219. številka.
Ljubljana, v ponedeljek 24. septembra
XXI. leto, 1888
khaja vsak dan ivefer. izimši nedelje in praznike, ter velja po polti prejemali za av stro-o terske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 »\d.. /a četrt leta 1 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za L Tub Ijano brez pošiljanja na dom za vse leto 18 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za .ieden mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dora računa se
po 10 kr. za mesec, po 30 kr za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več,  kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne p>'tit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jeder krat tifka, po 6 kr, če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. —Uredništvo in apravništvoje v Gospodskih ulicah št. 12. Upravnistvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklam.rije, oznanila t. j. vse administrativne stvari.
V JLjnhljani 24. septembra. Nekaj dnij je že preteklo, odkar se je vršila senzačna dogodba v sicer pohlevnem Belovaru, ven-der časopisi že ne mirujejo, „somov vojska pod vodo ne mine", dan za dnevom prinaša nam kaj do Vega, vsaj kaj dozdevno novega, da se uteži pereča zna tiželjnost.
Da pri tem splošnem časnikarskem tekmovanji, ko drug druzega skušajo prekašati s samimi senzač nimi novicami, ko hočejo uplivati na razdražene in na že neobčutue živce, ko je pikantnost glavna, resnica pa le postranska stvar, — človek ue sme verjeti vsega, kar čitamo črno na belem, zlasti vsega ne, kar se priobčuje v nemško-židovskih in ma* djarskih listih, to so čitatelji naši že davno pogodili.
Kako malovestni so nemški in madjarski listi, pokazalo se sijajno baš v zadevi Strossmaverjevi. Z matematično gotovostjo uavajali so besede, katere da je cesar pri tej priliki govoril proti vladiki Dja-kovskemu, in vender niti danes raz ven cesarja in Strossmaverja samega živa duša ne ve avtentičnih besed. To nam pričajo „Narodne Novine" same, torej izvestuo klasična priča.
V zadevi Belovarskej pričel se je namreč mej „Obzorom" in „Narodnimi Novinami" nejednak boj, nejednak v tem, da „Narodne Novine" pišejo, kakor jiin drago, „Obzor" pa le tako, kakor državno pravd-uištvo ne zabranjuje. Baš radi tega pa je „Obzor" zaprosil državno pravdništvo, naj mu blagovoljno pove avtentične besede, katere je cesar v Belovaru govoril StroBsmaverju. Na ta poziv odgovorile so „Narodne Novine" doslovno: „0 n (., Obzor " ) zna vrlo dobro, da mu ni „Narodne Novine" ni „"VViener Ze i t ung", u ob če ni k oj i 1 i s t ne mogupoblužiti „avteutičnimtekstom prev. ukora, koji je u Belovaru postigao biskupa Stross-mavera, jer prev. ukor nije bio — napisan niti čitan. Ali se tu ne pita o „autentič nosti"'tekst a, nego o bo 1 j e m ili slabijem pamtenju prev. riećib, koje je Nj. Veličanstvo proti biskupu Strossmaveru upotrebilo."
Glasilo hrvatske vlade torej samo priznava, da ne pozna avtentičnih besed, da se vse, kar se v tej zadevi piše, opira samo na dober ali pa tudi na slab spomin. Poslednji pa povsod prevladuje in če „Narodne Novine", za katerimi stoji ban Khuen-HediT\vary sam, neso toliko poučene, da bi poznale „autentični tekst ", potem lahko skle-
pamo, da so pri druži h listih le želje porajale misli in da so časnikarji udaja!) se, kakor v drugih slučajih, tako tudi v zadevi Strossmaverjevi deloma samovoljnim kombinacijam in bujni semitski domišljiji.
Kakor glede besed cesarjevih, tako so tudi glede posledic Časniki marsikaj krivega poročali. Vest, da bodo vladiko Djakovskega poslali v kak madjarsk samostan, so listi že sami oprovrgli. Zdaj pa pričenjajo celo umikati vest, da je Strossmaver pozvan v Rim. Zaporedoma se pridružujejo mnenju, izrečenemu najprvo v „VViener A-lg. Zeitung", ki je prva opazila, „da niti papež ne more odrediti, da bi se škof odstavil. Po cerkvenih določbah da je škof s cerkvijo poročen in le tedaj bi ga mogli odstaviti z njegovega mesta, ko bi bil kako cerkev zaznal in zakrivil jedno izmej sedmerih, izrecno naštetih pregreh. Sicer pa ne more uiti kralj niti papež škofu vzeti dostojanstva njegovega, on ostane, ako prostovoljno ne odstopi škof do konca svojih dnij."
K tem izjavam iz hrvatskih in Dunajskih listov ne dostavljamo ničesar, ker prepuščamo čitateljem, da si sami napravijo sodbo.
Iz deželnih zborov.
Deželni zfbor Icra/njslsi.
(IV. seja dne 21. 8epf,ep\J|ra 1 888.) 'Konec)
Prošnja Ane Zentriebove, učiteljske sirote, za podporo se odkloni ; nadučiteljski vdovi, Frančiški Ušeničnik, dovoli se, dasi ranjki Primož Ušeničnik ni še imel postavne dobe (10 let) za pokojnino, letnih 19G gld. 60 kr., za čvetero otrok pa 28 gld. vzgojnine na leto. Nadučiteljeve vdove Katarine Lavrič prošnja za zboljšanje pokojnine se ne usliši, Učiteljski soprogi Frančiški Kalin, katere mož je neznano kam izginil, nasvetuje finančni odsek miloščino letnih 100 gld. za tri leta, ako bi se mej tem časom njen mož ne našel.
Poslanec Lavrenčič opisuje veliko bedo njeno in njenih čvetero otrok ter nasvetuje miloščino letnih 150 gld.
Poročevalec finančnega odseka Šuklje vzdržuje predlog. Pri glasovanji pa obvelja nasvet poslanca Lavrenčiča za letnih 150 gld.
Poslanec profesor Šuklje poroča v imenu finančnega odseka o proračunu  zaklada učiteljskih
penzij za 1. 1889. Potrebščina iznaša 20.400 gld., zaklada 8688 gold., torej se kaže primanjkljaja 11.712 gld., katere je pokriti iz deželnega zaklada. Se odobri.
Poslanec prof. Šuklje poroča v imenu finančnega odseka o zavarovanji učiteljev: Pn naročilu si. deželnega zbora je deželni odbor vprašal vse večje zavarovalnice avstrijske, ali ne bi jircvzele in pod katerimi pogoji zavarovanja učiteljev glede pokojnin. Odgovorila so društva: „Riunione adrin-tica", „Prvo avstrij. uradniško društvo", „Azienda", „Assicurazioni generali" in „Austria". Ker so društva zahtevala razna pojasnila, izročil je deželni odbor vse dopise c. kr. deželnemu šolskemu svetu s prošnjo, da izreče svoje mnenje, ali bi se dalo tako zavarovanje zvršiti in ali so morda že v kateri avstrijski deželi učiteljske pokojnine zavarovane pri kakem zavarovalnem zavodu. Odgovora od c. kr. deželnega šolskega sveta še ni, zato nasvetuje, da se ta oddelek deželnoodborskegji poročila odobri. — Obvelja.
Profesor Šuklje poroča o prošnji odbora za Vodnikov spomenik za podporo. Proračun kaže potrebščine 7700 gld. Umetno delo bode v dveh mesecih dovršeno in bode po izreku slavnega profesorja Zumbu8cba v čast mestu Ljubljanskemu. Primanjkljaja je pa 4220 gld. Treba je, da se dežela udeleži z večjo svoto za spomenik. Poročevalec nasvetuje 1000 gld. naglašujoe, da se je ta sklep storil v finančnem odseku jednoglasno. Nasvet se vsprejme jednoglasno in potem na predlog doktorja Vodnjaka, ker ima finančni odsek že ob 2. uri danes sejo, zborova seja sklene.
Prihodnja seja je v torek dne 25. septembra.
Politični razgled.
Notr«iiij*k dežele,
V Ljubi i a n i 24. septembra.
Vse vesti, da so Mtro.swiii»ayerja poklicali v Rim, da se opraviči, so nekda izmišljene. Ruski listi so pa zvedeli, da bode Strossmaver imenovan kardinalom in bode dobil mesto v kardinalskom kolegiji.
Staročehi sami so se že preverili, da jim shod veljakov v Pragi ni dosti pomogel. Liberalna češka frakcija dobiva po vseh e^škili krajih vedno več privržencev. „ Politik" opominja vse obiskovalce shoda, da naj sedaj snujejo politična društva in sestavljajo  volilne odbore,  da  se taka ohranijo go-
LISTEK.
Ponedeljsko pismo.
Kaderkoli sem čital Homerjevo nesmrtno epopejo, mi je vsekdar vzbujal glasen smeh oni klasični prizor, ko lokavi; in energični Odisej poprime s srebrom okovano žezlo, ter po pravem grškem taktu „eon amore" nabija klevetnega Tržita, po močno razviti gibi in prej ne; preneha, dokler ni usiljivemu klepetaču vsaj za nekaj časa zamašil cvi-leče grlo.
Mej Homerjem in „Deutsche Wacht" je veliko stoletij in še kaj druzega vmes, ipak mi je bil tak prizor zopet te dui pred očmi. Popisala ga je „Deutsche "VVacbt" sama in to s tako tragiko mično bolestjo, kakor bi jo bil kdo z najhujšim ter-pentinovim oljem namazal. Premišljal sem zares, ali bi se jokal, ali pa na glas smejal.
Pomislite le! Iz Celja dvignilo se je nemško pevsko društvo s črno-rudeče-žoltimi trakovi, s črno* rndeče-žoltimi srci, z velikonemSkim mišljenjem.
„jeder Mann ein Bismarck" v nemški Gradec k veliki nemški pevski slavnosti. Mislili so, ko pridemo Celjani v/Gradec, bode vse na trebuhe popadalo ter klicalo: „Hosana! Slava, kdor pride v imenu Gospodovem !"
Toda prišlo je drugače. Nemški Celjani stali so takorekoč za vratmi, zato se „Deutsche Wachtw in njenim pismoukom nerazumno zdi, „dass bei dem Sangerbundfeste in Graz f a s t n u r g e j o d e 11 wurde, und dass selbst solehe Jodler, die nichts weniger als gut ausgefiihrt worden vvaren, mit fre-netisehem Beifalle begrtisst vvurden", da so ploskali samo takim pevcem, ki so imeli zelene nogo vic e in so bili štajerski opravljeni.
Mi še nikdar nvsmo Nemcem prisojali tako slabega okusa, da bi petje merili po zelenih nogo-vicah, a če „Deutsche Wacht" kaj tacega trdi, mora gotovo resnično biti. Torej so najnovejši nemški „d i a p as o n najnovejše m u z i kaln o merilo — zelene nogo v i ce in mi le iz globočine srca obžalujemo, da naši dr.igi Celjani tega neso že prej „pogruntali-, kajti po toči zvoniti, je prepozno.
Toča pa je na Celjane prav pošteno udrihala. Ne dovolj, da so so štajerski nemški pevci naudu-ševali s predstavljenjem pravega štajerskega topo-glavca, „alias" troteljna ali „kretina", in da so topo-glavca vsprejeli s pravim na u duše njem, daje „štajerski trotelj", seveda gorenjo-štajerski, bil, kakor toži „Deutsche \Vaeht" poleg „jodlerjev" glavna točka, dogodilo se je še kaj hujšega, uprav groznega.
Za topoglavim „troteljnom" nastopilo je nemško pevsko društvo Celjsko. Peli so „schlecht und reeht". Prisotni Gorenjo-Štajerei in Gradčani pa so rekli: „Schaut's, die W i n d isc lie n kiinnen a rech t gut singen".
In zaradi tega izreka zvija se „Deutsche Wacht", kakor da bi jo bil gad pičil. Morala bi vender pomisliti, da so gorenjo-štajerki Nemci dete imenovali po pravem imenu. Imena „Rakuš, „Sa-jovitz, Bobisut „e tutti quanti" pač ne diše po pristni tevtonski medvedji koži in še veseli bi morali biti, kajti doslej bili ste odpadniki, sedaj ste „Windischeu, če bodete še zanaprej pridni in bodele lepo držali roke na klopi, utegnete  kdaj celo po
spodstva radikaleev. Poslednji bi se ne zadovoljili s tem, da pridobe državnozborskih mandatov, temveč urinili bi radi svo e Ijadi v občinske in okrajne za stope, z jedno besedo v vse korporacije. Župane in okrajne odbo-uike straši, da bodo njim Mladočehi podkopali zaupanje pri narodu če se za časa odločno ne ustavije njih agitacijam. - Dtželni odbor je izdal poročilo o uveden j i ravnopravnosti pri avtonomnih uradih na Češkem in predložil deželnemu zboru. Deželni odbor predlaga, da bi občine same določevale svoj poselni jezik. Pismene uloge mora občina vsprejemati, če so pisane tudi v drugem deželnem jeziku. Mestne občine, katere imajo svoj statut, rešujejo uloge v istem jeziku, v katerem so uložene, druge občine pa v poslovnem jeziku, če jedna tretjina občinskega zastopa ne zahteva, da se rešujejo v tistem jeziku, v katerem ho pisane. Pri občinskih sejah se pa sme vsak odbornik posluževati katerega jezika hoče. Okrajni zastopi tudi sami določujejo poslovni jezik, in v njem občujejo z občinami. Če pa petina občin zahteva, da se ž njimi občuje v drugem deželnem jeziku, se jim ima ustreči. Deželni odbor uraduje v obeh deželnih je-zicih in rešuje uloge v dotičnem jeziku, v katerem se ulože, občinam in okrajnim zastopom dopisuje v njih poslovnem jeziku.
„Moravska Orlice" piše, da so itioravkl Čehi ravno tako pripravljeni, kakor Čehi na Češkem, braniti državno pravo češke krone. Ves češki narod na Češkem, Moravskim in Šlezskem je pripravljen potegovati se, da se to ne razdružujejo, kar je Bog združil.
«; a lisi. i Rusini baje ne bodo nastopili pasivne politike Ta stvar se je pretresovala po listih, a narodni vodje o tem neki še neso sklepali.
V na is je države.
Tudi na Ogerskem že slutijo, da se dolgo ne bode obdržal v Srhi ji Kristie na krmilu. Mad-djarski listi že pišejo, da je sprememba vlade v Srbiji jako verojetna, da je pa gotovo, da naslednik Krističev ne bode nasprotnik Avstro-Ogersko. V notranje srbske zadeve se pa naša država itak ne misli mešati. Na Ogerskem mislijo, da pride zopet Ristič na krmilo, toda ne bode več tiral Rusiji prijazne politike. Madjarji goje najbrž prazne nade. V Srbiji ni protiruska politika dolgo mogoča, ker je narod prijazen Rusiji.
Kolgar.ski finančni minister Načević povrnil se je živ in zdrav v Sofijo. Prvo poročilo o na padu ni bilo istinito. Minister ni bil niti hudo ranjen, temveč kroglja ga je bila samo malo opraskala na prsih. Battenberžan, ki se še vedno zanima za Bolgarijo, je brzojavno častital Načeviču, da se hudobna namera napadovalcu ni posrečila. — Zadnje dni so ujeli zopet štiri roparje, nekaj so jih pa ujeli v Srbiji in izročili Bolgariji.
Turška vlada se je pritožila v Sofiji, da bolgaislii oficijozni listi opominjajo Porto na dolžnosti glede Makedonije. Bolgarska vlada je odgovorila, da je v Bolgarskej tiskovna svoboda in listi pišejo, kar jim drago, da le ne pridejo z deželnimi zakoni navskriž. Turčija pa naj izvede reforme v Makedoniji, pa nikdo ne bode več razpravljal makedonskega vprašanja.
Govori se, da se bode grški kralj odpovedal vladarstvu, kakor hitro bode mogel kraljevič voditi vladanje. Kralj je kupil na danskem posestvo Fre-densborg, kjer bode preživel stara leta.
Ker so na Francoskem preverjeni, da je Nemčija res sklenila zvezo z belgijskem kraljem, hočejo tudi mejo proti Belgiji tako utrditi, kakor bo io proti Nemčiji. Potem bodo Nemci le z velikimi izgubami mogli prodreti v deželo ali se pa jim niti jtosrečilo ne bode.
V Nemćyi vedno bolj zatirajo nenemške narodnosti. Bismarck je trdno sklenil, da se mora zatreti vse, kar ni nemškega. Sedaj se je vsem že-lezničnim uradnikom, služabnikom in delavcem strogo zaukazalo, da se v službi smejo posluževati samo nemščine. Z nikomer >e torej ne smejo pogovarjati v kakem drugem jeziku.
stati Slovenci, na čemer pa si ne bodemo posebno čestitali.
V sv*ti jezi, da so Gradčani Celjane kar „im Ilaudumdrehen", rekoč: „ Hitrost ni coperuija" prekrstili v „Windische", pograbila je Celjska „vah-terca" prvo umazano golido in jo razbila ob čelo Gradčauom in Gorenjo-Štajercem. Očita jim namreč „Gedaukeulosigkeit", katera se nekda v tamošnjih krogih šopiri, seveda, še m o č n ej e p a v Ce 1 j i. Kje? pove „Schriftleitung" der „Deutschen VVacht", katera se bode baje vsled krsta v Gradci prelevila v „Windische VVacht".
Sicer naj se pa Celjska ogromna gospoda potolaži, saj beseda ni konj in sraka v pavovem perji je že stara figura, že pokojni Ezop je znal o njej. Seveda ni bil tako učen, kakor tisti nemški učenjak, v čegar najnovejši knjigi sem pred par dnevi čital fundamentalni stavek: „Alles, was wir unter dem Begriffe des Begreifens begreifen, das begreifen wir unter dem Begriffe eines Begriffes zusammeu".
Da je to globoko filozofijo baron Rotšild nekoliko duij poprej čital, ne bila bi se mu bila do
Vodja angleških radikaleev Chamberlain je v Bradfortu imel važen govor. Rekel je, da bodo liberalni unijonisti tako dolgo podpirali vlado, dokler bode Gladstone propovedoval „homerule". Iz tega govora sklepajo, da bode Salisbuiv ostal na krmilu več let Seveda je vprašanje, bode li pri prihodnjih volitvah volilci izrekli zaupanje svoje Chamber-lainu in njegovim pristašem, ako bodo podpirali konservativce,
Severoameriška zbornica je vsj>rejela vladno predlogo, s katero se odrejajo carinske represalije proti Kanadi Senat bode pa java! j ne pritrdil tej predlogi, kajti v njem imajo nasprotniki predsednikovi večino. Senator Shermao je že stavil predlog, da se ta predlog zavrže. Predsednik ima velike težave s parlamentom, ker so v jednej zbornici demokrati, v drugi pa republičani v večini
Dopisi.
Ise Oradea 19. septembra. [Izv. dop.] Zaušnica, kojo je staknil g. P. radi svojih zaslug za nemštvo bila je neki zelo „mastna", kajti omenjeni velikaš sam javlja, da je „izgubil zavest za nekoliko trenotkov" —* ni čuda tedaj, da je i Vašega dopisnika vzdramila iz spanja I Spomnil sem se takoj, da v Gradci taki in jednaki dogodki neso nič kfj redki. Čestokrat se dogaja, da se napadajo Slovenci, govoreč v svojem jeziku, v javnih lokalih s surovimi besedami, ter brez uzroka insultujejo. Izrazi: diese Hunds-Sausprache, vvindisehe Bengel itd. so na dnevnem redu! Da, mnogokrat treba pesti pokazati, da se človek ubrani nesramnim tem napadam ! A svet tega ne zve, ker SI venec ni ro-potač ter je usmiljen, prav nepotrebno usmiljen s takimi ljudmi. Večkrat so namreč mej takimi, „kultu-ronosci" c. kr. uradniki imajoči veliko družino, koja bi radi nepremišljenosti (reete nesramnosti) očetove po nedolžnem trpela. In mi Be na to oziramo! Čemu ta usmiljenja? Glejmo nasprotnike, s kako slastjo zgrabijo vsako jednako vest, ter jo i lažnjivo zasuknejo, kakor kaže dogodek P. Na dan s takimi dogodki. Evo Vam jednega! Meseca julija sedela je v gostilni „zum San hvirth" petorica slovenskih vseučiliščnikov prijateljski zabavajoč ter veseleč se, da kmalu otrese prah tega mesta ter odide domov v zdrave slovenske kraje, kjer se ne treba bati surovih napadov ter neprijetnih dogodkov. — Tu odprejo se duri ter ustopijo nekateri c. kr. častniki mej mimi več reservnikov. Posedši se ter popivši kozarec piva takot demonstrativno utihnejo, namrdnejo z ustnicami: pri Bosednej mizi govorili so Slovenci svoj jezik. Dovolj tedaj uzroka za insultovanje ! Prav mirno opozore našinci gostilničarja, naj skrbi, da ne bodo žaljeni. A že prilete na uho izrazi kakor: ohne Bildung, robe Bursche, BOgar Reserve-offizier darunter itd. slednjič jeden zagolči! „Es schmeckt mir halt das Bier nicht, vveim ich diese Sprache hfire- Bil je to c. kr. častnik! Miren odgovor jednega iz naše petorice glasil se je: „V tem grmu tedaj tiči zajec!" Na to se oglasi c. kr. stotnik sedaj oficijal pri poštne j blag a j
niči gos p. J, S.....i z besedami:    „Jetzt bat
sich wieder ein Lausbub boren lassen." Omenjeni slovenski dijak stopi mirno pred tega gospoda proseč za častito ime. Naši zapuste lokal.
Druzega dne pozvan je bil c. kr. stotnik in poštni oficijal gosp. J. S., naj razžaljive svoje besede prekliče ter nečastno svoje postopanje obžaluje ali da katerokoli zadoščenje, c. kr. stotnik ni hotel preklicati svojega postopanja, a tudi ne dati zado-
godila neprilika, da so ga na nemško-francoski meji zavrnili nazaj, ker ni imel pravega potnega lista, niti premega voznega lista iz Monakovega v Pariz. Dasi Rotšild, moral jo nazaj. Kaj jednacega dogodilo se je tudi našemu Doberletu. Na Bledu umršo priucesinjo rusko, spremljati bi bil imel v Rusijo. A na meji so ga zavrnili, ker ni imel potnega lista Iz tega pa še nikakor ne sledi, da bi bila Rotšild in Doberlet kaj v sorodu, tudi Rotšild doslej še nikdar ni izrazil želje, da bi se kaj bližje seznanil z Doberletovo „Enterprise des pompes funebres", česar mu jaz, akoravno sem protisemit, nikakor ne zamerim
Na Dunaj i so konkurzi na dnevnem redu. Jedva se je borzijanec Frankfurter ustrelil, pre-vrgla je že tudi velika tovarniška tvrdka A. Reiss. Pri obeh je „Liinderliank" zelo prizadeta, kar so Dunajčanje porabili za dovtip: „l)ie Lauderbank hat sidi mit Reis und Frankfurter den Magen verdorben."
ščenja. Sledila je sodnijska obravnava, vsled koje je bil gosp. J. S., c. kr. stotnik in poštni oficijal, obsojen radi razžalj enja časti na 5. gld. globe oziroma dotično število ur zapora. Mej olajševalnimi razlogi bil je tudi, da je obsojenec oče troje otrok ter bil v onem trenutku, ko je izjavil one besede zelo razburjen! Žalostno, v resnici žalostno, da se c. kr. uradnik razburi, ko čuje govorico naroda, kojemu so v členu XLX. zak. drž. zagotovljene jednake pravice z drugimi narodi. — Še jeden dogodek :
K Hrvatu, mirno se sprehajajočemu po glasiji, pristopi pijan nemški „Bursch" ter mu da zaušnico. Tožbe e. kr. deleg. mestna sodnija ni hotela vsprejeti z motivacijo, da jednake stvari obično veli k o šol c i mej sabo poravnajo. Ker je bil dotičnik „mevža", se stvar ni dognala. Sličnih dogodkov naštel bi Vam do stotine — a bodi dovolj! Le še toliko. V Gradci Slovenec ni varen pred napadi pijanih in uesramnih pobalinov, koji vsako priliko porabijo, da pokažd svojo nemško toli hva-lisano kulturo. Tu je polja za one hujskače, ki po listih trobijo neresnične lažnjive vesti o narodu slovanskem.
1% Savinjske dolin«' dne 21. septembra. (Celjski Slovenci in regijonalna razstava.) V nekaterih dneh otvorila se bode Celjska regijonalna razstava, pri kateri priliki bodo Celjani zopet največ pruskih zastav izobesili, kar se je do-zdaj še vselej zgodilo. Vprašati pa moramo, kako se bodo Celjski Slovenci v tem slučaji obnašali?
Zal, da na to vprašanje skoro ni upati za nas Slovence ugodnega odgovora, pač pa za naše nasprotnike in sovražnike v Celji.
Saj smo se dozdaj skoro pri vsaki priliki prepričali, da sicer pošteni in iskreni slovenski domoljubi v Celji si neso nikoli upali svoje slovenske narodnosti in zavesti tudi v javnosti pri takih prilikah odločno s tem pokazati, da bi bili na svojih hišah in v svojih pisarnah razobesili slovenske trobojnico; častno izjemo v tem delali sta jedino le Celjska čitalnica in posojilnica in nekatere-krati tudi naš deželni poslanec gosp. dr. Jos. Semec, pri katerem smo videli posebno v oktobru 1887 ob priliki pohoda cesarjeviča in cesaričinje poleg cesarskih lepo število narodnih zastav, kar nas je jako razveselilo,
Odkritosrčno in močno pa obžalujemo, da nekateri Celjski rodoljubi z bojazljivim in neodločnim postopanjem delajo škodo naši solidarnosti, to tembolj, ker so večinoma vsi popolnoma nezavisni in imoviti.
V novejšem času čujemo iz Celja jako čudne glasove. Lansko leto se je baje nek rodoljub izjavil, da zaradi tega ne izobesi slovenske zastave o prihodu Rudolfa in Štefanije v Celje, ker so bili naši nasprotniki sklenili, da tudi oni ne bodo izobesili „frankfurtaric". Druid Sloveuci so tega gospoda zaradi te vender že prevelike naivnosti milovali in se čudili, kako more kaj tacega verjeti in izustiti. Celjski Nemci in tisti, katere po najnovejšem izrazu, odkar so peli pri nemškem „Sangerbundu v Gradci" imenujemo „\Vindiselie", razobesili so toliko pruskih zastav, kakor še nikdar poprej. Vsled tega je oni naivni rodoljub se ve da pobesil glavo in se je ne-.koliko sramoval.
Pa tudi taki „odlični sloveuski domoljubi" se nahajajo v novejšem času v Celji, ki pošiljajo svoje slovenske otroke ne v slovenske, ampak v nemške šole, in v tem se odlikuje baje posebno nek jurist. Toda o tem prihoinjič več. Želimo, da bi pri Celjski razstavi v narodnem oziru zasijala vsem Celjskim Slovencem luč narodne odločnosti in poguma, in da bi posnemali v tem iskrene in odločne rodoljube na Ptuji. Radovedni pa smo in pazili bomo?]o dnevih razstave, kdo je le tajen in skrit, kdo pa očiten in javen Celjski Slovenec.
Is Litijskega okraja 22. sept. [Izvirni dop.] V št. 199 „Slovenčevej" pere in previja se župnik g. Čemšeniški radi svoje afere povodom 40 letnice. Opravičiti pa skuša svoje postojanje s tako jalovimi razlogi, z vso koreujaško silo svojo izvitimi iz trte, da smo mu za ondaj prav radi privoščili naslado tolažbe in ohlajenja, češ, da je vsaj na videz preveril lahkoverna srca. Stvar je bila taka. Odbor Ržiške občine je bil odposlal v svojem imenu dva gospoda v Ćemšenik h gosp. župniku s prošnjo za sv. mašo. Ker ga pa nista dobila doma, šla sta v gostilnico čakat in gledat, kdaj se gospod župnik
MT Dalje v prilogi. ~^HI
Prilogu ^Slovenskemu Narodu" frt. 219 24. septembra 18SS.
pripelje mimo, da pojdeta p tem v župnijo. Ta se res pripelje in ko uzre odposlanca, ustavi sam voz ter ja v pogovoru vpraša, Čemu sta prišla v Čem-Senik, na kar mu odgovorita, da baš radi njega. On jima pa prošnjo koj tam s kratka in odločno odbije. Interpeloval ga ni nobeden, kakor trdi gosp. župnik, in ako sta mu potem res omenila, kaki bi utegnili biti nasledki, storila sta, ko jima je bila prošnja že odbita. To pa, kar sta pozneje govorila, ni moglo dati povoda, da jima je bil že po-preje odrekel. Ta njegov razlog je torej gorostasna nezmisel!
Drugi pa tudi nima veče trpežnosti. Gospod „tovariš dostojanstvenikov" omenja, da odbor ni poslal k njemu nobenega „kmeta stare korenine", kajti jeden gospod je bil baje jako mlad, drugi ne star, v srenjskem odboru ni nobeden, oba se pa rada utikata v stvari, ki jima niso nič mar." A gospoda je bil poslal v svojem imenu srenjski odbor in kmetje „stare horenine" neso še vze i sami v'zakup pravice izražati svoje lojalnosti; to pravico ima vsak državljan, torej tudi gosp. učitelj in trgovec g. H.: vsakemu je mar, akoprem hoće gospod „dostojanstvenikov tovariš" lastiti tole sebi in svojim izvoljencem.
Gospod župnik zvrača svoje postopanje tudi na svojega gospoda kapelana, ker mu je bil baje izrazil željo, naj bi mu ne trebalo iti maševati v ta namen v cerkev sv. Jurja. Po tem takem sta oba kriva, a svoje krivde g. župnik s tem Se ni zvalil 8 svojih pleč, kajti kapelani so župnikom podrejeni. Tudi ta razlog ne zveni lepše nego piščal od slame.
Dalje zdi se gospodu župniku silno važen razlog izjava srenjskega svetovalca, da bo namreč stvar v kraji, če dado g. J. neko vsotico za mašo. Koliko je duhovnikov, ki mašujejo za toliko, če hočejo, — in g. J. bi bil izvestno celo zastonj, — in še nihče ni ne rekel ne mislil, da ima kako pravico do duhovnika. Sam gospod R. hotel je v svojej čudovitej gorečnosti skovati iz tega uzrok za silo z uprav Ćemšeniško temeljitostjo in logiko.
Gospodu nasprotniku prav radi pritrdimo, da je slavnost „uzvišena"; a tudi tako uzvišena, da bi bi! gospod župnik lahko ločil osobno mržnjo svojo od blagega namena, do česar se ni model povspeti. Omenjnje, da bi se bili godili pod Št. Jurjem v pivnicah morda kaki neredi (zato imamo žandarmerijo!) pravi nadalje: „nagajivost pa nobeua Njeg. velečastvu ni po volji, to vemo „očitno". Mi se tembolj' čudimo gosp. župniku, da jo on, „očitno" vedoč to, vendar nagajal in intrigoval proti „vzviše-nej" slavuosti 40 letnice.
Gospod nasprotnik je pač sam najbolje uvidel neutemeljitost svojih razlogov, zategadeljih je hotel nekoliko okrasiti z bridko tožbo, da ga „Narod" sumniči. V svojej slepoti in domišljavosti pa sem sumniči in tajiustveno kaže na „tovariše dostojanstvenike": hic niger est! (kaj ne, radi „merodaj-nih" !) zmatrajoč se nevrednega take časti, — kar mu radi priznamo — in ne vedoč, da „Narodov" dopisnik še nikdar ni čutil na sebi ni talarja ni dresure.
Ker se je pa gosp. „dostojanstvenikov tovariš" bal, da bi glas njegov iz razvidljivih uzrokov ne ostal „glas kričača v puščavi", dodal je svojej Ro-naejadi v „Slovenci" z dne 12. sept. Še epilog, v katerem proslavlja svoj proročansk duh.
Najivni nasvet, „naj bi bili mi raji molčali o njem in o nemškutarskej drznosti, obdrži naj zase, dasi radi verujemo, da bi bilo to povšeči njemu in onim. Mi pa tega nesmo hoteli storiti, ker menimo, da ima „nezapovedano" časopisje tudi dolžnost javno storjene napake tudi javno in odločno grajati. Ožigosati treba nagajivce, hvastjune in pseudonarodnjake.
Gospodu nasprotniku ne gre v glavo, da se mora posetnik vesti pristojno in da nima pravice gospodarju samopašno velevati: taka je šega po-vsodi v našem stoletji, sam samcat g. R. se je spri ž njo, ki po svojej užasnej logiki krivici slovensko občinstvo, ker so bili Zagorski nemškutarji presto pili pristojnosti meje, zahtevajoči, česar niso ne mogli ne smeli pričakovati. On misli, da bi bili morali v „ ljubezni" pustiti Žalen je svojega narodnega čuta in ponosa. Da bi ukrepil to ab-deritsko misel, skriva se za Nj. velečastva plašč; pa je obrabljena taktika smukniti v zavetje za kako vzvišeno osobo, kamor nihče ne sine seči: a častna še ni bila nikdar. On govori o blaženji in ljubezni IjudBtva, on, ki psa bolj ceni nego človeka, on, ki je občespoštovanemu možu iz Šemnika rekel, da sicer pes sme lajati pred njim, mož pa ne govoriti;
on, ki v jednej roki monstranco držeč, z drugo deli zaušnice; on, ki je v ljubezni svoje župljane tako „oblažil", da rekajo: „Saj se še vsak kam spravi, muho naš se ne more nikamor!" Tu je umesten njegov svet: „Molčali bi raje".
Smeh pa mora sil.ti človeka, ko čita, kuku si č. g. župnik prisvaja nekakov proročansk duh, češ, da je vse popreje vedel, kaj bodo nemškutarji počeli. Ali jih morda zato jemlje v okrilje ,ljubezni*, ker je že popreje vedel, da bo nemškutarski pristaš g. Plhak velel igrati: „Wacht am Ithein?" Nera-škutarsko početje je slučaj, katerega ni bilo možno predvideti ni odboru, ni sloveuskitn udeležencem, ni Čemšeniškej Šembiliji.
Naposled, mahaje po „zagrizenih Narodovcih" omenja v dokaz, da on ni v njihovem šte/iiu, tudi nekako svojo prepoved ali preprečenje nameravane veselice v korist „Narodnemu Domu". Kakor se nam dozdeva, on ne pozna mej svojega delokroga, kajti veselice dozvalja in prepoveduje le politično oblastvo. Tu si lusti pravic, katerih nema, a po drugej strani menda neče priznavati svojih dolžnosti j, naloženih mu po verskem zakonu z dne 7, maja 1874 napram političnej oblasti, katera mora vso uradne stvari dobivati od njega potom ordinarijata. Konfuzija!
„Zagrizeni Narodovci" smo mu zelo hvaležni za njegovo slovesno izjavo, zbog njegovega pletenja pa se nam že sedaj silno tresejo hlače: „Tragediia se tudi nam obeta!" —a—
Iz Hokroiioskcgu okriajift 18. sept. [Izv. dop.] Kako lepa naloga je dana županom na kmetskih občinah, da čuvajo imetje svojih občanov ter delujejo za njihov blagor, iu vesel mora biti vsak župan, ako prav vodi svoje občinske zadeve, saj mu toliko ljudij zaupa vse.
Krški okraj je največji na Kranjskem. Sedež okrajnega glavarstva pa je na skrajni meji na Kr škem. Tja morajo tudi vsi fantje na nabor v spomladi večjidel v slabem deževnem ali snežnem vremenu, recimo nič manj kakor deset ur daleč. Znano nam pa je, da tudi gg. župani Mokrouoškega okraja dobro vedo, da je od vis. ministarstva dovoljeno, da se v vsakem sodnijskem okraji vrši nabor, ako le hočejo župani tistega okraja prošnjo uložiti. Znano nam je tudi, da je prostora dovolj brezplačno, ako bi se hotelo storiti kaj. Znauo nam je pa tudi, da je bila taka prošnja So narejena, pa se ni odposlala in človek bi v resnici skoro mislil, da gg. župani tega ne store zato, ker so za tiste dni, katere so v Krškem, dobro plačani, to pa bi ne bilo lepo za nje.
Storite torej gg. župani Mokrouoškega okraja ta korak, da dobimo nabor v Mokronog, da nam ne bo treba tako daleč na Krško hoditi. Stvar pa je treba takoj začeti, da se do pravega časa reši in ne treba vam čakati do tedaj, da vas zopet kdo v Časnikih podreza.
Stal; a učilska razstava na Krškem.
Na Krškem je „ P ed^ag o g i š k o društvo" 2. septembra v proslavo štiridesetletuice cesarjevega vladanja otvorilo uč i 1 s k o razstavo, in to „prvo slovensko učilsko razstavo. Ker se je v nešol-skib slovenskih novinah malo pisalo tej razstavi, njenem bistvu in pomenu, zato hočem kaj več o njej povedati.
Šolstvo je v teku poslednjih 20 let v Avstriji veliko napredovalo. Učitelji so so zlasti trudili, da so metodo izboljševali in pouk kolikor mogoče olajševali. V ta namen ho izuraevali raznovrstne učne pomočke al: učila, predmete, reči, katere so sami pri pouku v roko jemali ali pa jih učencem dajali (samoučila) Teh šolskih predmetov je narastlo sčasoma jako veliko, za sleherni predmet so izdali učitelji, knjigarne in razni obrtniki na tisoče raznih pomočkov, industrija se je prav v veliki meri lotila izdelovanja učil in samoučil. Učitelji so se pa tudi potrudili Beznaniti se s takimi predmeti, pri velikih učiteljskih zborih so bile vedno šolske r azstave, ki so bile nekaj dnij občinstvu na ogled. Iz takih začasnih šolskih razstav nastale so stalne učilske izložbe, naprej na Nemškem, v Švici, v Avstriji iu drugod. Na Duuaji imajo že več, morebiti čez 10 let tako stalno učilsko razstavo, podpirano od Du-najBkega mesta samega.
V Gradci je poseben učiteljski odbor osnoval pred G leti tako učilsko razstavo, ki broji nad 1000 učil že in ima lepo povprečno vrednost do 20.000 gold. Vse to je razstavni odbor nabral z malimi stroški, založniki  in lastniki učil  poslali so tvoje
izdelke brezplačno v izložbo, odbor je o njih poročal v časnikih (Graški odbor učilski razstave ima svoj časnik) in  razložil   jih   slehernemu  obiskovalcu na
ogled.
To razstavo ogledali .«o si tudi  nekateri slovenski učitelji ter koj željo izprožili ,  osnovati kaj sličnega i   v beli   Ljubljani  za slovenske učitelje. Že se je bila ta misel sprožila lani pri zboru „Slo-venskega učiteljskega društva", ki je radostno pritrdilo nasvetom dotiČnega poročevalca, izpeljati pa dotične sklepe je Ljubljanskemu učiteljstvu toliko časa nemogoče, dokler nema v katerem šolskem poslopji potrebnih prostorov  na razpolaganje. Krško učiteljstvo je po srečnejše v tej zadevi, ondu j^ pro-storno šolsko poslopje z lepimi dvoranami in sobami. To okoliščino je porabilo „ Pedago^iško društvo" ter pred 1 3 letom sklenilo, osnovati   „prvo slovensko »talno učilsko razstavo". V ta namen je razposlalo voliko vabil  do raznih šolskih  pisateljev in založnikov, naj pošljejo svoje šolske izdelke v to stalno razstavo.   Odbor se je zavezal, uposlane predmete razstaviti ter o njih poročati v šolskih listih : „Uči-teljsk Tovariš"   in „Popotnik"   ter v svoji knjigi: „Pedagogiški   letnik".   Temu   pozivu  je ustreglo veliko  založnikov   in   pisateljev,   kakor svedočijo bogato obložene dvorane in  sobane v Krškem šolskem poslopji. Glavna razstava je v risuiski dvorani, katero krasita na prvem  mestu slika cesarja iu   Martina Iločevarj.a   V tej   dvorani vidimo na s te na h podobe iz znamenite češke knjigarne J a n-sky v Taboru (te slike obsegajo: živalstvo, anatomijo, razložbo časovnih razmerij, ustava in državna uprava naše države, kemijrka sestava najvažnejših hranil, Kodvmovih desetero  pravil o zdravji, normalno držanje peresa),  II i rtov o  sliko, predstavljajoči) poglavitne zemeljske oblike, abecedne stenske table. Ra z i u g e r- Ž u m e r j e v e in one iz c. kr. šolske zaloge, razne zemljevide (veliko lastnino meščanske šole). Ob stenah zavzemajo največ prostora slike (17) za žeuska ročna dela od Dunajske učiteljice Marte Štel 1 a. Kraj sten iu sredi dvorane so velike mize, obložene z raznovrstnim šolskim blagom. Na mizah sredi dvorane 80 ročui izdelki slovenskih učiteljev gg.: Bezlaja in Zumarja, ki sta poslala koj na ogled, kar sta bila letos v tečaji za (moška) ročna dela napravila. Gosp. Žumar je izdelal veliko  ličnih predmetov iz kartona (debelega papirja) gosp. Bez laj pa razno lesene modele različnega orodja,  pa tudi  od gipsa (mavca) ulite figure. Vmes mej predmeti teh razstavljalcev so jednaki  izdelki učencev neke Levovske šole pod vodstvom učitelja Levvaka.
Na mizah oh stenah je zastopanih veliko znanih firm. Tu vidimo založnika Klein mayr in Bamberg, ki sta razpostavila veliko slovenskih šolskih knjig za ljudske in srednje šole (vmes n. pr. najnovejša knjiga „Prva nemška slovnica za slovenske ljudske šole). Celo mizo zavzemajo slovenski šolski artikeljni: tiskarne Milic in knjigarne Gei-ber. Tu vidimo slovenske šolske tiskovine, razno blago za šolarje, knjige za šolarske knjižnice, za petje itd.
Na jedni mizi vidimo napredek hrvatskih učiteljev, namreč 56 knjig »Hrvatskega pedago-giškega zbora" in veliko šolskih knjig »Slovenske Mati ce."
»Glasbena Mati c a" je tudi rada ustregla našemu pozivu ter poslala vse svoje muzikalije: Veliko prostora v razstavi potrebuje poljska šolska literatura, kajti „Tovaryzstvo pedagoezigno" v Lvovu poslalo je veliko svojih knjig, ki jih je izdalo za mladino, učitelje in šolo. Več čeških knjig smo prejeli od znanega slovenskega prijatelja, g. Jana Lega. „Narodna šola" v Ljubljani je poslala modele s t e r e o m e tri č n i h teles. Za risanje je v razstavi veliko predlog, ki so jako rabljive, n. pr. Eichler-jeve, Grandaue r- jeve, ali novo, kaj dobro delo te vrste od prof. F a 11 en-bock-a, več čeških n. pr. od učiteljev Nejedly Šplichal, Benda, Nenin itd. V razstavi vidiš še drugo raznovrstno šolsko blago, razne pisanke, risanke, črnilo, prah (barva) za črnilo itd. Na našo razstavo so bili tudi c. kr. zavodi opozorjeni in tudi ti so nam poslali nekatere knjige in učila, n. pr. c. kr. d r ž a v n a t i s k a r n a (T r a m p 1 e r-jeve atlante) in c. kr. zaloga šolskih knjig. Kraj peči stojita dva Lavterj-eva računska stroja. Omeniti nam je Ilerder-jeve knjigarne in njenih slik iz biblije. Zastopane so pa v večji ali manjši meri že druge firme, še drugi pisatelji (recimo Pire „Vrtnarstvo").   Da sta razstavila tudi »Pe-
da; ogilko društvo in g. J. Lapaj ne svoje Rterarne izdelke, je naravno. — V drugih sobah so razstavljena največ lepa učila ljudske in meščanski gole ter lep harmonij od A. H. Lhote v Kraljevem Gradci.
Obširno v posameznih izlož""uih predmetih ne mor m poročati na tem mestu; govor o njih bode še v „Pedagogiškem letniku" in šolskih novinah.
Povemo le še to: Na slehernega obiskovalca in domoljuba slovenskega ima razstava dober uti-. Ona priča najprvo o marljivosti „Pedagiškega društva". Še bolj glasno pa kaže, koliko je sloven-sk šolstvo na literarnem polji v kratkem času napi ivalo. Kajti ta razstava ima največ slovenske I i:r izdelke, torej se odlikuje po svojem ■1 e n s k e m z n a č a j i; a lepo se s slovenskimi i/. ni ni predmeti ujemajo literarni izložki bratskih slovanskih narodov: Hrvatov, Čehov in Poljakov. Harmonije te pa nikakor ne kvarijo krasni duševni pi :vo li nemških pedagogov. Sklepaje te vrstice vabimo v vse slovenske uč i te lj e in šo 1 s ke da si to razstavo ogledati k e d a r koli jim se priliko pridejo  v  malo mestece ob
L.
prijatelje, bi u g o voli j o po nuj a, da S ; vi.
Domače stvari*
— (Konfiskacija) zadela je našo sobotno Številko, to pa zaradi zadnjega odstavka v „Nedelj-Bki m pismu," v katerem je naš podlistkar kratko se bavil z dr. B nterjem v Kamniku. Današnja šte Vtika ima 4 strani priloge.
— (Sobotni „Obzor") javlja v zadevi Strossmarjevi: Iz izvora'haj pouzdanijega doznajemo pos.ema izvlestno, da viseti, koje su ovih dana razglasi e novine, imenito poštanske, bečke i berlinske, o i ozivu preuzvlšenoga biskupa Strossmavera u Rim, kano takodjer sve odavle izvodjeue kombinacije, jesu Bgoljba izmišljotina, neimajaći u istinitom p< ložaju stvari nikakova osnova.
— („Matica Slovenska") povabljena v Be grai k Blavn08ti Vukove stoletnice čestitala je v petek brzojavno po svojem predsedniku slaviteljem
Vukovim.
— (Osobne vesti) Gospod Josip J era m , dekan in župnik v Cirkuem, praznoval bode dne <i(j. t. m. svojo zlato niišo. — Gospoda profesorja Atiton Šantelj na višji gimnaziji Goriški in Jakob Čebul ar na tamošnji realki povzdignjena sta v osmi službeni red.
— (Dnevni r e d V. seje de ž el n e g a z b o r a kranjskega)]  V  Ljubljani   dne  25. septembru lb88. 1. ob 10. uri dopoludne. 1. Branje zapisnika IV. deželno-zbOT8kQ seje  21, septembra  1888. 2. Naznanila deželno-Zborskega predsedstva.  3 Poročilo deželnega odbora glede osuševalnih  del v dolini Račenski. 4. Poročilo deželnega odbora o podporah, ki naj bi se iz deželnega zaklada dovolile šolskim občinam za zgradbe ljudskih šol.  5. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predlaga računski sklep deželnega zaklada za  leto 1887. in raz-kaz skupne imovine koncem leta 1887. G. Proračun deželnega zaklada za 1. 1889. Predloga deželnega odbora   7. Ustno poročilo finančnega   odseka za-Vidj ustanovitve .strokovne šole za šivanje čipek in umetno vezenj'! v Ljubljani. 8. Ustno poročilo finančnega odseka o cesti skozi Kopačnico. 9. Ustno poročilo finančnega odseka o porabi izrednega kredita  v  znesku  12.000  gld. za  deželno vinarsko, sadjarsko in poljedelsko šolo na Grmu I. 1887. 10. Ustno  poročilo  finančnega odseka   o računskem sklepu muzejskega zaklada za leto 1887. in proračunu za leto 1889.   11. Ustno poročilo finančnega odseka o povračilu  za režijo in  hrano v deželnih dobrodelnih zavodih   12. Ustno poročilo finančnega odseka O zgradbi nove javne bolnice v Ljnbljani.
— (Deželni zbor štajerski) imel je v petek sedmo sejo, v kateri je poslanec dr. J u rte 1 a utemeljeval svoj predlog, aaj se prično potrebna poizvedovanja in začetna dela za uravnavo Drave od Mariborsko-Ptujske okrajne meje do štajersko hrvatske deželne meje. Dr. J u rte 1 a opi-saval je škode, ki jih prouzročuje Drava nad in pod Ptujem ter nasvete Mil, da se predlog njegov izroči deželno-kulturnemu odseku, kar se je tudi zgodilo, ko je namestnik baron Ktibeck priznal potrebo, da se Drava uravna in ob jednem obljubil, da bode okrajnemu glavarstvu na Ptuji doprideljen inžener.
— (Pogrebni sprevod pokojnega A. Tlaiča) vršil se je v petek popoludne po 5. uri ob
mnogobrojni udeležbi. Sprevod razvrstil seje tako: Sprevodu na čelu bili so dijaki tukajšnje velike realke, za njimi „Pisateljsko društvo" z gospodom predsednikom dr. Vošnjak om na čelu in deputacija s Ptuja, društvi „Sokol" in „Slavec* z zastavama, katerih člani so nosili mnoge krasne vence. Za krsto, okrašeno z venci čeških in sloveuskih društev, stopali bo sorodniki, mej njimi gospa vdova in 84 letni oče pokojnikov, potem pa razni dostojanstveniki, kakor deželni predsednik baron \Vinkler, deželni šolski nadzornik J. Smolej, ravnatelji in učiteljstvo tukajšnjih učilišč, državni In deželni poslanci in jako mnogobrojno odlično občinstvo. Na kolodvoru zapeli so realci krasen la-tinsk zbor, v sv. Krištof* cerkvi pevci čitalnični, na grobu pa dijaki ganljivo žalostinko „Nad zvez dan i". A Raič počiva v isti raki, kjer njegov stri.ie Božidar Haič in Fr. Levstik, katero rako je kupilo „Pisateljsko društvo".
— (Zoper pbnemčevanje slovenskih šol) sklenila je tudi občina Sv. Krištof pri Laškem, ki je ušolana v šole na Laškem pri sv. Marjeti, Sv. Jederti in na gornji Rečici, postav je korake, ter je dotične uloge že uložila pri deže'nem šolskem svetu oziroma pri ministorstvu. Ker so v laškem okraji same velike občine, ki so ušolane vsaka v več šol, treba bo samo, da sklenejo jednake korake še par občin in nemščina se bo izrinila iz vseh šol Laškega okraja.
— (Posnemanja vredna o p o roka.) Urša Ravnikar, posestnica v Verji, ki je umrla 24. avgusta 188$. brez otrok, volila je v svoji oporoki „Narodnemu domu" v Ljubjani 200 gld., deželni bolnici 400 gld. in glavnim dedičem po odbitih nekojih legatih imenovala deželni zaklad iz hvaležnosti za to, da je nje umrli sin Janez Ravnikar bil več let brezplačno oskrbovan v deželni bolnici. Deželni zaklad utegne dobiti kakih 2000 gld.
— (Umrla) je pretekli torek teden gospodična Adela P a g 1 i a r u z z i, sestra pokojnega pesnika „Krilana" in svakinja g. viteza Klodiča Sabla-doskega, v cvetoči  mladosti.   Lahka jej zemljica!
— (N a bi r a nj e k r a j e p i s nih ime n.) Zadnje dni je dobil odbor zopet  več ugodnih  odgovorov;
i njegovej želji blagovolili so ustreči gg. kaplan Novak i in dijak Tomažih za občine: Vrhe, Podbukovje, ! Videm, S i ca in Ilova gora pri Zatičini; bo-i gos lovec Perinčič : za Ko b a r i d in I d e r s k o ; župnik Simenec: za Ponovo Vas iu Vino fare Š n-jurske pri Šmariji pod Ljubljano; Fran Ksalverij : za Vipavo; župnik Kotnik; za Soboto pri Marn-bergu: kaplan Ribar: za Kropo; župnik Jare : za Mirno, B r c z o v Š č ic o, Selo in T e h a b o j pri Trebnjem ; župnik Š r a u c: za G o d e š ic e, Rateče in Zgornjo Senico pri Medvodah; dijak M. Škr-janec: za Križe, Senično, Žiga njo Vas i n Duplje pri Tržči; notar Veršec: za Sevnico in Z a b u k o v j e; prof. Pleteršnik za P i š e c e; bogoslovec Pod vinski za Globoko pri Brežicah; župnik Torkar za Koša no in Sv. Mihe l pri Nadanjem Selu. Vrhu tega je dobil odbor vnovič bogato zbirko od g. župnika M. Sile iz Repentabra na Krasu. Hvala jim vsem!
— (Slovensko  gledališče.   „Na čast veleslavnemu deželnemu zboru" priredilo je včeraj dramatično društvo  prav   lepo predstavo.   Dasi se je z včerajšnjo predstavo taktično pričela gledališna sezona, dasi  se je spravila na 6 ler nova igra iu to taka, ki je na Duuaji  zaporedoma polnila hišo, je vender gledališče bilo  nepričakovano slabo ob iskauo,  čemur je bilo nekoliko uzrok prekrasno vreme, nekoliko pa tudi — malomarnost.   „ S v e tinova hči", igrokaz  v treh čiuih,  po A. W.l brandtovi „Die Tochter des Herrn F'abricius", po slovenil Anton Trstenjak, je za slovensko gledališče  novost, spadajoča   mej  boljše novodobne igre. Snov je skoro ista, kakor jo je Victor Hugo podložil slavnemu romanu svojemu „Les Miserables" Nastop osivelega kazujeuca Svetine prouzročuje duševni konflikt mej njegovo omadeževano preteklostjo in otroško ljubeznijo, kaže nam v psihološki razvitih značajih  in prizorih obiteljske  ljubezui zmagujoče silo, ki naposled zgladi  vsa nasprotstva  in završi skozi in skozi jako živahno dejanje tako ugodno, da mora ugajati  še tako sentimentalnemu poslušalcu. „Svetinova hči" je vrla igra in prav srečna je bila misel, da se je priredila za slovenski oder in to v tako gladkem, blagoglasnem prevodu.   Kar se tiče predstave same, sme se reči, da je bila izvrstna, v glavnih ulogah dovršena.   Starega Svetino igral je g. Borštnik  uprav raojsterski, pogodil je ulogi
prikladno vuanjost, duševno borbo in resignacijo, vse menjajoče se afekte pristno in z globokim razumom, brez najmanjše pretiranosti. Svetina spada brez dvojbe mej najsijajneje uloge njegoveaa jako bogatega repertoarja. Jednako izborno predstavljala je g. Zvonar jeva gospo Rosando Vernikovo in njen je precejšen d»l včerajšnjega uspeha. Gpč. Z or a igrala je g. Golobovo z drastičnim humorjem ia je jako ugajala občinstvu, isto tako gosp. Kocelj kot Bluga Čuden. Gospodična Gostičeva pa včeraj ni prodrla, kakor bi se smelo pričakovati po njeni izredni nadarjenosti. Res da živeno Slavčevo tlači nekdanje krivde peza, a navzlic temu bila je igra nekaj prehladna, zlasti pa je govorila pretiho, da zdaj pa zdaj niti beeedice nesmo razločili. Gosp. Danilo bi nam bil popolnem po godu, da je svojo ulogo bolje znal. Gosp. Lovšin imel je sicer le ualogico vrtnarja Cvetličica, ipak je motilo, da je prišedši pred svojega gospodarja obdržal klobuk na glavi. Jako dobro pogodil je g. Slavko sodnjega svetnika Stojaua, ostalo osobje pa je primerno sodelovalo. Dramatično draštvu bode občinstvu in nam zelo ustreglo, ako „Svetinovo hčer" kmalu zopet spravi na oder.
— (Kujižnica „Družbe sv. Cirila in Metoda." Na svetlo daje in zalaga družba. I. zvezek. Franc Jožef I. cesar a v s t r i j s k i. V Ljubljani. Tise k £„ Narodne Tiskarne" 18S8.) To je naslov ravnokar izišli, G4 st. obsežni knjižici, katero je v spomin 40iet-nice cesarjeve slovenski mladini spisal g. Fr. Hu-bad , c. kr. gimnazijski profesor. Vsebina je jedrnato, a pri tem popularno pisana, vuanja oblika pa v čast „Narodni tiskarni". Prav toplo priporočamo to knjižico občinstvu slovenskemu, zlasti pa vsem o ti boro m za proslavo štiridesetuice cesarjeve, kajti v tej knjižici jeza mladino jako mičuo in poučno berilo o našem milem vladarji, na drugi strani pa se z nakupovanjem te knjižice podpira p re potrebu a in prekoristva „Družba 8 v. Cirila iu Metoda". Posamični izvodi po 15 kr., s pošto 17 kr. 100 izvodov vkupe po 12 kr.
— (Gosp. Jarnej Pečnik) stekel si je z raziskavanjem iu izkopavanjem rimskih in predzgo-dovinskih starin že častno ime iu skoro brezštevilni so predmeti, katere je že našel iu s katerimi je obogatil naš muzej.   Pred kratkim odkril je rimski vodovod, po katerem je bila z Gorjancev voda na peljaua v stari Noviodunum. Od vasi Izvir napeljali bo Rimci izvrstna pitno vodo  po debelih lončenih cevih, ki so bile po  56 cm. dolge in bo imele po 17 cm. notranje svetlobe, po hribu nad vasjo Brvi in nad Gorenju Pirešico, potem skozi Dolenjo Pire-šico, Njive, mej Cirkljaini  in Župečo va8Jo. Vodovod bil je od Drnovega do Krke 4200 metrov, od Krke do izvira 2000 metrov dolg in kakor,jgospod Pečnik misli, pod Krko izpeljan.  Kako praktični so bdi Rimci, vidi se baš pii tem vodovodu. Ne le, da so si priskrbeli izvrstno pituo vodo, poiskali so tudi tak studenec, ki je tako močen, da takoj pri izviru lahko goni jedno miinsko kolo.  Izvirek so morali Rimci 4 metre na viBoko obzidati, da so dobili dovolj strmca za vodovod, katerega so napeljali po hribu,  da je bil varen povodnji. Zidovje ob izviru je še duu daues tako trdno kakor živa skala. Pečniku je vodovodna Črta tako dobro pozuata, da lahko vsak dan  in kjer kdo hoče,  razkrije cevi. Letos razkopaval je grobe pri vasi Grm iu v Pod-zemlji, mej Metliko in Gradacem ,  kjer je nakopal najlepšo iu uajzuameuitejo zbirko, kar jih ima muzej. Razkril je mnogo rimskih grobov na Drnoveua, veliko keltskih v Malencah pri Oateži. Nedavuo našel je nad sv. Križem pri Mokronogu hribček, na ka-torem je bilo vse polno grobov, usekanih v živo, bolj pješčeno skalo, gosto drug pri drugem. Nekateri teh grobov bili so sežgani, drugi ne, mej človeškimi trupli bile so ondu zakopane tudi živali in nekatere sežgane, kakor ljudje. Ko je razkopaval pri Mokronogu, dobil je od g. župnika v Trebelnem jako lep rimsk kamen, ki je bil doslej 1 uzidan v sv. Martina cerkvi v Stattenbergu. Vse najdene starine poalal je v muzej.   Ker ima gosp. Pečnik pri izkopavanji stariu jako srečno roko in izredno izurjeno oko, bi bilo pač dobro, da bi dobil na razpolaganje več sredstev. Zato ga prav toplo priporočamo v vsestransko podporo, kajti g. Pečnik je glede starin prava specijaliteta za našo v tem oziru prebogato deželo.
— /Pozor!) Vsled naredbe fiaančnega miui-Bterstva  20. septembra t. 1., št. 32209 bil je po-
daljšati rok Uo 25. aept. 1888. leta za plačevanje dodatnega davka na žgane pijana v primernih obrokih. Dotičnike opozarjamo, da je torej jutri zadnji dan za uložitev teh prošenj.
— (Popravek.) „Slov. Narod" z dne 18. t. m. očita M. Gabrijeli, učiteljici V. razreda uršulin-skih vnanjih Šol, da je otrokom rekla: „da se slovenski učijo le kmetske dekline, kar jih je boljših, le nemški. Tega ni nihče izrekel; torej je neopravičeno tudi vse drugo, kar se po krivici iz tega izvaja *). Pouk je tu uravnan popolnem po predpisih šolskih oblastij, to je v prvih dveh razredih slovenski v tretjem začne se nemščina poučevati ; ta uravnava pa seže letos kakor pri drugih mestnih šolah še le do IV. razreda. Ta popravek se mi tem potrebniši zdi, ker razen mestne in naše vse druge dekliške šole ponujajo nemščino že v prvem razredu, in se vsled tega zdaj menj učenk oglaša.
V Ljubljani, 20. sept. 1888.
A nt. Kržič, katehet.
— (Stritarjevih zbranih spisov) izšel je 57. snopič. Vsebina: Zona. (Konec.) — Spomini. Stritarjevi zbrani spisi bodo završeni s GO. snopičem. Dasi so vsi že dotiskani, čaka se z izdavo poslednjega snopiča, ker se istemu razen kazala v vseh zvezkih doda se slika Stritarjeva v bakrorezu.
— (Javna pri to ž b a.) Pred več meseci pustil je mestni magistrat trebiti Ljubljanico pri iztoku Gradašice; nametali so velik kup peska iž nje Človek je menil, da bode slavni magistrat oziroma
gosp. komisar K.....skrbel, da se pesek kmalu
odpravi na kraj, kamor spada. A glej, pesek ti še danes, kakor pred meseci zapira pot v drevoredu, kodar je vender javno šetalište in še celo na glavno cesto pri mostu nasut. Prosili, oziroma zahtevali bi, da se to takoj odstrani, kar tudi mi smo davkoplačevalci. Več prizadetih.
— (Vodja) tukajšnje mestne deške šole je pobegnil, kakor pravijo v Italijo, ker ga je baje vojaška oblast ovadila nekega nenaravnega pregreška. Mož je občeval v Gorici z visokimi osebami ter irnel ustop v imenitne hiše; kot odgojitelj spremljal je včasih sinove bogatinov na njih potovanji. Njegova dosedanja usoda jako zanima neke Goriške kroge in govori se, da je dobil za beg več tisoč „na posodo".
„Soča".
— (Iz Ribnice naPohorji) se nam piše, da se je dne IG. t. m. pri Sv. Volbeuku pod Veliko Kopo, najvišje ležeči cerkvi na severnem Pohorji, svečauo blagoslovil kip Lurške Matere Božje, ki ga je kupil g. Lipe S t r a j h a r, veleposestnik v Ribnici in predsednik tamošnjemu „Bralnemu društvu".
— (Notarsko mesto v Žužemberku) je razpisano. Prošnje do 18. oktobra t. 1.
— (Razpisana) je služba nadučitelja in vodje na trorazrednici v Sodrašici. Plača 500 gld., priklada 75 gld. in stanovanje. Prošnje do 20. okt. — Dalje je razpisana služba 3. učitelja na trorazrednici v Šent Jarneji. Plača 400 gld. Prošnje do 1. oktobra.
— (V Ribnici na Dolenjskem) razpisana je služba 4. učitelja s 400 gld. na leto. Prošnje do 20. oktobra t. I.
poklican kot občinski svetovalec in deželni poslanec notranjskih kmetskih občin, potezati se za blagor svojega okraja, — ko sem hotel staviti umestno, nedolžno opazko o ustanovi, ki se namerava napraviti za blagi namen in v spomin 40 letnice našega presvetlega vladarja — na tak nečuven način zavrniti, da sem bil, kakor bi bil tudi vsak le količkaj zaveden prostak globoko užaljen.
Drznili ste se me skoro šiloma odriniti in reči, da sem „ nič ".
Rad bi Vam bil takoj primerno odgovoril, ali bilo mi je vsled Vašega, z dostojnostjo glavarjevo nikakor ne zlagajočega se vedenja nemogoče.
V dolžnost si štejem, storiti to javnim potom ter protestujem odločno proti'Vašemu nezakonitemu postopanju in pridržujoč si potrebne korake v obrambo svoje časti na drugem mestu, izjavljam že tu, da so bili izrazi Vaši in Vaše vedenje pri tej priliki nevredni olikanega moža, še manj pa spodobni za prvega zastopnika visoke vlade našega okraja.
Izjavili ste tudi v svoji neopravičeni razkače-nosti, da Vas raznašam po „Slovenskem Narodu" . Tejra do sedaj še nesem storil Danes pa to storim ter pomilujem, da se moram v obrambo svoje časti proti Vaši, obžalovanja vredni brezobzirnosti tem potom braniti.
Zuamvam se z dostojnim spoštovanjem
deželni poslanec. Lj ub 1 j a na, 21. septembra 1S88.
•j Deklice, pohajajoče V. razred, so to izrecno trdile. Ako to ni rea, je to gotovo nam, kakor vsacemu rodoljubu, drago. Uredn,
Telegrami »Slovenskemu Narodu":
Dunaj 22. septembra. Kalnokv došcl nazaj.
Bruselj 22. septembra. „Etoile Belge" poizvedel je iz dobrega vira, da se je načeloma sklenilo, da prevzame država železnične proge, katere je doslej imela družba „Nord". Dotične predloge pndložile se bodo zbornicama, kadar se snideta.   Vlada zahtevala bode nujnost.
Amiens 24. septembra. V svojem govoru rekel je^Goblet: Ako bodemo umeli združiti se okolu prapora domovinskega, okolu neosobne vlade, bode Francoska zopet velika in mogočna, ne da bi bilo treba poprijeti za orožje.
Madrid 24. septembra. Bivši maršal francoski, Bazaine, umrl.
Poslano.
Preblagorodnernu gospodu Fr. vitezu SclivvarsE-u,
c. kr. okr. glavarju
v Postojini. Pri včerajšnjem razdeljevanji Kalistrove usta-nnve^v Hrenovic«n dovolili sto <?j mene, ki sem
Letno poročilo dijaške kuhinje na Ptuj i
j v samostanu čč. gospodov oo uiiiioritov za preteklo šolsko leto 1887/88.
i Konec.)
Simonu* Janez, župnik pri sv. Jnnži na dr. p., 1 gld.; Sinko Josip, kaplan pri av. Jakoba v Slov. Goricah, gld.; Skuhala Ivan, dekan Ljutomerski, S gld.; Sleliovec Matevž, župnik Markovski, 5 gld.; Spmdler Anton, c. kr. kaoolist na Ptujl, 10 gld.; Sršen Ivan, trgovec V Ljutomeru, 1 gld. ' o. Sterbak Janez, minorit na Dunaji, B gld.; Strah Jurij, veleposestnik pri .sv. Andraži v Slov. Goricah, 1 gld.: Sa-lamon Fran, mestni kaplan na Ptuji, 3 gld. 15 kr. ;_ Slana-b«rger Anton, c. kr. notar v Ljutomeru, 0 gld.; Šinidinger Kurol dr., c. kr. notar v Kamniku, /> gld.; Šoštario Ferdinand, kaplan v Ljutomeru, 1 gld.; Šuta Kupert, dekan Z»-vrški, 15 gld. J Tikvie Janez, kaplan v VVundschuhu, 8 gkl.; Tombah Josip, dekan Itogački, 1 gld ; Tratnik Anton V Ljubljani 3 gld.; .Trstenjak Jakob, župnik pri sv. Marjeti, 3 gld.; Vavpotič Ivan, gostilničar v Ljutomeru, 1 gld. 50 kr.; Venedig Vilibald, župuik Središki, 3 gld.; Vesela družba Štajerskih Slovencev v Kostanjevici na Kranjskem H gld.; Vilhar Simon v Ljubljani 5 gld.; V niz Janez, kaplan v It o-gatci, 1 tdd.; Zelenik Josip, odgojitelj na Danaji, £10 gld.; Zmazek Fran, župnik pri av. Urbanu v Slov. Goricah, 5 tt\ČL ; Zupanu; Jakob, kaplan pri sv. Lovrenci v Slov. Goricah, 2 gld.; Železinger Fran, profesor na Ptuji, 15 gld.; Okrajni zastop Ormoški, ^0 gld.
D o b o d k i :
a) Milodari leta 1887/88 ....... 693 gld. 10 kr
b) Prebitek ud leta 1880/87 'glej „Slovenski Narod" z dnu 9. septembra 1887 številka 204.)....... 251    ,   78 „
Vkupe   .    .   .   5|B gld. 88 kr. Nastopni mesečni izkazi kažejo število koailc s tro-ški, ki silce po 15 kr.
Od 1 sept. do 31. okt. 1887 857 kosile   .   198 gld. 56 kr. „   1. do 30. novembra 1887 008     „ 91   „   20 „
,1   1. „  31. decembra  1887 45lJ    „ 68   „   85 „
„  i. „ 31 januvarja 1888 620    „ 93   „  — „
„ 1. , 29. febrlivarja 1888 5L7 „ . 77 . 66 „ „ 1. „ 81. marca 1888 558 „ . 83 „ 70 „ „ 1. „ 30. aprila 1888 610 „ . 91 „ 50 „ n   1. ,,  31. maja 1888 38«     „       .     57   „   90 „
„   1. „  30. junija 1888        408     „ 61   „   20 „
„   1. „  14. julija 1^88 188     . '28   .   20 „
Vkupe   5211 kosile K temu n&grada kuharici in deklama .
781 gld. 86 kr. 80   .   — ,
811 glU. 65 kr.
Vkupni troški Denarni položaj je tedaj :
Vkupni dohodki   ......... 946 gld. 88 kr.
Vkupni troski.........■   811   ,   65 g
Prebitek
ki se porabi v Šolskem letu 1888/89.
.   135 gld. 33 kr.
Slovenci! odobito premožnejši in ki živite v izobilji, odprite zopet svoje radodarne roko in svoja plemenita srca, podpirajte zlasti letos našo dijaško kuhinjo, ker je baš letos strahovita toča Ptujski okraj občutljivo zadela. Vsem starim dobrotnikom pak kličemo: Bog plati! Bog Vas živi! Milodare, bodisi v viktualijah, bodisi v denarjih, vsprejema č. g. o. B. Hrtii, gvardijan in župnik na Ptuji. Na Ptuji, dne 16. septembra 1888.
O. Benedikt Hitiš,
gvardijan iti župnik.
Zu riiiiujo porabo. Pri protinu iti trganji, bolečinah po udih in vsakovrstnih imetjih pokazalo so jo posebno uspešno Moll-ovo »Francosko žganje". Steklenica stane 90 kr. Vsaki dan ga razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik na Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moli-o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 12 (31-13)
»LJUBLJANSKI ZVON"
stoji (331—219)
za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15.
Ijpi      ia,+x»r—Trt«
Preslsušdna sls—z± "i C let I
'UW|A   najslavnejših  profesorjev in zdra\
Evrope zapisujejo in priporočajo za \ s;ik-danjo rabo le pristno c. kr. zobozdravnika
«lr. Popp-a Anatherin ustno vodo
v dvojno povekšanih steklenicah, kot radikalno sredstvo proti vsakemu zubobolju, vsakej bolezni ust in dlesni, katera, če *a rabi hkratu z
dr. Popp-ovini zobnim praškom ali zobno pasto, vedno (dirani zdrave in lepe zobe. Dr. Popp-a zobna plomba. r616—2)
Dr. Popp-a zeljiično milo za vaakovratne izpuščaje, zlasti za kupelji.
Pred |..mi ii. ■ i nin Me v lastnem interesa .» ;iri.
Zaloge imajo vse lekarne, parfunierije in droguerije.
T 11J c* i:
19. aeptemhra:
Pri Nloim : Langertelder, Hiibacher, Schfik, Pu-chingei z Dunaja — Krauše iz Trsta. — Au e'bacD iz Karlovca. — RtiCU iz Pulja. — Keil iz Pulja. — Proger. iz Beljaka.       „ ,
Pri Matildi : Jeni iz Gorice — Ahracl am iz Budimpešte. — Virbnik iz Gradca. — Pogačnik iz Pulja. — Ka-merer z Dunaja.
Pri Južnem kolodvora : Scholler iz Solnograda Breit iz Pulja.
Umrli so v 1 Jiililjani:
22. septembra : Marija Modic, delavka. 48 let Kravja dolina št. 11,  za inrtvoudom.
V d e ž e 1 n e j bolnici:
20. septembra: Marija Jonke, kreuiarjeva len&. 37 let, za blaznostjo.
Meteorologiuno poročilo.
Spominjajte se dijaške in ljudske kuhinje pri igrali in stavah, pri svečanostih in oporokah, kakor mdi pri nepi■ieakovaiiili dobitkih. (161.5)
•T	ČaB opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Ve-trovi	Nebo	Mo-krina v mm.
a. oi	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	7428 m:u 741 8 mm. 7421 mm.	11'8° C 1481 C lt-4°C	al. jz. ■L vzh. si. zah.	obl. obl. jaa.	0 0C mm., dežja.
22. aept.	7. zjutraj 2. popol. 9, zvečer	7428 mm. 74;? 7 Mini. 7440 mm.	8-4c C 19-8° C 10-8" C	brezv. al. vzh. al. vzh.	megla jaa, jaa.	0'OOiuni. dežja.
0 8" pod uormalom.
in
XD\3.ri.a,j3l-ra, "borza,
dne 24 septembra t. 1. (Izvirno telegraflčno poročilo.)
včeraj —
Papirna renta.....gld.   81*60 — gld.
Srebrna renta.....„     8250 — „
Zlata renta......                              „   111*— — „
6'/c marčna renta ....     „     97*70 — „
Akcije narodne banke.   .   .     „   »876*— — r
Kreditne akcije.....                       ,   312 90 — „
London........                                  „121*70 — „
Srebro........                                    „     —•— — „
Napol.........                                      „       9-»i0 — „
C. kr. cekini   .»......B      5*70 — „
Nemško marke.....                        n     59*42'/i — n
4 /„ državne srečke iz 1. 1854     250 gld. 188 gld.
Državne srečke iz 1. 1864          100   „ 170 „
Ogerska zlata renta 40/0...... 101 „
Ogerska papirna renta f>°.u   .        ... 90 „
5''/u Štajerske zemljišč, odvez, oblig.   .   . 105 „
Dunava reg. srečke 5°/0   .   .     KM) gld. 119 „
Zemlj. obč. avste. 4V»0/0 zlati zast. listi . 124 ,,
Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice — „
Prior, oblig. Ferdinandove sev. želoznice 99 ,,
Kreditne srečke.....100 gld. 182 „
Uudolfove srečke.....                           10 ., — „
/Vkcije anglo-avstr. banke   .        120 ,, 115 ,,
Tramm\vay-društ. velj. 170 gld. a. v.    . 226 „
danes
81-60
8265 110 80
9740 87S-— 812*90 121-30
9*62«/.
5-77 59 50 25 kr. 50 „ 30 „ 95 „ 50 „ 75
90 75
Zahvala.
VBCtn sorodnikom in znuncom zahvaljujemo so tem potom najtoplejšo za sočutje, mnogobrojno udeležbo in krasne vence, ki so je položili na krsto našega nepozabljivega aina
ANDREJA PAVLOČIČA,
p ravnika;
posebno zahvaljujemo akademično društvo „Au-.stria" v Inomostu, ki je poslalo avojega zastopnika in krasen venec.
Ljubljana, dne 22. septembra 1888.
(«•31) Žalil joči ostali.
Častna izjava.
Jaz Ivana Cnnder, hišna oskrbnica v Ljubljani, sv. Martina cesta štev. 31, pri gosp. Čopiči, preklicem vse razžaljive besede, katere sem govorila nepremišljeno zoper cest. rodoviuo Mihe in Marije Bricelj, sv. Martina cesta štev. 7, in posebno zoper častitega sina Miho mlajšega in jaz prosim vse za odpuščanje. (6117)
V Ljubljani, 18. septembra 1888.
Poslano.
(10-3?)
GLAVNO SKLADIŠTEM
najčistije tužne
KISELINE
poznate kas najbolje okrepljujuće piće,
I kas ./kusan liek proti trajnom kašlju plucevins I ieluđca bolesti grkljana I proti mehurnlm kataru,
IIINKK MATTONIJA
»      Karlovi vari i Widn.
^rajno sedenje
prouzroči) motenj o v prebavljenji, otekanje t eter, snbasanje, zlato
_______________žilo i. t. d. Te bolesni
ozdravi   Ltppmann-o v   Karlabadskl Intnsel prašek. — Dobiva se v Skatljicali po HO kr. in po 2 jdd. v lekarnah. (S38—10)
šivalni stroj.
Na ogled: (624—1)
Kongresni trg h. št. 3, III. nadstropje.
Za grof Baguer-(1atterini-jevo graščino Dobra na Brđih pri Gorici išče se (692—8)
ki dobi 180 gld. v denarjih, lepo stanovanje in vso hrano.
Izšolanci kmetijskih ali vinorejshih šol nuj se nemudoma Agliisč z dodanimi spričevali pri g. Fr. I*ovAe<*tu, vodji v pok. v Ljubljani (Travniške ulice št. 5).
<    F. P. VIDIC & COMP. J
jt priporočata p. n. občinstvu za salom-, knuirne, ^ * guMtilne, privatna stanovanja i. t. d. p'
1 lepe P
ilončene pečis
2 po jako nizki ceni ter is naj bol JMCga. blagu _
S izdelane. (440—26) W
4 Zaloga: v Slonu vili ulicah št. t). ► 4r   ir *w "w yr w "w v--v v v   "v   v v ^
Pravym pokladem
pro ncšt'astne obeti sebeprzneni (o na ni e; tajnjch p r o st o p aš u o sti jest vytečne dilo:
l Dra Itctaii-a
oebeochrana.
Češki vyd;iui po 80^m \ydanf nimeekem. S 27 brazeninal. Cena   2 zl. r. m.    Cti je každy, kdo t;p. •.'.Ta.khvmi nasledkv teto nepravosti, upriuma po-eno z a c h r a u u j i c o rok na ti s ico ne od ne do vratni- smrti. Lie jo dostati n nikladavdskt; firmy .Verlags-Magazin It. W* Ilierej' v I. ipsku (Saško, Neumarkt 34% jiikož i v kaž[j>-m knihkupectivi. (397—17)
ITe sme se zamenjati z mcmentnim, svetlim mazilom ali ličilom za usnje, katerega se tako boje.
Neobhodno za vsacega
za svetlenje usnja pri  konjskoj   opravi,   vozovih, hišni opravi, čevljih itd. itd., je novoiziunljeua po
C. kr. avstrijskem in oger akem ininisterstvu
£ zavarovana proti ponarejanju
svetla tinktura za usnje
(tekoče svetlo mazilo), do sedaj najboljša, ker do sedaj se ni ie nobenemu izmej m nogi n tekočih svetlih mazil ali likov za usnje dal patent. — Cena steklenici št, I. 1 %\d., it. 11. 40 kr, št. III. 20 kr.; in da ostanejo Čevlji suhi pri moči in mehki in voljni pri Holnčruj vročini, so je že več kot 10 let /.a dobro pokazala, tudi putontovanti, nepre-močljlva
hranilna mast za usnje.
Da je res to nanje varovalno sredstvo tako izvrstno, dokazuje Bjsj 28 odlikovanj, sssi na stotine priznalnih piM-in. Oba izdelka se nesta udomačila le pri o. kr. vo-Jaiolnl, ampak si utrla uhod pri Ni, Vo m tvu in o. kr. visokostih. 6« generalov, ki še služijo v c. kr. vojski, bo dali najboljša spričevala.
Po tovarniški ceni jo prodajajo v LJubljani  gg, Anton Krlsper in Sohusnlg & Wobor,  v Kranjl g. Petan, Škofji Loki g- Kocoll. —  Dobiva se v vseh večjih krajih  države pii boljših   trgovcih.     (288-*20
I        V najem se odda za već let |
^ že trl«le«*et  let obstoječa,  najboljše  urejena p
J špecerijska prodajalnioa \
I       na Glavnem trgu * Novem mestu. *
^        Vse natančneje izve se pri las niku gospodu J
Vse natančneje izve se pri las niku gospodu
Franu Kastelicu star.
(012—3) v Novem meatu.
"V SKLADIŠČE
FILIP TiCHO v BRNU
Zelny trh št. 21 in Radnicna ulice št, 17.
1 iro>Uo zimsko blago za obleko, izvrstne baze, 13f> cm. široko, čista volna. Za celo moško obleke. Glđ. .v—.	Blago za ženske obleke, najnovejše   in najelegant-nejše, za jesensko in zimsko sezono, 100 cm. široko. Za 1 obleko lO metrov gl«l. I-50.
Domače platno vkupe 30 vatlov. 1 kos •/« gld. 4 50. 1 kos - , gld. 5 50.	rHoppe- loden, cista volna, najnovejše za jt-sensko in zimsko obleko, /a 1 obleko lo metrov gld. —
Humburško likovano statviDo platno ' 4 široko, zlasti za moško perilo pripravno. 1 kes 30 vatlov gld. 050.	v Ženske srajce iz dobrega iifona ali močnega platna, s širokimi čipkami,   zadostne velikosti 6 kom. gld. 3*75.
BHumurški oMorfl, (pristne barve) v najnovejših Uiorolh, 1 k. 30 vati. (a. baze yl 6-50. 1 k. 30 vati.           (jI.4 50	Ostanek posobne preproge, 10—12 metrov dolg, — v vseh barvah, le la. baze gld. 3.50.
Sternberški KANEVAS jj         1 vatel širok, Iv vseh barvah, progast in 1 kri/.ast, gar. pristne Darve. ■ i k. 30 vati.            gl. 5—. g1 k. 30 vati. la. baze gl.6,—.	žensko ogrinjalo, °/4 dolgo, eista volna, gl. 2. ,0/4 dol., čista volna, gl. 3'25.
i & i io\, ■ jako   iluliro   baze,   posebno pri-Rj praven    za   inortko,    žensko in iS               otročjo perilo. 1   90 cm. širok, 1 kos 30 vatlov. H Ivrste jjl. i OO. llvr. 5'SO, a     nivr. ki. ii*ao tu 7*00.	Modni barhant v liajlej oh uzorcih za obleko, »o aino  prati, za  kur ae jamči, (JO um. širok. IO met. a.oSlI. Valerijna flanela, najnovejše za obleke, 10 mol rov »!<!. 8'SOi
I (4)      Uzorci in ceniki na zahrevanje :,:r>> | Jgtf          zastonj in franko. "^M Razpošilja se proti poštnemu povzetju.	
i SIMONA GREGORČIČA.*
11. zvezek. — Založil Josip blorup
1 Dobivajo se samo pri meni. Broširano po I J
3; s pošto 5 kr. več; elegantno vezane po 1 gld. (tO kr., C
r  s pošto 5 kr. več. 1430,—32) j
^ Naročila se najlažje izvršujejo po postnih nakaznicah. J
FRAN DEŽMAN,
C        knjigovez v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 6. j
Za lovsko sezono!
Največja izber oiožja z jam.stvimi, da je dobro in da dobro strelja, kakor: Lovske in salonske puške, revolverji, ravno tako tudi mnogo za lov potrebnih priprav ima po oenl        (531 — 7)
Fran Kaiscr,
2p-u.šlc:a,r lr- prodajalec orožja,
Ljubljana, Šelenbnrgove nlice.
Tudi se popravila hitro in po ceni izvršujejo.
j Marseillsko žolco, [
m najhitrejše, vsekako najsigurnejše in najpri- S
™ prostejše sredstvo P
f za čiščenje in zboljšanje vina \
^ ima vedno (562—9) ^
£   A. Hartmann v Ljubljani, t
^ Pisarna: Hotel Evropu. ^
^|  ■■ Navod, kako se rabi, razpošilja se zastonj. IH
Marijaceljske kapljice za želodec,
izvrstno upllvajoće pri vseh boleznih želodca.
Ncprckoaljivo pri pomiiiijkanji aluuti do jedij, Kl:il>em /Hodi:], amnlri i gupi, naponjunji, kialum podiranji, koliki, ž.ulo<Uovem katuru, zgagi, uko bo nurcjn peack in jisciio tor bo nuliira provuo kIi■/.!, pri zlatenici, gnjiiHii in bljuvanji, t.-l.ivol».lu (čo izvira liolcuina iz žalodca), krči v žolodci, ^upiranji ali zabaaaiiji. pruoljložunji žolodca z jedjo ali ]>ijučo, frliutali, bolu/.iiih na vranici, na jetrih ali zlatej /.ili. — (Jena steklenici z navodilom, kako bo rabi, -10 kr., vel. utoklunici 70 kr.
rabiti, ki ao pridone vaakej steklenici.
sjsjsj Pristne v skoro vseh lekarnah. ■■
SV Vitli.O ! 1'riatne Murijaceljsko kapljico se mnogokrat ponarejajo in ]>oaiieinjjo. — On m<» |triMtno. mora vsaka stekle* niča imeti rudeu zavitek z soicni« \11rM1r1m KiiHmkO in s iiimimIiiiii, kitko i'iiliili. ki su prideno vaakej steklenici, opomniti je, da mora biti navod tiskan v tiakuriii II. dltlNek«!* V Uro. ■iierlži.
Pristne imnjo: V I.f lll>l|anl: lekar (4abr. Piccoll, lokar Jos. Svvoboda. — \ PuNtOJIiii: lekur Fr. ltuccarcich. — V Šl.olji Loki: lekar Karol Fabianl. — V Itadovljivl : lokar Aloksamler Hubluk. — V Itiidollut "m: lekar Dominik BtrsoU, lokar Iter^-mmm, — V It »mili It n : lokar J. Močnik. — V IJrnoiil 11 i : lekar Jan. lilaiek. (73'J—a:i)
^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ e^^DC^^
Za najboljše priznani (Patent STRAKOSCH & BONER)
struji za pranje in ovijanje, valjavnice za perilo (monge)
za domačo rabo, hotele, kopeli i. t. d. i. t. d. i. t. d.
Dalje mlatilIliCC, katere gonijo konji in voda, dalje take, ki se gonijo z roko in gcplom, rezilllice Zil krmo in pilili, raznovrstni ti'iei'i. mlini za debelo moko in tlačilnice za sadje, vinske stiskalnice in stiskalnice za ovočje, mreže za obiranje grozdja, rezilni ki za repo, šivalni siro-i in »roti o^i.jn in iilomn varne blagajnice najboljših fabrikacij, dobe se v največji izberi in po najnižji tovarniški ceni pri
FRANU DETTER-JI,
v Ljubljani, na Starem trgu hiš. štev. 1, nasproti železnemu mostu.
©TOft«la f Nekaj Časa klatijo se tuji agentje po našej in po sosednjih deželah in j^TT&**A^ * usiljujejo gospodarjem in posestnikom za drag denar stroje, ki neso za rabo, svarim torej velečastito p. n. občinstvo, ki stroje potrebuje, pred takimi ljudmi, katerih ne poznajo, in so celo tako predrzni, da trdijo, da sem je jaz poslal.
Jaz imam specijelno le agenta Jimeza Orebeiic-a, ki ima moje legalizovano pooblastilo, ter ga pokaže, če se zahteva, priporočam torej, da se zaupno nanj obračate, in če to ni mogoče, pa naravnost na mene. (417—°^
06
2N
9
a
ni nikakor srHsfiii. ki s^i<::,j mXtrga fr*TOTS in sili naravno njih delovanje! Mar v vi ta i jopo-
lajševalna, pa »ender getova, is Mina poste*, ki la pwlilni n.-iš.L notranja telesu i delovanja m tedaj no Ikodije ćrevesom nikdar, es bi sa le toliko 6aaa zalizivala. Ona ozdravlja vsi- obob-loatl lelodćevs in te »ene, vranićno in jetrne boleani, kakor posebno zlat žilo, vsako telesno zupitir, vodenico, dofgotra-jajoco drisko »sled pokvarjenih dreves, in je povrhu nsjnspeinejie sredstvo /opor glist,- pri otrocih, — iadeloraten jo pošilja v aabojekih po 12 steklenic
za 1 gld. d6 kr., pustno troške trpe p. n. naročniki. V steklenicah po 10 kr. dobiva so v skoro vseh lekarnah na Štajerskom, Koroikan, t Trstu, na Primorskem, Tirolskem, v Istri in Dalmaciji. — V Kmlol-fovem se dobiva v lekarni Rizzinli-jcvej.   ("208—2ti)
Pomoč
se ponuja pri vseh boleznih. sUstl onih. ki Izviralo i/, sprblene kri i, n a,j, pri pailn-i. živčnih liile/.mli. ■ItSlik l»nln- nah, ]»1111-it i li IS želoileniii boleznih, naduhi, slabosti, nrotiim. trganji in pri vseh ženskih boleznih. T raku I j ;i odpravi se t dveh urah s glavo vred, za kar se jamči. Metoda, kije intra in sigurna, pospešuje se z odličnim in skušeniin sredstvom Obširna poročila pošljejo naj se z naslovom: (846-19) „X3!37-fflea,-05fi.lcIrLt* Breslau II.
■i.*«* se 4lol>i dobro vino po iiaj-11 /ji cent?
V gostilni „Pri Raku"
(,,25\3.ro. Z£ZLxe~- sem**) dobiva B6 dobro vino po 94 in 38 kr. liter in najboljše vino po IM Wr. Dobro pjačo vedno zagotovljn
gostilničar.
£3t**k* Tudi soba, v kateri je bile .I>ilavsko izobraževalno društvo", je prost«. (636—1)
V1ZITNICE
priporoča
.Narodna Tiskarna".
po nizkej ceni.
ar
DOMAČIH ZDRAVIL,
kakor jih rabi slovenski narod.
S poljudnim opisom človeškega telesa.
I /.dal in založil Dragotin Hribar. Odobril br. Edvard BenedidiČ, nadzdravnik usmiljenih bratov
V Št. Vidu na Koroškem.
Ta slovenskemu narodu zelo koristna knjižica dobiti je v „Narodni Tiskarni'' v Ljubljani, Gospodske ulice št. 12. — Stane 40 kr., po posti 45 kr.
I
t I
I
Najboljši in najpripravnejši način hranjevanja
j« * iJOtOVO
zavarovanje življenja.
Zavarovanje življenja koristno je vsakemu, neobhodno potrebno pa onim, ki imajo skrbet* za rodbine. Naše življenje odvisno je od tolikerih slučajnosti, da ne smemo nikdar puščati iz oči bodočnosti onih, ki so nam dragi in za katere skrbeti smo obvezani. Najboljši pripomoček za to je zavarovanje življenja, katero je urejeno tako, da daje priliko vsakemu udeleževati se njegovih dobrot.
Za neznaten denar more se zavarovati kapital, ki se izplača po smrti preostalej rodbini, ali dota, ki se izplača otroku, kedar doživi 18., 20. ali 24. leto. Poslednje zavarovanje važno je zato, ker se zavarovana dota izplača tudi tedaj, ko bi oni, ki jo je zavaroval, umrl takoj potem, ko je uplačal prvi obrok, in ker se vsa uplačana premija vrne, ko bi zavarovani otrok umrl pred dogovorjeno starostjo.
More se pa tudi zavarovati kapital, ki se izplača zavarovancu samemu o dogovorjenej starosti (a. pr. v 40., 50. ali BO. letu), ali pa njegovim dedičem, ko bi utegnil umreti prej.
Vse te načine zavarovanja upeljane ima v%a jomiio zavarovalna bauka „SLAVIJiL" v l*ragi, katere prednost je še to. da je pri njej vsak člen brez kacega posebnega priplačila deležen vsega čistega dobička, ki je leta 1887. iznašal I00/j, v prejšnjih letih pa tudi že po 20%, 25%, celo 48%.
Konci leta ls86. bilo je pri banki „SLAVIJI" za življenje zavarovanih 40.497 osob za 22,835.193 goldinarjev.
Vsa pojasnila daje brezplačno (U33—52)
glavni zastop banke „SLAYIJE" v Ljubljani,
v lastne] hiši (Gospodske ulice 12).
rt H-
w
»
s* H-»
ft W W
w
8H -~.~-j.-s
Čudež sedanjosti!
lOlctno jUUlNtVO ZllKVCtilllO iiii)C   i 111 i*'.. ■.
Najboljša in naj- «^ cenejša angleška
ura z nlhlot!
Sa.mo <L griči.
Mesto gld. i.".-—.
— letno jamstvo, mi ura <lol»ro .'.i*-.
Ta z devetimi zlatimi, srebrnimi in bronnstimi svetinjami premijovana ura ima pohrano okrožje iz bakraste slatoknviae, uanjeuo prav po zgornjem narisi s patentovano strokovimstekleno kazavnico, ki ima čudovito lastnost, d.-, v zavBem temni noči
sveti svotl(» kakor menee. "^■J^J
Poletf tega im;i svoneno budilo, ki se lahko n »stavi na kateri čas kdo hoče, ima dva bronasta uteža. Ker jej je cena, ušti-vši bseni zabojček, v katerem se odpošlje, le 4 »lil., reci: štiri goldinarje, more vsakdo omisliti si tako izvrstno, trajno uro, ki je kn.s vsakemu stanovanju. — RazpoiUja proti gotovemu denarja ali c. kr. pcstncuiu povzetju
Exporthaus l.r „Zur Kaiserin Maria Theresia", Wien, VVeissgarber,
Kriegergasse II, Parterrs, Tliiir 5, VVien.        (641—ia) | ' rm iiMiiMiisiiiiii—sjmmi mu 111 -urir r i iiiiihnfcaiiiiiiinainsmsimhi ii»iu , i
I
Zahvala.
S polico št. 48.911 (II. c) zavaroval sem se leta 1883 s svojo pokojno soprogo pri s'avnej vzajemno zavarovalnej
banki „Slaviji" v Pragi
za tisoč (1000) goldinarjev, tako, da se je Imel ta znesek izplačati onemu naju dveh, ki bode nadžive] druzega.
Slavna banka „SLAVLJA" Izplačala mi je pošteno takoj, ko je izvedela za smrt pokojne mi soproge, ves zavarovani kapital. Zato se jej javno zahvaljujem in priporočani banko „SLAVIJ0" vsakemu, kdor si želi zavarovati življenje
V Kastvu, dne 15. septembra 1888.
IfcviEirlso TelULŠić,
(o23) občinski tajnik.
JJj C. kr. priv. fabrika za izdelovanje Gl
^zarezanih strešnikov!
■v Zilelsi dolini na, Koroškem
priporoča svoje (898*
-22)
ki   so najbolj
patentovane vštricne zarezane strešnike,
bili  odlikovani   mi   keramični   razstavi   v 1'urizii
Slove že daleč po svetu,
ker so posebno Iakki, solidni, lični, po coni in ker najmsmj trpč o«l
Mii-^ii in mraza. ^jjJP" Pornšlro v.t.   ti*i leto. *3SS3 Ž njimi krijejo že po Laškem, Šviearskem, Francoskem,  Nemškem in |a celo po Ameriki. oj*
Fabrika je /a  vso  SVStro-Ogersko  državo  IumIiiIcu KoiiNlaiiHko^a I>iil4-iilu zit ii. h loiiiu\v zar«>zanili Ntr«'Miiikov, ]>otein \-,i-h pal<>ntov i.i» izdelovaliJ« Selim i <l luni i jr\ i O      i-4 /Milili NlreNiiiltov, kakor tudi 1'iiNsa« ii nl-;>:ilr nt;i. f^f Proti |ioHii«'iiialo«>m in ponar«'Jalccm s. bode po smislu patentnega [jj zakona na j«»sl r«' j<* kaz«>iiNki postopalo. pO Fabrika izdeluje tudi najboljšo vrsto Ml
"ijj zidarsko opeko, žlebake, steklene zarezane stres- g jfj nike in strešna okna.
S^j Glavno zastopstvo in zalogo za Kranjsko, Reko, Trst, (to-;>J rico, kakor tudi za vso Primorsko, Istro, Goriško in Dal-(11 maoijo imata 111
% F. P.VIDIC & Comp., v Ljnliliani, v Slomili ulicah št. 9. gr
Za čas stavbe
v.
priporoda
»ril I: 1; B-r I I. 17=11 |t i      w u > v n 9 irUSJ
Mestni trg št. 10 trgovina z železnino Mestni trg št. 10
v velikem izboru in po zelo nizki ceni
okove za okna in vrata, štor je za štokodoranje, drat in oveke, samokolnioe, v«izi za zidovje, traverze in stare železniške šine za oboke, znano najboljši Kamniški Portland in Roman cement, sklejni papir (Dacli-pappe) in asfalt za tlak, kakor tudi lepo in močno narejena štedilna ounjišea in njih posamezne dele. Pri .stavbah, kjer ni vode blizu, neobhodno potrebne vodnjake za zabijati v zemljo, s katerimi je mogoče v malo urah in z majhnimi stroški na pravem mestu do vode priti: ravno rako se tudi dobivajo vsi deli za skopane vodnjake: železne cevi in železoliti gornji stojali, kakor tudi za lesene cevi mesingaste t rombe in ventile in železne okove. (224—31)
SS3T Za poijedeljstvo:
Vsaka vrste orodju, kakor: lepo in močno narejeni plini in plužne, železne in lešine brane in zobovjo zanje, motike, lopate, rovnice, krampe i. t d. Tudi se dobiva zinirom sveži Dovski mavec (Lengenfelder Gyps) za gnojenje polja.
Abiturijent
.611—5)
prevzame instrukcije za srednje šole.
Več zve se pri npravništvu -.Slovenskega Naroda'
v „narodni tiskarni
ci
v I 4 jiit>lf."i li i
so izšle in  se dobivajo  i»o  y.s«iži»iii  c?«»iii Bledeče
slovenske lepoznanske knjige:
I. zvezek, k" obsega. Stenografija, spisal dr. Ribič.
— Zivotopisje, spisal /?<?>'• /'"i- — Prešem, Preserin ali Preširen, spisal Fr. ImaHk. — Telečja pečenka, novela, spisal J. Jurčič. — N. Machiavelli, spisal oTr. Ribič.
— Pisma iz Rusije, spisal dr. Celestin. — Trštv < z grozdjem na Ruskem, spisal dr. J. Voittfak. — Čegava bode, noveli ca, apisal J. Oprime. Velja ....   15 kr
V. zvezek, k; obsega Meta Holdenu-., roman,fran-. oski spisa!   Viktor (')ii'rhuliez,  poslovenil Davorin 1/ostnik.
Velja.................* *»•
Za oba zvezka naj se priloži se 10 kr. poštnine, za posamezne zvezke pa 6 kr.
Priporočljivo za zasolmiko in krčmar.jo na deželi!
-m ;
S~ Pivo v steklenicah,
eksportno pivo, ki se dolgo ohrani, in
močno pivo (dvojak)
iz pivovarno bratov Kosleriev, v zabojih po 25 in 50 stekleni«.
A., TML J5L. Y iS R-jo va
zaloga v Ljubljani.   -_• i.j—20
Mitje slavnoznano
volnene potne podložke
(WolIschweissblatter)
bre/. podlage, ki nikdar im puste, da bi nastali madeži od pota na obleki, ima Jedini v zalogi v Ljubljani gospod
J. S. BENEDIKT, „zur Spinnerin am Kreuz".
Cena: Par M fer.. .'1 pare N Ur. — Prodajalci nadrobno dobč rabat. Fran ko brod na ()., v avgustu 1888,
1534— 8) Robert ])1. Stephani.
fa Gg. šolskim predstojnikom g % in učiteljem
V]  (223—31 priporoča [g
1 ANDREJA MŠE07IČA |
I   trgovina z železnino
in orodjem m
•«?n št. lo m
1
vsa vrtnarska orodja, kakor tudi orodja za sadjarejo in obdelovanje sadnih dreves in sicer: drevesna strgulja, škarje za go senice,  ročna lopatica,  drevesna žaga, sadni trgač, drevesne škarje, cepilnik cepilnik za mladiče, capilni nož, vrtnarski nož in drevesna sen tka. Orodja so vsa na  I o po  popleskanl  leseni plošči urejena in po prav nizki ceni.
******************
-* m *
i*, u.
Dovoljujem si slavneii.it občinstvu prijazno naznaniti, da je vslod smrti mojega soprog« gospoda It SV j ni u n d ti Aiidrctto trgovinska zveza „i.um i u ;i. i* <A Andretto*' razdražena in da bom z denalnjim dnem pocenil znano trgovino Sama nadaljevala pod tvrdko
lzrekši svojo hvalo za zaupanje, katero ste ranjcemu v tuk<» nbilnej meri skazali. prosim, da isto zaupanje v prihodnjič tudi meni ne odtrgate, ter zagotovim, da bode moju prva skrb, slavnemu občinstvu vedno najboljše ustreči.
Z odličnim spoštovanjem
Jožefa Andretto,
(621—1) izdelovalka salami.
V Ljubljani, dne 22. septembra 1888.
* i *
* * * *
******* y- is & r. * * *xxxx
J. ANDEL-a
aovolznajdeni
p r e k
liorski
prah
umori
stenice, bolhe, ščurke,  mole,  muhe, mravljince, prežičke, ptične črvlče, sploh vse žuželko skoraj nenaravno hitro In gotovo tako, da od luielkine zalege no ostane nobenega sledu.
Pravi prašek se dobiva v prodajalniei pri
13, H u s o v a (Dominikanska) ulice 13,
V 3P5a-*k-OrI. V LJubljani pri Albinu Sllčarji, trgovcu na Dunajske; cesti št. ',». Zaloge na deželi imajo tam,  kjer so naznanjeno po ' plakatih. t438—<J)
Posebna, v tej deželi razširjena bolezen je slabo prebsTijenje.
Naša modna kuhinja in modni način življenja sta uzroka te bolezni, ki nas nenadoma napade. Mnogi ljudje trp*'- včasih za bolečinami v prsih in bokih, včasih tudi v hrbtu; čutijo se zaspane in trudne, imajo slab okus v ustih, zlasti zjutraj: nek posebni slez se jim nabira na zobeh, slasti ni-majo do jedij , v zelenici leži jira neka teža v želodčevi votlini čutijo včasih neko nedoločeno otrpnenje, katerega ne odpravi uživanje jedij. Oči upadejo, roke irl noge so mrzle m mastne ; čez nekaj časa začne še kašelj ■ sprva suh. čez nekaj mesecev pa z zelenkastimi izvrški! Kogar ta bolezen zadene, se čuti vedno zaspanega, spanje ga ne upokoji; potem postane nervozen, razdražljiv in nejevoljen, hude slutnje ga napadajo, če hitro ustane, se mu v glavi vrti, kakor bi se ran cela ^lava sukala; čreva se mu včasih zamaše, koža mu je včasih suha in vroča, kri postane gosta in zaostaja, belina v očeh se porumeni, urina ima malo ter je temne barve ; in če se pusti dolgo stati, se nabere na dnu neka gošča; hrana se takemu človeku pogo-stoma vzdignje, pri čemer čuti včasih sladek, včasih pa kisel okus; kar spremlja močno bitje srca. Vid mu pefia pege se kažejo pred očmi, ter ga napada čet teške onemoglosti in zaspanosti Ti simptomi se pogostem ponavljajo in lehko se reče, da skoro tretjina prebivalstva te dežele boleha za to boleznijo v jednej ali drugej obliki. Shiiker-jev izvleček pa spravi urenje jedij na tako pot, da bolno telo dobiva hrane, ter se prejšnje zdravje zopet povrne. Učinek tega zdravila je zares čudovit. Na milijone in milijone steklenic je že razprodanih, in število spričeval, ki potrjujejo zdravilno moč t-ga zdravila je izredno veliko. Na stotine boleznij, ki imajo razna imena, je posledica slabega prebav-ljenja; in če se poslednje zlo odpravi minejo tudi druga, kajti so le simptomi prave bolezni. Zdravilo je Shnkerjev izvleček. Spričevala na tisoče osob to dokazujejo brez vsake dvojbe, kajti pohvalno se izrekajo o njega zdravilnih svoj-stvih. To izvrstno zdravilo so dobiva v vseh lekarnah.
Osobe, ki bolehajo za zabasanjem, naj rabijo „Sei-gel-ove čistilne krogljice1* v zvezi s Šh;ikerjovim izvlečkom. 9,,Sei«el-ove čistilne krogljice*- odpravijo zabasanje, krote mrzlico in prehlajenja, odpravijo glavobol in zatro žolčnico. Kdor jih je jedenkrat. poskusil, bode jih gotovo še dalje rabil. Uplivajo polagoma in ne napravljajo nobenih bolečin. — Cena 1 steklenici Shiikerjevega izvlečka gld. 1.26, 1 škatljici „Scigclovih čistilnih krogljic" 60 kr. (sr.i-15) Pred ničvrednimi izdelki, ki oelo škodljivo uplivajo, se svari. Št. Osvald, pošta Oberzeirung, dno 15. marca 1887.
Vaše Blagorodje! Prosim, pošljite, kakor hitro je mogoče, po poštnem povzetji dve steklenici Shiiker-jevegn, izvlečka in škatl jico Seigol'ovih pil. Jaz sem z rodbino vred jako zadovoljen z zdravilnim uspehom, ter prosim, pošljite mi zopet dobro blago. Z velcspoštovaiijem
Josip Leopold, lovec. Lastnik ..Kliakerjc« r-s*  izvlečka**  in Keigelovlll krogljic  Jo   A..  JT.   Wiiito.  Limited London,
itn F«ir>iiij£>.iliiii  Kond 132. C. Oiavno zalogo in eentralno rsuspo Ujalnleo im» Ivan ?I<*p. llarcia. lekarna „pri Zlatem lovu" v Krome-riži (na Moravskom) in se dobiva skoro v vseh lekarnah v Avstriji. I ni a j o lok k r n o : na Bir»»n jsJit-iii. Koroškem* Primorske m : v l.jult-3 jani.  Vclikovci. Wolfabersja, Ub. pl. Trnkoczy, G. Picolli; v r.- i>v«-i. Peter Birnbaeher, AH'. Eg^t-r lu W. ThuniAvald :   v JBre/.»li. Nt. lloliorji.   I'rcva ili. (ro-steutscbnig;  om 'I'rl»i/.i.  \  Bel jtiltii, dr. Kunipt', Friedr. Soholz;   v Ajdovščini,   »dr Ji.   Kuiintiku.   ■*«« ji- J.
Oabuoiohio; na Relcif (I. Prodam j v Govlel* J. Orlstofo-etti, Pontoni, A. dironzoli; v '1'rsi.tt, Buttlna A., al Ca-tuelo, Pra.\niarer A. ai dne M>ri, J Serruvalo, al Keden-tore C. Zaneti alla Šesta d'oio; l*od^rudi»iu, Nic. Bar. Gionovič; v Spi-i*t.ii. Alijanovlč, Tootgl; v Zadru. Au-drovič*, v Sumi' m pr i: Ui. v \ >%rui pri Keki, v Malem I^oiluji, O. Viviani. in Nkoro v vseli lekar-rutli ostalih inesl. države.
Hiša,
obsezajofia prodajalnioo, pekurijo In uuHraveln« posebno pripravna sa Kupčijo, proda se iz prosto voljo v lepem, zdravem gorenJsUeiii nieNtii. — Več so izve pri upravnlstvu nBlovenskega Naroda*. (01"—3)
Priporočamo vsem gospodinjam po nas novo uvedeni in po preskušenej metodi napravljeni
Tschmkelnov kavin sdro'
B08 10
v okusnlb, Jalto prafctMSnlli puiicah,
kot najboljši, najkrepkejši in zaradi tega tudi najcenejši dodatek k bobastej kavi.
—Dobiva se v vsakej špecerijske} prodajalniei. _mmm— ^Ta-jstarojša tTrr«5.1c<2L za isa.Triuae surogate cele države.
sdajatelj in odgovorni uvedoik: Dragotln Unbar. Ustnlna iu tisk .Navudue Tisk.riH-.