Poštnina plačana v gotovini. V Ljubljani, 13. septembra 1928. Štev. 6. Letnik LX1X. j Šol. leto 1928/29] Učiielfslci Tovariš Stanovsko politiško glasilo UJU — Poverjeništvo Ljubljana. Uredništvo in uprava: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisov ne vračamo. Nefrankiranih pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak četrtek. Naročnina letno 60 Din, za inozemstvo 80 Din. Člani pov. UJU plačajo list s članarino. Oglasi po ceniku in dogovoru, davek posebe. PoŠt. ček. rač. 11.197. Telefon 3112. Koliko horizonta?1 Sociologija — socializem še vedno straši med slovenskim učiteljstvom. Ali je res oboje eno in isto, prepuščamo vsem onim, ki tega še ne vedo. Ni mogoče pa mimo vprašanja, ali naj učiteljstvo ve, ikaj je socializem, ali je bolje, da se mu o tem niti ne sanja. O socializmu je obširno pisal Kreki že pred. tridesetimi leti. Čemu je pisal? Mari za» to, da si bo preganjal dolgčas? Ali zato, da bo slovenski človek — in ni treba, da je baš učitelj — vedel nekaij, kar je potrebno ve» deti? Krek je bil velilk kulturni delavec in njegova knjiga je doživela že drugo izdajo. Pisec teh vrst se je sam učil iz Kretka, ki mu je na široko odprl dotlej neznani svet. Dasi smo mal narod, vendar je za Krekom še več sličnih del med slovensko inteligenco — zna« menje, da je vendar kdo- čutil potrebo štu» dirati te stvari. Pa se zbudimo kakor Trnulj« čica iz stoletnega spanja, si pomanemo oči in stojimo pred vprašanjem: ali je prav, da ve slovenski učitelj, kaj je socializem, ali je "bolje, da ne ve nič o tej nevarni reči? Peti ¡katoliški shod, ki se je vršil 1. 1923 v Ljubljani, je siprejel v eni izmed resolucij sledeče: Poživljamo vso katoliško inteligenco k študiju modernega kapitalističnega dnužab« nega reda, njegovih elementov in sil ter k spoznavanju modernih socialnih razmer in1 problemov, da tako pripravijo vso katoliško javnost za smotren in požrtvovalen boj proti modernemu mamonizmu in kapitalizmu. — Človek bi se kmalu vprašal, če je sloven« ski učitelj inteligent. Ako je znak izobražen« ca, da pozna poleg svoje stroke tudi družab« ne probleme, potem je naša dolžnost, da na« domestimo tam, kjer nas je oficielna naobraz« ba pustila v popolni temi. Koliko jih je med nami, ki imajo n. pr. o liberalizmu talko medle pojme, da se človek čudi, kako je mogla kdaj' veljati večina slovenskega učiteljstva za li« beralno! Če sem nekaj ali če hočem biti ne« kaj, si bom to vendar vsaj nekoliko pobliže ogledal! Socializem je danes neka doktrina. Nauk ni od včeraj in ima svojo modroslovno pod« lago, Ikakor ima neštevilno raziskovalcev, bo« disi da so za doktrino ali proti njej. Sociali« zem kot doktrina o gospodarskem redu, pa magari utopističnem, je prav gotovo nekaj, kar mora v teoriji poznati tudi učitelj. Če ne radi drugega, pa vsaj zato, da ga bo lahko uspešno pobijal, kadar bo čutil v sebi to po« trebo. Toda ne imeti pojma o taki stvari, to ni vredno izobraženca, pa naj živi tudi sredi malih slovenskih razmer. Nekaj povsem drugega je seveda pojem strankarskega udejstvovanja. Slovenski učitelj je bil prepogosto neke vrste nižji šarž v vr» stah političnih agitatorjev v vrvežu dnevne borbe. Koliko slabega je dosegel s tem, no« čemo raziskovati. Prav gotovo pa je pozabil pri tem svojo organizacijo, o kateri ponekod tudi danes še nima pravih pojmov. Šele celj« sika deklaracija mu je povedala, da je stro« kovna organizacija za to tukaj, da si vsi pri« padnitkli stanu -— brez razlike prepričanja in politične opredeljenosti — z njeno močjo za« varuijejo svoje gmotne in moralne koristi. Ali je to potrebno, čuti ogromna večina učitelj* stva na lastni koži — izvzemši one redke, ki jim je iiičiteljevanje postranski zaslužek. Vprašanje vsakdanjega kruha je tako važno, da moramo pozabiti ob njem vse, kar bi nas sicer ločevalo'. Pred našim eksistenčnim vpra« šanjem se morajo umakniti tudi interesi stran|ki, h kateri kdo pripada, to je smisel celj« sjce deklaracije. Zato je potrebna strpnost med nami in v imenu te strpnosti ne sme nihče delati strankarske propagande v naših društvih. To ni nikaka deklaracijska fraza, ampak dksistenčna potreba stanu, potreba, ki še daleiko ni prodrla v zavest vsakega izmed nas,: ki še daleko ni sprejeta od vseh pripad« nikov stanu, ki ga je vzlic temu edino prava vodnica' v boju za obstanek, edina norma, na podlagi katere moremo biti združeni vsi v eno samo, močno falango. Vprašanje lastne, čim višje izobrazbe uči« teljstva pa je življensko vprašanje stanu sa« mega. Čim nevednejše je učiteljstvo, tem bolj bo izkoriščano od desne in leve, tem bolj bo žrtvovano. Nočemo strankarske izobrazbe med učiteljstvom, toda jasnega pogleda mo» ramo imeti prdko vseh velikih problemov da« našnje družbe. Kdor hoče v teh stvareh kul« tivirati ignoranco med učiteljstvom, škoduje stanu in narodu in ni prijatelj ne enemu ne drugemu. V znanju je moč. To moč lahko dosežemo, druge me moremo! I. Slak. II. samoizobraževalni tečaj Poverjeništva UJU v Ljubljani, (20.—25. avg.) OBISK TEČAJA nam kaže naslednja tabela. Iz nje je razvidno, da je bilo število obiskovalcev precej stalno. Če odštejemo soboto, ko je bil na sporedu praktični nastop, vidimo, da je najnižje šte« vilo udeleženk 70, najvišje 91; udeleženci pa nihajo med 44 in 53. Tekom tečaja je ena izmed tovarišic težko zbolela, da je morala v bolnico. Število udeležencev tečaja je znatno nižje od lanskega. Vzrok temu je predvsem odsot« nost učiteljstva iz Ljubljane in okolice, delo» ma pa tudi v organiziranju tečaja, da se ude« leže delegati društev, oziroma aktivnih-krožkov. Dan Tovarišev Tovarišic Skupaj 20. VIII. dop. pop. 48 75 123 21. VIII. dop. pop. 53 44 77 70 130 114 22. VIII. dop. pop. 47 52 84 83 131 135 23. VIII. dop. pop. 51 46 83 73 134 119 24. VIII. dop. pop. 53 51 91 89 144 140 25. VIII. dop. pop. 69 * 51 115 75 184 126 Povprečno 5, 83 ... - i 134 Udeležba društev: 1 Prepričani smo, da bo ta članek vzbu« dil nekaj prahu. Predali Učit. Tov. so pa od« prti vsem, da obrazlože tudi svoje misli. — Uredništvo. 1. Brežiško«sevniško 5 k rož. 2 udeležen. 2. Celje 7 „ 2 „ 3. Črnomelj 5 „ 3 „ 4. Gornji grad 3 „ 0 „ 5. Kamnik 5 „ 3 „ 6. Kočevje 3 „ 8 i „ 7. Konjice 5 „ 2 „ 8. Kozje 3 „ 0 „ 9. Kranj 3 „ 2 „ 10. Krško 7 „ 12 „ 11. Laško 4 „ 5 „ 12. Sv. Lenart 4 „ 2 13. Dol. Lendava 3 „ 1 „ 14. Logatec 5 „ 11 15. Litija 4 „ 3 „ 16. Ljubljana 1 „ 12 „ 17. Ljubljana»okol. 9 „ 19 „ 18. Ljutomer 7 „ 4 „ 19. Marenberg 2 „ 2 17 20. Maribor 0 „ 1 21. Maribor»okol. 6 „ 1 22. Mežica 3 „ 9 *"* j» 23. Murska Sobota1 3 „ 2 —' 11 24. Novo mesto 4 „ 8 „ 25. Ormož 4 „ 2 „ 26. Ptuj 6 v 5 „ 27. Radovljica 2 „ 6 „ 28. Savinjskoivransko 2 V ,» 29. Slovenjgradec 4 „ 2 „ 0 4 1 30. Slovenska Bistrica 3 , 31. Šmarje«Rogatec 2 , 32. Šoštanj 2 , Društva, ki niso čutila potrebe poslati no« benega delegata na tečaj, so samo štiri. Vzro« ki, zakaj so bojkotirala prireditev, niso znani Osrednjemu izobr. odseku. Med udeležence smo šteli le one» ki so redno posečali preda« .vanja in razprave. STROŠKI TEČAJA. 1. Din 2971-50 2. Prenočišča a) Akademski kolegij........ „ 1200-- b) Mladika ...... 60-— 3. Deca z Jesenic..... „ 500-— 4. Upravniški posli .... „ 300 — 5. Bolniška podpora tovarišici „ 240-- 6. Dvorana za predavanja . . „ 200-— Skupaj Din 5471-50 I. S. RESOLUCIJE IN SKLEPI II. IZOBRAŽ. TEČAJA. 1. Izvenšolsko delo učiteljstva: a) II. izobraž. tečaj ugotavlja nujno* po« trebo, da dela učiteljstvo izven šole za gospo» darsko — in s tem za kulturno povzdigo naroda. b) Smatra mladcniške in dekliške krožke za najučinkovitejšo obliko tega dela. c) Ugotavlja končno, da je učiteljica na dežili številčno najjačji inteligent, ki ne sme biti izgubljen za tako usmerjeno delo v ko« rist ljudstva. II. Same učiteljice so sprejele sledečo re= solucijo: Učiteljice, zbrane na II. izobraž. tečaju, pozivajo odsek za izvenšolsko delo, da se obrne na poverjeništvo, ki naj izda na uprafc viteljstva šol okrožnico za krepko podpira» nje dela za dekliške krožke. III. (Tov. Dolgan je priporočal ustanavlja» nje »gospodarskih svetov« za pospeševanje domačega in vaškega gospodarstva. —) IV. Sklep glede referatov (predlog tov. Žerjava): Za prihodnje tečaje naj se teze refe» rentov objavijo pravočasno pred tečajem, da se delegatje morejo temeljito pripraviti nanje. V. Program za delo po izobraževalnih krožkih v 1. 1928/29; a) Do konca 1928: Predavanja: Predavanja: 1. Razvoj družbe in žena (Kosova). 2. Sociologija vzgojstva {Dolgan). 3. Mladeniški krožki (Dolgan). 4. Bregantova knjiga »Elementarni raz« red«. b) Vzporedno, temu naj se vrše razgovori na vseh sestankih o možnostih ustanavljanja mladeniških in dekliških krožkov in dela v njih, o vseh važnih stanovskih in organizač« nih vprašanjih, zlasti o gospodarski konsoli« daciji naše organizacije. je najfinejSa Šolska kreda, ki daleko prekaSa vse importirane tovrstne izdelke. „JUGOKREDA" si je na mah osvojila trg v celi državi in to vsled prvovrstne kvalitete in nizkih cen. Uporabljajte le „JUGOKREDO", ki se naroča v vsaki množini pri centralni pisarni „JUGOKREDE" Ljubljana, Kongresni trg 3,1. c) Po novem letu dobijo izobraževalni krožki v razpravo brošuro o »Stanju in pro» blemih kmetijstva v Sloveniji«, ki jo piše tov. Erjavec. č) Snov za študij moderne pedagogike v 1. 1929. pripravi »Oio«. — d) V »Oio« se pritegneta tovariša Dol» gan in Vrane radi enotnih navodil za vso samoizobraževalno akcijo ljubljanskega po» verjeništva UJU. e) II. izobraž. tečaj priporoča vsemu uči» teljstvu vstop v Ped. centralo v Mariboru. VI. Predlog radi začasnega urejevanja »Popotnika«. II. izobraževalni tečaj predlaga poverje* ništvu, naj prepusti urejevanje »Popotnika« do definitivnega imenovanja urednika v smislu sklepa pokrajinske skupščine v Celju — tovarišema Vrancu in dr. Zgeču. VII. Predlog tov. Bega radi samoizobr. akcije: II. tečaj se zahvaljuje dosedanjemu vod« stvu samoizobraževalnega dela (»Oio«) ter mu izreka svoje zaupanje. — VIII. Resolucija o reformi šole. Udeleženci II. izobr. tečaja UJU v Ljub» ljani na podlagi svojih razprav: 1. Ugotavljajo, da današnja šola ne teme» Iji na zdravi podlagi. Učne knjige in učni na» črti niso sestavljeni na pedagoških in psiho» loških zakonih otroškega razvoja in ne odgo» varjajo potrebam rtove dobe; 2. uvidevajo važnost delovne šole kot ustanove, ki upošteva produktivno delo za dviganje ekonomske sile naroda in za vzgojo zadružno»družabnega človeka'; 3. opažajo, da se pri nas ovira gibanje nove šole in se zato ne more razviti tako ka» kor v drugih državah. Ugotavljajo, da je šol» ski birokratizem tako neelastičen, da ne pusti stremljenju nove šole do popolnejšega raz» >maha; 4. zahtevajo, da poverjeništvo UJU sku» ša pri merodajnih činiteljih doseči boljše r,a» zumevanje in pospeševanje tozadevne akcije slovenskega učiteljstva ter predlagajo, da se nastavijo že na1 vadnici učitelji«praktiki de» lovne šole. (Resolucija o reformi šole je bila spre» jeta z vsemi proti 1 glasu.) drogerl ja, parf umerlja Ljubljana, Sv. Petra c.19 LISTEK. Češkoslovaško šolstvo. (Izviren dopis konzulata ČSR v Ljubljani.) Nova češkoslovaška država je nastala pred desetimi leti potom popolnoma nekrva« vega prevrata v Pragi, ki je končal s progla» sitvijo Češkoslovaške republike. Na nje čelo je bil postavljen prezident — filozof, T. G. Masaryk, ki je stalno deležen velikega spo» štovanja. Navedeni nekrvavi prevrat in uspeh nove republike razjasnuje okoliščina, da se je če» ški narod že preje odlikoval z visoko izobraz» bo, kajti med prebivalstvom svojih glavnih dežel: Češke, Moravske in Šlezije je imel sa» mo 4% analfabetov. V teh treh deželah je bil namreč vpeljan osemletni šolski obisk (od 6. do 14. leta) že od 1. 1869. Slovaška in Pod« karpatska Rusija, ki ste bile preje madžarski deželi, ste imeli in do sedaj imata med sta» rejšim prebivalstvom veliko število analfa» betov. Pri štetju 1. 1921 je bilo na Slovaškem ugotovljeno 1471 % in v Podkarpatski Rusiji 5003% oseb, ki niso znale niti citati niti pi» sati; te dežele so imele obvezen samo šest» leten šolski obisk (od 6. do 12. leta). Pod takimi okoliščinami je bil češkoslo» vaški parlament primoran skrbeti za izenače» nje šolskih zakonov ter je to izvršil 1. 1923 s t. zv. »malim šolskim zakonom«, ki uvaja osemletni obvezni šolski obisk na vsem ozem» ljiu republike ter je znižal prejšnje visoko število učencev na razred ljudske šole od 80 postopoma na 75, 70, 66 in 60 učencev. K dosedanjim učnim predmetom je nanovo vpe» ljal državoznanstvo in vzgojo, poleg slednje tudi vzgojna ročna dela. Obenem je dovolil, da verouk ni obvezen za one učence, kojih starši pred začetkom šolskega.leta pismeno zaprosijo za osvobojenje od pouka v tem predmetu. Zakon tudi določa, da učitelji ali učiteljice lahko poučujejo v vseh ljudskih šolah in to tako, da je v vsaki šoli polovica mest zasedena z učitelji in polovica z učitelji» cami. Ravnateljska mesta in liha učiteljska mesta so zasedena na deških šolah z učitelji, na dekliških pa z učiteljicami. Osnovne šole na deželi imajo v primeru s številom učencev 1—8 razredov. Osnovne šole v mestih imajo navadno samo 5 razredov, kajti njih učenci prestopajo v višje — meščanske ali srednje šole. Meščanske šole so poseben pojav v če» škc>slova3kem šolstvu. So višja vrsta osnov» nih šol, katere je dovolil ustanavljati že za» kon iz 1. 1869, ki se pa v nobeni deželi bivše Avstrije niso tako razširile kakor na Češkem in Moravskem. Te šole so trorazredne in spre» jemajo učence, ki so končali 5. razred osnov» ne šole. Tu poučujejo strokovni učitelji v predmetih (navadno v treh) svoje stroke; učenci se praviloma dele po spolu v deške in dekliške šole. O razvoju teh šol v dobi ob« stoja republike svedočijo sledeči podatki: L. 1920 je bilo vseh meščanskih šol 1412 z 245.118 učenci; v šot. letu 1926/27 jih je bilo 1736 s 310.010 učenci, od katerih je bilo 144.409 de« klic. V 14.158 osnovnih šolah je bilo 1,403.823 učencev, izmed katerih je bilo 709.541 učenk. Posebnost češkoslovaške republike je, da izvaja princip Jana Amosa Komenskega, da se otrok poučuje v lastnem materinskem je» ziku. Zatorej so v državi šole razdeljene po učnem jeziku učencev. Glasom zadnje statistike je bilo dne 31. X. 1926 češkoslovaških osnovnih šol 9419 z 922.901 učenci, ruskih 484 z 62.854, nemških 3287 z 295.551. madžarskih 794 z 91.367, polj» skih z 10.407, 2 rumunskr z 296, 9 hebrejis&ih z 613 in 76 drugih ali kombiniranih (t. j. z dvema ali tremi jeziki) z 19.834 učenci in učen« kami. Enako so razdeljene tudi meščanske in višje šole. Iz navedenih številk je razvidno, da šte» vilo osnovnih (tudi meščanskih in drugih šol) odgovarja številu prebivalstva vsake narod» nosti. Kajti od 13,604.807 prebivalcev je bilo 1. 1921 na podlagi splošnega štetja ugotovlje« no, da stanuje v republiki 65"53% Čehoslo» vakov, 3-44% Rusov in Ukrajincev, 23"36% Nemcev, 5'58% Madžarov, 1'55% Judov, 0'57% Poljakov in 017% drugih narodnosti. Vprašanje osnovnih in meščanskih šol za narodnostne manjšine je bilo rešeno z zako« nom iz 1. 1919 in njegovim dodatkom iz 1. 1920. Država sama plačuje stroške za te šok v jezi» kovno mešanih krajih, kjer niso za ustanovi» tev šole narodnostne manjšine podani zako* niti pogoji. Ustanavlja jih in upravlja direkt» no ministrstvo prosvete. Manjšinsko osnov» no šolo se ustanovi, ako se v občini prijavi 40 otrok tujega jezika in meščanska pa, ako ima šolski okoliš vsaj 400 učencev dotične narodnosti. Takih šol je 983 osnovnih in 157 meščanskih. (Dalje prihodnjič.) Pavel Fleré: Pripombe glede samoizobraževalne akcije. h. Prehajam k drugemu vprašanju, ki je: Katera od pomožnih disciplin pedagogike je najvažnejša in v danem momentu najpio» trebnejša za sistematično izvajanje v učitelj» skem samoizobraževanju? Odgovor na to vprašanje je težji ikakor na gorenje, kajti ne le, da je izobrazba, s ka» tero nas je udarila naša poklicno pripravljalna šola, tako nedostatna, da je je na vseh koncih in krajih premalo, je stvar ¡tudi ta, da vse vede z življenjem vred s tako brzino napre» dujejo, da je danes bolj kot kdaj poprej res, da kdor ne napreduje, nazaduje. Tolik je na» predek, tolik je tudi kompleks, da je izorga» iniziranost sistematične samoizobraževalne alk» cije v resnici težak problem. Ker pa vsi pri» znamo upravičenost take akcije, še bolj pa čutimo njeno potreba, se mi zdi prav, ako po» gledamo na drugo postavljeno vprašanje z vso resnostjo, ki jo zaslužuje in ki mu je po» trebna. Da more biti učitelj ne samo učitelj, ne» go ljudski vzgojitelj, je mogoče — pravi A. Hreščak — »le tedaj, če natančno pozna du» šo naroda, če pozna razmere, v katerih ¡ta na» rod živi, če si je na Jasnem, kaj vse zahteva čas od naroda in kaj mu more nuditi šola«, biti mora skratka »najboljši poznavalec ljud» stva«. Za to — trdi Hreščajk — mu je pred» vsem potrebno »družboslovno spoznanje«. Kakor je to res, je v tem le del resnice; a še kot tak, komaj drugi del. Prvi del nam» reč je v tem, da se mora učitelj v prvi vrsti usposobiti za svioje delo v šoli, po tem delu pa za »ljudskega vzgojitelja«. In kdor je po» izkusil resno vzeti svoje usposobljenje za svoje delo v šoli, ta ve, da je to težji del in je» gove samoizobraževalne naloge. To ni kar »tehnična in metodološka izobrazba« in več, kakor družboslovno spoznanje je pronicanje v dečje duše in njihovo spoznavanje; zakaj to mi je notranje, ono zunanje. Za praktično prepoznavanje pa mi je tu potrebna prav te» meljita teoretična pripravljenost, Iki je siste» matični študij psihologije lin na njo osnovane teoretične in praktične pedagogike. To mi bo potrebno kot učitelju v šoli v prvi vrsti; »potrebe časa«, še bolj razmere kraja v praktičnem spoznavanju pa bode ono, kar bo tvorilo prav posebno pažnjo učitelje» vega vživljanja v okolico njegovega delova» nja. Potrebe časa in razmere kraja mu ne bo» do vedno modificirale šole; osnovane na te» meljih znanstvenih principov pedagogike, ne bodo mu je ustvarjale, 'kajti kot socialna in individualna vzgojna institucija se bo šola morala pogosto celo upreti tem potrebam in razmeram, ako hoče služiti občevzgojnemu cilju, ki je: vzgajati človeka za človeka. V tem pogledu, da se morejo potrebe časa in razmere kraja praktično proučiti, da se more ■izvzeti iz njih in postaviti v službo svojega dela ono, kar podpira, pa zatirati ono. kar ovira, v tem pogledu nam je proučavanje in spoznavanje dryžbe potrebno. V praktičnem pogledu tedaj, v izkorišča» nju praktičnih izsledkov sociologije nam je potrebno njeno poznavanje. In naša samo» izobrazba nas mora usposobiti tudi iza tako proučevanje in spoznavanje socialne edinice, v kateri živimo, za proučavanje in spoznava» ¡nje njene socialne strukture; t. j. sociološko moramo biti teoretično usposobljeni za prak» tično spoznavanje socialnih razmer. A. Hreščak je na I. samoizobraževalnem tečaju sam dejal, da družboslovno spoznanje »ni cilj, temveč le sredstvo«, »eden od :teme» ljev za konkretnejše naloge«; sodim, da ima on sam ta študij za enot od »splošnih, temelj» nih tez«, iiz katerih preide na »konkretne go» spodarske probleme« — ali osnovna zmota vse učiteljske samoizobraževalne akcije je, ako se resno misli, da je mogoče preko na? vedenih temeljnih tez in preko konkretnih gospodarskih problemov dospeti »na reformo našega šolstva«. V tem slučaju taka reforma ne le da ni naša »najkonkretnejša naloga«, marveč bi bila naravnost greh proti šoli in greh proti narodu, ki naj mu služi. Postav» ljena bi namreč bila na enostransko material» no! osnovo ki pa je radi etične! vzgojne na» loge šole ne moremo priznavati kot najvaž» nejšo in najkonkretnejšo. Kdor pa za tako ravnanje s šoli sliši oči» tek diletantizma, ne sme biti užaljen. Kakor se trpko sliši, se mora ipak nujno prositi, da varujmo veliko idejo in njeno realizacijo od takih diletantskih gesel. iii. Sicer pa: ako pregledamo praktično izva» janje učiteljske samoizobraževalne akcije, moramo uvideti, da gre ta akcija za ndkim drugim, a gotovim smotrom: za ustvarjanjem enotne ideologije. Kakšna je ta in katera, ni nikjer jasno izraženo; na tak smoter pa moramo sklepati že po 4. onih točk, ki jih je navedel A. Hre» ščak kot označbo, da samoizobraževalna ak» cija zagotovi vsemu učiteljstvu »neko samo» stojnost, ki bo ... osamosvojila učiteljstvo ter spravila edino prave nagibe V kulturno delo«. Jasnosti tudi v tem ni dovolj na kar sem že opozarjal; opozarjal z željo, da 'bi sloven» sko učiteljstvo z menoj vred dobilo na tako vprašanje jasen in precizen odgovor. Moje prepričanje je, da študij sociologije ne more služiti za končni smoter konkretnemu udej» stvovanju na reformi šolstva — za kaj ta» kega je ta študij preozek; zato pa tak študij, forsiran, kakor je, mora imeti drug smoter. 1 Napisano za pokraj. skupščino v Celjiu, tedaj pred člankom tov. Drag. Mihajloviča ali člankom tov. A. Osterca. — P. F. Rad bi sicer, da se motim; ali naj iščem, kolikor hočem, vidim končno le, da mu je smoter v ustvarjanju neke enotne ideologije. Katere in kakšne, nočem ugibati; zakaj na voditeljih učiteljske samoizobraževalne akcije je. da baš v ¡tem pogledu natočijo učiteljstvu čistega vina. V tem pogledu in pa v tem, ¡za» kaj jim je pri strokovni samoizobraževalni akciji učiteljstva študij sociologije — ali so» cializma? — važnejši kakor poglabljanje V stanovsko strokovno izobrazbo. Kadar bo precizno pojasnjeno to dvoje, se bo mogla govoriti o metodi akcije. Takrat šele, kadar utrdimo in enoglasno sprejmemo cilj, odgovarjajoč potrebam učiteljske stanov» sika strokovne izobrazbe, se bo moglo pa tudi zahtevati, da udeleženci take samoizobraže» valne akcije »resignirajo na del svoje svo» bode ter se podrede volji organizacije«, ta» Ikrat šele ne bomo priznavali »absolutno pro» ste volje posameznikov«. Dokler pa to ni, je za one, ki imajo svoje utrjeno prepričanje, z njim pa tudi voljo, pomagati samoizobra» ževalni akciji, žaljivo govoriti o »razdiralnih elementih vsake organizacije«. Sploine vesti. — V zadevi odtegljajev za Nabavljalne odn. stavbne zadruge priobčimo v prihodnji številki poseben članek. — Učitelji vojaki z dosluženim rokom prejmejo te dni dekrete za službena mesta v mariborski oblasti, kakor smo prejeli infor» macijo od avtentične strani. — Državne šole v Prekmurju prejmejo vsled rešenja min. prosvete z 2. VII. 1928 E. E. br. 8233 skupno 187.360 Din podpore za najnujnejša popravila. — Pripomba k poteku II. tečaja. V poro» čilu v zadnji številki Učit. Tov. je po pomoti izostalo, da je referiral na tečaju tudi tov. Vrane. Njegov referat se je uvrstil med spo» red šele ob začetku tečaja, ker ni bil osrednji izobraževalni odsek obveščen o njem. Tov. Vrane je poročal o šolsiki reformi v Nemčiji in Avstriji. Pokazal nam je napredek v Ber» linu, v Lipskem, v Draždanih in na Dunaju. Udeleženci tečaja so z zanimanjem sledili interesantnim informacijam, na podlagi kate» rih so ugotovili, kako smo zaostali v svoji lastni strolki v primeri z drugim svetom. Ča» kamo — Mesije, med tem pa nas pušča kul» turni razvoj daleč zadaj in to v področju, katerega proučevati bi bila naša prva dolž» nost. Učiteljstva je zamudilo veliko in bo moralo napeti vse sile, da popravi zamujeno. Škoda, da ni mogel tov. Vrane podati celotnega poročila. Za izvajanja so mu 'bili udeleženci tečaja prav hvaležni. — Za proslavo desetletnice Ujedinjenja. Ker bodo mnoge šole ¡prirejale na dan 1. de» cembra proslavo Ujedinjenja na svečan na» čin z petjem, deklamacijami in igricami, spo» ročamo onim, ki nimajo primernih mladinskih iger, da ima poverjeništvo UJU v Ljubljani nekaj takih na razpolago v rokopisih, Iki jih lahko izposodi posameznim šolam ¡proti ma» lenlkostni odškodnini. Za 1. december so pri» merne Fr. Skulj: Ujedinjenje, Ribičič: Trije bratje in Troišt: Testament majlke Jugovičev. — Poleg teh bi priporočali tudi Ribičič: »Igri» ce«, zbirka lažjih mladinskih iger, ki jo je izdal »Učiteljski konviikt« v Ljubljani, v ka» teri je zadnja igrica »Dedščina« tudi zelo primerna za vprizoritev na 1. decembra. — Šolskim odrom, ki prirejajo med letom več» krat šolske predstave, bi ¡priporočali še na» slednje mladinske igre, ki jih ima poverjeni» štvo v rokopisu in jih lahko izposodi: Tiran: Pri botri zimi; Trošt: Kraljevič Marko in beg Kostadin; Ribičič: Lola; Čebular: Sirota Ma» rica; Šušteršič: Svetli kamen. — Tudi v prej omenjeni Ribičičevi zbirki: Igrice je poleg dedščina še pet zelo uspelih eno» in dvo» dejanlk. Za one, (ki so v zadregi za deklamacije ima poverjeništvo na razDolago zbirko: »De» klamovanke«. Poslužujte se gori navedenih igric, a nikdo naj ne pozabi, da ni njegova dolžnost delati le' za druge, temveč da se mora tudi lastnemu stanu oddolžiti na pri» meren način; — zato naj priredi letos vsalka šola vsaj po eno igro v korist »Učiteljskega doma« v Ljubljani ali Mariboru. — Šolsko upravni odsek bo imel sejo v sobota dne 15. IX. 1928 popoldne ob 16. uri v Učiteljski tiskarni. — Absolventi IV. letnika višje pedago« ške šole so dobili ¡sledeča nameščenja: Mirko Mesojedec in Joško Babšek na moškem uči» teljišču v Ljubljani, Jožica Župevc in Veče» slav čopič na ženskem učiteljišču v Ljubljani, Gustav Šilih na moškem učiteljišču v Mari» boru, Jožica Tomšič in Radovan Klopčič na ženskem učiteljišču v Mariboru. Nekateri absolventi še niso bili razporejeni, Iker ni na učiteljiščih zadosti mest. Ti bodo nastavljeni kot nadzorniki in ravnatelji meščanskih šol. — »Selbsthilfe« — pozor! Vsi tisti tova» riši in tovarišice, ki so še danes plačujoči člani, se vabijo, da v svojem lastnem interesu z obratno pošto vpošljejo svoje točne našlo» ve — po dopisnici — na naslov: »Joško Biz» jak, šol. upravitelj v Celju«. Odgovor sledi takoj. Gre za večji denarni odbitek, ki ga ho» če društvo ob priliki izplačila smrtnega slu» čaja dedičem utrgati. Zadeva je nadvse važna in silno nujna. — Oklic Slovenske Matice. Slovenska Ma» tica vabi k pristopu za 1929. leto. Izšle bodo za Veliko noč naslednje knjige: 1. Cankar Izi» dor, dr.: Zgodovina likovne umetnosti, 3. za» ključni snopič I. dela (Starokrščansika doba in ztgodnji srednji vek, arhitektura). —- 2. \Vla» dysiav Revmont: Kmetje, I. del. Ta poljski roman, ki je dobil NoMovo nagrado, je pre» vedel dr. Joža Glonar. — 3. Knezove knjižni» ce XXIII. zvezek. (Izvirno slovensko lepo» slovje). — 4. Kidrič Fran, dr.: Zgodovina slo» venskega pismenstva in slovenske literature do srede XIX. stoletja. — Članarina za redne člane znaša 50 Din in se plačuje pred preje» mom knjig ali v celoti ali v obrokih ali pa ob sprejemu knjig. Člani naj se obračajo na po» verjenike, kjer jih že imajo, drugače pa na» ■ravnost na društvo^ v Ljubljani. Članarina se plačuje po čekih najkasneje do konca tega leta razen pri onih, ki plačajo ob sprejemu knjig. — Slomškove slike za šole. Prosvetna zveza v Mariboru je izdala zelo čedno sliko našega ¡prvega pedagoga Antona Martina Slomška. Slika »Slomšek vzgojitelj« je prav pripravna za šole. Pozivamo vse one šole, ka» ter© žele naročiti to sl&o, da pošljejo naro» čilo svojemu Učit. domu bodisi v Ljubljani ali v Mariboru. — Edina slovenska osnovnošolska učna knjiga iz prirodoslovja je knjiga »Prirodne sile in njihove uporabe«, ki jo je sestavil P. Flere. Razen preprostega in metodično prav posrečeno obravnavanega, bogato ilustrirane» ga gradiva, Iki služi tako učitelju za obravna» vo, kakor učencem za ponavljanje, obsega knjiga tudi strokovno, pa poljudno obdelano in s preprostimi diagrami pojasnjen »radio«, ki vedno bolj postaja neobhodna uporaba elektrike v človeški omiki. — Knjigo, ki se lahko kosa s podobnimi deli drugih književ» nosti, 'začetkom šolskega leta ¡prav toplo pri» poročamo. Po ceni in priporočilu Glavnega prosvetnega sveta jo je odobrilo tudi mini» strstvo prosvete kot učbenik za prirodoslovje v višjih razredih osnovnih šol. Izšla je v Uči» teljski tiskarni, dobiva pa se za ceno 16 Din pa vseh knjigarnah. — Nove vzporednice: na osnovni šoli v Senovem, srez Brežice, 3 vzporednice; na osnovni šoli v Št. Jerneju na Dolenjskem 2 vzporednici; na osnovni šoli v Radečah pri Zidanem mostu, srez Krško, 1 vzporednica; na osnovni šoli v Cerkljah pri Kranju 1 vzpo» rednica; na osnovni šoli v Koroški Beli 1 vzporednica; na deški osnovni šoli v Tržiču 1 vzporednica; na osnovni šoli v Smledniku pri Kranju 1 vzporednica; *na osnovni šoli v Mirni peči, srez Novo mesto, 1 vzporednica; na deški osnovni šoli v Trbovljah 1 vzpored» niča; na osnovni šoli v Blanci, srez Brežice, 1 vzporednica; nadalje v mariborski oblasti: v Središču 1 vzporednica, v Zidanem mostu se pretvori štirirazrednica v petrazrednico. V Stogovcih, srez Ljutomer, se ©¡tvorita dva razreda. Na Cvenu, srez Ljutomer, .se triraz» rednica spremeni v štirirazrednico1. Pri Sv. Štefanu, srez Šmarje, se trirazrednica spre» meni v štirirazrednico. V Pertoči, srez Mur» ska Sobota, se štirirazrednica spremeni v šestrazrednico. Enorazredna podružnica osn. šole v Kruplivniku, srez Murska Sobota, se ukine. — Uprava »Zvončka« prosi cenj. tovariš še(ice), da takoj prično z agitacijo na naročbo »Zvončka«, ki izide (1. štev.) v drugi pola» vici septembra. Vsak naročnik naj plača naj» manj četrtletno naročnina v znesku Din 7'50 vnaprej. Uprava. — Uprava »Popotnika« opoizarja vsa šol» ska upraviteljstva in kraj. šol. odbore obeh oblasti, da je naročba na list obvezna in pro» simo, da čimprej obnovite naročnino na ju» bilejni 50=letnik. Ona upraviteljstva in kraj. šol. odbori pa, ki še niso naročniki lista, naj store to takoj, da lahko določi uprava na» klado lista in da ne bodo nastale take nepri» like kakor prošlo šolsko leto. Letnik stane Din 50. Uprava. — Prava kava je strup. Gorje tistemu, ki se prepriča o tem, kajti bolni živci zagre» nijo življenje. Zato pije previdni rajši ŽIKO, ki popolnoma nadomesti pravo kavo. Zahte» vajte 2IKO in kuhajte jo pravilno. Navodilo je na vsakem zavitku. IVn rrn<7)irp flor 'n su^ene v vseh barvah. lMUgUULLVf Največja izbira, najnižje cene. Pletenine, bluze, kravate itd. priporoča modna trgovina FR.M.ROZMAN, Ljubljana, Židovska ul.7. Damam z dežela je posebno priporočljivo trajno kodranje in vodna ondulacija, Separirani oddelek za specialno barvanje las v vseh niansah, kakor tudi za izvrševanje vseh lasnih del se priporoča M. Pedkrajish frizer za dasie 10 gospode, Ljntoljans Sv. Petra cesta 13. Za „visoko pedagoško šolo". Osnovnošolski učitelji, ki zasledujemo razvoj Višje pedag. šole v Beogradu in Za« grebu od njene otvoritve do danes, moramo v zadnjih letih zabeležiti mnogo posrečenih atentatov na obstoj najvišjega učiteljskega kulturnega zavoda. Čeprav obsojamo vsako tendenčno zabav« ljanje in neopravičeno kritiziranje na račun prosvetne pa ¡tudi vsake druge državne upra« ve, moramo vlkljub temu ugotoviti, da se iz teh posrečenih atak jasno vidi namen, da se oba najvišja učiteljska kulturna zavoda od svoje početne najširše obstojne zamisli de« gradira na nivo običajnega tečaja, ki ho pre« računano preje ali pozneje ¡zaspal in umrl. Vse preveč realna in kruta je slutnja, da se je namera letos taktično izvršila in sicer z absolventi oz. diplomiranci nižjega in višje» ga tečaja te šole, ki so edini doštudirali s svo« jimi dosedanjimi službenimi prejemki. Proti pričakovanju se je v zadnjih letih izvršila še ukinitev višjega tečaja pedag. šole in tako so nas — primerno ¡zagradili. Jugoslovansko učiteljstvo svojo kulturno amputacijo ali bolje justifikacijo (v dobi. v kateri se govori o prepotrebni reformi učit. izobrazbe) vdano prestaja pod brezpogojno učinkujočim univerzalno«injekcijskim sred« stvom »budžetni nemogočnosti«. Ker so fraze o »največjem ogorčenju« ali »kulturnem zlo« činu« pri gotovih ljudeh tako zehajoče dol« gočasne, ne bomo odgovarjali s kakimi brez» plodnimi futuralnimi pretnjami ampak z eno» stavno konstatacijo, ki naj jo smatrajo to» vrstni preporoditelji šolstva kot znak, da smo igro izpregledali. Formalno Višja pedag. šola (nižji tečaj Visoke pedag. šole) sicer še vedno obstoja in sprejema učitelje po treh letih osnovnošolske prakse — toda brez službenih prejemkov. Višja pedag. šola bo morala ¡zato vsled pičle» ga števila slušateljev v doglednem času likvi» dirati. Za likvidacijo se dela v zadnjem času vsled splošnega molka učiteljstva z neko po» spešeno nujnostjo, saj se zavodu kot sluša» teljem v kratkih razdobjih reducira en eksi« stenčni pogoj za drugim. Na ta način se nam izmika iz rok kulturna institucija, iza katero bodo imele bodoče učiteljske generacije še trde in trpke boje. Nikakor nimamo namena na tem mestu razpravljati o pomenu Visoke pedag. šole za učiteljstvo in posredno za narod, ker njen po» men učitelji itak poznamo in ker obširne to» zadevne razprave ne moremo spraviti na ta prostor. Dolžni smo pa vsem. ki zasledujejo naše tozadevne razprave in članke povedati, da je temelj našemu splošno»stanovskemu ugledu med našim ljudstvom in specijelno med našimi inteligenčnimi sloji postavljen šele z obstojem popolne Visoke pedag. šole. Zasebno imamo lahko ducat izobraževalnih tečajev, kjer si lahko poljubno izboljšujemo svojo inteligenčno kvaliteto — priborili si bo» mo brez dvoma velik individualni ugled kot posamezniki, dosegli pa ne bomo stanu toliko željenega in potrebnega stanovskega ugleda, uvaževanja in spoštovanja. Ponižu joča ^ kla» sična tradicija o učitelju bo živela še nadalje. Že iz tega vidika (ne glede na pomen izobrazbene osamosvojitve) je naš stanovski egoizem popolnoma opravičen, zlasti še, ker ravno ta egoizem vodi k oplemenitenju in preporodu vsebine učiteljeve duše. katere ka» kovost je pri vzgoji mladine neobhodno po» trebna. Velikokrat smo že pokazali na zgledne kulturne države, ki po lastni uvidevnosti sikr» bijo za čim popolnejšo izobrazbo svojega uči» teljstva, samo pri nas je učiteljstvo vkljub raznim aktualnim reformatoričnim predlogom in spomenicam ped za pedjo potiskano od uradne fakultetne izobrazbe — v ozadje. Mi ne zanikamo, da nimamo dobrohotnih reformatorjev, ki delujejo v nekem okviru za reformo učiteljeve izobrazbe. Nasprotno —• imamo jih. Toda ravno od enega dela teh reformatorjev, ki imajo vpliv in moč, da store ¿za nas nekaj pozitivnega in ki kažejo v po» gledu osnovnošolske didaktike in pedagogike svojo praktično, še nepreizkušeno superijor» nost — nismo še slišali te naše glavne refor» matorične zahteve. Zaikiaj? Ker ta zahteva sega čez dopustne meje učiteljeve inteligenčne ambicije. Očitki, ki padajo na račun učiteljeve .zmožnosti in kvalitete njegove predizobrazbe so za večinski del neosnovani. Rektor za» grebške Višje ped. šole in njen profesorski zbor, bi sigurno lahko podala zanimive pri» merjalne podatke o diferenci izpitnih uspe» ho med našimi slušatelji in slušatelji izagreb» ških fakultet. Ti podatki bi bili za vse uči» teljstvo splošno dobri, a za slovenske učitelje »ures pedagoškoga zavoda« (lastna izjava rek» torja dr. Bosanca) pa najmanj — častni. Oce» na pa bi drugače nikakor ne padla pod nivo povprečnih uspehov ostalega univerzitetnega dijaštva. To opazko o zmožnostih dostavlja» mo radi morebitnih skeptikov starejših inte» ligenčnih generacij, dočim je med mlajšimi generacijami ta povdarek odveč. Težišče reforme učiteljeve izobrazbe je torej v — celotni Visoki pedag. šoli. ki jo smemo veliko krepkeje zahtevati kot trgovi» na, politika ali novine. Materijelno je treba učiteljem omogočiti vstop ali s prvotno praks so vzdrževanja ali z brezobrestnim držav, po» sojilom ali pia z državno podporo, ki bi nudila slušatelju vsaj eksistenčni minimum. Naši najiskrenejši prijatelji in pravi re» formatorji učiteljeve izobrazbe so tisti, ki bo» Verujte, če se Vam pove, da je vsaka gospodinja napravila najboljo izkušnjo, če je poizkušala, da ŽENSKA HVALA preko noči raztopi nesnago. Zjutraj je najbolje, če se za čisto kratko kuhanje perila vzame Schichtovo Terpentin milo do oživotvorili naš davni in opravičeni po« stulat po Visoki ped. šoli. Vsaka druga urad« na reformatorična akcija, ki bo šla preko tega postulata pa je za nas eo ipso — neiskrena in usodna. Klic po Visoki pedagoški šoli za neka» tere sedaj še ni tako aktualen Ikot bo v bo» doče. Dobro naj ga zato. premislijo vsi, ki jim je na srcu naš stanovski položaj v prihodno» sti. Bodoče učit. generacije nas bodo sodile in obsodile zlasti v tem pogledu. Osebne zadeve. —i Za sreskega šolskega referenta za ljubljansko okolico, zahodni del, je imeno» van, kakor poročajo listi, tov. Ivan štrukelj, šol. uprav, na Viču. Dosedanji referent tov. Pretnar je na lastno prošnjo upokojen. —i S kraljevim ukazom so imenovani: v Mengšu Cecilija Štele; v Špitaliču za stal. šolskega upravitelja Ljudevit Kavaj in Olga Kavaj«Petuš; v Veliki Poljani pri Kočevju za stalno šolsko upraviteljico Ljudmila Jamnik« Bajer; v Kostanjevici Evlalija Burja«Tavčar; v Tržiču pri Krškem Marija Gaberšek; v Stični za stalnega šolskega upravitelja Josip Vrbič; v Rudniku pri Ljubljani za stalnega šolskega upravitelja Anton Alfred Viodopi« vec; v Zalogu pri Ljubljani za stalnega šol« skega upravitelja Fran Silvester; v Trebnjem za stalnega šolskega upravitelja Josip Zajec; na dekliški šoli v Celju Hermina Mohorčič; v Gotovljah pri Celju za stalno šolsko upra» viteljico Ana Kavčič«Tomažič; v Št. Pavlu pri Preboldu za stalnega šolskega upravitelja' Albert Planer; v Solčavi za stalnega šolskega upravitelja Drago Cepič; v Črešnjevcih pri D. Lendavi Vojteh Hren in istotam za stalnega šolskega upravitelja Fran Zupančič; v Dor» navi pri Ptuju za stalnega šolskega upravite» lja Ambrozij Rusjan; v Ormožu Josipina Po» lakiSimončič; v Slovenjgradcu Marija Mit» hans; v Štorah pri Celju Marija Jager. —i Izpremembe v šolski službi. Ostavko na državno službo so zaradi odsluženja kadr« skega roka podali naslednji učitelji: Jože Turk, Franjo Klun in Božidar Černelč, Franjo Pikelj, Al. Završnik, Rudolf Kobilica in. Mi« lan Ferjan. — Premeščeni so v mariborski oblasti naslednji učitelji in učiteljice: Lea Mayer«Kaisersberger k Sv. Lenartu pri Vel. Nedelji, Marija Ažman v Stogovce, Zora Puppis na Polenšak, Josip Kramberger k Sv. Primožu pri Dravogradu, Berta Vivod v Vur« berg, Karolina Hribernik v Zibiko, Marjeta Vodošek v Spodnjo Poljskavo, Cirila Erjavec v Vurberg, Angela Lorber v Laporje, Marija Kralj v Vurberg, Nada Bernot v Makole, Bo« gomira Škedelj k Sv. Duhu v Halozah, Davo« rina Zelenko k Sv. Bolfenku v Slov. gor., An« gela Jazbec v Podovo, Josip Jordan k Sv. Andražu, Amalija Španger k Sv. Križu pri Ljutomeru, Mirko Dujc v Šmartno ob Paki, Berta Kos k Sv. Križu pri Rogaški Slatini, Gabrijela Kmet k Sv. Juriju ob Taboru Jo« žica BitencsKrižnic v Mursko Soboto, Ma« ksima Hauptman k Sv. Lovrencu na Pohorju, Janez Tivadar v Vučjo gomilo, Marija Ko» pač v Moščance, Lidija Grošelj v Marenberg, Franjo Lešnik v Lokovico, Alfonz Kopriva v Lokovico, Ivanka Sket v Beltince, Marjeta Jan v Hodoš, Miroslav Viher v Dol. Lendavo (podružnica v Benici), Marija Martinšek v Puconce, Vida Jegli軎gajner v Pokovce, Olga Bračič v Šmarje pri Jelšah, Vanda Medica v Račje in Milan Kerda v Pobrežje pri Mari» boru. — Nastop službe po prejemu dekreta! Stanovska organizacija UJU = Učiteljsko društvo za srez Murska So« bota zboruje dne 22. septembra 1928 v Mur» siki Soboti ob 10. uri na osnovni šoli. Na dnevnem redu so poleg situacijskih poročil in poročil o obeh skupščinah tudi notranje društvene zadeve. Polnoštevilna udeležba ob» vezna! Odbor. Ferijalni Savez učiteljstva. JUGOSLOVANSKO FER. UČITELJSTVO NA ODDIHU V DALMACIJI. Ideja, da bi preživelo jugoslovensko uči» teljstvo polovico svojih počitnic na letovanju ob vsestranskih finančnih ugodnostih je padla na rodovitna tla. V ferijalni koloniji na Bolu na otoku Braču je od 20. jul. do 10. avg. t. 1. letovalo preko 100 jugoslovanskih učiteljev. Koliko izmed teh bi nikdar ne preživelo me» sec dni ob naši rivijeri, ako bi jim ne nudili za tako nizko ceno možnost, da so pohiteli na morje, iz krajnega severa Vojvodine do kraj» nega juga Srbije in ostalih krajev naše domo» vine! Na Bolu so živeli zajedno kot tovariši od naših najmlajših do najstarejših ¡tovarišev in v kratkem času jih je ferijalna ideja zdru» žila pod dalmatinskim solncem ne samo kot tovariše, ampak kot prijatelje pri kopanju, v jedilnici, pri zabavi s samo eno željo, da bi kolikor mogoče lepo iprovedli mesec dni na morju! Ni moj namen obširno opisati naše živ» Ijenje na Boju, to sem storil na kratko vdnev» nih časopisih in obširno v fer. glasniku. Koliko je bilo igranja, potapljanja, petja, nagajanja na najlepšem prostoru na kopališču »Borak«, kjer smo uživali in preživeli največji del našega letovanja in se v prijetnih mor» sikih valovih smejali žgočemu dalmatinskemu solncu in vročini, ki nam ni mogla do živega; uživali smo vse dobrote našega juga ravno» tako, kakor razni bogataši v svetovnih kopa» liščih! Nihče ne bo pozabil največje naše eks» kurzije s posebnim parobrodom na Hvar, na Vis in bajno lepo jamo Biševo. Malo nas je razburkano morje premetalo in izpraznilo že» lodce, a pesem pravi: »Za jedan časak ra» dosti...!« Skromna je bila jedilnica, a s koliko ne» strpnostjo smo čakali vabljivega glasu piščal» ke, ki je naznanjal, da je vse pripravljeno! Kolikokrat smo izapeli večno lepe sloven» ske pesmi na obali ob bladnih večerih, sporni» njajoč se svojih ožjih znancev, znank in krajev! Težko je bilo slovo od morja, kar smo se zavedali takrat, ko smo priromali vsak v svoj domači kraj! Povsod smo bili deležni gostoljubnosti in naklonjenosti, vsi so skrbeli, da bi odnesli najlepše utise iz Bola, prav prisrčno zahvalo pa smo dolžni »Dirdk. drž. žel.« v Zagrebu, ki nam je dala na razpolago posebni brzovlak, ki je vozil pol ure za rednim brzovlakom! Priznanje Vam ferijalci(ke), ki ste rade» volje sledili »vojnički disciplini« povsod vpo» števajoč, da brez reda ni uspeha. Kar je bilo lepega, ohranite v spominu, pomanjkljivosti, ki so povsod, odpravimo vsi, ne s kritiko, am« pak z delom pripomorete šefu kolonije, da se bo načrt iza kolonijo Učit. F. S. resnično re« aliziral, kajti sami si moramo ustvariti mož» nost. da pohitimo pod okrilje morja, južnega solnca, fig in oranž! — Slavko Mrovlje. —k Ciril Pregelj: Troglasni mladinski zbori. Založila Ig. Kleinmayr & Fed. Bam» berg v Ljubljani. 1928. — Cena 26 Din, s pošt» nino 28 Din. — Pesmarica je namenjena mla» dinskim zborom na višji stopnji osnovnih šol, meščanskim in srednjim šolam. — Vse« buje narodne pesmi iz vseh delov naše do» movine in tudi po eno moravsko in slovaško. Risalno orodje knpite najboljše in ceno pri Fr.P.Zajec.optlk Ljubljana, Stari trg 9, Miroslava Leitgeb, Ljubljana, Jnrčičev trg 3 Izdelovanje ročnih in «trojnih vezenin. Predtiskarij* — Zaloga DMC in vseh potrebščin za vezenja. — MALI OGLASI Mali oglasi, ki sluiijo ▼ posredovalne In soeialnt namene občinstva, vsaka beseda 60 par, Najmanjši »esek Din 5 —. — Kaj govori ocena P. Flereta o knjigi »Prirodne sile« v stvarnem oziru? »Razumlji» vo je, da so si prirodne vede utrle pot tudi že v osnovno šolo: Pa ni dovolj le teoretsko znanje prirodnih naukov, treba je to znanje tudi praktično poglobiti. In ta namen ima Fle« retova knjiga. Naj bi zato postala zanimiva prirodoslovna čitanka osnovnošolske mladine, ki hoče na izbranih, najenostavnejših- poja» vih pokazati medsebojno delovanje prirodnih sil, katere si je znal človek sčasoma udoma» čiti. V stvarnem pogledu je knjiga uspela. (Dr. Simon Dolar.) * Knjigo »Prirodne sile in njihova uporaba« Pavla Flereta je na osnovi Glavnega Prosvet« nega sveta S. Br. 579/27 ministrstvo prosvete s svojim odlokom O. N. Br. 62.950/28 odobrilo kot pomožni učbenik za prirodoslovje v viš» jih šol. letih osnovne šole. Izdala in založila jo je »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. Pripominjamo, da je to edini odobreni slovenski učbenik za prirodoslovje v osnov» nih šolah. za šolsko leto 1928/29 je izšel in stane 16 Din. Naročila sprejema Učiteljska tiskarna v Ljubljani, Frančiškanska 6 Pošljite takoj naročnino za „Zvonček" in „Popotnik"! Nove knjige. —k Čitanka za III. i IV. razred osnovnih škola u Sloveniji. Sestavil Pavle Saršon, uči« telj. Založila Oblastna zaloga šolskih knjig in učil v Ljubljani. Cena 13 Din. Čitanka, ki jo je odobrilo' prosvetno ministrstvo, je urejena praktično in ima kot uvod vaje v srbohrvat« ski latinici in izgovarjavi, potem pa vaje v cirilici. Temu slede berila, ki so po vsebini razdeljena na tri dele: I. dom, šola in življe« nje, II. domovina in narod in III. v prirodi. Na besedah, ki nimajo slovenskega naglasa, je zabeležen naglas, neznane besede pa se tol« mačijo sproti pod tekstom Na i