GLASILO OBČINE LITIJA • JULIJ vm, ŠT. 5, LETO XXIV. POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 1270 UTIJA Minister za kulturo Jožef Školjč na obisku v litijski občini V soboto, 28. junija, je litijsko knjižnico obiskal kulturni minister Jožef Školjč. Namen obiska je bil ogled prostorov in dogovor za po¬ moč pri nadaljnjem obnavljanju knjižnice. Knjižnica ima sedaj že ob¬ novljeno tudi srednje nadstropje, zmanjkalo je denarja za opremo in tovorno dvigalo. Minister je zagotovil, da je v republiškem proračunu letos za ta namen 5 milijonov tolarjev. Pogoj pa je, da občina prispeva vsaj toliko denarja kot Ministrstvo za kulturo. To pa pomeni, da bi se po sprejetju proračuna knjižnica lahko začela opremljati in bi v jeseni tudi dobili prepotrebne prostore za otroke. Za prihodnje leto pa knjižnici ostaneta za obnovo še klet in fasa¬ da. V kleti bodo potrebna večja dela, saj stene, ki so obrnjene proti železnici, zamaka meteorna voda. Treba jih bo odkopati, izolirati in pred njimi narediti betonsko steno. V kleti bodo urejena skladišča, en prostor pa bo namenjen priredi¬ tvam. Minister seje udeležil tudi prire¬ ditve ob odprtju šole v Jevnici. Nato pa se je dalj časa zadržal na prizorišču Zgaga rock festivala v Po- goniku. Omenil je, da podpira tudi to zvrst glasbenega udejstvovanja mladih. Bilje tudi prepričan, da ob podpori občine lahko festival prera¬ ste v tradicionalno srečanje, ki bi postalo tako znano kotjesensko Po¬ potovanje od Litije do Čateža. Joža Ocepek Nove aktivnosti Območnega združenja slovenskih častnikov Litija V skladu s programom dela za leto 1997 je predsedstvo Območne¬ ga združenja slovenskih častnikov Litija organiziralo v soboto, 31. majal997, strokovno ekskurzijo v vojašnico Franc Rozman Stane v Ljubljani - Moste in streljanje s pištolo na strelišču na Dolenjski cesti v Ljubljani. Pomoč pri izvedbi streljanja so nudili aktivni pripadniki Slovenske vojske iz 57. območnega štaba Gro¬ suplje. Člani združenja so streljali s pištolo M-57.62 mm na razdalji 15 m v tarčo 50x50 cm. Rezultati so pokazali, da je usposobljenost po¬ dčastnikov in častnikov na zelo vi¬ soki ravni. Po končanem streljanju so obis¬ kali vojašnico Franc Rozman Sta¬ ne. Dežurni častnik iz 5. pokrajin¬ skega poveljstva je v uvodnem go¬ voru navedel nekaj podatkov iz zgodovine vojašnice, opisal trenut¬ no organiziranost Slovenske vojske in opisal uijenje in življenje voja¬ kov. Zaradi odhoda generacije voja¬ kov domov si samega uijenja ni bilo mogoče ogledati. Vseeno pa je bil zanimiv ogled vojaške opreme in prostorov, v katerih bivajo vojaki. Na koncu so predstavniki vojaš¬ nice povabili vse udeležence eks¬ kurzije na kosilo v vojaško menzo. Ob slovesu se je predsednik združenja, g. Rudolf Bernik, zah¬ valil za lep in prisrčen sprejem ter izročil predstavniku Slovenske voj¬ ske spominsko darilo. Predsedstvo Območnega združe¬ nja slovenskih častnikov pripravlja v prihodnje še veliko podobnih ak¬ tivnosti, ena prvih bo ogled muzeja 1. svetovne vojne in kostnice v Ko¬ baridu. Omenjena ekskurzija bo organizirana v sodelovanju z Zdru¬ ženjem veteranov vojne za Slove¬ nijo. Ekipa združenja pa se bo v ju¬ niju udeležila 2. državnega odprte¬ ga orientacijskega tekmovanja Le¬ nart '97. Predsedstvo poziva člane zdru¬ ženja, da se pripravljenih aktivno¬ sti udeležijo v čim večjem številu in tako prispevajo k oblikovanju od¬ nosov na obrambnem območju in utrditvi slovenskega obrambnega sistema. Anton Plankar Kako so se odrezali učenci osnovnih šol Šolska vrata so se zaprla. Potihnil je vrišč po šolskih hodnikih, šole so postale nenavadno tihe in osamljene, mladost seje preselila na obale moija, rek, na planine ali pa je ostala čisto preprosto doma. Saj je tudi doma lepo, l' posebej, če lahko zjutraj malo poležiš in uživaš v brezdelju! Povprašali smo po osnovnih šolah, kakšni so bili uspehi ob zaključku šolskega leta, in dobili naslednje rezultate. Če bi jih ocenjevali po športno, bi lahko rekli, da so se litijski šolarji do¬ bro odrezali! Čestitamo! — Počitnice Šola se je zdavnaj končala, krepko smo zakoračili v poletje, mnogo občanov že uživa zaslužene počitnice, nekateri v naravi, ob moiju, o gorah, na svojem vrtičku ali samo preprosto v brezdelju. Tudi to ni nič napačnega, razen, če gre za čisto lenobo, saj je po vsakem na¬ pornem delu potrebno pošteno plačilo in krepčilen počitek. In za mnoge je prav vroči, poletni čas kot nalašč primeren za to. Po napornem letu, morda celo več letih brez počitnic, sije potrebno nabrati dovolj energije za celo naslednje leto, za telo in dušo. Za telo poskrbimo s počitkom in telesnim gibanjem, za duha pa tudi z dobro knjigo, s potovanji in izobraževanjem, morda tudi z duhovnimi vaja¬ mi, ki jih v Sloveniji ponujajo kar nekaj skoraj za vsakogar: za otro¬ ke, mladino, zakonce, za izobražence, za samske, za starejše. Mo¬ goče samo ime zveni nekoliko nenavadno, ampak verjemite (ali vprašajte nekoga, ki jih je že obiskal), prav prijetno je. Prijetne počitnice želim prav vsem, posebno pa bi se vseeno spomnila tistih, ki si počitnic iz kakeršnegakoli razloga, težko ali sploh ne morejo privoščiti: morda je to nujno delo, denar ali celo bo¬ lezen. Vsem tistim: kmetom, delavcem v zdravstvu, turizmu in dru¬ god, bolnikom, materam z majhnimi otroki, želim vsaj malo oddiha in olajšanja, z upanjem, da se tudi zanje prav kmalu prično POČITNICE. Lučka Hostnik Gimnazija v Litiji bo 1. septembra sprejela prve dijake Pročelje nove gimnazije na Bevkovi ulici Foto: M. Š. 2. julija 1997 je svetovalna dela¬ vka OŠ Gradec, g. Katjuša Kovačič, zaključila vpis v gimnazijo. Na pre¬ senečenje vseh, ki se ukvarjamo z ustanovitvijo gimnazije, je bilo povpraševanje po prostih mestih zelo veliko. Ob 64 vpisanih učencih je bilo potrebno približno 10 učen¬ cev odkloniti. Pri starših in učen¬ cih, ki niso bili sprejeti, je bilo čuti¬ ti veliko zadrege in slabe volje, saj so se morali vpisati na ljubljanske šole, ki imajo še prosta mesta, ne glede na interes in poklicne želje. Minister za šolstvo in šport in župan občine Litija sta 3. julija po¬ dpisala pogodbo o ustanovitvi gim¬ nazije, s katero se država zavezuje, da bo investirala v izgradnjo nove¬ ga objekta za stalne prostore gim¬ nazije. Poleg tega pa je kadrovske in prostorske pogoje pregledala ve¬ rifikacijska komisija, ki ni imela bi¬ stvenih pripomb. Na Ministrstvu za šolstvo in šport so v zaključni fazi dogovori v zvezi s sistemizacijo delovnih mest in potrebnimi zagonskimi sredstvi. Prav tako smo že dobili nekaj učne tehnologije, ki bo omogočala nor¬ malne pogoje za začetek dela. V mesecu maju in juniju se je skupaj z gradbenim odborom za iz¬ gradnjo gimnazije in predstavniki sektoija za investicije pri Ministr¬ stvu za šolstvo sestal odbor občin¬ skega sveta, ki dela na področju urejanja prostora in varstvu okolja z namenom, da pripravi predlog občinskemu svetu za določite v zemljišča za izgradnjo gimnazije. V polnem teku pa so tudi zaključna dela na objektu, kjer bo začela z delom Gimnazija Litija. Po zagotovilih izvajalcev in fazah dela na objektu bodo prostori nared nekaj dni pred sicer zelo kratkim rokom, ki je določen v gradbeni po¬ godbi. Vinko Logaj PRISPEVKE ZA NASLEDNJO ŠTEVILKO SPREJEMAMO DO VKUUČNO 10. SEPTEMBRA 1997! STRANKE POROČAJO, AKTUALNO GLASILO OBČANOV, julij 1997 Slovenski krščanski demokrati - občinski odbor Litija Letni zbor na gradu Bogenšperk G. Lojze Peterle, predsednik SKD na obisku na Bogenšperku V soboto, 14.6.1997, je občinski odbor Slovenskih krščanskih demo¬ kratov Litija organiziral letni zbor, ki se gaje letos udeležil tudi predsed¬ nik stranke, g. Lojze Peterle. V poročilu dela Slovenskih krš¬ čanskih demokratov - občinskega odbora Litija, je predsednik odbora g. Martin Hostnik orisal delovanje v preteklem obdobju. Pri tem je izpostavil delo odbora v okviru strankarskih projek¬ tov - priprave na voli¬ tve, kakor tudi delo odbora na področju lokalne skupnosti. Pri tem je poudaril potrebnost do¬ brega sodelovanja z vsemi stranka¬ mi, saj lahko le z graditvijo dobrih odnosov delamo v korist vseh občank in občanov. Dotaknil pa se je tudi nekaterih problemov, ki ogrožajo dobro delo in nadaljnji razvoj občine: - šibko gospodarstvo, šibka go¬ spodarska rast, - pomanjkanje učinkovite podpore pri ustanavljanju novih podjetij in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, - neučinkovita pomoč kmetijstvu, - velik demografski padec rojstev v naši občini, in to tako v centru kot tudi na podeželju, - neurejeno premoženjsko stanje občine, - pomanjkanje privatne iniciative in tudi spodbud na področju vzgoje in izobraževanja. V nadaljevanju je gost letnega zbora - predsednik SKD in poslanec v državnem zboru, g.Lojze Peterle, predstavil delo SKD v zadnjem ob¬ dobju in pojasnil nekatere dogodke v zvezi s približevanjem Evropski zvezi in zve¬ zi NATO ter pri tem opozoril na nespret¬ nost izjav predstav¬ nikov slovenske vlade pri srečanjih s tujimi predstavniki. V pogovoru z navzočimi pa je odgo¬ varjal na postavljena vprašanja v zvezi z delom vlade LDS-SLS-De- SUS. Predsednik stranke SKD je ob tem poudaril razumevanje v zvezi z delovanjem vlade in ob tem izrazil tudi nestrinjanje z vlado, ki v proce¬ duro državnega zbora vloži nek zakon, pa ga potem zopet umakne. Vlada v tem obdobju še ni pripravila predloga proračuna za leto ‘97, kar je izredno slabo za delovanje države. Prisotni so se v po uradnem delu zadržali še v daljšem medsebojnem razgovoru. R. M. ZDRUŽENA LISTA socialnih demokratov Litija Novi predsednik Borut Pahor, ki je bil izvoljen letošnjega marca, je svoje člane in simpatizeije v Litiji obiskal v torek, 3. junija. Predstavil je svojo vizijo delovanja stranke, ki prihaja iz senčne spet na sončno stran prizorišča slovenske politike. Največji del pogovora je bil namenjen odločitvi ustavnega sodišča, ki je spremenilo voljo 52.000 občanov, ki so podpisali predlog za razpis referenduma Ohranimo naše bo¬ gastvo. Ustavno sodišče je predloge ZLSD spremenilo do take oblike, da niso bili več sprejemljivi, zato je stranka tudi umaknila pobudo za razpis re¬ ferenduma. Protestni shod vseh članov ZLSD proti volji ustavnega sodišča je bil 14. junija v Mostecu. ZLSD Litija vam je dolgo obljubljala, da bo odprla pisarno in uvedla urad¬ ne ure. Tudi to se je zgodilo letos v juniju. Stranka ima svoje začasne pro¬ store v 1. nadstropju na Ponoviški 6 (Dom borcev). Uradne ure so vsak to¬ rek od 17. do 19. ure in vsak petek od 10. do 12. ure. Oglasite se. Še tele¬ fon: 884-646. Joža Ocepek Kako do dovoljenja za gradnjo? Zaradi nejasnosti, Id v zadnjem času i želimo občane Občine Liti/a seznaniti Izbira lokacije za gradnjo Najvažnejši podatek je, ali je zemljišče zazidljivo. Uradne podatke o zazidljivosti parcele dobite na Občini Litija - oddelek za gospodar¬ sko infrastrukturo (soba 59). Šele nato je treba preveriti pri¬ stopno pot, lego in podatke o zemljišču, bližino sosednjih objek¬ tov, podatke o širši okolici, o per¬ spektivni gradnji in razširitvi, spe¬ cifične zahteve za obravnavani pri¬ mer (obrt, trgovina, možnosti parki¬ ranja), podatke o lastniku zemljišča (lastništvo, dediči, pogled v zem¬ ljiško knjigo)... Nato lahko občan zaprosi za lokacijsko dokumenta¬ cijo. Lokacijska dokumentacija Lokacijsko dokumetacijo izdela Občina Litija ali ustrezno zunanje po¬ djetje. V okviru občinske uprave Občine Litija lokacijsko dokumenta¬ cijo izdeluje oddelek za gospodarsko infrastrukturo (soba 59). Po sklepu župana z dne 13. 6.1997 lahko lokacijsko dokumetacijo na pro¬ storu Občine Litija izdelujejo tudi go¬ spodarske organizacije, registrirane za prostorsko planiranje in urbanistično načrtovanje. V primeru, da vam loka¬ cijsko dokumentacijo izdeluje podjetje izven uprave občine, mora biti ta do¬ kumentacija dodatno pregledana v Občini Litija, predvsem z vidika, ali je usklajena z občinskimi dokumenti. Po pregledu take dokumentacije Ob¬ čina Litija izda potrdilo o skladnosti dokumentacije s PUP, PIN ter drugimi občinskimi predpisi ter zaračuna iz¬ delavo potrdila po dejanskem delu Lokacijsko dovoljenje Na osnovi lokacijske dokumenta¬ cije ga izda UE Litija- oddelek za okolje in prostor. Gradbeno dovoljenje Na osnovi lokacijskega dovoljenja ter plačanega komunalnega prispe¬ vka gradbeno dovoljenje izda UE Li¬ tija- oddelek za okolje in prostor. Tajnik Občine Litija, Martin Hostnik Psihofizično stanje udeležencev v cestnem prometu Spoštovani vozniki in voznice. Vsak dan slišimo v sredstvih javnega obveščanja in beremo v časopisih o črnih kronikah na slovenskih ce¬ stah. Vsi, ki so odgovorni za varnost cestnega prometa, se zaklinjajo, da bo ta morija prestala, ko bo sprejet nov zakon o varnosti četnega prome¬ ta, ki je trenutno v proceduri v slo¬ venskem parlamentu. Žal vam mo¬ ram povedati, da so to iluzije, zakon sam ne bo ničesar pripomogel k boljši prometni varnosti, pač pa bo treba narediti nekaj več v sami zave¬ sti voznikov. V poduk je lahko vsem, da tudi v preteklosti nismo s spre¬ jemanjem nove zakonodaje na po¬ dročju varnosti cestnega prometa zboljšali prometne varnosti, pa če¬ prav smo sprejemali novo zakono¬ dajo skoraj vsake štiri leta tako na republiški kot na zvezni ravni. Zakon v svoji biti ne prinaša bistvenih spre¬ memb, kajti pravila ponašanja so že zdavnaj utečena, le kazenske san¬ kcije se lahko spremenijo. In kaj nov predlog zakona o varnosti cestnega prometa prinaša novega na področju psihofizičnega stanja udeležencev v cestnem prometu. Med vožnjo v ce¬ stnem prometu in ko začnejo voziti, ne smejo imeti alhokola v krvi: - vozniki motornih vozil kategorije C, C in E ter D; - vozniki vozil, s katerimi opra¬ vljajo javni prevoz oseb in stvari ali prevoz oseb za lastne potrebe; - vozniki vozil, s katerimi prevažajo nevarne snovi; - vozniki, ki jim je vožnja motorne¬ ga vozila osnovni poklic, kadar opra¬ vljajo ta poklic; - vozniki inštruktorji, dokler uspo¬ sabljajo kandidate za voznike pri praktični vožnji vozila; - kandidati za voznike pri praktič¬ nem usposabljanju. Ostali vozniki imajo lahko do 0,5 grama alkohola na kilogram krvi pod pogojem, da tudi pri nižji koncentra¬ ciji alkohola ne kažejo znakov motenj v vedenju, katerih posledica je lahko nezanesljivo ravnanje v cestnem pro¬ metu. Voznik oz. voznik inštruktor ( vozniki, ki ne smejo imeti alkohola v krvi v času vožnje), ki ravna v na¬ sprotju z zakonom, se kaznuje za prekršek: - če ima od 0,00 do 0,50 g/kg alkohola v krvi, z denarno kaznijo najmanj 25.000,00 SIT in 1 do 3 ka¬ zenskimi točkami, - če ima od 0,51 do 1,10 g/kg alkohola v krvi, z denarno kaznijo najmanj 35.000,00 SIT in 2 do 4 ka¬ zenskimi točkami, - če ima več kot 1,11 g/kg alkoho¬ la v krvi, z denarno kaznijo najmanj 90.000,00 SIT in 5 do 7 kazenskimi točkami ali s kaznijo zapora in 5 do 7 kazenskimi točkami. Ostali vozniki, ki imajo lahko v krvi do 0,5 g/kg alkohola v krvi in prekoračijo to mejo, pa se kaznujejo za prekršek takole: - če imajo do 0,50 g/kg alkohola v krvi in kažejo znake nezanesljivega ravnanja, z denarno kaznijo najmanj 20.000. 00 SIT in 1 do 2 kazenskima točkama, - če imajo od 0,51 do 1,10 g/kg alkohola v krvi, z denarno kaznijo najmanj 35.000,00 SIT in 2 do 5 ka¬ zenskimi točkami, - če imajo nad 1,1 g/kg alkohola v krvi, z denarno kaznijo najmanj 90.000. 00 SIT in 5 do 7 kazenskimi točkami ali kaznijo zapora in 5 do 7 kazenskimi točkami, - voznik, ki vozi v cestnem prome¬ tu pod vplivom mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih sno¬ vi, ki zmanjšujejo njegovo sposob¬ nost za vožnjo, se kaznuje z denarno kaznijo najmanj 90.000,00 SIT in 5 do 7 kazenskimi točkami. Spoštovani vozniki in voznice, iz kazenskih sank¬ cij, ki so povzete iz predloga zakona o varnosti cestnega prometa, je razvidno , da se kazen stopnjuje s stopnjo alkohola v krvi (tako v višini denarne kazni kot s kazenskimi točkami ali celo z zaporno kaznijo). Koliko točk bo imel vsak voznik, še ni znano, kajti zakon o prekrških je prav tako v fazi spre¬ minjanja. Na eni izmed obravnav v parlamentu je bil podan tudi predlog, da bi voznike od 18. do 25. leta uvr¬ stili med voznike, ki morajo voziti po¬ polnoma trezni. Ali pa ta predlog sprejet in vnešen v zakon, bomo videli ob sprejetju zakona. Ciril Golouh ( nadaljevanje v naslednji številki) JULIJSKA SEJA UPRAVNEGA ODBORA SLOVENSKE LJUDSKE STRANKE V sredo, 2. julija 1997 je v Litija potekala 1. redna seja upravnega odbora SLS, katere sklic je temeljil predvsem na konstituiranju upravnega odbora ter predlogu proračuna oziroma spremembe statuta. člani upravnega odbora so se soglasno strinjali z vsemi novimi predlaganimi organizacijskimi nalogami, ki so jih predčasno na izvršnem odboru zadali vsem podpredsednikom UO ter predsedniku glede konstituiranja upravnega odbora SLS. V pričakovanju sprejemanja oziroma razpravljanja o proračunu, ki pa še sedaj ni sprejet, so prisotni podali skupen predlog, da se v prihodnje sprejme proračun do konca posameznega leta. Glede investicij pa bi bilo potrebno vnaprej podpisati dveletne pogodbe, saj bi se le tako lahko omogočile predvidene investicije oziroma izpeljava le teh do začrtanega konca. S strani podružnice SLS Litija naj bi prišlo do dveh sprememb statuta: - kadrovska sprememba sklada o sestavi zemljišč - krajevnim skupnostim se da določena pristojnost člani upravnega odbora so se pogovarjali o predlogu ustanovitve novih občin na našem področju. Že lani so bile dane štiri referendumske pobude, vendar pa so se zaenkrat mnenja pristojnih glede tega zelo razhajala. SLS - podružnica Litija bo seveda upoštevala voljo ljudi na referendumu. Glede oblikovanja referendumskih območij pa bi bilo tudi prav, da bi SLS - podružnica Litija podprla okvirni predlog, če bo seveda zadovoljiv. Upravni odbor je sprejel predlog, naj v prihodnje občinski svet voli župan, svetniki pa so svetovalci župana. Vsa pooblastila naj se torej dajo županu. Predsedniki vseh stanovskih zvez v podružnici SLS Litija bodo v jeseni sklicali sestanke oziroma okrogle mize, na katere bodo povabili kot goste tudi predsednike posameznih zvez Slovenske ljudske stranke iz Ljubljane. Tabor Slovenske ljudske stranke bo letos v Slovenj Gradcu. Organiziral naj bi se čim bolj množičen obisk tudi s strani podružnice SLS Litija, potekali pa so še končni dogovori glede prireditve Vaški dan, ki pa bo letos potekala 31. avgusta. N. H. Dom Tišje, Šmartno pri Litiji objavlja prosti delovni mesti zdravstvenega tehnika s končano V. stopnjo zdravstvene smeri. Prednost imajo kandidati z opravljenim strokovnim izpitom. Od kandidatov pričakujemo prijazen človeški odnos do starejših ljudi. Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas. Kandidati naj vložijo prijavo v 8 dneh po objavi na naslov: Dom Tišje, Šmartno pri Litiji, Črni Potok 13,1275 Šmartno pri Litiji GLASILO OBČANOV, julij 1997 AKTUALNO, IZ NAŠIH KS Nova Krajevna skupnost Javorje nekateri med njimi celo študirajo, zato bi bila velika škoda, da bodoči intelektualci ne bi ostali na vasi in s tem prispevali k večjemu razvoju in napredku podeželja. Vse neugodno¬ sti, ki so ozko povezane s takimi pe¬ rifernimi območj, kot je naše, bodo pogojevale, da se bodo mladi iz¬ seljevali v mesta, saj bi imeli tam dosti boljše možnosti za življenje. Zatorej se postavlja vprašanje, ali res želimo, da se prebivalstvo kon- cetrira le v mestih, da podeželska območja popolnoma izumrejo. Seve¬ da ne, zato pa bo potrebno veliko volje, trdnosti in dela, da se to ne bo zgodilo. Za to pa bomo potrebovali veliko pomoči, ne samo občine Li¬ tije, temveč tudi naše vlade. Marsik¬ do iz mesta nam zavida razgibanost površja, lepo pokrajino, čist zrak,... Mi se tega zelo zavedamo, vendar pa to ne zadostuje za preživetje nas, krajanov. Zavedamo se, da je za naša območja zaenkrat najpomem¬ bnejša dobra cestna povezava, da bomo lahko brez večjih težav vsako¬ dnevno prihajali do delovnih mest, šole, trgovin in podobnega. Zato se bomo tudi zelo prizadevali, da bi se čimveč naših cest asfaltiralo, ker so ceste predpogoj za razvijanje naše KS. V današnjem času je se že vse¬ povsod veliko govori o razvijanju de¬ mografsko ogroženih območij, zato bi morala dobiti priložnost tudi KS Javorje. Torej, pričakujemo prilož¬ nost, da bosta poslanca v državnem zboru iz naše občine prenesla naš glas in tako veliko prispevala za lepši jutri naše KS. Erika Dragar Člani društva finančnih in računovodskih delavcev na izletu v Španiji Sožitje na Jančah Sobota, 31.5. 1997, je bila za vse nas prav poseben dan. Vsi člani društva Sožitje, ki smo si zaželeli družbe, smo se srečali na Jančah. Kar 30 se nas je posedlo k velikim lesenim mizam in pozdravila nas je predsednica društva Nežka Pirc. Zaželela nam je prijetno druženje in nas povabila na golaž. Dejan Vider¬ gar nam je zaigral na harmoniko in sproščeno so tekli pogovori o naših otrocih in varovancih. Skupna želja vseh je bila, da je potrebno za vse varovance, ki se ne morejo zaposliti v delovnih organizacijah, odpreti de¬ lavnice pod posebnimi pogoji. Vsi bomo intenzivno iskali prostor za delo in druženje. Pomagajte nam! Toplo sonce in hladen veter, kije odpihnil vse težave in skrbi, sta nam polepšala dan. Potem smo še risah, zlagali kocke, lizali lučke in jedli piškote. Najlepši pa so bili sreč¬ ni nasmehi, ki vam jih pošiljamo. Maijeta Mlakar Agrež Občina Litija zavzema nekaj nad 150 naselij, ki se povezujejo v okvi¬ ru KS. Ena izmed KS je tudi KS Ja¬ vorje, ki je nastala šele pred kra¬ tkim. V njej so vasi Vrata, Javorje z za¬ selkoma Vodice in Felič Vrh in Le¬ skovica z zaselkom Perovo selo. Pred ustanovitvijo Javorške KS so ta naselja spadala pod KS Vintarjevec. Navedena naselja ležijo na obrobju KS Vintarjevec, Kostrevnica, Teme¬ nica in Sobrače, ker pa se podežel¬ ska območja zelo razlikujejo od ur¬ banih središč, KS Vintarjevec ni ne v preteklosti kot tudi ne sedaj poka¬ zala kakšnega posebnega razume¬ vanja za probleme obrobnih naselij. Tako je iniciativni odbor že zgodaj sklical zbor krajanov za ustanovitev lastne KS. Že marca leta 1995 je zbral podpi¬ se večine krajanov z namenom, da se razpiše referendum za ustanovi¬ tev nove KS. Referendum je bil izve¬ den decembra leta 1996 in je bil uspešen. KS Javorje je sedaj usta¬ novljena. Prve volitve bodo jeseni, zato naloge opravlja iniciativni odbor. Do sedaj je bilo narejeno že več planov, med drugim načrti za asfal¬ tiranje cest, zgraditev podpornega zidu na pokopališču, ureditev odvo¬ za smeti, ureditev kanalizacije,... Začela se je rekonstrukcija ceste smeri Javorje - Felič Vrh, v pripravi so dela za rekonstrukcijo ceste Pe¬ rovo selo in Vrata. Pred kratkim je bil asfaltiran dolgo obljubljeni do¬ hod do cerkve in pokopališča. Del poti, 200 m, pa še čaka na asfaltno prevleko (tudi že obljubljeno), kar bo kraju dalo res lep izgled. Tudi ce¬ rkev je dobila novo podobo. Farani smo obnovili fasado, kar je za tako majhno župnijo zelo velik zalogaj. Vendar nas čaka še veliko dela. Ukvarjati se bo potrebno s proble¬ mom depopulacije. Zaselki so med seboj prometno zelo slabo povezani, pozimi imamo probleme s pluž¬ enjem, območja so zelo oddaljena od urbanih centrov. Starejši se večino¬ ma zaposlujejo v Šmartnem pri Litiji in se vsak dan vozijo na delo. Ukvarjajo se tudi s kmetijstvom, vendar jim zaradi neugodne lege in slabo rodovitnih tal ne prinaša ve¬ likega zaslužka. Mladi se šolajo, Ali ste si že izbrali osebnega zdravnika? Izbira zdravnika je bila pred leti uvedena kot novost in je že postala del vsakdanjika. Nekaj občanov pa osebnega zdravnika še ni izbralo, zato slednjim namenjamo nekaj pojasnil. Osebni zdravnik za odrasle je splošni zdravnik, za otroke pravilo¬ ma otroški, za šolarje pa šolski zdravnik. Izberemo si tudi osebnega zobozdravnika, ženske pa si izberejo svojega osebnega ginekologa. Oseb¬ nega zdravnika si izberemo najmanj za leto dni. Odločimo se lahko med zdravniki v zdravstvenem domu ali pa med zasebnimi zdravniki s kon¬ cesijo. Če želimo po roku enega leta izbrati drugega zdravnika, pri njem izpolnimo in podpišemo poseben obrazec. Pred potekom enega leta lahko osebnega zdravnika zamenja¬ mo, če je med nami in njim prišlo do nepremostljivih soglasij. Pravice iz zdravstvenega zavarovanja uvelja¬ vljamo pri svojem osebnem zdrav¬ niku ( napotnice, recepti, bolniški izostanki), ki spremlja naše zdrav¬ stveno stanje, nas zdravi in vodi našo dokumentacijo. Mimo osebne¬ ga zdravnika gremo lahko k druge¬ mu zdravniku le, če naš osebni zdravnik ni dosegljiv, mi pa nujno rabimo medicinsko pomoč. Zdrav¬ nik je v takem primeru dolžan opra¬ viti samo nujno medicinsko pomoč oz. samo nujne storitve in zanje ne sme zahtevati vnaprejšnjega plačila, saj upravičene stroške nujnega zdravljenja poravna Zavod za zdrav¬ stveno zavarovanje. Večina občanov si je osebnega zdravnika doslej že izbrala, vseeno pa obstaja še približ¬ no četrtina takšnih, ki tega še niso storili. Predlagamo jim, da to storijo (dovolj je pri medicinski sestri izbra¬ nega zdravnika izpolniti obrazec), četudi zdravstvenih storitev ne po¬ trebujejo pogosto, kajti bolje je pre¬ prečiti kot zdraviti. M. P. Nova cvetličarna v Litiji Cvetličarna "Vijolica" na Trgu svobode v Litiji Foto: Ciril Golouh Prve dni v mesecu maju je Zvone Ulanec ml. na Trgu svobode v Litiji odprl novo cvetličarno Vijolica. Cve¬ tličarna ima lepo urejeno pročelje, parkirni prostor, narejen pa ima tudi poseben dohod za invalide z in¬ validskimi vozički, kar je v mestu Li¬ tija redkost. V cvetličarni bodo pro¬ dajalke z bogato izbiro in aranži- ranjem cvetja zadovoljile še tako zahtevnega kupca. Nudijo vam raz¬ ne vrste rezanega cvetja, okrasne sobne lončnice, vrtnice, vse vrste rož za balkone in parke, grobove, aranžirajo vam šopke, darila, prire¬ ditvene prostore. Poleg rož lahko do¬ bite še razna semena, posebno zem¬ ljo (humovit), zaščitna sredstva za sobne in vrtne rastline. Po naročilu izdelujejo tudi ikebane in vence, ki jih dostavijo na željeno mesto. Obiščite cvetličarno Vijolica in pre¬ pričan sem, da boste zadovoljni s postrežbo, asortimanom ter kvalitet¬ nimi storitvami, ki vam jih bodo nu¬ dili. Društvo finančnih in računovo¬ dskih delavcev deluje v Litiji že pet¬ najsto leto. V začetku je bilo vč¬ lanjenih čez 100 članov. Zaradi upo¬ kojitev in zmanjšanja finančnikov je število članstva upadlo. Kljub temu je društvo še vedno aktivno. Radi se zberemo na debatnih sestankih, kjer izmenjamo svoje finančne izkušnje, še rajši pa organiziramo zanimive izlete. Skozi leto varču¬ jemo, potem pa se odločimo za izlet. Na začetku smo potovali po domovi¬ ni, v zadnjih letih pa nas privlači tudi tujina. Bili smo na Koroškem, v Benetkah, Parizu, Salzburgu, Pas- sau in po Donavi vse do Linza. Letos je bila na vrsti Španija. V štirih dneh smo si ogledali znamenitosti Barcelone, Figueras z zanimivo Da¬ lijevo galerijo, sloviti Tosso in uživali v vožnji z ladjo. Občudovali smo obalo Costa Brava, eksotični bota¬ nični vrt, obiskali smo enkratno po¬ gorje Monserrat in Benediktinski samostan ter kip “Črne madone”. Na koncu smo si ogledali največjo šampanjsko klet na svetu Cordoniu. Zvečer smo pod Kolumbovim spo¬ menikom v Barceloni zapeli pesem Slovenija mimoidočim in Sloveniji v pozdrav. Lepi vtisi so nas spremljali na poti domov. Res je lepo za nekaj dni odložiti vsakdanje skrbi - številke in finančne nelikvidnosti. Upamo, da bo drugo leto v drugem kraju prav tako lepo. Za društvo FRD Litija: Joža Gombač OBVESTILO ZA STARŠE, KI BODO IMELI V ŠOLSKEM LETU 1997/98 V PROGRAM VRTCA VKUUČENE SVOJE OTROKE V skladu s Pravilnikom o plačilih staršev za programe v vrtcih (Ur.l. RS št. 44/96) občina krije del cene pro¬ grama za: - otroke, katerih starši imajo na njenem območju stalno prebivališče, - otroke, ki imajo na njenem območju stalno prebivališče skupaj z enim od staršev in - otroke tujcev, katerih vsaj eden od staršev ima na njenem območju začasno prebivališče in je zavezanec za dohodnino v Republiki Sloveniji. Plačilo staršev določi občina na podlagi lestvice, ki starše razvršča v razrede, upoštevaje mesečni dohodek na družinskega člana v primerjavi s povprečno plačo na zaposlenega v Republiki Sloveniji in upoštevaje pre¬ moženje družine. Starši tako plačajo največ 85 % cene programa, v katerega je vključen otrok. Občina na osnovi podatkov o dohodkih, prejemkih in premoženju v preteklem koledarskem letu na novo določi plačilo staršev s 1. septembrom oziroma ob sprejemu otroka v vrtec. Tako določeno plačilo velja do konca šolskega leta. Starši uveljavljajo znižano plačilo z vlogo pri pristojnem občinskem organu. Vlogo odda eden od staršev (vla¬ gatelj) na obrazcu VRT/1, ki ga lahko kupite v knjigami. Vloga naj vsebuje: - podatke o otrocih, - podatke o družinskih članih, - podatke o zaposlitvi staršev in opravljanju zasebne dejavnosti, - podatke o premoženju družinskih članov, - opis posebnih socialnih razmer. Vlagatelj priloži vlogi odločbe davčnega urada o odmeri dohodnine za preteklo koledarsko leto za vse družin¬ ske člane, ki so zavezanci za plačilo dohodnine v Republiki Sloveniji. Za zasebnike, ki se jim ugotavlja dobiček na podlagi poslovnih knjig, priloži tudi odločbe o davku iz dejavnosti. Za polnoletne družinske člane, ki ni¬ majo dohodkov, vlagatelj priloži ustrezni dokument o njihovem statusu. Za otroke, ki so že vključeni v vrtec, in otroke, ki bodo vključeni s 1. septembrom 1997, se znižano plačilo uveljavi s 1. septembrom, če starši oddajo vlogo najkasneje do 15.8.1997. Starši, ki bodo imeli v šolskem letu 1997/98 v programe vrtca vključene svoje otroke, morajo najkasneje do 15. avgusta 1997, če hočejo uveljavljati znižano plačilo s 1. septembrom 1997, oddati vloge na obrazcu VRT/ 1 in obrazcu predložiti odločbe za dohodnino za vlagatelja in družinske člane za leto 1996. Starši, ki bodo navedeni datum 15. avgust 1997 zamudili, bodo uveljavljali znižano plačilo z dnem oddaje vloge, do tega dne pa bo občina določila polno plačilo v višini 85 %. Informacije v zvezi z uveljavljanjem znižanega plačila vrtca dobite po telefonu 881-211, int. 104, ali na Obči¬ ni Litija, Jerebova ulica 14, 1270 Litija, soba številka 44. NA KRATKO... Zvon v Žireh Šmarski Zvon je maja letos sodeloval na vsakoletnem srečanju pevskih zborov usnjarsko predelovalne industrije, ki je tokrat potekalo v Žireh; za¬ pelo je 11 moških, mešanih in ženskih zborov iz raznih krajev Slovenije. Po¬ kroviteljica koncerta je bila domača Alpina, ki praznuje 50-letnico obstoja. Klavirski in letni koncert Sredi maja je polna dvorana šmarskega kulturnega doma spremljala za¬ nimiv glasbeni večer, na katerem so sodelovali 4 mladi pianisti: Daša Gradišek, Luka Hauptman, Jasmina Jelenc in Manca Durič, ki jih poučuje glasbena pedagoginja Selma Gradišek. Manca je zaplesala še odlomek iz baleta Labodje jezero Petra Iljiča Čajkovskega. Gostje večera so bile pevke ženskega zbora OŠ Litija. Prvo junijsko nedeljo pa so ljubitelji zborovskega petja napolnili grajsko dvorišče na Bogenšperku, kamor jih je povabil mešani pevski zbor Zvon iz Šmartna na vsakoletni koncert. Zbor je vodila Maijanca Vidic, gostujoče pe¬ vke iz Kresnic pa zborovodja Jože Eržen. Prejeli so zlato priznanje Zgodovinski krožek, ki ga na šmarski šoli že več let vodi mentor Tone Škrabanja, je sodeloval na letošnjem srečanju mladih zgodovinaijav v Bano¬ vcih. Naslov raziskovalne naloge je bil Tako smo se zdravili pri nas, člani krožka pa so v njej predstavili življenje in delo čudodelnega župnika Jurija Humarja s Primskovega in zanjo prejeli zlato priznanje. Osmošolci so se poslovili Letos je zapustilo šmarsko šolo 71 osmošolcev. Po dvodnevnem izletu po Italiji, kjer so si ogledali Mirabilandijo, Rimini in San Marino, so se najprej poslovili od sedmošolcev s predajo ključa, svečana prireditev, na katero so povabili starše in sorodnike, pa je potekala v kulturnem domu. Slovo od šole so sklenili s tradicionalno valeto v šolski avli, kjer jih je zabaval ansam¬ bel Zimzelen. Zbral: Boris Žužek Srebrno priznanje zgodovinarjem Člani zgodovinskega krožka iz OŠ Litija po vodstvom mentorice Fani Rovšek - Kosmač so tudi v letošnjem šolskem letu sodelovali na 28. srečanju mladih zgodovinarjev v Bakovcih pri Murski Soboti, in sicer 23. in 24. maja. Na srečanju so zagovarjali raziskovalno nalogo z naslovom Tako smo se zdravili pri nas. Komisija za delo zgodovinskih krožkov pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije jim je za prizadevno in vsebinsko zelo bogato delo podelila srebrno priznanje. Pri raziskovalnem delu sta se najbolj izka¬ zali učenki Maruša Kokalj iz 7.b razreda in Marjanca Firm iz 8.a razreda. Pri delu so poleg literature, ki so jo zbirali člani zgodovinskega krožka, uporabili še ustni vir - legendo litijskega zdravstva - doktorja Franca Lebin- gerja, kije krožkaije večkrat sprejel na svojem domu in jim pripovedoval o svojih dragocenih izkušnjah iz dolgoletne zdravniške prakse. Pokazal jim je tudi številne instrumente, ki jih uporabljal pri svojem odgovornem delu. Nekaj teh instrumentov so učenke z doktoijevim dovoljenjem tudi predsta¬ vile, ko so zagovarjale nalogo. Gledališka dejavnost v OŠ Litija Na OŠ Litija že drugo leto delujeta kar dve dramski skupini. Na razredni stopnji dramski krožek vodi Rosana Belko, na predmetni stopnji pa Anka Kolenc. V petek, 6. junija 1997, seje dramska skupina predmetne stopnje OŠ Li¬ tija pod vodstvom Anke Kolenc udeležila gledališkega maratona na Vrhniki. Predstavili so igrico Žarka Petana Pet pepelk. Gledališkega maratona seje udeležilo več kot 30 skupin. Učenci OŠ Litija bodo igro predstavili tudi v dvorani na Stavbah v petek, 20. junija, ob 10. uri. Namenjena je učencem od 3. do 7. razreda, vabljeni pa ste tudi ostali obiskovalci. Čas beži, spomini živijo __ . . _ TT__ D, Primskovo - krajevna skupnost šestnajstih zaselkov, razgiban hribo¬ vski svet, ki slovi kot dolenjski raz¬ glednik, obiskovana razgledniška točka, od koder seže oko do Gorjan¬ cev, kočevskih hribov, Julijcev in Kamniških Alp. “Stoji učilna zidana, ki nam krasi ta majhen kraj, pozdravljeni zdqj zbrani vsi, ki danes ste sem gor prišli, stoji učilna zidana, ki danes svoj roj¬ stni dan ima, pozdravljeni zdaj zbrani vsi, ki na praznik ste prišli ” Takole je zazvenela uvodna pesem učencev podružnične šole Primsko¬ vo, ki je v nedeljo, 25. maja 1997, praznovala velik jubilej: - 133-letnico prvih začetkov šol¬ stva na Primskovem, - 106-letnico prve zasilne šole, - 86-letnico prve redne šole - eno- razrednice, - 25-letnico podružnične šole Pri¬ mskovo. Krajani so se s prvim učenjem srečali že 1864. leta. Vedoželjnost in marljivost tako učencev kot učiteljev sta pripomogli, da se je učenje in znanje večalo in tudi uporabljalo. Z zasilno šolo, enorazrednico, dvo- razrednico so se prebijali krajani do znanja. V prelomnem letu 1957/58 seje začel kombiniran pouk od 1. - 8. razreda. Krajani so vložili v razvoj Primskovega ogromno prostovoljne¬ ga dela, da so se jim želje in potrebe po novi šoli tudi uresničile. Že 1. okt. 1972 so se svečano odprla vra¬ ta nove osemletke. Veselje je bilo nepopisno. Zaradi boljših pogojev dela se je predmetna stopnja prese- praznovali predvsem 25-letmco nove podružnične šole. Na jubilej so se učenci z mentorico pripravljali s projektnim delom že od začetka tega šolskega leta: - učenci so obiskali najstarejse vaščane, ki so jim opisali življenje in šolo nekoč, - zbirali so stare predmete, - odkrivali najstarejše zgradbe, - raziskovali krajevna - ledinska imena, - spoznavah so pomen in bogastvo kulturne, materialne in humane Hren. Povezovalec programa j e bn Toni Gašperič, napovedovalec in hu¬ morist. Prireditve so se udeležili mnogi učenci, krajani, bivši učitelji in ravnatelji, predstavniki Občine Li¬ tija, sodelavci naše kolegice Marinke ki seje potrudila, da je jubilej nastal in tako lepo uspel. Hvala. Projekt so sklenili z bogato razstavo slik, knjig starih predmetov in brošuro Cas beži, spomini živijo. “Na papirnatih letalih se nedo¬ seženo doseže”, so menih učenci, saj so se jim uresničile želje: prepleska- Ko se sedanjost spogleduje s preteklostjo V nedeljo, 25. maja, seje marsikatera družina udeležila prireditve na podružnični šoli Primskovo ob njeni 25-letnici. Uživali smo ob prijetnem nastopu otrok ter občudovali zagnanost in delavnost učiteljice Marinke. Ob tej priložnosti so bila šolska vrata široko odprta vsem obiskovalcem, med katerimi ni manjkalo tudi najmlajših. Kot mala deklica na sliki (zgoraj) so občudovali stare predmete, ki so jih uporabljali naši pred¬ niki. Ob tej priložnosti sodelavki Marinki in njenim učencem čestitamo za njihov jubilej in uspešno izvedeno prireditev. Jožica Žurga hla v L 1975/76 v matično šolo Šmartno. Število mladih krajanov pa je upadlo, zato so 1986/87 uve¬ dli oddelek s trojno kombinacijo. Že od 1971. leta pa učence vzgaja in poučuje prof. Marinka Vidgaj, ki šolo tudi vodi in skrbi, da se otroci v njej dobro počutijo, pridobijo kar največ znanja, samostojnosti in iskrenosti. Na Primskovem pa so gramu so poleg učencev od 1. - 3. razreda sodelovali tudi malošolčki in učenci s predmetne stopnje z drama¬ tizacijo Moj domači kraj. Glasbeno spremljavo sta pripravila in izvedla Marjana in Ivan Kolar. MPZ iz Šentvida pri Stični je zapel nekaj pe¬ smi. V programu pa sta sodelovala tudi študenta 3. letnika Akademije za glasbo, Uroš Ušeničnik in Eva li so avlo, radiatoije, zamenjali stare klopi, stole, luči, dobili računalniške mize . . Ker pa so pri delu projekta za¬ prosili za finančno pomoč, so se odzvali tudi številni sponzorji in starši. Z njihovo pomočjo so kupih fotokopirni stroj. Ministrstvo RS za šolstvo in šport je podarilo 4 raču¬ nalnike in 2 tiskalnika. Prazno¬ vanje je lepo uspelo ob sodelovanju šole, KS in matične šole. G. Karlo Lemut je v okviru Območne organi¬ zacije RK Litija šoli podaril omarico s prvo pomočjo, najboljšemu učen¬ cu pa brezplačno desetdnevno bi¬ vanje na Debelem Rtiču. Drugi del prireditve je prevzela KS, ki je pri¬ pravila družabno srečanje. Krajani so prireditev finančno podprli, po¬ magali urediti okolico šole, postavi¬ ti šotor, da so se lahko obiskovalci srečah, obudili spomine in se poza¬ bavali. Igral je ansambel Ocvirk iz Sevnice. Navdušeni in zadovoljni so se poslovili, saj so lepi spomini v današnjem hitrem tempu življenja vrnili za nekaj trenutkov v naravo, zelenje, šolo in mladost. Slavi Baš Raziskovanje učencev v naravi Učenci 7. razredov so se zadnji teden v maju podali na enotedensko bivanje v naravi, kjer so doživeli veliko no¬ vega in zanimivega. Učenci 7.a in 7.d so teden preživeli v Libeličah. Učenci 7.b in 7.c pa so se odpravili v Spuhljo pri Ptuju. Spuhlja je svoje ime dobila po vetru, ki tam ne¬ prestano “spuha”. Učenci so spoznavah, kako preživeti v naravi, kako se rešiti klopov, pomagati pri opeklinah. Ogledali so si Ptujsko jezero, risah motive baročnega gradu v Dornavi ter okolici, plezali so po plezalni steni in se v tem pomerili z učitelji. Seveda pa je bilo najbolj “cool” zvečer v diskoteki. Zlato priznanje iz angleškega jezika Na regijskem tekmovanju iz angleškega jezika v Trbo¬ vljah je Manca Poglajen, učenka 8. A razreda OŠ Litija, osvojila 1. mesto. Tako seje uvrstila na državno tekmo¬ vanje, kjer seje odlično odrezala, saj je izmed 21 učen¬ cev osvojila zlato priznanje. Dosežek je dokaz velikega znanja učenke in kvalitetnega dela učiteljice Marjane Berložnik, za kar čestitamo obema. Zbrala in uredila: Petra Pavlica OBRTNIKI, ORGANIZACIJ Bliža se poletje, čas dopustov in s tem odsotnosti z dela velikega števila vaših redno zaposlenih delavcev. Zakaj si ne bi pomagali s študenti ali dijaki in jih začasno zaposlili tako za fizična kot za zahtevna umska dela ? I ■ Študentski Servis litija Cankarjeva 1, pri železniški postaji, tel.: 883-165 HITRO Na študentskem servisu v Litiji imamo zelo obsežno bazo študentov in dijakov ter bazo prijavljenih za počitniško delo, kar nam omogoča hitro napotitev na delo dijakov in študentov z najrazličnejšimi znanji in sposobnostmi. ENOSTAVNO Zaposlovanje samo je zelo preprosto, dovolj je napotnica, ki jo prinese dijak oz. študent ali pa vam jo pošljemo po pošti. Na podlagi te napotnice vam po opravljenem delu Izstavimo račun študentskega servisa. DOSTOPNO UGODNO Če potrebujete dijaka ali študenta za delo, lahko to sporočite osebno, po telefonu in faxu vsak dan v času uradnih ur od Sh do 16h, v sredo do 17h in v petek do 15h. izven omenjenih uradnih pa sporočilo pustite na telefonskem odzivniku. ur In nenazadnje, dijaki in študentje so z davčnega vidika najcenejši delavci, ker njihovo delo ni obdavčeno. Račun študentskega servisa Litija je vaš 100% strošek li! b(WQi Ze jutri lahko delajo pri vas mladi, perspektivni dijaki ali študentje, ki bodo morda nekoč vasi redno zaposleni delavci. S tern, ko jih zaposlite, jim pomagate do denarja in prepotrebnih izkušenj, ki jim jih šola ali univerza ne more dati. Obiščite nas ali pokličite, prepričani smo, da boste z veseljem sodelovali z nami. GLASILO OBČANOV, julij 1997 ■1 IZ NAŠIH KRAJEV policist, moj prijatelj V četrtek, 29. maja, so bili otroci v vrču Jurček v Jevnici nekoliko ne¬ strpni. Pričakovali so, da nas bo obiskal policist. Ja, saj to pa ni čisto nič nenavadnega, boste rekli. Pač, za nas je bilo. Pričakovanje in srečanje z njim je bilo veliko in prijetno doživetje. Ce¬ lotni dogodek se je nanašal na vzgoj¬ ni program, v katerem sem načrtova¬ la seznanjanje otrok z varno potjo iz vrtca do šole in nazaj. Dokler smo se pogovaijali le o CPP, so se otroci od¬ zivali tako, kot kadar smo se pogo¬ varjali o drugih vsebinah. Novica, da bo prišel v vrtec poli¬ cist, pa jih je nadvse presenetila. Natančno sem jih začela poslušati in opazovati. Spremljala sem njiho¬ ve reakcije na novico o obisku poli¬ cista, nepravilne informacije in pre¬ dstave. Seveda, policist te ujame, te zapre v zapor, te vklene v lisice, na cesti te ustavi in kaznuje, včasih pride domov in hoče vse pregledati. Komentarji so bili čisto otroški in tudi nekoliko presenetljivi. Pogovor sem želela preusmeriti in izvedeti od otrok, čemu policist to počne. Naši otroci hodijo v malo šolo, so vodljivi in lepo vzgojeni. Toda kmalu smo skupaj spoznali, da le ni tako. Poli¬ cist hodi v službo, tako kot njihovi starši, doma ima verjetno tudi otro¬ ke, se z njimi igra, hodi na izlete, jim pomaga pri nalogah, bere pra¬ vljice. Pogovor je bil zanimiv, otroci so spremljali moje informacije. Še nekaj trenutkov in na vratih se je prikazala oseba v uniformi, policist. V prostoru je zavladala tišina, takoj nato pa razburjenje. Zazrli so se vame, potrebovali so me, potrebova¬ li so moj nasvet. Zadnja navodila, spodbuda, zavezovanje rutic. Prva samostojna pot, “ pa še policist me bo nadzoroval”. Prostovoljka Tara je prva odšla na pot, nato za njo vsi ostali. Policist Borut je nadzoroval promet v križišču. Tam smo narisali prave prehode za pešce, saj jih v Jevnici sicer ni. Otroci so nalogo opravili. Toda, dokler se ne vrne policist, ne vemo, kako. Še nekaj trenutkov in žeje bil tu. Prosila sem ga, da oceni, kako so otroci hodili. Vsi so bili uspešni in se pravilno obnašali kot pešci v prometu. Podelil jim je nale¬ pke in priponke. Že bi se naše srečanje končalo, če se policist Bo¬ rut ne bi v Jevnico pripeljal s služ¬ benim vozilom. Če smo uspešno opravili nalogo, si zaslužimo, da nam predstavi avto in rekvizite, ki jih uporablja. S strani sem opazovala skupino otrok, vsi so zrli vanj. Videla sem pare črnih in modrih oči, ki so z vso otroško radovednostjo zrle, poslu¬ šale in opazovale policista. Bilo je zanimivo. Policijska sirena se je sli¬ šala daleč naokoli po Jevnici. In či¬ sto na koncu slovo. Policist Borut je zaželel otrokom, da bi vse življenje hodili varno kot danes. Pred njimi se odpira nova pot. Prvi korak je že stoijen, drugi bo, ko bodo prestopili prag šole. In potem še mnogo, mno¬ go korakov... G. Borutu hvala za prijetno doživetje, še nas obiščite! Vam, otroci, pa želim srečno in var¬ no na novi poti. Andreja Kuder Srečanje starejših občanov V štirih dneh po Zasavski planinski poti Zasavska planinska pot je ena najbolj priljubljenih vez¬ nih planinskih poti v Slove¬ niji. Poteka od Bizeljskega do Janč, ves čas po hribovju na levem bregu Save, samo Kum in Janče sta na desnem bregu. Med prvomajskimi prazniki, od 1.5. do 4. 5. 1997, so štirje člani PD Litija v štirih dneh prehodili celotno, okoli 160 km dolgo pot od Bizeljskega do Janč, vzpon na Kum pa so opravili že dan poprej. V tem času so po diagonali dejansko prehodili več kot pol Slovenije, saj se ta pot prične skoraj na hrvaški meji in pelje mimo ge¬ ometričnega središča še na¬ prej do Janč. Naporno pot so zmogli (od leve proti desni): Matej Krnc iz Kresnic, France Sonc iz Ribč, Janez Cestnik iz Kresniškega Vrha in Borut Vukovič iz Li¬ tije. B. V. Krajevna organizacija Rdečega križa je tudi letos v maju pripravila srečanje starejših občanov nad 73 let. Z aktivisti RK so se popeljali na krajši izlet v Veliko Štango in na družabno srečanje v gostišče Mam. Kulturni program so pripravili učen¬ ci Osnovne šole Gradec pod vod¬ stvom menotorice, gospe Stanke Sirk. Za dobro voljo in razpoloženje je poskrbel ansambel TRIJE PRIJA¬ TELJI. Ob dobri kapljici in harmo¬ niki je zadonela lepa slovenska pe¬ sem starejših, vendar ubranih grl. Klepet, ples, spomini,...in minilo je Tončkova grafika lepo majsko popoldne. Polni prijet¬ nih vtisov so se starejši občani vrni¬ li v večernih urah v Litijo z eno samo željo, da bi bilo srečanj še ve¬ liko. Človeku na jesen življenja takšna srečanja veliko pomenijo, ko lahko poklepeta z vrstniki in obuja spomine. Še se bomo srečali, dragi občani. Ob tej priložnosti bi se radi v ime¬ nu KO RK levi breg zahvalili pro¬ dajalni sadja Ftoni in Mehdi Begaj za darovano sadje ter cvetličarnama Vijolica in Ciklama za lepe šopke. Joža Gombač Učenci enote s prilagojenim programom vedno sode¬ lujemo na različnih likovnih in literarnih natečajih. Tako je bilo tudi v tem šolskem letu. Sodelovali smo na 1. mednaro¬ dnem bienalu otroške in mladinske grafike in mednarodna žirija je za bienalno razstavo izbrala likovno delo z naslovom Vaška situla, avtorja Tonija Sladiča, učenca 6. razreda. 1. mednarodni bienale otroške in mladinske grafike bo odprt od 26.6.1997 do 30.9.1997 v Cankarjevem domu. Marjeta Mlakar Agrež Bralci nam pišejo £> Bralci nam pišejo A Bralci nam pišejo £> Bralci nam pišejo SLOVENIJA IN EVROPSKA ZVEZA Pod tem naslovom sem prebral članek v majsko-junijski številki litijskega občana, glasila Občine Litija v rubriki Bralci nam pišejo. Uvodoma naj napišem, da sem tr¬ dno prepričan, da tega članka ni¬ ste napisali vi, gospod Golouh, ampak ste se samo podpisali pod sestavek enega ali več avtorjev iste politične branže. To je javno vpli¬ vanje na mišljenje občanov ob mo¬ rebitnem referendumu za vstop Slovenije v Nato in Evropsko skup¬ nost, naj glasujejo proti. Ker pa je moje osebno mišljenje povsem na¬ sprotno, bi si upal pokazati še dru¬ go plat medalje. V to Evropo že se¬ daj izvozimo 60% letnega izvoza, torej smo vsaj za sedaj gospodar¬ sko uspešni. Kaj, če nam Evropa ta trg čez noč vzame. Evropejci žive bolje od nas, so bogatejši od nas in nam lahko tudi kaj nudijo. Pri njih se spoštujejo človekove pravice. Imajo red. Imajo urejeno gospodarstvo, fi¬ nance in so pravne države. Vojaško ščitijo eden drugega. Slovenija se ni sposobna braniti sama, če je vojaško napadena katera od sosed. Bojazen preti predvsem od Hrvatov in Italija¬ nov. Država Slovenija s svojo policijo in vojsko ni sposobna zajeziti eko¬ nomskih beguncev z vzhoda, juga in celo iz Azije in Afrike. Za državo Slo¬ venijo je SEČI nesprejemljiv, ker so to države, razen Madžarske, vse rev¬ nejše od nas, torej nezanesljivi plač¬ niki in partnerji. Za mlado državo Slovenijo in njene državljane je edina prava pot takojšen vstop v NATO in čimprejšen v Evropsko unijo. Sloven¬ ski politiki vedo še za druge pokaza¬ telje in vzroke, ki jih mi še ne pozna¬ mo, da vstopimo v to integracijo, da ne bo prepozno. Iz Evropske unije še nobena država in narod nista izstopila. Če so se drugi na¬ rodi in države prilagodili skupnim obveznostim in koristim, se bomo tudi mi, državljani Slovenije. Ni¬ smo manj sposobni od Poljakov, Čehov, Madžarov, Francozov in morda Portugalcev. Naša usoda se bo odločila že julija letos. Če bomo povabljeni v NATO, bo to dobro, če pa ne, bo to slabo, da ne rečem katastrofalno. Po sposobnosti človeškega potenciala prekašamo državljani Slovenije marsikak na¬ rod v Evropi, vsekakor se nas pa ne da primeijati z Romunijo. Sicer pa, gospod Golouh, če bo Bog dal, bova kmalu videla, kdo od naju oz. katera propaganda je bila dobra in katera slaba za Slovenijo in slo¬ venske državljane. Adolf Berložnik NA KRATKO... Značkarji prebrali 5211 knjig Branje kot ena osnovnih človekovih navad in potreb je med učenci osnov¬ nih šol v litijski občini zelo prisotno. Še bolj je to vidno ob vsakoletnem zaključku bralne značke, akcije, ki poteka po vsej Sloveniji v okrilju Zveze bralnih značk in je namenjena vzpodbudi branja. Letos je bralo 1296 učencev iz vseh šol v občini Litija . Od vseh učencev so se najbolj odrezali učenci OŠ Gradec, skupaj s podružničnimi šolami jih je bralo 425, na šmarski šoli 384, na litijski 347 in na gabrovški 140. V šolah skrbijo za preverjanje prebranih knjig vestne šolske knjižničarke in učiteljice na nižji stopnji. Vzpodbudni so zlasti podatki za sodelovanje učencev na nižji stopnji. Vseh je bilo 932, 364 pa jih je bilo iz višje stopnje. Učencev, ki so tekmovali vseh osem let, je bilo 58. Že od leta 1973 vodi bralno značko v občini litijska matična knjižnica, ki pripravi seznam knjig, učencem pa pomaga tudi tako, da knjige pošlje v izposojevališča potujoče knjižnice. Že nekaj let učenci tretjino knjig izberejo po lastni želji. Nagrada za sodelovanje je že prebrana knjiga sama, ki vsaka nosi svoje sporočilo. Učenci pa dobijo tudi različne nalepke in priznanja. Na zaključku, ki ga je organizirala matična knjižnica, pa so se zbrali še pri ogledu zgodbe Matilda, kije bila posneta na film. J. O. Obisk pisateljice Kristine Brenkove Litijska knjižnica je skupaj z založbo Karantanija v torek, 27. maja 1997, predstavila dve knjigi pisateljice Kristine Brenkove. Pri petinosemdesetih le¬ tih je avtorica čila, zdrava in polna energije pripovedovala o srečanjih z umetniki, o njihovih človeških potezah in drobnih dogodkih iz življenja. Na dan so privreli kapljice in potočki, ki so nastali ob sodelovanju s Francetom Bevkom, Kajuhom, Leopoldom Suhodolčanom, Otonom Župančičem, Fre¬ dom Godino, Ježkom, Vido Brestovo, Almo Karlin in še mnogimi drugimi. Vsi spomini so zbrani v knjigah Bežna srečanja in Srečanja z umetniki. Pri¬ reditev so s pesmijo polepšali pevci MePZ Društva upokojencev Litija, kijih vodi Lojzka Koritnik, recitirala pa sta Karmen Govekar in Roman Tišler. Joža Ocepek Spet brez denarja za knjige Finančna stiska in negotovost za nakup gradiva se v litijski knjižnici poja¬ vlja že tretje leto zapored. Tista oguljena fraza ČSaj bralci še niso prebrali vseh starih knjig« je za sodobnega in formacijsko usmerjenega bralca - upo¬ rabnika knjižnice, navadna klofuta. Res je, da bralca, ki pride po knjigo za svojo dušo, v knjižnici že še odpravimo tako, da mu ponudimo eno od lepo¬ slovnih del, ki gaje vredno prebrati še enkrat. Tega pa ne moremo storiti z bralcem, ki knjigo rabi za študij ali svojo osebno rast. Velike stiske zaradi pomanjkanja gradiva nastajajo predvsem ob koncu šolskega leta, pred ma¬ turo in izpiti na univerzi. Največja ironija pri denarju za nakup gradiva pa je ta, da denar v občino pride in se ne porabi namensko. J. O. Novice iz podružnične OŠ Hotič V nedeljo, 22.6. 1997, so učenci iz podružnične osnovne šole Hotič pripra¬ vili prireditev ob zaključku šolskega leta. Prireditev so namenili staršem, še posebej pa učiteljici g. Štefki Okorn, kije polnih 33 let poučevala na domači podružnični šoli. Njeno življenje ni bilo lahko, saj je vsak dan peš premagova¬ la pot iz vasice Zapeče blizu Vač do Litije, kjer je obiskovala osnovno šolo. Že v osnovni šoli je čutila posebno naklonjenost do učiteljskega poklica, zato je šolanje nadaljevala na učiteljišču v Celju. Prva leta je poučevala na Konjščici., nato pa jo je vedno bolj vleklo v bližino doma. Poučevala je v prvem in drugem razredu. Veliko generacij je naučila brati, pisati in prvih računov. Vedno je z optimizmom spremljala razvoj svojih učencev in jim skušala narediti prve ko¬ rake v svet znanja čim lažje in vedrejše. Če jo vprašamo, ali bi se še enkrat odločila za ta poklic, je njen odgovor pritrdilen. Citat dr. Antona Trstenjaka pravi: “ Srečo nosimo v sebi”. G. Štefka je svojo srečo delila z učenci vrsto let. Leta za letom jih je opazovala , ko so se poslavljali in nadaljevali šolanje v Li¬ tiji. Niti slutila ni, da bo hitro, prehitro prišel tudi njen trenutek slovesa. Ni lahko kar v trenutku pretrgati niti in nadaljevati svojega življenja drugače, kot si ga bil navajen vrsto let. V zahvalo soji učenci pripravili kratek kulturni program. V imenu krajanov se ji je zahvalil njen predsednik Maks Kobalej, v imenu osnovne šole Gradec pa ravnatelj, g. Vinko Logaj. Programje popestril tudi dekliški in moški pevski zbor iz Hotiča. Njene sodelavke ZAHVALA - Ob požaru na Mamolju se iskreno zahvaljujemo vsem gasil¬ cem in sokrajanom za pomoč pri gašenju požara. Še posebej pa se zah¬ valjujemo vsem sokrajanom za finančno in materialno pomoč pri odpra¬ vljanju posledic. Vsem še enkrat hvala. Kočij evi ZAHVALA - Iskreno se zahvaljujeva pobudniku, organizatoiju in vodji pro¬ tokola pri najini “GRAJSKI POROKI", gospodu Marku Vidnjeviču, za požr¬ tvovalno delo in odlično izvedeno prireditev. Prav tako se zahvaljujeva vsem nastopajočim skupinam. Ivan in Marjana Kolar NA KRATKO... Novomašnik bod' pozdravljen Prav na robu litijske občine, v smeri proti Šentrupertu, v krajevni skup¬ nosti Dole, leži prijazna Kostanjevica. Prenovljena in prijetna Krnčeva do¬ mačija ob vznožju dolenjskih hribov, je bila v nedeljo, 6. 7. 1997 v središču pozornosti. Ob 8. uri zjutraj je bila blagoslovitev kapelice in slovo od mame Slavke in sorodnikov, ob 10. uri pa je novomašnik Jožef Krnc, salezijanec duhovnik, daroval sveto mašo v farni, lepo okrašeni šentrupertski cerkvi. Med mašo je novomašnikov brat Janez Krnc, salezijanec laik, izrekel večne zaobljube. Prelep obred je poleg sorodnikov, faranov in prijateljev lepo oblikoval združeni župnijski pevski zbor in veliko število salezijanskih bratov in duho¬ vnikov somaševalcev, med njimi salezijanski inšpektor za Slovenijo, ravna¬ telj gimnazije v Želimljah, novomašnikov stric duhovnik salezijanec, predv¬ sem pa domači župnik Janez Vidic. Po končani slovesnosti je bila prijetna pogostitev na Krnčevem domu, udeležili so se je sorodniki, prijatelji, krajani, salezijanski sobratje z mladi¬ mi, domača glasbena mladina ter občinski in krajevni politiki. Lučka Hostnik Naravoslovni dnevi v 2. razredu 14.10.1996 so učenci 2. razredov OŠ Litija obiskali kmetijo KOVKEŽ na Grbinski cesti. Ogledali so si domače živali in se pogovarjali o delu in ži¬ vljenju na kmetiji. Učenci so bili zelo navdušeni nad konji. Ob koncu šolskega leta so se učenci 2. a razreda peljali s kočijo po Litiji. Gospodu in gospe Kokovica se zahvaljujemo za lep sprejem. Učenci 2. b se zahvaljujejo tudi gospodu Marjanu Kokalju, ki jih je po¬ peljal v svet sadjarstva in jim z nasveti širil znanje o naravi. 15.10.1996 so si učenci v zdravstvenem domu ogledali postajo prve po¬ moči in reševalno postajo. Za prijaznost se zahvaljujejo g. Nadi Podkrajšek, g. Tatjani Sadar in g. Lindiču. Kljub pomanjkanju časa so še ljudje dobrega srca, ki svoje znanje radi prenašajo na mladi rod. Učenci in učiteljice 2.a, 2.b in 2.c OŠ Litija Juhantovi prvi pri ocenjevanju jagod Družina Juhant iz Štangarskih Poljan seje tudi letos udeležila Praznika jagod na Jančah. Tudi letos so dobili priznanje za 1. mesto pri ocenjevanju jagod v njihovi kategoriji. Zaenkrat so edini v občini Litija, ki se ukvarjajo s pridelovanjem jagod. Že jeseni načrtujejo zasaditev še štiri tisoč sadik. Letošnji pridelek so v celoti prodali kar na domu. M. Breznikar Prvi mladinski gasilski tabor V dneh od 3. do 7.julija je potekal na Dolah prvi mladinski gasilski tabor v občini Litija. Ideja o mladinskem gasilskem taboru seje rojevala dalj časa in čeprav smo bili na začetku kar malce skeptični, nam je uspelo prvi mla¬ dinski tabor uspešno pripeljati do konca.Tabora se je udeležilo 45 mlajih gasilcev iz celotne litijske občine, vodilo pa jih je 7 mentorjev. Gostitelj je bil Prostovoljno gasilsko društvo Dole. V program taborjenja pa smo tudi vključili: gasilstvo in njegovo organizacijo, film na temo gasilstva, izvedli smo kviz, imeli nogometni turnir, ekologijo itd. Cilj taborjenja je bil čim lepše izokristiti počitniški čas ter bolje spoznati mlade gasilce iz dru gih društev v litijski občini. Osnovni namen taborjenja pa je bil, da bi mladi ga¬ silci še poglobili in razširili svoje do sedaj pridobljeno znanje iz gasilstva in drugih področij. Vodja tabora: Nataša Potočnik Ugodno prodam kavč in dva fotelja. Tel.: (061) 881-105 17. maja 1997 sta se na gradu Bogenšperk poročila Toni Tomc, rojen 15. 06. 1972, iz Litije, po poklicu elektrotehnik-energetik in Saša Simončič, rojena 08. 04. 1975, iz Litije, po poklicu ekonomsko-komercialni tehnik Spoštovane stranke obveščam, da bo servis gospodinjskih aparatov Milan Izlakar, Starletov trg 23. Šmartno, tel. 887-866 v juliju in avgu¬ stu odprt od 8h do 12h vsak dan, v soboto od 8h do 1 lh. Popravilo na domu bo potekalo nemoteno. S spoštovanjem! masnem nuiibcri im h- y popestrite« kulturnega življenja v Litiji Da bi stara mestna jedra ne bila popolnoma pozabljena, skrbi Fun¬ dacija Valvasor - Imago Slovenije, kr za svoje članice pripravlja koncerte in druga srečanja. Tako so 1. julija prišli v goste v Lr- tijo na povabilo občine Litija člani BIG BAND orkestra RTV Slovenije pod vodstvom dirigenta Lojzeta Kranjčana in v organizaciji Turistič¬ nega društva Litija in Zavoda za izo¬ braževanje in kulturo - Kulturnega centra Litija. Program na glavnem trgu pred blagovnico Centromerkur je povezovala Damijana Golavšek, večno zelene melodije pa je prepeva¬ la Alenka Godec. Zbrana množica je uživala ob lepi glasbi, razšla pa se ni še potem, ko je bilo koncerta ko¬ nec, saj jo je privabila in zadržala dobra kapljica in okusna hrana znane gostilne Maček iz Šmartnega. Takih prireditev, kijih bo v Litiji - vsaj upamo tako - vedno več, si občani močno želijo. J- S. Fosilna morska obala Vačani so od nedelje, 29. junija, bo¬ gatejši še za eno znamenitost. Tega dne je namreč krajevna skupnost Vače v sodelo¬ vanju z Lovsko družino Vače odprla nara¬ vni spomenik, ki so ga poimenovali fosil¬ na morska obala. Za odkritje tega naravnega spomenika j e zaslužen geolog, domačin Blaž Zamik, kot je povedal slavnostni govornik dr. Stanko Buser. Zbranim je orisal zgodovino Zemlje in podčrtal neveijetne časovne razsežnosti, kijih niti ne moremo prav dojeti, saj je pre¬ teklo stotine milijonov let od takrat, ko je na Vačah še plivkalo moije. J. Š. AVTO MOTO ŠOBA LITIJA prireja TEČAJ CPP za A in B kat. v četrtek, 21.8.1997, ob 17. uri na AMD. Tečaj je brezplačen! Organiziramo tečaj prve pomoči in zdravniški pregled, plačilo je na več obrokov. Vpisujemo kandidate za F kat. (traktorji) NUDIMO 10% POPUST ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE Za INFORMACIJE se oglasite na AMD Litija v pon. od 14. - 16. ure, sredo od 16. -18. ure, soboto od 9. -11. ure ali pokličite na telefon 883 - 030 (v času uradnih ur), NON-STOP na tel. 88 - 32 - 88 oz. mobitel 0609 - 626-718. ZAKLJUČEK TEČAJA BO DO PRIČETKA ŠOLSKEGA LETA GLASILO OBČANOV, julij 1997 IZ NAŠIH KRAJEV Popotovanje Valvasorjeve konjenice letos v Zasavje Tudi letos je krenila na pot Valvasorjeva konjenica. Svoje popotovanje je začela na njegovem Bogenšperku. Za razliko od prejšnjih let seje letos usmerila v Zasavje, kjer sojo sprejeli župani zasavskih občin. Še posebej svečano je bilo na gradu Medija, kjer je veliki polihistor tudi pokopan, pa tudi v geometričnem središču v Sp. Slivni. Tu sta zbrane pozdravila litijski in moravški župan. Potem seje karavana preko Štange napotila nazaj na Bogenšperk. J. S. . Gledališka predstava in likovna razstava na Stavbah 27. maja so v dvorani ZIK-Kultumega centra na Stavbah, organizirali gledališko predstavo, ki so jo zaigrali člani Mojega gledališča iz KD Španski borci iz Ljubljane. Tudi tokrat je bila to komedija, in sicer delo z naslovom Denar pada z neba. Zbrano občinstvo seje ob predstavi izredno zabavalo - škoda, da jih v dvorani ni bilo več, kar je za Litijo že kar simptomatično - saj so igralci Iztok Valič, Urška Hlebec, Milena Grm, Bogomir Veras, Janez Škof in drugi dali res vse od sebe. Ob tej priložnosti so v galeriji AVLA odprli liko¬ vno razstavo domačina, akademskega slikarja in likovnega pedagoga Jo¬ žeta Megliča, ki je po¬ stavil na ogled svoja najnovejša pokrajinska olja iz bližnje in daljnje okolice. J. S. RAZPIS ZA GLASBENO DELAVNICO PRI NASLEDNJIH INŠTRUMENTIH: 1. TROBILA: - trobenta. - rog es. - bariton. - tuba bas b. - pozavna - potezna 3 prosta mesta 3 prosta mesta 3 prosta mesta 2 prosti mesti 1 prosto mesto 2. PIHALA: - flavta - prečna. - klarinet B. - saxofon alt. - saxofon tenor. 3. TOLKALA:-. 4. BRENKALA: - kitara - klasična. 5. SINTY:. 6. ORGLE KONCERTNE - CERKVENE 2 prosti mesti 3 prosta mesta 2 prosti mesti 1 prosto mesto 8 prostih mest (sk. delo) 8 prostih mest (sk. delo) 8 prostih mest (sk. delo) 3 prosta mesta Pogoji za vpis: -starost nad 12 let (vabimo tudi odrasle), - kandidati morajo biti ljubitelji glasbe in morajo imeti glasbeni posluh, katerega preverjanje se bo opravilo nakna¬ dno pred potrditvijo vpisa kandidata na redno izobraže- vanje, - kandidati morajo pisne vloge oddati najkasneje do 10. septembra na naslov: KUD BOGENŠPERK, Kidričeva 1, Litija. Ostali pogoji: - kandidate, ki se bodo javili na razpis, bomo povabili na avdicijo, ki bo potekala v zadnjem tednu septembra 1997, - ob izpolnjenem pogoju za vpis se bo podpisala pogod¬ ba, s katero se bodo kandidati obvezali plačati samostojno delo v glasbeni delavnici 100 DEM za skupinsko delo, - v skupinah bo največ 8 članov, učne ure bodo potekale enkrat tedensko za instrumentalno iizobraževanje in enkrat tedensko za teorijo glasbe, - samostojno delo bo potekalo enkrat tedensko za inštrumentalno izobraževanje in enkrat tedensko za teorijo glasbe (teorija glasbe bo razdeljena po starostnih skupinah). Opomba A: Prostori za glasbeno izobraževanje bodo v Litiji, Šmartnem in Gabrovki. Točne lokacije bodo obja- vljenje naknadno. Glede na potrebo se bo o eventuelnih no¬ vih krajevnih lokacijah moč dogovoriti. Opomba B: KUD Bogenšperk bo v dogovoru s fonda- cijami, ki podpirajo projekt, izredno talentirane glasbenike tudi subvencioniral in jim nudil izobraževanje v nadaljnjih stopnjah glasbene delavnice. Opomba C: Zaključni izpiti in certifikati o usposobljeno¬ sti kandidatov bodo opravljeni pred komisijo, ki ima priz¬ nan status glasbene inštitucije. Dodatne informacije dobite po telefonu 881-790 in 881- 783, predsednik KUD -a Bogenšperk Ivan Kolar. NA KRATKO... Veselo praznovanje ob dnevu državnosti Ob dnevu državnosti in otvoritvi obnovljene osnovne šole v Jevnici je bila v soboto, 28. junija, ob 17. uri v Jevnici občinska proslava. V kulturnem programu so sodelovali Pihalni orkester Litija, učiteljski pevski zbor OŠ Gradec, MPZ KUD Jevnica, plesna skupina KUD Jevnica in učenci OŠ Jev¬ nica. Po kulturnem programu je sledilo srečanje veteranov vojne za Slovenijo, slavnostni dogodek pa so obeležili z gasilsko veselico in bogatim srečelovom. Za dobro voljo je poskrbel ansambel Gamsi. Prisrčno rajanje na predvečer dneva državnosti so - zdaj že tradicionalno - organizirali tudi Šmarčani. Zbrali so se na trgu pred cerkvijo, kjer je bilo na moč veselo. Sodelovale so številne kulturniške skupine, nihče pa ni bil lačen in žejen, saj so Šmarčani že po tradiciji dobri gostitelji. J. S. Da mladi v Litiji niso od muh, že nekaj časa dokazujejo člani KUD Zgaga Litija. Poleg časopisa Goflja, ki ga izdajajo brezplačno, in drugih projektov so letos že drugič organizirali dvodnevni mednarodni rock koncert, ki je po¬ tekal na Gnezdovem travniku v Pogoniku. Osnovne karakteristike so bile: veliko število mladih obiskovalcev, vzorna organizacija in mnogo mnogo glasbe. J. S. Iščemo najstarejšo zavarovalno polico V Zavarovalnici Triglav, d.d., Območni enoti Ljubljana so se odločili, da bodo priprave na bližajočo se stoletnico zavarovalstva v Sloveniji začeli delati v sodelovanju z vsemi vami. Kako! Vabimo vas, da se vključite v razpis, s katerim želijo poiskati, popisati in kasneje javno predstaviti najstarejše zavarovalne poli¬ ce! Brez dvoma Slovenci ne slovimo brez osnove kot previdni, varč¬ ni, dobri gospodarji svojega imetja! Že pred skoraj sto leti se je razvila gospodarska veja, ki jo danes kot največja zavarovalnica v Sloveniji s ponosom razvija Zavaro¬ valnica Triglav, d.d. Stare zavarovalne police vsekakor predstavljajo pomembno vez s časom, ko se je začel razvoj zavarovalstva, obenem pomenijo pomemben utrinek in pisani vir o življenju v tistem času. Zgodo¬ vinske in ekonomske posebnosti časa, ki jih bo nedvomno moč razbrati iz dokumentov, bodo podlaga za raziskovalni projekt, ki ga v zavarovalnici Triglav že nekaj časa načrtujejo. Zato bo prispevek zavarovalnice k praznovanju častitljivega ju¬ bileja obeležen s celovito podobo razvoja te dejavnosti pri nas. Razpis in natančnejše pogoje bomo objavili v naslednji številki. V razpisu bo poudarek na vseh vrstah zavarovalnih polic iz po- smeznih obdobij v preteklem stoletju. Morda je prav poletni čas, ko preurejate svoja stanovanja, podstrešja in brskate po babičnih lepo urejenih spominskih doku¬ mentih, čas, ko se lahko skupaj vrnemo v obdobje, ko je zavaro¬ valstvo začelo svojo pot. Vaš trud in prizadevanje bosta vsekakor nagrajena, saj bo Zava¬ rovalnica Triglav najstarejšo polico iz obdobja do konca druge svetovne vojne in najstarejšo polico svojih pravnih prednikov, kot tudi najstarejšo polico, izdano pod imenom Triglav, nagradila, v dogovoru z lastniki pa tudi z veseljem odkupila. Ne prezrite razpisa na prodajnih mestih Zavarovalnice Triglav, d.d., Območne enote Ljubljana, objavljen pa bo tudi v naši nasle¬ dnji številki! 8 IZ NAŠIH KRAJEV, ZAHVALE Tempelj Wat Boop Pharatm Težko je opredeliti osrednjo deželo jugovzhodne Azije med pojmoma bogastva in revš¬ čine, kajti obe seje dotikata v svojem polnem pomenu in sta velikokrat sinonim za deželo svobode, kakor jo imenujejo domačini, ali drugače, Prathet Thai. To ime so ji dali predv¬ sem zaradi svoje večne neo¬ dvisnosti in nikolišne kolonizi- ranosti, nadomestilo pa je sta¬ ro ime Siam, kar pri Kmerih pomeni temen in je kazalo na njihovo barvo kože. Na tem območju so že polnih 2540 let predani budizmu. Buda, kar pomeni razsvetljen, je središče življenja Tajcev, in na¬ menjenih mu je nemalo tem¬ pljev, ki jih lahko popotnik občuduje od kipečega Banko- ka do problematične meje z Burmo na eni in drugi strani in od gora na severu do rajskih peščenih plaž na jugu. Budizem je najmočnejša regija na Tajskem in predstavlja 95% vseh vernikov, ostalih 5% pripada muslimanom (predvsem na jugu) in kato¬ ličanom. Želja vsakega Tajca je, doživeti bližino kralja Bhu- mibola - Rama IX, kajti pre¬ pričani so, da je učlovečeni bog, ki ima neumrljivo moč. Na vseh uradnih mestih nad¬ zorujejo delo ljudi njegove slike in slike kraljeve družine, ki jih je možno kupiti skoraj v vsaki trgovini. Kralj periodič¬ no obiskuje večja mesta drža¬ ve in enkrat letno vsakemu diplomantu osebno čestita ob koncu študija. Ob njegovem obisku nasičeno okrasijo me¬ sto in takšno tudi ostane po več mesecev; drevesa in ulice so okrašene z raznobarvnimi lučkami, svetlečimi zlatimi li¬ stki in drugim kičem. Kraljeve palače, kijih ima v večjih me¬ stih, se lahko kosajo z arhi¬ tekturo templjev, kar pa je v kontrastu s povprečnimi hiša¬ mi Tajske. Ulice so revne, tu in tam se vidi razpokan in nekoliko dvignjen asfalt, na obeh stameh sedijo ljudje na škatlah, polomljenih stolih, nekateri pa kar na tleh, pred sabo imajo staro mizo, na ka¬ Ulična "restavracija" teri je njihov bodoči prihodek. Denar služijo s prodajanjem nepokvarljive hrane ali pa s kuhanjem, kar zahteva še kakšen meter ulice več za po¬ stavitev dveh do treh plastič¬ nih miz. Evropejec se sprva težko navadi na množico vseh teh neprijetnih vonjav, pikant¬ nih okusov in najteže na nehi¬ gienske razmere. Tajcem se ži¬ vljenje odvija na ulici, kjer lahko čez dan pojejo kakšen krožnik riža z izredno pikant¬ no omako in se zvečer, ko zaživi nočni market, spre¬ hodijo med stojnicami. V večjih mestih, kjer so tujci pogostejši, je nočni market pravo mravljišče. Barantanje je njihova umetnost, katere pa se kaj hitro nauči tudi popot¬ nik. Pred desetletjem so nebeške plaže Tajske postale pojem eksotike za povprečne¬ ga svetovljana; to je spodbu¬ dilo drastične spremembe v državi, saj so se začeli zaveda¬ ti svoje nepismenosti in po¬ ložaja v družbi. Država je omo¬ gočila brezobrestni nakup avtomobilov in drugih nujno potrebnih stvari ter uvedla obvezno šolanje. Tako je posta¬ la Tajska v zadnjih letih gradbišče, kjer nastajajo šole in banke, na jugu pa hoteli. Povečal se je tudi vpis na fakultete, zato temu primemo gradijo nove kampuse in se ra¬ vnajo po ameriških merilih. Vlagajo tudi v veterino in zi¬ dajo nove, modeme stavbe za veterinarsko fakulteto, čeprav se zavedajo, da bodoči veteri¬ narji ne bodo imeli dela, dok¬ ler se ne spremeni miselnost prebivalstva. Razvoj države je tesno povezan s turizmom, katerega pa ob obali v večini vodijo Evropejci, na severu pa podjetni in spretni domačini. Tajska je znana pri¬ delovalka riža, ka¬ včuka in eksotičnega sadja, ki najbolje uspeva na jugu, se¬ ver pa je znan predv¬ sem po svili, mamilih in prostituciji. Proti prostituciji se bori tudi vlada, saj so vanjo ujeta mlada, še ne polnoletna dekle¬ ta, ki izhajajo iz rev¬ nih plemen gorskega dela Tajske. Kakor so prijetni domačini, tudi njihovo pod¬ nebje ne pozna mra¬ za, saj se temperatu¬ re v povprečju gi¬ bljejo okrog 35 sto¬ pinj C skozi vse leto, med katerim pa se srečajo s toplim, vročim in zelo vročim obdobjem po eni razdelitvi ter s suho in dežev¬ no dobo po drugi. Zahvala sponzorjem: Občini Litija, GET Ribče, Petrovi kleti Litija, Baru Arboretum, Vete¬ rinarski fakulteti, Študentski organizaciji univerze v Lju¬ bljani, BIG - BANG - foto od¬ delek. Katarina Svetičič Namesto vstopnine - knjige Litijski ansambel “Iskre” je letos slavil 30-letnico delovanja. V dvorani KC na Stavbah so za svoje oboževalce priredili kon¬ cert najbolj popularnih viž, udeleženci pa so namesto vstopni¬ ne prinašali knjige, ki so jih darovali litijski knjižnici. Bilo je lepo in ganljivo, da so marsikomu stopile solze v oči. J. Š. Je v tvojem domu zima, mrak, odkar zamrl je v njem tvoj korak. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, babice in sestre MARIJE RUGELJ iz Pečic pri Gabrovki se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom in prijateljem, ki ste ji ves čas njene bolezni stali ob strani in ji lajšali trpljenje. Posebna zahvala dr. Ptičarjevi pri dolgotrajnem zdravljenju, zahvala osebju hematološke klinike in posebej dr. Zveru. Hvala vsem, ki ste darovali cvetje in sveče ter jo spremljali na njeni zadnji poti. Hvala pogrebcem, gabrovškim pevcem ter gospe Heleni za poslovilne besede. Zahvala gospodu Snoju za lepo opravljen obred. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: hčerke Majda, Marta, Ida ter sestra Hilda z družinami GLASILO OBČANOV, julij 1997 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega ata ŠTEFANA RENKA iz Litije Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in za številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Še posebej iskrena hvala pevcem in g. dekanu Masniku za lepo opravljen obred. Vsi njegovi Oj težka pot, oj tožna pot, ko od srca srce se loči, mi spremljamo te žalujoči, saj ti na veke greš od tod! (Simon Gregorčič) ZAHVALA Ob boleči izgubi oža, očeta, dedka in pradedka, brata in strica MARTINA STRMUANA 1 . 8 . 1915 - 28 . 6.1997 iz Kresnic se iskrano zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za darovano cvetje, sveče in sv. maše. Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam ustno in pisno izrekli sožalje. Lepo se zahvaljujemo g. dr. Pavletu Lebingerju, sestri Miri Mahkovic, g. župniku Tonetu Dularju, za lepo opravljen obred in molitev na domu, GD Kresnice, g. Stanetu Pepelnaku za poslovilni govor in kresniškim pevcem, ki so ga s slovensko pesmijo pospremili v tihi dom. V naših srcih boš vedno z nami. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Odšla si, ne da bi se poslovila, če vedela, kako boli, tega ne bi storila. ZAHVALA Ob boleči izgubi dobre in skrbne mame FRANCKE JAKOPIČ iz Kresnic se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli pisna in ustna sožalja, darovali cvetje in sveče in jo v _tako velikem številu pospremili v njen zadnji dom. Žalujoči: hčerki Stana, Milena in sin Toni z družinami Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, smrt te vzela je prerano, a v naših srcih boš ostal. ZAHVALA Ob prerani smrti dragega moža, očeta in dedka METODA VIDERGARJA iz Litije e najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in sveče. Posebej se zahvaljujemo g. župniku za opravljen obred, pevcem za zapete pesmi in trobentaču za izvajano Tišino. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Po hudi bolezni nas je v 62. letu mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, oče, ata in tast MIHA KOPRIVC iz Litije, Loška ulica 1 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, vsem, ki ste ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Še posebej lepa hvala Vojetovim in Praprotnikovim, ki ste nam v času njegove bolezni in v najtežjih trenutkih tako vsestransko pomagali. In nenazadnje, hvala vsem ostalim sosedom, skupaj z vsemi stanovalci Loške ulice za vsestransko pomoč in podporo. Hvala sodelavcem Metalke. Posebno se zahvaljujemo g. dekanu Masniku za lepo opravljen obred in trobentaču za odigrano Tišino. Hvala tudi dr. Ptičarju, sestri Miri in Moniki za pomoč. Žalujoči: žena Milena in Metka z družino Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas, so vezi močnejše, brez pomena so razdalje, kraj in čas. V SPOMIN V prvih poletnih dneh minevata žalostni obletnici od mnogo prerane smrti naših staršev IVANKE in ALOJZA GROMA 1938-1996 1931-1993 iz Jastrebnika 4. Hvala vsem, ki se ju spominjate. Pogrešamo ju: sin in hčerke z družinami ZAHVALE GLASILO OBČANOV, julij 1997 Ni te več, a spomin na te bo večno živel. ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža, ata JOŽETA ERŽENA sl. iz Kresniških Poljan se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za podarjeno cvetje, sveče, svete maše in ustno izrečeno sožalje ter da ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo osebju zdravstvenega doma Litija, župniku g. Dularju za opravljen cerkveni obred, pevcem KUD Jevnica, cerkvenemu pevskemu zboru Kresnice, govornikom Čebelarskega društva Litija, Društvu upokojencev Litija ter vsem sosedom in krajanom za njihovo pomoč. Žena Malči, hčerka Milena in sin Jože Kresniške Poljane, Litija, Ljubljana, Buenos Aires, maj 1997 ZAHVALA Odšla si tja, kjer ni trpljenja in bolečin, a vendar od tam ni več vrnitve. Ob boleči izgubi drage žene, mame, babice in tašče JOŽEFE ROVŠEK iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje, darovano cvetje, sveče in vsem ostalim, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebno hvala še pevskemu zboru KUD JEVNICA, gasilcem in g. Evi Kovič za govor ter g.župniku Tonetu Dularju za lepo opravljen obred. Vsem skupaj še enkrat hvala. Vsi njeni. Nisi rekla niti zbogom, niti roke nam podala, neusmiljena te smrt je vzela, a v srcih našihboš ostala. Vse življenje trdo si garala, vse za svoj dom, družino si dala. Ni več bolečin, trpljenja, vse to vzela je večna zemlja. V domu ostala je praznina, a v srcih bolečina ZAHVALA V 88. letu starosti se je od nas poslovila naša draga mama, babica, prababica, sestra, teta, tašča in svakinja MARIJA AMBROŽ rojena Zvelc iz Šmartnega pri Litiji • Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste izrekli sožalje, darovali cvetje, vence, sveče in jo pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala dr. Sašiču, patronažni sestri g. Mahkovec, • Domu Tišje - Šmartno, šmarskim pevcem, gasilcem in g. župniku za opravljen obred. Še enkrat hvala vsem. Žalujoči: sin Drago, sin Ivan z družino, hči Krista in Marija z družinama, sestre Krista, Ivanka in Julka, vnuki, pravnuki, družina Kellner iz Zagorja ob Savi in ostali znanci ZAHVALA Ob boleči izgubi žene, mame, babice in prababice MARTINE BRČON iz Jelše se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom za izražena sožalja, darovano cvetje in številnemu spremstvu na njeni zadnji poti. Iskrena zahvala tudi g. župniku Srečku za lepo opravljen obred ter Albinu Jesenšku za poslovilni govor. Žalujoči: mož Tone, sinova Mirko in Vinko z družinama ter vnuk Boris z družino Vse življenje svoje trdo si garala, vse za svoj dom, družino si dala, sledi za tabo ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok. V SPOMIN Saj ni rečeno, da te ni, čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, za vedno boš med nami TI. Nič ni tako dragoceno kot tisti del tebe, kije v drugih, in tisti del drugih, ki je v tebi. Tam zgoraj, visoko gori je vse eno. ZAHVALA Ob boleči izgubi ŠTEFANIJE MLAKAR se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in prijateljem, ki ste sočustvovali z nami, izrekli sožalja, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter kakorkoli drugače pomagali in jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni ROMAN Čeprav je minilo že pet let, nekateri vemo, drugi upajo, da Roman živi naprej in da nas čaka ponovno in dokončno snidenje z njim. Vsi tvoji Vse solze žalosti, bolečina te zbudila ni, vsepovsod je le praznina, ki zelo hudo boli. ZAHVALA V 64. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustila nadvse dobra in draga mami, sestra, babi, teta in tašča ANGELA PREGELJ iz Litijske 14, Šmartno pri Litiji Bilo nas je veliko, ki ste v teh težkih dneh sočustvovali z nami. Hvala vsem, ki ste na kakršenkoli način počastili njen spomin, izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala osebju ZD Litija, gospodu župniku za opravljen obred in trobentaču za zaigrano Tišino. Vsi njeni Težka pot na zemlji je končana, odšel si v svet, kjer ni bolečin, doma ostal na tebe je spomin. ZAHVALA V 90. letu starosti nas je zapustil dragi mož in ata Sredi aprila je odšla v večno življenje naša ljuba mama ANTON RETAR iz Jastrebnilca 5 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki ste nam v trenutkih njegovega slovesa pomagali, nam podarili sveče, cvetje, denar, darovali za maše in ga pospremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo za pomoč sosedom, Marjanu Gracarju za izbrane besede ob slovesu, pevcem in župniku Janezu Jasencu. Žalujoči: žena Alojzija in otroci z družinami ELA SMUK Španova mama s Spodnjega Loga Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, ki ste se poslovili od nje, jo pospremili na zadnji poti, darovali sveče in cvetje in svete maše, nam ustno in pisno izrekli sožalje. Posebna zahvala g. župniku in polšniškim pevcem. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala. Vsi njeni. V domu našem je praznina, v srcu našem bolečina. Spomin na tebe še živi, čeprav te več med nami ni. ZAHVALA Minilo je žalostno leto, odkar nas je iznenada zapustil star komaj 62 let dragi mož, brat in stric JOŽE TOMAŽIČ iz Litije V srcu žalosti se ga spominjamo žalujoči: žena Konstancija, sin Danilo z družino ter bratje in sestre Zakaj si moral nam umreti, ko s teboj bilo tako je živeti, morja solz bi pretočili, dragi mož in ati, če bi te lahko zbudili. ZAHVALA V 64. letu starosti nas je nenadoma in mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, ati, tast, dedi in brat TOMAŽ KUHELJ iz Ješč, Šmartno pri Litiji V teh težkih in žalostnih dneh, ko še nismo doumeli, da našega dragega moža in očeta ni več med nami, ste nam bili, dragi sorodniki, sosedje, prijatelji, sodelavci in znanci v veliko pomoč in tolažbo. Posebno hvala g. župniku za opravljen obred, g. Mulhu za besede slovesa, pogrebcem, cvetličarni Jana in pevcem iiz Šentvida. Iskreno se zahvaljujemo za izražena sožalja, darovano cvetje, sveče, maše, številno spremstvo na njegovi poti k počitku ter vsestransko pomoč in podporo. Vsem in vsakomur še enkrat iskrena hvala. Žalostni smo: žena Slavka, hči Mateja in Mojca, zet Franci, vnuček Blaž, ter sestri Milka in Ivanka z družinama V življenju le škrb in delo si poznala, zdaj od vsega truda si zaspala, odšla si v svet, kjer ni bolečin, za teboj ostal boleč je spomin. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in tete MARIJE HAUPTMAN rojene Marolt, iz Vintarjevca se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, vsem, ki ste nam karkoli pomagali, nam izrekli sožalje, ji poklonili cvetje, sveče in dar za svete maše in jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo g. župniku Franciju Kaduncu za lepo opravljen mašni obred, šmarskim pevcem za zapete žalostinke in pogrebcem. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni GLASILO OBČANOV, julij 1997 JANČE - 1. junija so se na Jančah zbrali lovci, planinci in domačini na zdaj že tradicionalnem srečanju v spomin na 55- letnico bojev borcev II. grupe odredov s sovražnikom. Slavnostni govornik je bil župan mesta Ljubljane dr. Dimitrij Rupel, kije med drugim tudi podčrtal, da skušajo nekateri črtati še preostali borčevski praznik - 27. april in tako zmanjšati pomen tega velikega obdobja - kar je na moč kratkovidno dejanje. Slavnostno srečanje so pozdravili še župana Litije in Ivančne Gorice Miro Kaplja in Jernej Lampret, predstavnica De¬ mokratske stranke g. Danica Simšič in še številni drugi gostje. V kulturnem programu so sodelovali člani godbe iz Vevč pod vodstvom kapelnika Jožeta Hriberška, partizanski pevski zbor pod taktirko Franca Gornika in recitatorja Roman Tišler in LITIJA - Prvega junija seje v Litiji prvič oglasil nov medij, Ra¬ dio GEOSS. Ustanovil gaje Jože Mahkovec, svoj sedež pa ima v poslopju KGZ Litija na Valvasorjevi ploščadi. Oddaja vsak dan od 6. do 10. ure in od 15. do 20.ure na va¬ lovni dolžini 89,7 Mhz. Ko smo jih pred dnevi obiskali z našo kamero, smo pri delu zmotili moderatorja Staneta Kokalja in tonskega tehnika Damjana Štritofa. Kolegom pri lokalni radijski postaji GEOSS želimo veliko uspehov in čimboljšo slišnost! NOVICE V SLIKI IN BESEDI Jože Sevljak. Program je povezovala Maja Sevljak. Po slavnostnem srečanju se je razvilo sproščeno rajanje, ki ga je organiziralo Planinsko društvo Litija. BOGENŠPERK — 22. junija 1997 so najboljšim učencem litijskih osnovnih šol, ki so zaključili osnovnošolsko izobraževanje, izrekli prisrčne čestitke in jih vpisali v zlato knjigo. Župan občine Litija jim je na dvorišču gradu Bogenšperk zaželel veliko uspehov pri na¬ daljnjem šolanju, lepo brezskrbno mladost in seveda prijetne počitniške dni. V knjigo dosežkov so ta dan vpisali tudi tiste učence, ki so se v šolskem letu 1996/97 še po¬ sebej izkazali pri izvenšolskem delu. Z obojimi se je pred grajskim vhodom še fotografiral za spomin. LITIJA — 23. junija se je v Litiji zgodil prav poseben dogodek. Iz stare mestne Štirne je po mnogih letih spet pritekla voda. Ampak presenečenje je bilo popolno, zanj sta poskrbela prireditelja Fun¬ dacija Villa Litta in Obrtno združenje Litija - ko seje iz pipe pocedilo najprej vino. Ljubitelji vinske kapljice so upali zaman - vino seje spremenilo v vodo! V kulturnem programu, kije bil posvečen tudi obletnici rojstva skladatelja Petra Jereba, so sodelovale litijske kulturniške skupine. LITIJA — 20. junija so v galerijo AVLA prenesli slikarska dela, ki so v dneh od 7. - 8. junija na¬ stajala v slikarski koloniji na Vačah. Udeležili so seje slikaiji: Janez Knez, Nikolaj Beer, Maijan Skumavc, Milan Razboršek, Tone Seifert in Peter Kordiš. Otvoritev razstave so z glasbenimi točkami polepšali učenci Glasbene šole Litija pod vodstvom profesorice Mire Panič. LITIJA — 21. junija je v dvorani na Stavbah s slavnostnim koncertom predstavil kaseto in zgoščenko Pa se sliš zdaj že dobro znani in uveljavljeni ansambel oktet Valvasor, ki ga umetniško vodi Jože Vidic, v njem pa prepevajo: dr. Marko Kolšek, Janez Prašnikar, Janez Prijatelj, dr. Anton Šinigoj, Adi Cešek, Andrej Štritof, Aco Gradišek in Franci Vidic. Občinstvu so predstavili slovenske narodne in umetne pesmi, čudovito pa so zvenele tudi črnske duhovne. Pripravil: J. S. U ^ ^ a l Ur f^ edniški °dbor: Jože Grošelj, Lučka Hostnik, Marko Juvančič, Jože Sevljak (odgovorni urednik), Franci Vidic • Lektoriranje: r^Pnih^otL °^ l ‘ kovw y e JH aboten 0 urejanje. M. Helena Albreht • Tisk: Tiskarna Aco, Litija. • Izdajatelj: Občina Litija • Naslov uredništva: Občina Litija, Jerebova 14, za Glasilo Občanov • Nena- ^!°?^io n Q r o k °H' S °ys °' * Casopis P re Jemajo vsa gospodinjstva brezplačno na dom. • Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. 1. RS, št. 4/92) in mnenja ministrstva za infor¬ miranje (st. 23/88-92 z dne 18. 2. 1992 sodi casopis med proizvode informativne narave po 13. točki tarifne številke 3, za katere se plačuje 5 - odstotni davek od promet a J proizvodov