuirana, žali znanja z odlič-uim, mteligtmtuim in značaj-Dim gosp.iduni srednjih let, v dobri poziciji. Le resne oeauoui»i.iepouudbe pod »l'ri-tnurka» ua, upravo »Jutra«. SSKJ8 Hrf.no ln stanovanje Španska stena se proda Ogterta so lahko od pol 11. do 12. ure Pred Škofijo 15/11L 3893 V preoblikovanje iščem Cenjene ponudbe pod SDre.me mo,ke in a a ske • Bančat uradnik, na "P_ravo , lob;,ke Spr- jtne tudi vsa modistovska dela in čepice. J Stemiiereer Dunajska cesta št. 9. 390? »Jutra«. 3907 sBprejme se dijak ca hrauo ic ctauovauje i eleSL-tričun razsvetljavo. Našlo* pote uprava »Jutra«. 58*3 Prijatelji vrtnarstva te vabijo k pristopa v društvo .Vrtnarska šola«. 3915 2 dobro vpeljano trgovino, v sredini prometnega mesta Slovenije, z vsem ali brez inventarja pS^ se takoj proda. *iPI Stanovanje v hiši, vodovod in električna razsvetljava. Karlov pri upravništvo .jJutra". Odkdaj so pisalni stroji } Človeštvo uporablja različne izume moderne tehnike, ne da bi vprašalo, od kdaj ti izumi obstojajo. Brez pisalnega stroja si danes ne moremo misliti nobenega večjega urada, že v vsaki hiši ropota nekaj teh izvrstnih aparatov, a nihče ne vpraša: Odkod in odkdaj? Neki angleški list trdi, da so prve pi-lalne stroje izumili Angleži leta 1714. Ti stroji pa so bili še zelo primitivni ter prav za prav namenjeni le slepcem. V občni uporabi še niso bili. Prvi stroj za pisanje današnjega sistema ie bil izumljen v Ameriki Tam je bil leta 1829. prvič monopoliziran izum pisalnega stroja. Francozi trdijo nasprotno, da je princip današnjega sistema pisalnih strojev Izumil Xavier Progrin v Marseillu leta 1838. Oba ta stroja pa sta bila še vedno silno, preprosta in malo praktična. Sele leta "t875. se je pojavil v Ameriki prvi pisalni stroj, ki je bil vsaj približno stičen današnjim modernim strojem, toda niti ta ni dosti hitreje pisal, kakor spretna roka. Treba je še bilo mnogo let, da so različni tehniki izpopolnili stroj ter ga končno privedli do današnje vztrajnosti, lepote in brzine. Kunovma ni svila, modni nakit, predpasniki, spodnja krila o znižanih cenah 8. ŠiiMt nas!. R. Soss Ljubljana, Mestni trg štev. 18. sscc SV££KE MAG&ETI R&ZSV£TMAVA SiC-M&LI DELI ZASTOPSTVO Psica francoskega generalnega konzula Stvar ni humoristična, nego prav rešila, naravnost tragična. V Hamburgu živi francoski generalni konzul. Revež baje nima drugega dela, kakor razmišljati, kako bi na eleganten in kavalirski način ubil 24 ur na dan. Ker je možiček star, je bila njegova edina ljubezen bela, mlada, nepopisno srčkana in uzorno zvesta psička. Ona je bila vsebina prostega časa gospoda generalnega konzula, ona mu je krajšala dolgčas, ga zabavala s svojo po-rednostjo ter mu pripravljala najčistejše užitke s svojo neizrečeno ljubeznivosti«"). Toda vse mine, in tudi beli psici je bila smrtna ura. Srcr gospoda konzula le hotelo počiti od žalosti. In Izgine zveste prijateljice nI mogel preboleti. Da bi se nikdar ne ločil od nie, kadar pojde v ve-lezasiuženi pokoj v Parizu, je hotel dati psico pokopati na pasjem pokopališču v Parizu. Toda kako truplo nepozabne prijateljice prepeljati skozi stroge nemške predpise preko meje? In tudi carina bi bila ogromna. Dolgo je premišljal diplomat, a končno jo je pogruntal. Čemu so diplomatski kurirji z imunlziranirnl kov-čegi? Psico so balzamirali. io zaprli v kovinasto krsto ter jo položili v diplomatski kovčeg prvega kurirja, ki je potoval v Pariz. Vse ie šlo ali right do Ouaia d'Orsay. Toda tam so kovčeg otvorili in našli kovinasto krsto. In zdaj se praskajo po glavah gospod generalni konzul v Hamburgu, njegovi šefi v Parizu, carinarji na nemškr.francoski meji, carinarji v Parizu in cela vrsta uradov ter proklinjajo belo, srčkano psičko In njenega starega ljubimca. Stvar Je zelo zapletena. Trgovska delniška družba išče knjigovodjo-bilancista Plača zelo dobra. Pismene ponudbe na poštni predal štev. 160. 3911 sakovrstne obleke kei Eično čistin barva v vseh nian-sah tovarna Jos.Seicli, Ljubljana SprejemaliSče: ScJertburgova uiica St. 4. Podružnice: Maribor, Zagreb, K.o5evje, Novo met!o. ™ na Soodnje-Štajerskem, prej zapisano v deželni deski, približno 56 ba erozda,: 48 ha njiv in travnikov te proda. Na posestvu, ki leži lepo arondirano ob okraini cesti, pet minut od maleza mesta in deset minut od kolodvora, stoji leno gosposko poslopje z nekoliko oddaljenimi gospodarskimi poslopji ter z vrtom in sadonosnikom, pristavo, tremi najemniškimi poslopji in gostilno. Zemljišče je prvovrstno, del gozda goden za sekanje. Na razpolago je tndi vodna moč, približno 20 konjskih sil, ki se di lahko izrabiti 3865 Morebitni interesenti .e blagovolijo obrniti na drja E. 8chwarza. lekarnarja T Ijutomcra ^ F*lft?jp f l^H g Cžtajt©~žn širite dnevnik ,, Jutro itI J. JliHfil8, ?JjuilijOOll. ižrifCjffaf' ii-.V- > ^tv*^ nI'. tiiV, :iui .."r; "" ;:r...7. . "; o i&k mu pBnSiiK Fani Košak, vdova Rus, naznanja v imenu svojih hčera, zetov in vnuka tužno vest, da je njen soprog, gospod II S914 dne 13. novembra 1922 ob 15. uri nenadoma preminul. Pogreb blagega pokojnika se vrši dne 15. t. m. ob 10. uri dopoldne iz hiše žalosti v Podgabru na pokopališče v Velikem Gabru. Rodbine Košak, Štubelj, Nussdorfer. Zanesljivega 3885 skladiščnika sprejme tvrdka los. Terpin S feomp., Mu Iščem vsak čas po najnižjih cenah pri E. VAJ D A izvoz divjačine in perutnine Cakovec, Medjimurje (Jugoslavija) Brzojavi: Vajda Cakoveo. Telefon štev 59 94/1 Prvovrstni Mjp* so v,'Bdflo prodado 35 KP Daimler Piich Benz Dion ■ Bonton Studebeaker Opel Dion-Bouton Agentura: Ivasi Klemsche Maribor, Gosposka uiica št. 37. 40 24 23 30 16 10 d ii o n n ii Namesto vsakega obvestila. f-' ■ IV-rj ?m Terezija Debeve roj. Jakopič, kot soproga, in Stanko Defeevc, artilerijski kapetan, kot sin, naznanjata v svojem in svojih sorodnikov imenu vsem prijateljem in znancem, da je soprog, oče, tast, stari oče, brat, stric in svak, gospod ravnatelj podružnice Prve hrvatske štedionice v Ljubljani . 3889 .-•■-.T.,.?mTrrntr. rrBT.T.TTvrr.iT?!1:. f«:,..... ■. ii.. »i,»ji a i ^-.T^m itnimKffiBniiKunm!iwwHm»iiftmiičfe |-,l!illiif Prva hrvatska štedion'ca u Zagrebu, glavna podružn?ea za SlovenJfu U Ljubljani, in njeno uradništvo si dovoljujeta naznaniti žalostno vest, da je ravnatelj in kolega, gospod IE 3 po dolgi mučni bolezni, v ponedeljek dne 13. novembra 11. ob pol 11. uri ponoči preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika bo dne 15. novembra 1.1. ob pol 4. uri popoldne iz hiše žalosti na Mirju št. 4 na pokopališče k Sv. Križu. Vrlemu ravnatelju in vernemu kolegi ohranimo časten in trajen spomini V Ljubljani, dne 14. novembra 1922. 8917 m'- 'iinsiiiiu) Vniiers de J' Isle Adam: Tajnost šafotova »Govorite jasneje... ne razum ?m vas,* je odgovoril La Pommerais prepad el. »Gospod de la Pommerais. govorim torej v imenu vede, ki je nama obema tako draga, in ki pozr.a toliko muče-nikov. Dasi se mi zdi, da ie pogodba, ki jo naj zdajle skleneva, več kakor dvomljiva, sem prišel vendar k vam, da zahtevam od vas največjega doka za energije in poguma, ki ga je človek sposoben. Ako bo vaša prošnja za po-miloščenje odbita, pride e kot zdravnik v položaj, uda ti se najmučnejši operaciji, ki obstoji. Silno bi obogatela človeška veda. ako bi mož. kakršen ste vi, dovolil poizkus, da bi nam po eksekuciji sporočil kar želimo. Sicer je skoraj gotovo, da bo uspeh ničeven. čeprav bi vi imeli najboljšo voljo za tak poizkus. Toda — seveda, ako se vam že načeloma ne zdi tak poizkus smešen — mogoče bi bilo vendarle, da se moderna fiziologija pri tem okoristi. Zato bi kazalo, tako priliko vsekakor izrabiti. Ako se posreči, da nam po svojem obglavljenju daste še znak inteligence, postane vaše ime v krogih vede tako klavno, da bi človeštvo vaš socijalni prestopek docela pozabilo.* »Ah, razumem ... zdaj razumem,* je mrmral La Pommerais bled, a smehljaje. »Resnično! Michelot nas uči, da so obglavljpnja razkrila tajnost prebavljanja! — Torej — kakšen naj bi bil naš poizkus? Galvanični toki? Šegetanje očesnih vejic? Krvne injekcije? Toda iz vsega tega se da malo sklepati.* »Seveda se vaše truplo takoj po žalostni ceremoniji mirno izroči zemlji, ne da bi ga prej kakorkoli nadlegovali. Toda ko pade nož. bom stal vam na- v sredini trga Tržič se odda za večletno dobo v najem. Istotam se proda elekrični motor 220 V 2 P3 s 3 m dolgo transmisijo in S jermenicami. Pogoje s9 izve pri A. Jelencu, Tržič. 5906 sproti ob giljotini. Krvnik izroči kakor hitro mogoče vašo glavo v moje roke. Potem pa — eksperiment je prav zaradi svoje preprostosti velikega po mena — vam zakličem v uho: Gospod de la Pommerais, v smislu najinega dogovora, ali morete v tem hipu dvigniti trikrat zapored veko svojega desnega očesa in jo zopet zapreti, a medtem z levim očesom gledati? Ako mi — brez ozira na druge zgibljaje v vašem obrazu — s trikratnim meži kanjem morete pokazati, da ste me čuli in razumeli ter da še obvladujete muskulaturo oči. izkažete s tem vedi bistveno uslugo in prevrnete vse naše dosedanje izkušnje. In prosim vas: ne dvomite, da bo moja skrb, obraniti vaše ime zanamcem kot ime junaka vede. ne pa kot ime zločinca.* Gospoda de la Pommeraisa je očividno ta izredna prošnja globoko dir-nila; resno in s široko odprtimi očmi je gledal kirurga ter je nekaj minut nepremičen molčal. Nato je vstal, hodil zamišljen in počasi po celici ter žalosten majal z glavo. »Strašna -tla uda-ca mi to pač onemogoči Zdi se mi. da je človeška moč premajhna za izvršitev vaše želje,* je dejal. »Tudi trdijo, da je življenska sila giljotinirancev različna. Sicer pa — pridite na dan obglavljenja zopet, gospod! Potem vam odgovorim, ali sem pripravljen, ta strašni in mord3 varljivi poi/.kns izvršiti! Ako ne, vem, da boste molčali in. kajne, poskrbite, da moja glava v cinastem čebru, ki je za to določen, mirno izkrvavi.* »Do svidenja, pospod de la Pomme rais.* je dejal Velpeau in vstal; »pre mislite si moj predlog!* Pozdravila sta se. in hip nato je ostavil dr. Velpeau celico, p vsto»il ie zopet paznik. Obsojenec se je resigni-rano iztesmil po svoji prični, da bi spal ali razmišljal. Prostsiollip liw Mto srebra. Štiri dni kesneje, ob polšestih zjutraj, so prišli v celico gospodje Beau-quesne, abbč Crozce in gospoda Cla i-de In Potier, uradnika cesarskega dvora. Gospod de la Pommerais, ki je na-gloma planil pokonci iz spanja, se je zavedal, da je usodna ura prišla. Zelo bled se je dvignil s prične in se urno oblekel. Nato je govoril okoli deset minut tiho z abbčjem Crozesom. ki ga je bil v ječi že večkrat posetil. Ko je la Pommerai" zagledal tudi dr. Velpeaua. se je obrnil k njemu in dejal tiho: »Vežbal sem... zdaj že znam. Glejte!* In medtem ko so mu čitali obsodbo, je imel desno oko zaprto, s široko odprtim levim očesom pa je srepo zrl na kirurga. Nato so ga oblekli in pripravili. Ko so ga strigli, mu la/sje — kar je navadno — niso postali beli. Ko pa mu je nato abb4 s tihim glasom čital ženino pismo, so ga oblile solze. Obrisal mu jih je nežno al>l>č. Ko je pot°m stal. ogrnjen s svršnikom, pripravljen na pot, so mu zarožljale verige. Ponu dili =o mu čašo žganja, a jo je odklo nil. Nato se je tužni sprevod začel pomikati. Ko je do=pel do vrat jetnišnice. je obsojenec zagledal svoVtm tovariša, dr. Velpeaua. Pozdravil ga je in dejal tiho: »Takoj. In — zdravstvnjte!* Železni krili vrat sta se hipoma odprli in zleteli daleč narazen. Svež jutranji veter je vel v jetnišni co. Pravkar se je začelo daniti. Veliko dvorišče sta obdaiala dva koHona kavalerije. Nasproti njej, na razdaljo desetih korakov, so stali orožniki na konjih v polkrogu. Ko se je pojavil sprevod, so [»otegnili sablje iz nožnic. V ozadiu je stalo morišče. Nedaleč od njeca si opazil zastopnike novin. Odkrili so se. Toda prav v daljavi, za velikimi drevesi, ki so obkrožali ves prostor, je bilo videti nemirno valovanje in se je čulo mrmranje radovednega ljuistva. ki je bilo vsj noč pokonci, da bi vi delo grozni prizor Po strehah in po oknih gostiln in krčem si videl dekleta v zmfčkanih barvastih oblekah iz svile z bledimi, prečntimi obrazki; ne katera so držala še čaše v rokah. Tik njih so se pojavili neprespani gospodje v večernih oblekah: vsi so se sklanjali daleč naprej, da bi ne prezrli nobene posameznosti. Lastovice pa so se cvrčaje zibale po čistem jutranjem vzduhu ter letale tja in sem. S svojima grozeče dvignjenima ro kama, med katerima si videl svetli kanje poslednje zvezde, se je odražala silhueta giljotine ostro in črno od horizonta. Pri tem strašnem pogledu je obso jenec vztrepetal. toda hitro se je opogumil in je stopal trdnih korakov k stroju. Mirno je šel po stopnicah, ki so vedle na ploščad. Zapadajočo zvezdo zatem n ju je se je bleščal tri kotni nož iz svojega črnega okvirja. Ko je dospel do usodne deske, je La Pomnilni« f»oljubil najprej križec in nato svoj lastni koder. ki eaua. Brada na skrajnem koncu je bila poškodovana. Velpeau se je naglo sklonil nad glavo ter ji je zaklical dogovorjeno vprašanje v desno uho. Dasi je bil utrjen ta mož. ga je vendarle polila zona. ko se je veka desnega očesa povesila, dočim ga je levo oko gledalo široko odprto. »V božjem imenu,* je zaklical Velpeau, »ponovite ta znak še dvakrat!* Kakor pod silnim naporom so za-drgetale trepalnice, toda veka se dru-erie ni dvignila več. V nekaj sekundah ie bil obraz mrzel, trd, nepremičen. Konec... Dr. Velpeau je vrnil glavo v roke gosDoda Hendreicha. ki jo je. kakor je bila navada, položil med obglavljen-čeve noge. Veliki kirurg si je kopal roke v velikem za umivanje šafota določenem vedru. Množica se je razšla, ne da bi ga spoznala in ne da bi se brigala zanj. Molče si je otrl roke. Potem je odšel počasnega koraka in resnega, zamišljenega čela k svojemu vozu, ki je čakal nanj ob vhodu jetnišnice. Ko je vstopal, je opazil mrtvaški voz za zločince v hudem diru voziti proti Mont Parasse... za prorneoadne in športne obleke v bogati izbiri 84/11 Ljubljana testni trg 10 V piaarui uotarja Antoua Gallt-ia v Ljubljani, Kralja 1'etra trs št , se bo prodala potom javne dražbo v soboto, dne iS. t. m., ob 11. nrl dopoldne kaseta sebra za 6 osab in aeka] drugib srebrnih predmetov. Ogled istotam dan poprej o 3 do 5. ure popoldne. 3910 ki potuje po krajih Ljubljana, Rakek Jesenice in Novo mesto in bi labko prodajal vino iz prvovrstnih vinogradov, mu da dobro provizijo vinogradnik in trgovec z vinom s Št ijer-skega. Naslov pove uprava «Jutra» Naznan amo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da ie naš iskrenoljUbl.eni oče, stari oče, tast in stric, gospod fcpofc&jSRee Južhs ielsznice po dolgi, mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, danes mirno, v starosti 74 let, v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega rajnika bo v sredo dne 15. t. m. iz deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Priporočamo ga v blag spomin! V Ljubljani, dne 13. novembra 1922. Olobohs žainjošs red iJine Slug, Mirsclilsner, Sfarj. poj! Išče knjigovoclšo-bilasicista, prvovrstno moč z dobrimi referencami. Stanovanje prosto. Nastop takoj. Obširne ponudbe po možnosti s sliko pod (jZ?.'jpno mesto" na upraynišivo JuLra. »787 a d. d. v Mariboru. Ministrstvo za trgovino in industrijo v Beogradu je pripravljalnemu konzorciju za ustanovitev zavarovalne d. d. v Mariboru z odlokom z dne 10. oktobra 1922, VI št. 4435, dovolilo, da prične s pripravljalnimi deli za ustanovitev zavarovalne d. d. s sedežem v Mariboru. To novo podjetje se bode nazivalo 99 jugoslovanska zavarovalnic I. Izvleček iz statuta: § 12. Trajanje te družbe časovno ni omejeno. § 2. Namen družbe je prevzemanje direktnih ter indirektnih zavarovanj proti ognju m direktnih ter indirektnih življenskih zavarovanj v območju kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. § 3. Delniška glavnica se določa na 2,500.000 Din in sestoji iz 10.000 komadov na ime se glasečih delnic po 250 Din nominalne vrednosti , § 4. Prevzemna cena vsake delnice znaša 300 Din in mora vsak delničar takoj ob sub-skripciji vplačati a) 50°/o nominalne vrednosti delnic in b) diferenco med nominalno ter prevzemno ceno, ki znaša 50 Din pri vsaki delnici. Z ažijskim prebitkom se krijejo v prvi vrsti izdatki, združeni z osnovanjem dražbe, ostanek pa se dodeli splošnemu rezervnemu fondu. § 5. Za ostalih 50%, nom. vred. delnic pa podpiše in izroči vsak delničar menice v prid družbe. § 15. Prvi upravni svet, ki obstoji iz petih članov in dveh namestnikov, volijo koncesijo-narji in znaša poslovna doba prvega upravnega sveta pet let. § 18. Po preteku poslovne dobe prvega upravnega sveta izvoli glavna skupsčma delničarjev novi upravni svet, sestoječ iz 5 članov in dveh namestnikov, tudi za dobo 5 let § 27. Ko so emitirane delnice že podpisane, skličejo koncesijonarji ustanovno skupscino potom objave v treh v Ljubljani, Zagrebu ter Beogradu izhajajočih uradnih listih. § 28. Ustanovna skupščina je sklepčna, ako je najmanj toliko delničarjev navzočih, da predstavljajo njihove delnice vsaj tri desetinke delniške glavnice. § 30. Ustanovni skupščini je pridržano: a) sklepanje o ustanovitvi družbe ter o statutu; o statutu seveda le v okviru oblastno odobrene oblike; b) volitev nadzorstvenega sveta; c) konstatacija, da je statutarično predpisani del delniške glavnice v gotovini že plačan. Ustanovna skupščina sklepa o ustanovitvi družbe in o statutu s tako večino glasov, ki predstavljajo najmanj četrtino vseh podpisateljev delnic ter vseh delnic, ki se emitirajo. V vseh drugih slučajih sklepa ustanovna skupščina z absolutno večino glasov. _ § 4. Dodelitev delnic izvrši pni upravni svet kar naihitrejej za nedodeijene delnice se vplačani denar vrne najpozneje tekom 14 dni po ustanovni skupščini. II. Podpisovanje delnic začne 5. novembra 1922. in se konča 11. decembra 1922. III. Javni subskripciii izročene delnice se bodo podpisovale pri: Kreditnem društvu mestne hranilnice v Mariboru; Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani in njenih podružnicah; Jadranski banki in njenih podružnicah; Trgovski banki (prej Slovenski eskomptni banki) v Ljubljani in njenih ^podružnicah ter Posojilnici v Mariboru. V MARIBORU, dne 3. novembra 1922. Pripra Ijalni konzo;cij sniroče se zavarovalne d. d. „ZORA" v Mariboru, Aleksandrova cesta štev. 12, pisarna dr. Karela Siokarja, odvetnika v Mariboru. 'l J! 3384 • v M is angleški Sluger ši¥&iisl str@|L Sisjjer igic ir. nadomesio! ieli. Sispg? oijs, safcanec, s«!!a Itd. Lastna mehanična deiavnloa, - Prodaja sa obroke. Singer šivalni stroji 8ourne&.Ce.,ftew-York Gsairala za SHS: Zagreb. Maruša ulica 'oroi 5. Podružnice: Ljubljana, Selenburgova ulica 3, Maribor Zagreb, Karlorae, Varažilin, Osijek, Vinkovci, Bjelnvar in Brod na Savi, Subotica', Nori Sad, Sarajevo, Mostar, Barnabi t; a, Ttula. Dubrovnik, Podgorica, Beograd, Krušerac, Niš Skoplje, Veles. Bitolj, Kragujevac, Zaječar in Stip. Zastopn štva. v vseh večjih mestih. ifi/I. V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš predobri soprog, oče, stari oče, brat, stric in tast, gospod D2. ALOJZIJ HOMAN okrožni in železniški zdravnik, član drž. in pokr. zdravstvenega sveta danes, dne 13. novembra 1922. ob 3. nri popoldne po dolgi, nadvse mučni bolezni, previden s sv zakramenti mimo prcminuL Pogreb nepozabnega ranjkeara se vrši v sredo dne 15. novembra ob pol 4. un popoldne iz hiše žalosti na tnka šnje pokopališče. Sv. maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi Predragega ranjkega priporočamo v blag spomin. 330 Radeče pri Zidansm mostu, dne 13. novembra 1922. Lojzi Homan, soproga. — Vida Krisper. Inva Dernovšek, hčeri — Anten KrSsper, ravnatelj papirnice; dr. Janko Dernovšek, primarij, zeta. — Inkica, Marko, Janez, vnuki. Brez posebnega obvejtUa.. Domače vesti * Ovacije dobrovoljcev kraljevski dvojici. Kakor poročajo iz Beograda, sta se v nedeljo opoldne kralj in kraljica z avtomobilom peljala na sprehod po Beogradu. Ko se je avtomobil vračal v dvor. so ga pričakovali pred dvorom dobrovoljci, približno 3000 po Številu, ki so navdušeno vzklikali kralju. državi in vojski Kralj in kraljica Bta prišla na balkon in se zahvalila sa ovacije. * Davidovič pri kralju. Iz Beograda poročajo, da je bil v pondeljek poldne predsednik demokratske stranke gosp. Ljuba Davidovič pozvan v daljšo avdijenco pri kralju. * Dr. Ploj naš zastopnik v vepara-cijski komisiji. Iz Beograda poročajo, da je finančni minister določil za našega eksperta v reparacijski komisiji v Parizu dr. Ploja, ki bo zastopal naše Interese z ozirom na finančne in gospodarske klavzule mirovnih pogodb, poleg tega pa se bo imel posebno brigati za razdelitev dolgov bivše avstro-ogrske monarhije in za likvidacijo avstro - ogrske banke. * Diplomatska vest. Bivši načelnik Presbiroa v Beogradu dr. Aleksander Bodi, je imenovan za I. sekretarja pri našem poslaništvu na Dunaju. * Kongres dobrovoljcev. Prošlo ne deljo se je vršil v Beogradu v hot< lu Bajloni kongres dobrovoljcev iz cele države. Na kongresu st je v glavnem zahtevalo, da se zakon o dobrovoljcih striktno izvede in da se najde stavbišče za »Dom dobrovoljcev* v Beogradu. Zborovanje je trajalo do 1. popoldne ter se je končalo s povorko na Terazije. kjer so se udeležniki razšli. * Popis diplomiranih pravnikov. Minister pravde je odredil f>opis vseh diplomiranih pravnikov, ki so naši državljani, da se dožene. koliko še manjka za službo pravnikov. Ministrstvo se bavi tudi s projektom, da ustanovi štipendije za svoje gojence na domačih {.»ravnih fakultetah, ki naj bi se obvezali, da bodo po dovršenih študijah služili v sodni stroki vsaj trikrat tako dolgo, kakor so uživali državne šti-Dendije. * Konec albanske nevtralne cone. Člani mednarodne komisije za razmejitev naše države in Albanije so končali svoje delo na sektorju Skadersko jezero - Gjarovica. S tem je pravzaprav komisija definitivno izvršila ves svoj posel glede podrobne razmejitve med našo državo in Albanijo in od^ tuje sedaj preko Skoplja in Bitolja v Korčo. da potegne grško - albansko mejo. Na sektorju Skadersko jezero Gjaravica se v smislu sklepa komisije od 16. t. m. naprej odprav j nevtralni pas. Ostane samo še 500 m širok pas ob vsej meji, dokler ne bodo [^stavljeni mejniki. Z odjavo nevtralne cone je tako našim, kakor tudi albanskim oblastim sedaj omogočeno, da očistijo tamkajšnja gnezda raznih upornikov in ziikovcev, ki so če popolnoma nemoteno gibali po ozemlju nevtralne cone. * Volitve v pravoslavni srbski cerkveno - šolski občini v Zagrebu. Zagrebška »Riječ* poroča: V pondeljek so se vršile volitve predsednika, podpredsednika, treh odbornikov in enega člana skupščine te občine, in sicer radi odstopa vseh dosedanjih funkci-jonarjev, ker je bivši predsednik hotel Izzvati v plemensko se|>eratističrie Bvrhe spor radi šole. vsled česar je bivše predsedstvo došlo v oster konflikt z državno oblastjo, šolo in velikim delom občinarjev. Za predsednika je bil soglasno izvoljen znani narodnjak gosp. Stevan Kalember, za pod-preor likvidiran s popolnim Sirazom zagrebške separatistične ike. * Uradniška kolonija v Beogradu. Minister za socijalno politiko dr. Žerjav je na eni zadnjih sej ministrskega sveta predlagal, da naj se |?rične takoj z graditvijo uradniške kolonije. Kot temeljni kapital za graditev te kolonije ie določena vsota 600000 dinarjev. ki je bila nakazana državnemu uradništvu v Beogradu po skletm raz sodišč za vojno odškodnino. Država sama bi naj v ta namen pris|>evala še 2 milijona dinarjev, ali pa nabavila potreben materijal iz Nemčije na -ačun rejaracij. Po načrtu ministrstva za socijalno politiko bi se z označeno vsoto lahko zgradilo 1500 stanovanj, v katerih bi stanovalo do 4000 oseb. Pričakovati je. da bo ministrski svet odobril ta predlog, kojega realizacija bo rešila uradniško stanovanjsko vprašanje v Beogradu, znatno I« [>o-mogla tudi k rešitvi stanovanjskega vprašanja v prestolici st>loh. * Zagrebška odvetniška zbom!ca proti smrtni kazni. Odvetniška zborni ca v Zagrebu, ki je na svoji seji dne t m. razpravljala o projektu novega kazenskega zakonika za našo kraljevino. je na predlog svojega predsednika soglasno sklenila, da z ozirom na stanje modeme kriminalistične vede najodločneje odklanja v § 30 pro jekta predvideno smrtno kazen. Vpra žanje smrtne kazni je sporno. Avstrija jo je odpravila. Nemčija in Češka sta ju zadržali. Nedavno je posebna anketa. ki jo je priredil »Republikanski Hla^atel* v Pragi, se po večini izrekla ta smrtno kazen. * Konvencija glede dijaških štipendij s Češkoslovaško. Kakor poročajo iz Beosrada, se bo v najkrajšem času sklenila med našo kraljevin o in Češkoslovaško posebna konvencija glede podeljevanja dijaških pod(>or. Po. tej konvenciji bodo dobivali naši dijaki, ki študirajo na Češkoslovaškem, štipendije od češkoslovaške vlade, češki dijaki v Jugoslaviji, pa od naše vlade. Dijaki neštipendisti, ki te štipendije ne bodo dobili, dobe pooblastilo menjati češkoslovaške krone, odnosno jugoslovanski dinar po ugodnem državnem kurzu. — Taka konvencija je bila pred kratkim sklenjena tudi med Jugoslavijo in Francijo. * Palača ljubljanskega okrožnega urada za zavarovanje delavcev na Miklošičevi cesti. Včeraj se je vršila v Zagrebu seja Središnjega urada za osiguranje radnika, katere sta se udeležila tudi predsednik ljubljanskega okrožnega urada dr. Golia ter ravnatelj Kocmur. Po temeljiti debati je bilo sklenjeno, da se gradba palače na Miklošičevi cesti odobri v okviru najvišjega kredita 44 milijonov kron. * Gradnja mostu Beograd - Pančevo. Kakor izročajo iz Beograda, so inženirji ameriške Bleerove skujiine pregledovali te dni teren, na katerem se zgradi veliki donavski most, ki bo vezal Beograd s Pančevom. Izgotov-ljena sta bila dva projekta: po prvem projektu naj bi se zgradil most pri Višnjici. tako da bi bila prestolica di- ektno zvezana s Pančevom, j>o drugem projektu pa naj bi se most zgradil pod Beogradom in bi vodil v smeri vasi Porča preko Donave. * Vodja ruskih socijalnih revoludjo-narcev iu bivši minister mornarice Vladimir Lehedev je prispel v Beograd ter je bil sprejet pri ministru za zunanje stvari dr. Ninčiču. Iz Beograda dopotuje v Prago. * Krsna slava posadke garnizijske bolnice se je vršila včeraj. Sveča te čete sta Kozma in Damijan. — Dopoldne ob pol 11. uri se jo vršilo blagoslavlje-nje kruha in soli, nato je podpukovnik Jug v jedrnatem govoru moštvu označil pomen slave. Nato je pokrajinski namestnik g. Hribar čestital slavo poveljniku in moštvu. Major Colarič je pozdravil poveljnika Dravske divizije, češkega generalnega konzula in poljskega atašeja in druge goste in je zlasti poudar-ial razliko med današnjimi in nekdanjimi prireditvami v tem institutu. Govorila sta še gg. češki generalni konzul, poljski ataše in poveljnik Dravske divizije. Moštvo je zaplesalo svoje kolo, katerega se je istotako udeležil divizijski poveljnik, kar je vzbudilo posebno odobravanje. Imenom civilnih gostov se je zahvalil poveljniku g. Turk. * Vojaška odlikovanja. Z redom sv. Save prvega razreda so glasom objave v službenem listu odlikovani generali Krsta Smiljanič, Stevan lladžič, Gjuro Dokič, Ljubomir Mjlijič, Miloslav Milo-savljevič, Dragotin Milutinovič, Stojmir Matic, Peter Pešič, Božidar Srečkovič. Panta Grujid in Milan Uželac ter admirali Dragotin Priča, Metod Koch in Viktor Wickerhauser. * Odlikovanja naših častnikov. S kraljevskim ukazom so bili odlikovani za svoje vestno službovanje sledeči oficirji Dravske divizijske oblasti: s Ka-radiordjevo zvezdo IV. vrste: Djura Pa-skaiovič, polkovnik; Milan Radosavlje-vjč. polkovnik; Mladen Bogičevič, polkovnik; Vladislav Krupeževič, polkovnik; Lazar Milovanovič, polkovnik. — Z redom belega orla IV. vrste: Aleksander Stojanovid, generalštabni polpoKov nik. — Z redom belega orla V. vrs^e-Metod Rakuša, major; Desp >ta Damjanovih, major; Frana Dolinšek, m.ijor Matija Stefin, major; Dušan Rožič, inž. major. — Z redom sv. Savj IU. vrste: Mjhajlo Kovačevič, polko . nik; Jovau Naumovič, polkovnik; IV. vrste: Korivo-ie Tošič. polkovnik; dr. Jov.m Milosav-ljevič, polkovnik; Spasoj" Spasojevič, major; V. vrste: Vojislav Kostič, polkov nik; dr. Riliard Jug, podpolkovnik; dr. Rudolf Kobal, major; Fran/o Bevk, in ten. major; Dimitrije Jankovič, vojni duhovnik; Janes Klobavs, vojni duhovnik. — Z medaljo za vojaške vrline: Karol P.ebek, major; Julij Lampič, major; Jakob Hočevar, kape^n 1. ki.; Aleksander Stikič, poručnik: Konstantin Milutinovič, podporuenik. — Z zlato medaljo za izvrstno službov'nje: Mjlivoj Stoja-novič, art. kapetan; Sava Markovič, sud ski kapetan- Franc Horvat, int, kapetan; Josip Cerin, kapelnik; Anta Abra-movič. apotekarski kapetan. * Izpremembe v državni slu-Ibl. Maks Bradaška, inšpektor generalne direkcije neposrednih davkov je imenovan za inšpektorja generalne direkcijo posrednih davkov. — Pri ministrstvu za pošto in brzojav je imenovan za kontrolorja prvega razreda Mjloš Katič. kontrolor tret jega razreda pri poštni direkciji v Ljubljani: pri poštni direkciji v Ljubljani pa Adolf Kaffou za kontrolorja tretjega razreda. — Mdan Cingerle. revizor L razreda mariborske carinarnice, je na la«tno prošnjo trajno upoko'en. * Rapallska obletnica na Jesenicah. Iz Jesenic nam poročajo: V nedeljo dne 12. i.ovembra zvečer se je zbralo mnogo zavednega jbčinstva v risalnici osnovne šole. da obhaja žalostno obletnico ra-pallske pogodbe. Uvodno besedo in zaključni govor je imel predsednik podružnico Jugoslovanske Matice na Jesenicah g. dr. Kogoj, glavni govornik pa je bil g. Fedor Gradišnik, kj je v vznesenih besedah slikal turobni položaj na-oih neodrešencev. Pri manifestaciji smo pogrciali mnoge, ki imajo sicer polno narodnosti na jeziku, v resnici pa jim je zabava, ljubezen, pijača itd več kot pa kaka vzvišena narodna prireditev. Treba bo, da pričnemo take indolentne mlačneže imenoma objavljati. V našem obmejnem krajo je treba int,eligentu delati med ljudstvom, da mu utrjujemo narodno zavest in dvigamo splošno izobrazbo. — L. P. * Zdravstveno »tanje v Ljubljani. Glasom uradnega izkaza se je v me.-.tni občini ljubljanski v dobi od 5. do 11. novembra narodilo 21 otrok, umrlo pa je 6 moških in 11 žensk, torej 17 oseb in sicer: 8 za jetiko, 8 za zastruplje-njem rane, 4 za rakom, 1 za otročiško vročico. 1 za srčno hibo, 10 oseb pa vsled drugih naravnih smrtnih vzrokov. Na nalezljivih boleznih so obolele 4 osebe: 2 na davici 1 na škrlatici, 1 pa na otročiški vročnici. Od obolelih sta bili dve osebi oddani v bolnico. * Henrik Dabevc t. V pondeljek ponoči je umrl g. Henrik Debevc, ravnatelj podružnice Prve hrvat. štedionice v Ljubljani: Rojen 29. maja 1864. je vsto pil dne 1. septembra 1881 v prakso pri-nekdanji Kranjski eskomptni družili, nato v menjalnico I. C. Maye\n, potem k Sploš. prometni banki is končno k Prvi hrvat štedioniel. Celih 58 let .je deloval v bančnih poslih, vedno vljuden, točen in vzorno vesten. Sovražnik vsake ne-rednosti in laži, je vžival ugled najbolj marljivega in solidnega bančnika. Vse živl.enje je bil kremcr.it rodoljub in v družbi izredno simpatičen mož. Občespo-štovani obitelji naše globoko sožalje! * Smrtna kosa. V Podgabru pri Grosupljem je nenadne smrti umrl g. Josip Košak, veleposestnik in gostilničar, v Skopem pri Gorici pa g. Josip Gulič. — Po dolgi bolezni je izdihnil v Ljubljani g. Florijan Sluga, vpokojenec juž. žel., star 74 let N. v m. p.l * Poslovalnica trgovskega bolniškega In podpornega društva v Celju. Ljub Ijansko trgovsko bolniško in podporno društvo otvori z novim letom v Celju svojo poslovalnico, ki bo izdajala obolelim članom izkaznice za zdravnika, lekarno in na podlagi zdravniške odredbe tudi izkaznico za bolnico. V plačilo zapadle pristojbine pa se bodo pied-pisovale tudi v bodoče naravnost iz Ljubljane. * Vozna dopustila. Policijska direkcija bo v zmislu naredbe ministrstva za notranje zadeve pričela izstavljati v njenem področju stanujočim samostojnim voznikom vozil z eksplozijskim motorjem (avtomobilov, motornih koles, koles 7 motorjem tkzv. »Morettc*. motornih vlakov), »Vozna dopustila«. V to svrho se jim je zglasiti s fotografijo v formatu 4 in pol X 6 cm in izkaznico o položenem šoferskem izpitu v sobi št. 13 policijske direkcije (H. nadstr., desno). »Vozno dopustilo* je podvrženo kolko-vini 3 Din, tiskovina pa stane 1 Din. * Klerikalna mržna do Srbov odseva iz vsega klerikalnega tiska. Niti v mladinskem listu »Vrtcu« ne morejo pisati resnice. V zadnji številkj piše neki I. E. Bogomil o hrvatskem prazniku 8v. Štefana. To ni bil nikdar hrvatski praznik, ampak madžarski narodni, ker častijo sv. Štefana kralja ogrskega. Črtici ie pridejana tudj slika. Čudno na njej je to. da vidimo mesto zagrebških oko-ličanskih kmetov — same pristne Srbe v tipičnih šubarah in v vermenih. Kdor se hoče prepričati o tem, naj le gre Z3 kraljevo (23. avgusta) v Zagreb, pa bo vide! vse druge prizore kakor pa na sljki. * Pozor gospodinje! Znano je , da izgubi čaj, če se ga drži odprtega, svoj aroma in se navzame kaj rad tujega duha, zlasti pa vlage. Vse to vpliva na njegovo kvaliteto in izdatnost. Nič ne-prijetnejšega ni za gospodinjo, ka'a treba za našo šolsko družbo vseeno nekaj storiti, bo pobirala moška podružni ca od 13. do 19. novembra med celjskim občinstvom prostovoljne darove kot od kupnino za kako event. prireditev. Pobiranje le prevzel društveni blagajnik. Javnost se opozarja, da je vsak naj manjši prispevek dobrodošel. * cPošta». Prejeli smo: To je kratek naslov poštnega urada v Pristavi pri Mestinjah. Stvar sama na sebi ni nič čudna, vse drugače pa izgleda, ako po mislimo, da se nahaja pošta v pot-lop.iu znanega nemškega renegata Supanza. Poštni uradi imajo povsod naslov »Kr. pošta* in po tem naj se ravna tudi pošta v Pristavi. Priporočati bi bilo dalje hitrejše prevzemanje vozne pošte, ki vozi med Podčetrtkom in Podplatom. * Volkovi v ogulinsfcem okraju. V takozvanem Gorskem okraju, zlasti med Delnicami in Ogulinom. so volkovi do-stali prava nadloga. Volkovi prihajajo celo v Ravno goro ter napadajo hleva in domače pse. Takega volčjega puio-penea je 121etni Ivo Svetličič udaril * težko palico, misleč, da je pes. Volk s? je spustil v beg, pri nekem plotu pa se je ustavil. Neki kmet ga je pobil s sekiro. V Gorskem kotaru so volkovi na--padli seljaka Krivca, ko je vozil z »o H drva na dom. Delavci so s sekirami razpodili volkove. * Štirje milijoni v kotla. V Zagrebu so prošli petek opazili, da je v pi ometu — zlasti na trgu r.a življenske potrebščine — izredno veliko število bankovcev j>o 50 par. Policijska poizvedovanja so dognala da so sumljive bankov.-e izda-vali večinoma delavci iz zagrebške tovarne papirja. Policija je dognala sledeče: Vsled odredbe poverjeništva za izdelavo novčanic je bilo iz zagrebške li-tografije na Savski cesti prenešenih 4 milijone novčanic po 50 par v tovarno za papir z naročilom, da se te zaradi neke tiskovne napake škartirane novčani-ce uničijo in se masa porabi za izdelo vanje papirja. Komisija je novčanice izročila tovarni in so se novčanice v prisotnosti komisije spravile v veliki kotel v katerem naj bi se novčanice zmlele. Nato je komisija odšla. Delavci, ki so bili tamkaj zaposleni, pa so porabili priliko in si naložili polne žepe in celo košare teh škartiranih novčaaic in jih odnesli domov. Skušali so novčanice spraviti takoj v promet, deloma pa so jih zažgali, ko so slišali, da je v zadevi že uvedena preiskava. Policija je dobila v roke le še nekoliko tisočev Škartiranih novčanic. Uvedena je stroga preiskava. Železniška nezgoda. V soboto je na blaga: klobas, čokolade, konjaka, moke itd. Policija je vlomilcem baje ie ca sledu. * Aretiran madžarski agent V Subo-tiči je bil pri prihodu iz Madžarske na naše ozemlje aretiran te dni bogosloven Jurij Geiser iz KaJjoče. Pri preiskavi so našli v njegovi svečenik; obleki všitih več legitimacij Zveze probujenih Madžarov in mnogo razglednic s slikami Kar la, Zite in njihovega sina Otona. Geisei je bil izročen sodišču, ker se domneva, da je prišel v našo državo samo zato, da bi zbiral člane za Zvezo probujenih Madžarov. a * Kolo jugoslovanskih sc~icr v Ljubljani. Vse odbornice Kola jugoslovanskih sester poživljam, da se seja v četrtek, 16. novembra, ob štirih £-;c.o udeleže. Predsednica. * Jug. nanr. aked. dr. Jadran v Ljubljani priredi svoje plesne vrie v dvorani naprednega dijaškega doma (Tomanova ulica, bivša arena Narodnega doma). Otvoritvena plesna vaja se vrši v petek, dne 17. novembra točno ob 20. uri. Od bor. * J. n. a. d. t Jadran* zavri:: je revizijo članstva. Vsak redni član, n-: glede na to, od kdaj je že v društvu, m> a obnoviti do 20. novembra svoj vpis. Vsi, ki se do tega dne ne prijavijo, se črtajo iz »Jadrana*. Tajnik * Jugoslovansko napredno akad. društvo *Jadran> v Ljubljani vabi na izredni občni zbor dne 16. novembra (četrtek) ob pol osmih zvečer. Dnevni red: 1.) Naknadno poročilo revizorjev, 2.) Pakt z »Janušičem., 3.) Volitve načelnikov za sekcije, 4.) redakcija poslovnika, 5.) slučajnosti. — Odbor. * Komercijalni tečaji na trgovski akademiji v Ljubljani se otvorijo dne 15. t. m. Vpisovanje se vrši v ponedeljek in torek 13. in 14. t. m. od 18. — 19. ure v učilnici št la v I. nadstrorju dvoraz-redne trgovske šo!e na Kongresnem trgu št. 2. Predavali se bedo sledeči predmeti: Knjigovodstvo, korespondenca, carinski predpisi, davčni predpisi, trgovin-stvo, trg. obrtno in menično pravo, narodna ekonomija, stenngraiija in srbo-hrvatski jezik. Vsak se lahko vpiše za - - -______ — , vse predmete skupaj ali pa za :v:samezns progi Somlior-Apatin skočil iz tira oseb- i predmete. Urnik (vsak dan 1". do 20 ni vlak. NTeki železničar je bil pri tem j Ure) se lahko vpogleda na t"!-:i na tr- težko ranjen. Materialna škoda je veli ka. Promet na progi je bil začasno ustavljen. govski akademiji in na dvorazredni trgovski šoli. Vsak priglašenec plača enkratno vpisnino 20 Din, ukovinc na me- | ili u kil" . j, i . ■ ■ • •" — ---, * Rodbinska tragedija v Dalmaciji Te scc 50 Din in za režijo na mesec 10 Din. -- :_..:•, r,«- rv/,,-olmU-n nrn^niSVe Pri vnUoufinin SP mora Dlačatl ukovina dni se je javil pri povel.miku orožniške postaje "v Zmovici v Dalmaciji kmet Ivan Jerkovič in izpovedal, da je na svoji livadi ustrelil svojega strica, ki mu je s svojima dvema sinovoma obiral oljke. Ivan Jerkovič jih je opozoril, naj puste njegove oljke pri miru, toda ti se za njegov opomin niso zmenili, ampak ga celo vsled tega napadli. Jerkovič se je hotel braniti, puška se je sprožila in zadela njegovega strica, ki se je takoj zgrudil mrtev na tla. Sinova sta ga nato napadla, a on jima je ubežal in se sam prijavil orožni štvu. ♦ Rnzre nezgode v Ljubljani in oko-HcL Pičulin Ivan, mizar na drž. železnici je padel raz strehe železn;škega voza ter se poškodoval po glavi. — Hribar Ladko, dijak drž. gimnazije, si je pri telovadbi v šoli zlomil levu roko. — Kozlevčar Alojz, rudar v Trbovljah si je pri delu zlomil desno roko. — Ma-lavašiča Ivana vajenca pri tvrdki Voj-noviču & Co. je puh kjsikovega stroja, ki je eksplodiral, vrgel tako močno ob tla, da je dobil težke poškodbe. — Ne-čimer Franca, strežnika v bolnici za umobolne v Ljubljani, so na Resljevi cesti napadli neznanci in mu je eden zasadil nož v hrbet — Zeleznik Franca, delavca prj Scagnettiju je mizarski stroj zgrabil za prst desne roke in ga .■nu odtrgal. — Ključavničar Južne železnice Aviust Magušar hotel prekoračiti železniški tir. Zašel je med premikajoče vozove, pri čemer ga je eden pritisnil čez život in težko poškodoval. Pripeljali so ga v bolnico; njegovo stanje je opasno. * V znamenju alkohola V Bodlajevi gostilni na Kregarjcvem pri Kamniku so prošli teden popivali fantje is Županje njive in Bisterčiee. Ko jim je alkohol razsrel glave, je prišlo med Erjarškom in Potočnikom do prepira, d se je nadaljeval še na potu oroti domu. Pri tem ie Eriavšek udaril Potočnika z motiko "s tako silo po glavi, da je ti vsled težke poškodbe dne 8. novembra na svojem domu umrl. Ubijalec je že pod ključem. O Drzen vlom v Mariboru. V noči od nede!:o na pondeljek so doslej neznani zločinci vlomili v delavnico krojaikega mojstra Kokalja v Gosposki ulici in jo popolnoma izpraznili. Odnesli so i!a?a v vrednosti nad 100.000 kron. Enaka Pri vpisovanju se mora plačati ukovina in režija za 3 mesece skupai. Drugi trimesečni obrok se plača 15. februarja 1923. Tečaji trajajo do 15. maja 1923. • Narodna Čitalnica v Škof ji Loti slavi letos 60 letnico svojega obstoja. V proslavo tega pomembnega dogodka se vrši v nedeljo, 19. novembra ob pol 11. slavnosten občni zbor »Čitalnice* v Sokolskem domu, zvečer pa istotam predstava stare čitalniške veseloigre: <=2u-panova Micka*. Po igri prosta zabava. K slavlju sc vabijo vsa narodna društva, posebno »Čitalnice* in bivše društvenike škofjeloške »Čitalnice*. — Eventuelna priglasila za obed in prenočišče naj se pošljejo na odbor »Narodne Čitalnice*. • Razpisane ustanove. Kranjska hra-ni'nica v Ljubljani razpisuje 14 ustanovnih mest po 200 K na leto iz doneskov »Matevž Supanove ustanove za hiraice*. Po ustanovnem pismu z dne 23. junija 1922 in po sklepu ravnateljstva Kranjske hranilnice od 10. novembra 1922 sc poklicani do uživanja teh ustanovnih mest pred vsemi drugimi, ubogi in obubožani hiralci iz ustanoviteljevega sorodstva brez razlike stopinje, potem ubožci, zlasti vojni invalidi, pristojni v občino Begunje na Oorenjskem v dosedanjem obsegu okoliša. Uživanje ustanovnih mest se podeljuje za celo življenje ped pogojem nezmanjšane potrebnosti, vrec-nosti in brezhibnega življenja, kar imata potrditi župnik in občinski predstojnik v Begunjah. Ustanove se izplačajo v dveh letnih obrokih dne 2. januarja in 1. juiii? po 100 K. Prošnje je vložiti do 5. decembra t. 1. pri Kranjski hranilnici. • V kino 'Ideal* se predvaja od četrtka t. j. 16. t. m. naprej velik mistcrijc-zen kino roman od Guy de Teramona v treh '-lih z najboljšo amerikansko igralko Molile King. Roman se prične na atlantskem parniku »Huron* na potu v Newyork ln se nadaljuje v Newyorku ir njega okolici. Zanimivi naravni posnetki in vseskozi docsnten program. holišega umevanja in zasledovanja posameznih dcloV se dobi kratek popis tega sporeda ori blagajni. • Izgubil se je v Ljubljani lep mlad nes volčje pasme, brez usnjenega ovratnika. Pošten najditelj naj ga odda proti dobri nagradi na naslov Rakovec, Cesta n? Oorenisko železnico 20. v vrednosti nad 100 Jm Kron ^ 0 nj arednjk F r. BrozovIČ. .soda je zadela v ist. h,š,_nastanjenega <>* trgovca Zentnerja. Vlomilci so mu odnesli vso gotovino ter veliko množino Lastnik in izdajatelj Konzorcij »Jutra* Tisk Pe'niške tiskarne, d. d. v Ljubljatv. Vremensko poročilo lilnbljan«. 14 ncremhn. 192* 1 ** m Kra) imazoranja l.jutilj&na Ljubljana Ljubljana Zacreb . Keograd uu&j • i'raga . Inomost, ob Zračni tlak 7. 14. 21. 7 7. 7. 7. 7. J75 8 773-2 772-8 775 3 775-1 774 9 776-6 775 0 Zračna temperatur.. 0-0 6-8 27 2-0 20 8-0 10 1-0 Veter Oblačno 0-10 Padavine ! se»er jug. vzh. iug. isp. breivtra ser. zap. orezTetra jug. zap. z&nad jasno re? jasno j.n-no več jasno oblačno V Ljubljani barometer nižii, temper. nižia. Solne« «tiaia ob 7 00. aahaia ob 16-28 S( m M \ Slavensko-Amgrikansko trgovačko dioničko društvo u Zagrebu. ozi¥ na subskripcljo! Z svobojenjem in ujedinjenjem našega troimenega naroda zavzeli smo tudi v svetovnem trgovskem prometu važno mesto, in ie edino do naših sposobnosti, da to mesto dostojno izpolnimo. Kakor pa vzlic nesrečno za nas rešenega jadranskega vprašanja zavzemamo velik del vzhodne obale Jadrana, napotuje nas že zemljepisna karta, kje moramo v naši državi stvoriti emporije našega bodočega trgovskega razvoja, da zaigramo primerno vlogo tudi v svetovMm^proiMtu^zmene^ dobrin.^^ ^ ^ ^^ ^ 2 ^ ^ ^^ Trgt in Reka, „ sta koncentrirala v sebi vso pomorsko trgovino našega slovenskega juga, ter so ugledne naše domače tvrdke na teh tržiščih stekle sebi s svojim čestitim m maXim delom svetoven glas. Vemo, da je vsa kolonialna trgovina šla preko teh pristanišč, ter ozivljavala i trgovski promet ostalih hrva ških in dalmatinskih manjših luk. Na ta način zadobili sta ti dve veliki pristaniški mesti važno vlogo tudi na vso kontinentalno trgovino našega slovenskega juga, pa je naš protivnik dobro vedel, da z odcepljenjem onih luk od našega živega telesa, a v pomanjkanju , novih orikladnih središč nI Jadranu, osigura sebi velik vpliv na odvodnico vsakega pomorskega naroda, na njegovo pomorsko trgovino in tako sebi ekonomski podjarmi mlado demokratsko državo, ki se dviga na nasprotni strani ponosnega Jadrana. _ Sigurno ie, da bi ta namera uspevala, da ni vsled probude nekoliko vdanih in za narodno stvar zasluzmh sinov našega naroda iz Ju*ne Amerike "in ponosnega branitelja slovenskega Jadrana Dubrovnika, ter Splita i ostale Dalmacije doslo do projekta da se osnuje; veliko trgovsko delniško društvo, ki bo pod vidikom gori omenjenih načel stvorilo protiutež ambicijam naših protivmkov, ter parahziralo vpliv ekonomsk8 samostalnosti, ko bi ta ideja začetnikov ne našla razumevanja in rppralne in -teria1^ ljudi.. ^ ^ ^ ^ ^ ®e 3 prihajati na jim določeni kraj pod pristno jugoslovensko etiketo, ter vsemu kulturnemu inozemstvu dati doicaze nase trgovske zmoznosti in izvežbanosti kakor tudi izvrstnosti domačih proizvodov. .... , , sl—„ Ne sme se več zgoditi, da proizvodi naše bogate Jugoslavije, kakor les, cement, duhan, slive itd. pnnajajo na svetovna trzisca s posredovanjem tujih prekuocev, ki bogate na račun naše neorientiranosti, da nam se potem se smejejo in z žulji našega naroda pridobljeno bogatstvo upotrebijo za podpiranje političnih aspiracij, ki gredo za našim popolnim podjarmljenjem. Podpisani osnujejo v to svrho trgovsko društvo pod tvrdko: SLAVENSKO -AMERIKANSKO TRGOVAČKO DIONIČKO DRUŠTVO r osnovno klavnico K 50 000 000"— (Din 12,500.000—) razdeljeno v 125.000 komadov delnic po K 400— (Din 100—) nominalne lr~ SSerih^izdafajo za sedai javni subskripciji K 20,000.000- (Din 5,000.000-) t. j. 50.000 komadov delnic, dočim se rok, tečaj in iačin emisije ostanka 75.000 komadov delnic s K 30,000.000— (Din 7,500.000—) prepušča ravnateljstvu. Novo osnovano trgovsko društvo pečalo se bo v zmislu nastopno razloženega: , - - * • T ' 1 •• 1.) S kupovanjem in prodajo ter uvozom in izvozom deželnih proizvodov, kolonialne robe m aruge robe iz Jugoslavije v inozemstvo, zlasti na prekomorska tržišča in obratno. ... ,. 2.) S podelovanjem in predelavanjem teh proizvodov po potrebi in industrijskim potom. _ ^ ..... 3.) S podpiranjem ustvarjanja pogojev za kar najizdatnejši razvoj naše prekomorske trgovine, z otvoritvijo podružnic, agencij m zastopništev, dajanjem pojasnil o cenah, transportnih in carinskih vprašanjih. _ _ 4) Z osnovanjem parobrodarskih zvez z vsemi važnejšimi prekomorskimi tržišči. Zi — Š^ŽS^šU bo^ SLA VENSKO-AMERIKANSKO TRGOVAČKO DIOMČKO DRUŠTVO takoj po svojem osnutku podružnice v vseh važnejših trgovskih središčih naše države kakor v Beogradu, Ljubljani, Dubrovniku, Splitu, Susaku, Bakru, Sarajevu in kjerkoli se za to pokaže potreba ter takoj prešlo na dejansko delo. f^jJvd^sEripd?plenih K 20,000.000- (Din 5,000.000-) delniške glavnice, odnosno 50.000 komadov delnic po K 400— (Din 100—) se morejo vpisati in vplačati: A,niI V JUOUoLAVlJl! pri «SL4VENSKI BANKI D. D.» v Zagrebu, Ljubljani, Beogradu, Bjelovaru, Brodu ob'S., Celju, Dubrovniku, Gornji Radgoni, Kranju, P Mariboru, Mursld Suboti, Osijeku, Somboru, Sušaku, ŠabŽu, Šibeniku, Velikovcu, Vršču, ter njenih ekspozitur v Monostoru, bkcfj: u>kif ; pri «JUGOSLAVENSKi lNDUSIKUSKi BANKI* v Spiilu. pri «ZADRUŽNI BANKI* v Splitu, pri «HRVATSKi ŠIEDiONiCl* v Koioru. y JUŽNI AMERIKI: pri Agenciji SLAVENSKE BANKE za Argentinijo v Buenos Airesu, « ' pri Fodapencžii SLAVENSKE BANKE za Argentinijo, Rosano de Sta Fe (Kuca Jakas, Kokic 1 Ivan&c pri JljGOSLAVEFsSiU BANKI sa Chile v Valparaisu, Antofagasti, Punta Arenasu, Poivemru 1 Natalcsu, (UMlej pri roverjemšivu SLAVEMS&.E BANKE v Limi za Republiko Peru (gosp. Anton Ciurhzza), v Oruru za Republiko Bolivijo (gosp. Ivan Dubravčič), v punta Arenasu za Republiko Chile (gosp, Miroslav Scholz), v Antofagasti za Republiko Chile (gosp. Ivan Soljančič), v Santiagu * (gosp. Radovan Ježič). v Valparaisu „ „ „ (gosp. Nikola Vodmzza), V SEVERNI AMERIKI: pri GUARANTY TRUST COMPANY, New-York, v ^^ pri EWIL &1SS, Banker New-York, pri DEPOSITOKS SAVlxGS & TRUST COMPANY, Akron, O., pri FARMtHS TRUST & MORTGAGE COMPAftY, Johnstown, Pa., pri UNION TRUST COMPANY, Cleveland, O. pri FARMERS & MERCHANTS NATIONAL BANK, Los Angelos, Cal. nn. P 2.) Rok subsknpcije traja od dne 18. novembra do dne 15. decembra 1022., za Južno m Severno Ameriko od dne 10. no- vembra 1922. ^^f^^^^torfvsak podpisnik vplačati K 450- (Din 112-50) po delnici (K 50- [Din 12-50] za državne pri- stojbine a mesta b potrd.la) se ^i=imereCdaomi vzmSlu B.) Pravo reparticiie podoisanih in vplačanih delnic, kakor tudi sklic konstituirajoce glavne skupsčine z dnevnim redom v zmislu predpisa trgovskega zakoni^^^^t^^ost podpisanih delnic nakazati tudi v tujih plačilnih sred-stvih {čeklhnaLond^ primeru bo SLAVENSKA BAN&A D. prebitek odobrila podpisnikom na posebnem bankovnem tekočem računu, a na njihovo svoDodfto razpolago. V Zagrebu, dne 10. novembra 1922. UtemelJ itelJ JL »Slavensko-R.mes?ikanskog tx»go^aokog diomčkog društva": Slavenska banka d. d. Migue! Mihanovich Jugosiavenska šumska Jugoslavenska industrijska I. ^J^^"1«0^ Zagreb. brodnik industrija d. d. Dan'Ci* Q# Enenos Aires (Argentinl/a). Zagreb. Zaorebačka tvornica Vladimir Arko Dr. Andro Svilokos Sardina d. d. Banaz i Rusko Jakas, Kokič iJvančlč bahava d!d. tvoraiea in rafinerija špirita honsul Jugoslavije Split. Dubrovnik. Rosar.o de SU Fe (ArgenlluIJa). _ . likera in konjaka Valnaraiso (Ibsle). Za»reb' Zagreb. ' 36T8 ter BO«