izhaj* v»âk limed dally Sunday* leto-yeai xxxm Cena lisU ja SS.00 PROSVETA glasilo slovenske narodne podporne jednote CHICAGO 23. ILU PETEK, 4. MAJA (MAY 4), IMS Uradniški la upravnMkl prostori: 1657 South Lawnaala Ava. Office of Publication: S6Ö7 South Lawndaia Ava. Téléphona, Rockwall «* Marsa a. im. Subscription |6.00 Yaarly Acceptance for mailing at «padal rata of poataga pcovidad (or to taction 1103, Act of Oct I, 191T, authorial on June 4, 1911. ŠTEV.—NUMBER M MIROVNA POGAJANJA OBNOVLJENA NA DANSKEM Pol milijona Nemcov se podalo! Angleži zasedli Hamburg! Bojevanje v Italiji in zapadni Avstriji končano s kapitulacijo nemških armad. Dokument o kapitulaciji podpisan v Caserti. Jugoslovanske čete okupirale Trst, Gorico in Tržič. Istrski polotok južno od Trsta zapečaten. Vojna v Evropi se bliža koncu. Nekdaj mogočna nemška oborožena sila dobila smrtni udarec.—Maršal Stalin naznanil okupacijo Rostocka, zadnjega važnega nemškega pristaniščnega mesta ob Baltttkem morju. Britske čete vkorakale v Hamburg, drugo največje nemško mesto. Severna Nemčija presekana na tri dele. Oddelki devete ameriške armade navezali stike z ruskimi četami ob reki Elbi.—Ameriške čete na Okinawi začele novo ofenzivo proti Japoncem. General MacArthur potrdil naznanilo o invaziji holandskega otoka. Britske čete se bližajo glavnemu burmskemu mestu LONDON, 4. maja.—Časnlška ageniura Reuters poroča ls Stockholm*« ¿vedska, de so se mirovna pogajanje obnovile. Briisld feldmaršal Montgomery m je sestal s nemškim admiralom Doenltsem, Id Jo nasledil Hitlerja, v AbenraaJu ne Dan >k«m. Prej je bilo nasnanjeno. da it» Doenlts fn Hlmmler ne mala stike s asvesnlkl In ls javila. da je Nemčija pripravljena ktpltullrstl tudi pred Rusijo. Premier Churchill bo odpotoval t Nemčijo. Druga britske armada Je okupirala Hamburg, Pol milijone nemških vojakov so Jo podalo. Nemci so proglasili IQioL mor-narično bazo, In Prage, glavno mesto Čehoelovaklje, za odprti mesti. Brespogojne kapitulaciji vseh nemikih sU Je blisu. Caseria. Italije, 3. maja.—Sko-ro milijon nemških vojakov v Italiji in zapadni Avstriji se je podalo pred zavezniki.'" Dokument o kapitulaciji nemških sil je bil podpisan zadnjo nedeljo v tem mestecu. Ceremonije so trajale samo dvanajst minut. Zaveznike je zastopal pri pogajanjih, ki so rezultirala v kapitulaciji nemških armad, brit-«ki general W. D. Morgan kot reprezentant feldmaršala Alexandra, vrhovnega poveljnika zavezniških sil v Sredozemlju, Nemce pa generala Karl Wolff «n Heinrich von Vietinghoff-Scheel. Slednji je nasledil feld-marša Alberta Kesselringa kot Poveljnik nemških sil v severni Italiji in Avstriji. Doznava se, da so se Nemci sku&diH * nesprejemljive pogoje. Ofen- ri *e.Hitl*r frd,1.'.da !" *>va, katero so začele ameriške ¡J britske sile, je pbtem uverila Nemce, da je vsak odpor zaman. Sledila so nova pogajanja, ki so Rezultirala v brezpogojni kapitulaciji nemških armad. Preden je bilo naznanilo o kapitulaciji objavljeno, so zavezniške sile prodrle v bližino av-'"■'jslte meje. Okupirale so VI-i m v severovzhodni Italiji, «točasno so novozelandske čete Pr<*irle 50 milj daleč ob reki ''»vi m navezale stike z enota-^*Movanske armade mar-T,ta v Tržiču, 14 milj seve-r°zapadno od TrsU. Jugoslovani so nsznsnili po-rttu ''kupačijo Trsu, Gorice in J'™ Okupacija je zapečatila I? ^trski polotok južno od . , T« važno pristan iščno to je spr,rns kost med Iulijo ,ri J"«oslavijo. Tlf"vt' «t* SO zasedle tudi po-•'*> roki Soči, ki bo morda ■ meja med Italijo in Jugo- 3. maja.—V tem in dru-J, ''finskih mestih je nssta- 1W T** obitvi na* k. C i ? kaPltul^»Ji nemških Vlv, IU,l,i« »n Avstriji. Za za-^ "*ke , ete pomeni to konec » je br*J(, Avstrijsko ozemlje, ki je prišlo pod kontrolo zaveznikov, uključuje važna mesta. Med temi sta Inomost in Solnograd. Zaveznikom je zdaj odprta pot v Berchtesgaden, kjer je imel Hitler svoje skrivališče. Nemške divizije v bavarskih pokrajinah so v pasti in nevarnosti uničenja. Znamenja kažejo, da bodo kmalu kapitulirale pred zavezniki. London, 3. maja.—Berlin, največje mesto na evropskem kontinentu, je v ruskih rokah. Okupacijo nemške prestolnice je naznanil maršal Stalin v povelju dneva. Vojna v Evropi se bliža koncu. Nekdaj mogočna nemška armada je dobila smrtni udarec. V nekaj dneh bodo uničeni zadnji ostanki nacijske sile na kontinentu. • ,, j i Stalin ni v povelju omenil Hitlerja, Goebbelsa in generala Krebsa, ki so izvršili samomor pred padcem Berlina. Kot poveljnik nemške vojaške possd-ke, ki je kspitulirala pred Rusi, je omenjen general Webling. On je vojni ujetnik. Čez 120,000 Nemcev je padlo v bitkah z Rusi za posest Berlina v enem tednu. Stalin je v povelju dneva naznanil tudi okupacijo Rostocka, zadnjega važnega nemškega pristaniščnega mesta ob Baltiškem morju. Rostock je zavzela druga beloruska armada. Berlin je največje mesto, ki je bilo zavzeto v tisočih letih človeških borb. Padel je po dvanajstih dneh ljutih in krvavih bitk. Berlin je postal spomenik tisoč let. Berlin, ki je imel pred vOJno 4,335,000 prebivalcev, je v razvalinah. Padec Berlina primerjajo padcu starega Rima. Ta zaznamuje konec epohe—konec dobe "novega svetovnega reda." Pariš, 3. maja,—H s m b u r g, drugo največje nemško mesto in največja luka, je bil proglašen za odprto mesto. Čete druge britske armade so danes vkorakale v Hamburg in ga zasedle. Severna Nemčija je že presekana na tri kose. Britske čete so zasedle Luebeck, mesto, kjer se je Helnrich Hlmmler, nsčel-nik Gestapa, neuspešno pogsjsl glede kapitulacije pred zavezniki. Oddelki devete ameriške armade so navezali stike z ruskimi četami pri Baelowu ob reki Elbi, 60 milj severozapsdno od Berlins. To Je druga spojitev med njimi ob tej reki. Enote tretje In sedme smeri -ške armadi« drobc nemške linije v južni Nemčiji. Bavarska je že odrezana cxTNemčije. Čete tretje armsde so dospele v bližino Lines, Avstrijs, kjer se bodo kmalu združile z ruskimi silsmi. Dve pehotni koloni sedme armade sta zasedli Seefeld, osem milj severozapsdno od Inomo-sta. Druge se bližajo Berchtes- gadenu v bavarskih Alpah. Sedma armada je ujela feldmaršala Sperrla, bivšega poveljnika nemške letalske sile na zapadni fronti. Guam. 3. maja.—Ameriške Čete so začele novo ofenzivo proti Japoncem v južnem delu Oklna-we. Štiri petine tega otoka so pod kontrolo ameriških čet. Izgleda, da bo otok kmalu v ameriških rokah kljub silnemu od poru sovražnika. Ameriške bojne ladje in letala podpirajo operacije čet na kopnem z bombardiranjem japonskih pozicij na južnem koncu Okinawe. Bombe in šrapnell so porušili več japonskih vojaških objektov In naprav. Manila, Filipini. 3. maja —General Douglas MacArthur je potrdil naznanilo ,da so avstralske in holandske čete invadirale otok Borneo. Ljute bitke so v teku z Japonci. Ta holandski otok leži 800 milj južno od Manile in 900 milj od Saigana, japonske mornarične baze in trdnjave v francoski Indokini. Kalkuta. Indija« 3. maja.—Britske čete se vale proti Rangoonu, glavnemu mestu Burme. Japonska possdka okrgo 30,000 mož v Rangoonu je deloma obkrožena. Znamenja kažejo, da se ne bo izmotala iz pasti. Razmah radika-lizma v Italiji Komunisti in socialisti v uradih Chissso, ftvlcs. 3. maja.—Komunistični val je zajel severno Itslijo. V mestu Comu je odbor za narodno osvoboditev imenoval za župana R. Nulllja, flana strsnke akcije, za policijskega prefekta pa liberalca Enrica Ro-saaca, ki pa nists mogla prevzeti ursdov. Oba sta v rokah ko-munlsts Manija. Liberalec Lombardi, ki je bil imenovan za župana v Milanu, je moral odstopiti. Nasledil ga je aocisllst. Novi župan v Turinu je komunist Roveda. On je pobegnil iz ječe v Veroni pred nekaj meseci in se vrnil v Turin zsdnji teden. Trdi se, ds so italijsnski partizani umorili Mussolinijs, njegovo priležnico in več bivših uradnikov fašistične strsnke, ker niso hoteli, ds bi prišel v roke zavezniških čet. Če bi ga bili ujeli Američani sli Angleži, bi se proces zavlekel in Museolint* se bi morda izognil smrtni kazni, Truman naznanil zniianje vojnega proračuna Washington. D. C, 3. msjs,— Predsednik Trumsn je naznanil znižanje vojnega proračuna za sedem milijsrd dolarjev, On Je tudi namignil, da bodo davki ne dohodke delavcev znižani. HITLER IZVRŠIL SAMOMOR PRED Sovjetski krogi citirajo izjavo nafijškoga uradnika DOENITZ NAZNANIL ČISTKO London, 3. maja. — Sovjetski uradni \>uletln je citiral Izjavo visokega nacljdiegA uradnika, da so Hitler, minister nacijske propagande Gosbbels in general Krebs, šef nemškega generalnega štaba, izvršili samomor pred padcem Berlina. Izjavo je podal Hans Fritsche, podnačelnik nacijske propagande in tiska, katerega so Rusi ujeli. (Zavezniki in ifemci so pver-jenl, da je Hitler mrtev, toda mnenja, kako je umrl, so razllč-na. Rusi trdijo, da J® izvršil samomor, Nemci pa naglašajo, da js padel v bitki s1 Rusi v Berlinu. Predsednik Truman je Ula-vll v Washlngtonu, da je dobil poročilo iz zanadVlfegB vira, da je Hitler mrtev, toda to ne omenja načina smrti. FeldmarŠsl Kari Rudolf Gerd von Rund-stedt, bivši poveljnik nemških ell na zapadni fronti, katerega so ameriške čete ujele v bolnišnici v Bad Toelzu, 25 milj južno od Monakova, je dejul, da je admiral Kuri Doenltz prevzel oblast Nemčiji pred naznanilom o Hitlerjevi smrti. ) Fritsche jeva Izjeva dokazuje, da je Goebbels držal dano besedo. V svojem ssdnjem govoru je dejsl, da bo rajši izvršil samomor nego žlvsl pod terorjem ruskih boljševlkov. Gotovo je, da bodo Rusi preiskali vse kote v Berlinu, da najdejo trupla Hitlerja, Goebbelsa in Krebsa. Zavezniki so Že naznanili, da bodo zahtevali izročitev Hitlerjevega trupla kot dokaz, da je v resnici mrtev. Admiral Doenltz, ki je bil imenovan za naslednika Hitlerja ?red smrtjo diktatorja, je zna-znanil čistko v Nemčiji. Prva žrtev te je bil zunanji minister Joachim von Ribbentrop. Njegovo pozicijo Je dobil grof Lutz Schmerin Krosigh. On je bil finančni minister v Hitlerjevem cabinetu in igral je vežno vlogo v nemških vojnih pripravah. Demonstracije proti Petainu v Franciji Pariz, 3. maja.—V tem in drugih francoskih mestih se vrše demonstracije proti maršalu Petainu, ki se je n«*tM °n «Tu^ouZd arllcU. will »ot bo J^T^®*» ..„h mm. «torUs pUr». po*«*- el«~ will be «aturnad to Maslov u tm. kar Ima stik s listo«w PROSVETA / 2657-59 So. Lawndale Art« Chicago 23. minóla MEMBER OF THE FEDERATED PRESS onir Hitlerjev finale Adolfa Hitlerja/ največjega sadista in kriminalca vseh časov ni več Vsaj tako je 1. maja sporočil v svet nefnški radio iz Hamburga S tem so bile oficielno potrjene vesti, ki so se širile v svetu ic nekaj dni prej. Nacijski radio je dejal, da je Hitler "junaško padel" v Berlinu pri obrambi mesta. Slednje je najbrže stopro-centna toda dobro zamišljena laž, ki ima iz tega kriminalca napraviti'v očeh sedanjih in bodočih nacijev velikega legendarnega junaka. . Da je Hitler mrtev, verjamemo. Mogoče je mrtev že več tednov. O njem so se že precej časa širile različne vesti—da je znorel— da je od lanskega ponesrečenega atentata nanj mrtvouden na enem licu—da si je v svojem alpskem letovišču v Berchtesgadenu ustanovil harem, v katerega si je dal nagnati celo krdelo mladih pedigriranih "Nordijk" in jih oplodil, da pusti za sabo ne samo enega, marveč cel regiment Hitlerčkov . . . Takih ii\ podobnih "vesti" je bilo zadnje tedne na kupe. Domneva se tudi vzdržuje, da je Hitler odnesel pete v Španijo ali Argentino. Seveda preoblečen in z drugačnim obrazom, katerega si je baje dal predelati po zdravnikih. To ni nemogoče, toda ni verjetno. Ves mentalni in duševni ustroj Hitlerja govori proti temu in za to. da si je sam končal življenje, ako ga ni Himmler spravil s poti. Naša domneva je, da je on mrtev že par tednov ali še dalj— odkar je Himmler pričel nastopati kot glavni "firar." In to je že nekaj tednov. Se ni dolgo, ko Je Himmler izjavil, da je Hitler na rmrtnt postelji radi možganskega krvotoka in da ne more živeti niti dva dni. Nacijska vest iz Hamburga, da je padel zadnji torek v Berlinu, se nam vidi gola fikcija. Iz Londona in Moskve poročajo, da bodo zavezniki zahtevali dokaz o Hitlerjevi smrti—njegovo truplo. Ampak je vprašanje, ako ga Himmlerjeva banda ni sežgala kot stotisoče, ako ne par milijonov nacijskih žrtev. Lahko si vsaj mislimo, da bo Himmler skušal oropati zaveznike za—"corpus delieti." Ce se to zgodi, ne bo mogoče nikdar ugotoviti, kaj se je zgodilo s Hitlerjem. To bii bilo tudi v skladu z nacijskimi načrti za podtalno gibanje in za nekakšno kanonizacijo Hitlerju, da bi jim lahko tudi mrtev služil za propagando. Pri tem rečemo to, da je škoda za Nemčijo in ves svet, ker se s Hitlerjem ni tako zgodilo kot z Mussolinijem. Če bi ga bili Nemci sami ubili, če bi ga bile nemške mase opljuvale in osuvale in obesile za pete na kakšnem javnem trgu kot so Mussolinija, bi ne bilo nobene nevarnosti za vstujenje kakšnega Hitlerjevega mita. V takem primeru bi ne bilo nobene bojazni, da po smrti postane kak legendarni junak, s kutenm hi fanatični nemški nacionalisti zastiupljali otroke in jih pripravljali na—"Der Tag" » . . Glasovi iz naselbin Vstajenje rdečega Dunaja! Med dobrimi novicami zadnjih dni je bila tudi vest, da je 75-jethl dr. Kari Renner organlzlrul novo avstrijsko delavsko vlado. Za vsakega, ki je poznal "rdeči Dunaj" in občudoval junaške boje dunajskih in drugih avstrijskih delavcev, ki so meseca marca 1934 hiabro branili in umirali za obrambo svoje prestolnice, svojih domov in predvsem svoje SVOBODE, je bila ta vest veliko zadoščenje. Diuga zgodovinska značilnost je, da je dr. Renner, starosta bojevite avstrijske socialne demokracije, sestavil novo delavsko vlado isti dan kot Je infamrti Musaolini napravil na tako sramoten način svoj konec. Bil je Muasolini, ki je zadavil avstrijsko republiko in Tdečl Dunaj. Pritlikavi Dollfuss in njegov naslednik Schuschnlgg sta bila le njegovo orodje in oproda Vatikana, ki je tudi na vsej črti sodeloval z Mussolinijem pri masakriranju avstrijskega socialističnega delavhtva. Omenjena veat je povedala le toliko, da je Kari Renner sestavil novo vlado i/ zastopnikov socialistične in komunistične stranke in iz krščsnskrh aocialistov. Ampak v tej kratki vesti je povedano voliko—- vsaj za one, k« so poznali uvstrijsko republiko pred njeno zadavitvijo po domačih klerofaš*stih. In ta vest je povedala pred vsem to, da rdeči Dunaj zopet vstaja. Kolikor nam je znano, je dr. Renner še edini izmed male skupi ne velikih voditeljev avstnisk» socialne demokracije, ki so kljub vstm te/avum po razsulu avsti<»-ogrske monarhije zgradili najbolj vzorno In humanitarno občinsko upravo na Dunaju. Po zadavltvl avstrijskega delavstva ln t*» padcu rdečega Dunaja je bil dr. Ren ner vržen v xatx>r s tisoč* *n tUočl drugimi sociallatl. Od tedaj do zadnjih dni nismo več slišal« o njem. Otonu Bauerju, glavnemu voditelju avstrijske socialni' demokracije, in Jullusu Deutachu, ki je vodil obrambne boje, se je |*>hrečil beg na Češko ln od tam v tujino Bauer te leta IM7 trrml duševno ubit v Franciji, Deutsch ps se je boril v Španiji na strani lojalistov, Vsi ti voditelji ho avstrijskemu »n sploh vsemu svetovnemu delavstvu zspuMih I»i«stn dedi^ino—dedščino delavske zavednosti ln bojevttosti, ix»*t«no*ti ■ vetovne vojne. In v Avstriji se n« moglo razviti komunistično glbšnje vsled tega. ker Je bila socialistična stranke toliko bojevita, da je imet* vse avstrijsko zavedno delavstvo na svoji strani in kominterna Je pri njih naletela na gluhi» ušesa. Ker kominterna nI mogla raz-rukatl in oslabiti rdečega Dunaja, sta se proti njemu zarotila Muasolini In Vatlksn in ga unli -!;» v krvi. T»»da le začasno, kajti rdeči Dunaj zopet vstala Iz «volih razvalin Mali Avstriji ic ragotov I jene—"neodvisnost," ampak je vprašanje, če bo mogla živeti v| svojih ozkih mejsh. MOJI POMISLEKI Clereland, Ohio. — Kadar i- mam kaj prostega časa, kaj rad pregledujem razne časopise in čitam dopise rojakov in rojakinj, ki izražajo svoja mnenja; tako želim tudi jaz enkrat izraziti svoje mišljenje. Čital sem na primer dopis društvenika, ki piše, da so na neki priredbi društva SNPJ plesali trije ruski plesalci, katerim je navzoče ljudstvo ploskalo. Dalje piše, da so šli tudi trije od omenjenega društva v Rusijo, da bi tam Ruse nekaj podu-čevali, a se jim ni obneslo. Ker ne pove pod kakšnimi pogoji so omenjeni trije šli v Rusijo, niti, vzroka njih povratka, je težko reči, če se jim je potovanje tja obneslo ali ne. Ako so sprevideli, da ni ruski način življenja dober za delavca, naj bi oni, ki so bili tam in videli razmere na lastne oči, povedali, da bi širša javnost vedela kaj več o notranjih razmerah velike slovanske dežele, na katero danes svet gleda z največjim občudovanjem. Tudi jaz sem bil med tistimi "srečneži," ki so se «v prvi svetovni Vojni borili za čast Franca Jožefa, in radi česar sem po nelastni volji prišel med Ruse. Toda, čeprav smo bili v vojni, in sem bil tako rekoč sovražnik Rusov, nismo bili Slovenci, kolikor sem mogel utemeljiti, po sebno zapostavljeni od Rusov. V gotovih primerih smo imel večjo zaslombo kot pa domači vojaki, to pa zato, ker smo bili Slovenci zmožni pisanja in čita-nja, Rusov pa je bilo veliko, ki so bili nepismeni. oročevalca v clevelandske-mu časopisju, ki bi napravila največjo dobroto> vernemu ljudstvu, ko bi se držala svojega poklica in bila iz dna srca in duše hvaležna, da se ju je Bog usmilil, da danes sedita na u-dobnih stolčkih in imata sita trebuha, mesto da bi se skrivala po jugoslovanskih gozdovih in grizla plevel, da bi se utešila glad, ki gloda prazne želodce njih ovčič, ki sta jih proti pravilom njih poklica zapustila, da sta sama sebe rešila. Da preidem zopet k pogovoru Rusih. Zakaj pa je peščica reakcijonarjev tako proti Rušili? Mar ne zato, ker so Slovani, ter ne marajo biti sužnji nemškemu nacizmu in italijanskemu fašizmu? O, dobro je znano, ako bi Rusi podpirali one jugoslovanske skupine, ki* so se udinjale sovražnikom vsega sveta, da ne bi bilo v očeh teh reakcijonarjev večjih ljudi kot t»o Rusi, ker pa so že od nekdaj na strani preprostega ljudstva, pa so seveda ničvredni. Pa kaj ^zato, pravila so taka, da večina vedno vleče in tako vlečejo Rusi svetovno pozornost nase in bojujoča jugoslovanska para bo tudi potegnila pravico na svojo itran in od kazala zasluženo nagrado izdajicam, pa naj si bo, da imajo tak ali tak ovratnik ali pa nobenega. Prav nič čudno se mi ne vidi, da je klika javnih junakov, ki se prav dobro razumejo na beg 'za ohranitev svoje kože, pa ma-gari če vse dri|ge vrag vzame proti mistru Louisu Adamiču. Mr. Adarpič jim je trn v peto, kajti s svojim razumnim nastopom in syojim Vplivom v višjih vladnih krpgih, jim je preprečil že marsikatero nakano. Dočim mr. Adamič izboči podatke enostavno brez vsakršnega hinav *tva ali potvarjanja, pa tem brancem ni dosti do točnosti in pravilnosti o predloženi zadevi glavno jda je njih namen dosežem. '>' No, srečni smo, da imamo v naši sredi take ljud kot je mr. Adamič in še neka; drugih, ki so ves čas od začetka zvesti načelom pravičnega delovanja za blagor preprostega ljudstva, ki je bilo v uri nevihte zapuščeno samo. Pa še drugič kaj več. Louis Pire. POROČILO ZASTOPNIKA Hermlnle. Ps. — To poročilo se nanaša o potovanju v Detroit in na osem dnevno agitacijo tem mestu. I« Pittsburgha sem se odpeljal ob 11:15 zvečer Postelje ni bilo mogoče dobiti dobil pa sem čez čas sedež vozu, v katerom je bilo polno vojakov in precej punčar. Su meli so vso noč in tudi poljubljanja ni majkalo. Sevedh zavidal jim nisem, kajti nekater so se vračali na fronte in lju bicc so jih morda zadnjič poljubljale. Ne, nisem jim bi nevoščljiv, kajti moji meden tedni so minili. Toda spati ni mogel, zato sem se kratkočasil s čitanjem, kajti knjig imam vselej zadosti na potovanju. Dospevši v Detroit ob pol osmih zjutraj,- sem se takoj odpeljal s poulično k mojemu bratu, da poizvem, ali bom imel kaj kooperacije pri moji agitaciji po Detroitu. V Detroitu so Slovenci zelo raztrešeni na vseh koncih mesta, katero šteje čez dva milijona prebivalcev, zato je razumljivo, da bi me vzelo nekaj mesecev, če bi hotel vse obiskati s poulično ali z busi. Detroit je staro mesto, menda okrog 300 let. Zadnje čase pa so pričeli belokožce izpodrivati zamorci. V času te vojne se jih je naselilo pol milijona ali morda celo več zamorcev iz užnih držav, kateri so slabo zobraženi in niso vajeni čistoče. Kamor koli se naselijo, pade vrednost zemljič in hiš in se jih ne more prodati niti za polovično ceno. Seveda, vsi zamorci niso nesnažni. Oni, ki so bili rojeni v Detroitu so snažni in se lepo obnašajo. Neki slovenski trgovec mi je pravil, da mu bolj x>šteno plačujejo kot nekateri selci. Torej tukaj je zopet dokaz, da je izobrazba potrebna in da se je treba izogibati ras nega sovraštva. Seveda, 600,000 zamorcev v dva milijonskem mestu je malo preveč. Moje mnenje je, da ne bi smelo biti več kot 10% zamorcev med belci. Toda to je pač povzročila vojna, ker industrija potrebuje delavce; mnogi pa se boje, da bo prišlo po vojni zopet do hujskanja, zlasti v primeru, da bi hoteli zamorci delati za manjše plače kot'belci. Sedaj pa naj nekoliko opišem o mojem delu in agitaciji. Prvi dan me je spremljala ppznana društvenica in dopisovalka Katarina Krainz. Našel sem jo doma, prav tako njeno hčer in zaročenca, dočim je bil mr. Krainz na delu. Kathrine me je z avtomobilom odpeljala za naročniki. Ker pa je pred kratkim bil ubit njej ljubi sin, je bila ves čas žalostna. Naj prvo sva obiskala bolnika Junka in njegovo ženo. Pri njih sem izvedel, da so na klubovi seji razpravljali o mojem prihodu in zaključili, da bodo kooperirali z menoj pri agitaciji za Prole tarča. Junko je ponovil Pro-letarca, dasiravno naročnina še ni potekla. Leo je izrazil svoje veselje nad mOjim prihodom in me vzpodbujal naj vztrajam na mojem delu, katero je tudi dh navdušeno vršil predno ga je bolezen priklenila na postelj. Njegov revmatizem je zelo hud, podnevi leži na divanu, ponoči pa na postelji. Človek se zaveda svojega zdravlja šele ob pogledu na takega trpečega bolnika. Leo Junko je res hudo bolan. Morda bi svoj revmatizem vsaj malo odpravil, ako bi imel denar in bi se zdravil v toplicah, toda preprosti delavci kot smo mi si ne moremo privoščiti takega zdravljenja. Mogoče bodo v tem oziru naši potomci na boljšem. Od Junka sem se poslovil in vrnil na Krainzov dom in se malo vlegel k počitku, kajti bil sem tako zaspan, da nisem mogel nadaljevati z agitacijo. Po večerji sva šla s Katherino zopet na agitacijo, toda ni- bilo dosti uspeha, ker nekatere nismo našli doma, nekateri pa so že ponovili naročnino. Doma smo našli rojakinjo Nagel, katera je takoj ponovila Prole-tarca. Ona ima tri sinove pri vojakih. Sin Joe je poročnik in pilotira letalo. Daniel je podčas-nik v mornarici, mlajši pa je pri Ena lxmed 121 umeiniiklh silk, ki so na rasstavi v Umeinisk muzaju v Chicagu. katero sponsorira Encyclopedia Brltanica. Si* ka ja dalo Dala Nichols« in pooebna rasstava traja od 12. aprik do 13. ma J a. trgovski mornarici. Eden sinov se je prav nahajal na počitnicah, katerega sem srečal. Je zelo zal mladenič. Drugi, Daniel, se je nahajal na ladji, (če se ne motim, ji je bilo ime Wyoming), ki je bila L 1944 potopljena. On si je srečno rešil življenje. Tako se slovenski mladeniči bojujejo in žrtvujejo za boljši svet. Kakor je bilo že poročano, J. Krainz je imel čin kapetana, ko je padel. Moje globoke simpatije Krainzovi družini. Eden sinov pa ^se nahaja v Franciji. Drugi dan sem poiskal nekaj mojih starih znancev, ki žive v okolici Slovenskega narodnega doma. S. Urbas, ki je tajnik kluba, me je izročil M. Mentonu tisti večer. Ker je bilo že pozno, sva obiskala samo nekaj družin, katerim sem. prodal tri knjige "Guns for Tito" in prav toliko drugih naprednih brošur. Tisti večer sem ostal pri dobro znanem rojaku Kuhovskemu, ki je bil svoje čase zelo aktiven v dramatiki. Njegova žena je doma iz vasi Srpenice, dve uri hoda od moje rojstne vasi. V tej vasi sem bil zadnjič 1. 1902. O vsem smo se pogovarjali pozno v noč. V soboto pa sem se napotil v tisti del mesta, kjer živi Tone Anžiček. Povedali so mi, da mfe bo Tone vozil okrog dva dni, ker je star naseljenec in dobro pozna mesto. Imela sva uspeh. V dveh dneh sva iztržila za $35. Pri tem je tudi pomagal J. Plahtar. Prvi dan sva se ustavila pri Petru Benediktu. On je kupil za $5 "možganskih medecin." Daroval je tudi nekaj denarja, kar pa bom objavil pozneje. Anižiček me je zapeljal v spremstvu svoje žene na dom hčere in zeta, katera stanujeta v najlepšem delu mesta. Tam stoje lepi domovi na pol akru zemljišča. V nedeljo zjutraj pa se je vršila seja društva št. 121 SNPJ. na katero so tudi mene povabili. Predsednik Joe Mihelich je pozval članstvo, naj vstane v znak sožalja za pokojnim predsednikom Rooseveltom/ kar so člani radi storili. Brat Jurca mi je pomignil, naj prisedem k njemu. Na koncu seje mi je dal predsednik besedo in pojasnil članstvu mojo misijo, kar so vzeli na znanje in dobil sem takoj nekaj naročnin na Prosveto in Proletarca. ^ Zaključujem, prihodnjič bom nadaljeval z opisom mojega obiska v Detroitu. Anton Zornik. l.^lU^va^^1* TldB* !udl M *m> kaša Isstrsdsne ameriške vojne ujetnika, katera S POTA Dne 4. aprila je minulo 52 let, odkar sem zapustil svojo rojstno Planino, ki leži med Ljubljano in Trstom. Kdo ve, kaj se danes godi v tamkajšnjih krajih. Vemo le, da kar niso Lahi uničili in pokradli, so pa Tevtonci, nem-čurji in domači izdajalci. Upati je, da bodo po tej vojni ljudstva prišla do spoznanja in da se bo tudi Slovenija združila z Rusijo. To sem že poudarjal | od začetka vojne naprej, kajti druge rešitve ni! V gfosveti sem pred dnevi čital, da je neki fanatični škof dejal, da je Rusija kriva, da je Roo-sevelt umrl. Ko sem čital dotič-no vest, mi je priklicala v spomin moja potovanja v času 40 let. Nihče mi ne more očitati, da sem kdaj ali kje spreminjal svoje prepričanje za osebno korist. Vseeno pa so me grdi verski fanatiki napadali in prav tako ateisti; Neki verski fanatik me je grdo obrekoval in vsled tega so me nekateri pehali in bičali. Vrlic temu pa sem vse prenesel. Ko pišem te vrstice, ogledujem prsv z velikim zadovolj- stvom svojo Zgodovinsko zbirko in se ne zmenim, če kdo čez me-ne govori ali dela. Ko že o tem pišem, naj omenim moje potovanje v 1. 1902 in 1908. Bil sem v Evropi vet- "mesecev in potoval po raznih krajih in državah. Posebno se spo-min jam krajev, Avstrije in Nem. čije, kjer se sedaj zaključujejo boji. L. '¿908 pa sem bil z neko skupino na Češkem in Morav-skem. V Pragi sem opazoval ne-kega slovenskega duhovnika. Obstal je pred veliko Husovo sliko, ki je kazala, kako sta dva njegova kolega .slačila Husa, predno so ga pahnili na gorečo grmado. Druga slika pa je ka-zala Husa v zadnjih vzdihljajih in poleg grmade je stala neki nemška ženica in vrgla butari« na grmado. Škofa, ki zvrača na Rusijo, Češ, da je ona kriva Rooseveltove smrti, bi moralo biti sram in prav tako vse elevelandske fa-natike, ki še vedno plozajo v Hitlerjev in Mussolinijev rog. Ko sem čital o omenjenem škofu, sem se spomnil tudi m one čase, ko je pričel izhajat Glas naroda. Neki slovenski du hovnik, če se ne motim mu bilo ime Hladnik, doma nekje I Michigana, je kupil pri Sakser ju vozni listek za potovanje staro domovino. Dotični pamik s katerim je potoval, pa se potopil in verski fanatiki so za kričali, da se je duhovnik zaU utopil, ker je kupil vozni liste pri Sakser ju. Ni daleč čas, ko bodo preje plačilo vsi ti fanatiki in sovrai niki Slovanov, prav tako kot sti ga prejela Hitler in Mussolini Ugotoviti pa moram, da imam 1 med seboj poleg zgagarjev tu( ' dobre ljudi, kateri se nesebič« I trudijo in delujejo za Sloven ' in slovenski narod, kateri je de | loma uničen. Tudi nekateri tam kajšnji duhovniki se trudijo zvesto stoje na strani svojega n« roda, čeprav ne v tolikem št« vilu, kot bi morali. Razvijajoči se dogodki kažejt da pride po vojni do združen slovanskih narodov. Bismark priporočal cesarju VVilhelma naj se združi s Slovani (Kusijol on pa se je izrazil, da se nemi« narod ne bo nikoli združi) s u» vimi Slovani. Pokojni kajzer je dobil brco sedaj pa Hitler, Slovan pa P* haja na dan. -- Matija Pogordc PROSIM. NAPRAVITE OBRAČUN Chlcago. IIL-Sedaj, ko «J priredba 29. aprila v korist J» re domovine uspešno zavrtaj prosim vse društvene tajnik«« posameznike, da napravijo obrt čun za vstopnice in oglase v m krajšem času. ker drugače ^ nemogoče zaključiti račune ^ d je so pa radovedni in bi ^ vedeli, koliko bo preostanka J» rej ne zadržujte objave rKjJ Poravnajte še dan«! na sledeči naslov Louis Zorko. tajnih 2657 S. Lawndslc A«-Chicago IS. HI IŠČE TETO m Prosveto poznam * pred vojno in zato se ' na list s sledečo pro*£ V Ameriki »mam tete m Stamol, doma iz Celju. Do I. 1^1 Toledu. O., toda ne v«* vedno živ. vi« . veste zs naslov mojt t^ -rSte ji. da so njen. tlj« Franc. Anton. Ivan »n Mira živi in zdrav ^ ^ Moj naslov m ^ ' ¿J Prekorsek. IIOMV^ . Tofotnsr PETEK, 4. MAJA Slovenska partizanska pesem Zbral In uredil Mile Klopčič Vida Brest: , Očetu v spomin Oče še veš tedaj? V gozdu za hišo smo ateljo grabili, rdečih, razžarjenih lic, . u^tje šumeče na kup smo valili, s smehom motili smo pevanje ptic. Maj je cvetel vsepovsod. Ti si pa stal tam in gledal čez nas, molčal si, v silno daljavo strmel, kot bi te sonca svit vsega prevzel, ko je nenadoma Šinil čez nas ... Tak si, ves tak, ko te v sanjah zazrem, v daljavo strmiš nasmejan, oče, a smeh tvoj je kakor bolan . .. Kruha si dal jim, kedar so prišli, | še kot otroci vsi razcapani, kleli so kot postopači, cigani, pomiloval si jih, lačne ljudi. Zdaj so kot psički, gonjači prišli, roke so, oče, trdo ti zvezali, pa so te kakor zločinca odgnali z divjim grohotom čez sredo vasi... Tak si bil, ko so te v gozdu našli, s smehom si trpkim na ustnih strmel nekam v daljavo—in mrtve oči zrle so kot bi nekomu hotele vso to brezmejno krivico razkriti . . . Včasih še, kadar smo prišli domov, sredi noči smo se priplazili, kakor tatovi pod rodni svoj krov, pa smo o svobodnih dneh govorili, ki priborimo jih sredi gozdov, si nas poslušal, nato si dejal: "Trije ste fantje, a glejte, da vsi dobro do konca se boste držali, fantje, pa bom za vas brez skrbi! Glejte, da boste hudičem plačali vso to prelito slovensko že kri!" Oče, si čul, ko sredi gozdov vsem iz srca zakričala bolest? Tisoče borcev je dvignilo pest: "Drago bo plačana kri vseh grobov!" ★ Preseljenka v lagerju: Sonet Najlepših idealov srca vneta, iskreno vdana sreči domačije, in z upanjem, da kmalu zor zašije, tako so šli,—jokala so dekleta. "Nesreče varuj Mati te Presveta! Naj svinec mladih prsi ne prebije, slepo sovraštvo čustva ne prikrije," mu mati nauke med solze mu pleta. Pokril je sneg to težko pot ponoči, zabrisal sled njegovega koraka, sled majke solz zabrisal mu pekočih. Nešteto src zaman rešitve čaka, strašno—preteče kraka vran ponoči, usiplje listje se na grob junaka., Vida Brest: , fiprr Mati sanja ' Sanjala sem—iz sive, temne dalje junak ves mlad in lep prijezdil je, ko sonce mu v obraz je posijalo, sem ga spoznala.—Moj sin najmlajši bil je, moj France. Ah, pa je prihitel k meni, pa me objel tako je kot nekoč, kako je lep, ta moj fant, ta najmlajši, f tako močan, saj ga je sama moč! 9 Sanjala sem,—A zdaj ga ni .. . * Moj sin, kje si??? Tam daleč, daleč pa divja vihar krvav * in tam je on in tam sta druga dva ... A jaz sem sama, tako strašno sama ... Bog ve? Morda obležal je nocoj France? Ostane Joško tam in lahko Janez ... Sam Bog res ve, če ste še živi danes? Morda nikdar vas več ne stisnem na srce. Bog ve? Kako si silna, moja domovina, poglej, moža sem dala ti in nje. Se več zahtevaš? Reci, domovina! Samo še svoje naj ti dam srce!!! ★ Vida Brest: Pogovor iz grobov Odkod so te, tovariš, pripeljali, z glavo razbito vso, okrvavljeno? —Ah, slišal nisi, ko čez plan sneženo so izdajalci za menoj streljali? i r* t r a" In ti? Odkod?—Jaz? Tam na razvalinah še med kamenjem so krvi sledovi, izdajalski psi, Slovenije sinovi, s sekiro ubili so me v ruševinah. Bol&o je! Kako so me le bili! Razbili z bičem me do nezavesti, pa nisem enkrat kriknil od bolesti, če kričal bi, bi se pač veselili... Ne, nisem pustil tega jim veselja. , Potlej s sekiro, to ti je že znano, za zdaj, tovariš, vse je, vse končano— dva mrtveca sva sredi mrtvega naselja Molčita mlada mrtveca krvava, njun molk glasnejši je od govorice, glasno obsoja Jude-izdajslce. Molčita res, a ne molči planjava. Ne čujeta v daljavi tam topov grmenje, sodrugov na glasno prisego sveto? Prisega: Tujcu, Judežem oaveto,— ni daleč več, Slovani, odrešenje! S konference združenih narodov Stn Francisco, 30. apr.—Prvo veliko nesoglasje na zborovanju združenih narodov je nastalo, ko je ruski zunanji komisar Molo-tov kategorično nastopil proti sprejetju Argentine v konferenco. Predlog, da se povabi Ar-ßentino, je prišel od eksekutive. Ruski delegati so že od začetka kzali opozicijo. Pri tem so jih podpirale delegacije Čehoslova-kije, Jugoslavije, Grčije in Nove Zelandije. Kitajska se ni udeležila glasovanja. • Takoj po dopoldanski seji eksekutive je Molotov sklical časnikarsko konferenco, na kateri je izjavil, da bo zadevo Argentine prinesel pred vao delegacijo na popoldanski «ji. Ko je bila otvorjena plenarna ¡*ja, kateri je predsedoval izli-Anthony Eden, je vprašal ** besedo Molotov. Vladala je ylika tišina in napetost, kajti * prej smo vedeli, da bo popoldanska seja precej burna. Hote-" smo, videti, kdo Je kdo in kdo J• s kom. Molotov je nato začel kritično »«alizirati stališče in vlogo, ki Je igrala Argentina v tem svetovnem konfliktu. "Stala je na ,tr!".i naših sovražnikov," je de-Jal Dajala je materialno in moralno p^mo* nadjaki Nemči-j! H,la je pribežališče in gnez-Cističnih aktivnosti za vso *tm ko Ameriko, kar naenkrat »* ri;«J vse to pozabimo. Ker je kaj tedni pod pritiekom '"mer napovedala vojno Nem-'Jl ,f) J*ponaki, ne pomeni, da ' ("Mala demokratična dežela ' taka vredna, da ae jo •P^jme kot članico združenih narodov," SvoJf. argumente je podprl a j« m kritičnih izjav, ki ata j l""fala proti Argentini pokoj-f i "tilnik Kooaevelt in bivši "vni »*jnik Hull, toda doae- gel ni uspeha. Zmagala je deter-minacija tako zvanega latinskega bloka, da ae Argentino povabi na konferenco in a tem v organizacijo združenih narodov. "Zakaj se nasprotuje vstopu poljske vlade na to konferenco?" je vprašal Molotov. Svoj govor je zaključil s sledečimi besedami: "Mogoče bo potrebno, da se pozabijo grehi Argentine . . . Toda zakaj naj pozabimo žrtve in usluge, ki jih je doprinesla Poljska?" Za tem so sledili dolgi govori, v katerih so vneto pobijali Mo-lotovove argumente. Najbolj se je v tem odlikoval A. L. Camar-go, delegat Kolumbije. Pridno so mu aekundirali zunanji mehiški minister Padilla, zunanji pe-rujaki minister Manuel Galagher in več drugih. V prid ruskega stališča je govoril belgijski zunanji minister Spaak. Bilo je priglašenih več govornikov, toda Stettiniua In Eden sta izmanev-rirala predlog na glaaovanje in apelirala, naj ae debata o tem zaključi. Rezultat glaaovanja: Za predlog ekaekutive, da ae povabi Argentino na konferenco, je bilo oddanih 31 glaaov, proti pa štirje glasovi. Z Rusijo so glaaovale Jugoalavija, Čehoslovakija in Grčija. Zadnjič aem omenil, da bosta Čehoalovakija in Jugoalavija aodelovali z Rusijo; ta napoved ae je uresničila. Moj komentar k temu je: Ker ao aprejeii Argentino in odvrnili Poljsko, zakaj ne povabijo še Italije, Frankove Španije in kvizlinške vlade Iz Norveške? Te vlade niso nič manj storile za fašizem kot Argentina. AH ae spominjate, ko je več let pred vojno Litvinov zapustil Ligo narodov v Genovi? Tedaj Je pove-dal delegaciji Life narodov, dal ne kaže nobene volje za razorožitev. Ko danea opazujem to tako važno zborovanje, se mi nehote vsiljuje vprašanje, da-li ao kapitalistične sile v resnici pripravljene sodelovati s Sovjetsko Rusijo? Vsak dan se kaže bolj oči-vidno, da sta tukaj zastopana dva svetova, dva ekonomska sistema. Rusija zastopa novi red, večina ostalih pa hoče mir in stari kapitalistični aiatem. Tukaj je sodelovanje in prava kooperacija akoraj nemogoča. Anthony F. Žagar. Jugoslovanska delegacija za San Francisco New York. (ONA) — Dne 16. apr. je priapela aem Jugoslovan ska delegacija za San Franciaco — pravzaprav drugi del te delegacije z dr. Subašičem na čelu. Prispela Je z letalom — po težavah, ki ao vsem grozile a smrtjo na poti sredi Atlantika. V bližini Azorakih otokov je bilo letalo poškodovano na repu in enem krilu, ko ae je nahajalo v višini »000 čevljev. Pilot kapitan Kirkpatrick ae je moral spustiti ns 1000 čevljev in za las ušel psdcu v morje. Dve uri nevarnega poleta v poškodovanem letalu je privedlo vae žive in zdrave na letališče na Azorih. General Sreten Žujovič, ml-f i inter financ, drugi ¿lan delegacije, je dejal« da bo priporočil pilota za najvišje jugoalovansko odlikovanje radi mojaterakega načina, kako jih Je v t*«žko poškodovanem letalu privedel na letališče. Med drugimi člani delegacije se nahajajo gg Stanoje Simič, ki je predložen od jugoalovanake vlade ca poslanika v Zed in jenih državah — bivši poslanik Jugoslavije v Moskvi — in popol-kovnih Dedier Vladimir, ki Je sekretar delegacije. ri v Berlinu "proti acijatakemu boljševizmu," to je, zakaj pripoveduje svojim- vojakom, da se bodo kmalu borili skupaj z Američani proti Ruaom. Zato pošilja v ameriške linije nemške civiliste, ki pripovedujejo Američanom, da bi bila njihova dolinoat braniti Nemce proti Ruaom. Zato je tudi poalal Petuina nazaj v Francijo, da bi delal zmedo. -ONA. Povratek maršala Petaina Maraeilles. (ONA)—Povratek maršala Petaina v Francijo ima učinek, podoben bombi. Že pred nedavnim časom Je visok francoski uradnik Izjavil temu poročevalcu, da ne razume, zakaj Nemci ne pošljejo Petaina nazaj —ako hočejo namreč povzročiti zmede in nemire v Franciji. • Večina francoskih časoplaov piše ironično, da je povratek Petaina v biatvu le zadnje darilo Hitlerja, poalano Franciji. V trenotku, ko so se začele razmere v Franciji konsolidirati, utegne povratek starega maršala povzročiti mnogo neljubih ho-matlj. Očividno Je, da misli vlada na to. da bi odložila njegov proces za precej časa. Govori se namreč, da bo treba pripraviti mnogo bolj natančne sezname kot bi bilo potrebno, ako bi bil maršal sojen "In abeentia". Francozi v Južni Franciji so mnenja, da je vsaj do neke mere Petain koristil Franciji—ker do leta 1942 ni bila zasedena, do-čim Je prebivalatvo aevernlh predelov, ki ao bili ves čas pod nemško okupacijo, zelo sovražno napram njemu. Najljubše bi bi-lo vsem Fruncozom, ako bi stari maršal, ki ima skoro 90 let, umrl predno ae bodo začele aodne razprave. Spori na konferenci v San Francisca Napisal Donald Bell Ozka je vez, ki apaja srdito obrambo Berlina z navalom nemških beguncev, ki drve v ameriške linije na zapadu, In veže razdeljevanje nacističnih letakov, ki pripovedujejo o "pretrganju odnoša-jev med Ameriko in Rusijo", s spori in napetostjo, ki vlada med tremi velesilami v trenotku otvoritve konference. Ako bi nemška vrhovna komanda izdajala ne le vojaške, temveč tudi politične komunikacije, bi izjavila danes, da je vojaški poloiaj sicer obupen, da se pa politična strategija razvija popolnoma po načrtu. Ta trditev je videti drsna, Ako jo hočemo preiskati, je treba najprej odgovoriti na dvoje vprašanj: prvič, kaj je bistvo sporov med sedinjenimi narodi in drugič, kako utegnejo nacisti po porazu izkoristiti ta položaj. Konferenca v San Franciscu zamore ustvariti dve vrati mirovne organizacije—veliko zvezo med Ameriko, sovjetsko Rusijo in Britanijo, ali pa novo ligo narodov, v kateri bi bili zopet val narodi, veliki in mali, pojjolnoma enakopravni. V prvem slučaju postane večina sporov, ki so se pojavili v San Franciscu, nevažna. V tem slučaju bi padla odločitev glede Poljske in Argentine v skladu z željo Rusije za Poljsko in z željo Amerike za Argentino. Tudi vprašanje glasov in sedežev postane nevažno, ker šteje potem le še resnična sila .V taki veliki zvezi bi morale glasovati vse tri velesile soglasno, ker bi sicer zveza propadla. Volja drugih držav pa bi postala nekakšna taktična zadeva, nevažna za vzdrževanje miru, kajti nikdo se ne more usoditi napasti strnjeno vrsto treh največjih velesil na svetu. Logična alternativa bi bila svetovna vlada na osnovi federacije. V sedanji dobi ni nobenega upanja na to, da bi jo uresničili. Praktična alternativa bo najbrže postala ohlapna zveza suverenih držav, v kateri ne bo imela nobena država prave ob-lasti—da bi mogla taka organizacija uvesti vlado pravice in zakonov, priznanih od vseh narodov, to so prazne sanje. Za to so vsi koncepti pravice preveč različni—v Ameriki, v koloni jah, v Sovjetski uniji, v Kitaj ski. Globok spor, ki cepi zavez nike v San Franciscu, je torej vprašanje, ali naj se ustanovi velika zveza, katero priznava tudi Dumbarton Oaka, ali naj obvelja stari koncept lige narodov. Tu postajajo očivldnl tudi Hit lerjevi načrti. Hitler se ni ni kdar bal lige narodov, katero Je zaničljivo Imenoval "zbirko kle petulj". Hitler pa ae je vedno bal velike zveze in ae je vedno boril proti njej. Louls Barthou, ki je anoval tako zvezo, je bil predan morilcem. Hitler ae je mogel oborožiti le, ker je vlada la napetost med velikimi zavez niki. Monakovski sporazum je bil Hitlerjev največji uspeh vsega življenja. Takrat je igral z zapadom proti vzliodu. Leto dni pozneje ae je obrnil In Izigral vzhod proti zapadu. Dve leti pozneje pa je poalal Rudolfa Heaaa na Angleško, da bi še enkrat prevrgel svojo politiko — njegov cilj je bil vedno lati. Deli —zažigaj konflikte med zapad-nlmi demokracijami in Ruaijo. Hitlerjeve izkušnje mu pravijo, da je bil uapeŠen, dokler Je ta spor obstojal, in da je propadel, čim je bila uatanovljena velika zveza. Hitler je še danes prepričan, da bo mogoče razbiti to nevarno zvezo in jo nadomeatiti manj nevarno organizacijo nekaj atarl ligi narodov podobnega, ako mogoče Dne 30. januarju Je Hitler govoril in podal, kai bi mogli imenovati njegov politični testament. Nobene besede ni rekel o vojaški zmagi, z naglasom pa o "končni zmagi". Poudarjal Je Evropo, ne Nem/1 jo. Hitlér zanffaje /apadne demokracije. Prepričan Je, da so nezmožne organiziiatl borbo na življenje in smrt proti Sovjetski uniji. Le nacizem je tega zmožen, trdi Ifffler mlaleč, da ga bodo morali Aoglo-Bakaonl, hočeš nočeš, podpreti. Njegov načrt je zategadelj, nadaljevati borbe v Evropi iti ne dopuščati nobene izmiritve, ustvariti kaoa, katerega bo moral« gerilaka vojna v Nemčiji še fiovečat! In poglobiti. Teko up«, da ae bo nadaljevala nekak« moAčonaka vojna vae, dokler rw Izbruhne veliki svetovni konflikt. To j# Slovenska Narodna Podporna Jednota 2657 59 So. Lawndale Ave. Chicago 23. Illinois GLAVNI ODBOR Uvrtal od m k VINCENT CAINKAlt, gl. prrdavdnlk r. A. VIDEM. Vl umik ANTON TROJAN. nI pomoliti tajnik MIRKO O, KUIIKL. g! blagajnik lAWRKNcE UKADIHIIKK Im ml* M tM MICHAEL VHItOVNIK. «teki, mlad oddcl PHILIP OOU1NA. upravitelj glaalla ANTON OAKUEN, uicdnik sUalla SSM So f*awndaltt Av», Chi« «*.. IS, III. SSM So. lawndale Ave.. Chicago S3, III. SSM So l.awmUlc Ave., Chicago U. III. •SM au. Lawndal» Ave., Chicago S3. III. SSST an l.awndalr Av». Chtrago SS. III. SSM ao Lawndale Av»., Chloag» S3. III. SSS1 So Lawndal» Ave., Chicago S3. III SSM ao Lawndulv Av»., Chlcaao SS. Iii. ^fépvsdistfsllii MICHAEL H KUMER. prvl podpr»d»»dnlk CAMU.ua ZARNICK, drusl podprl «Ii (Silk 3MU W Ho» 04. linlv»r«al. Pa. Ith SI., Cleveland I. Ohio Diatrlktal podpradaadalkl .......... 41' Woodland Av», Johnatown. Pa. JAMES MAOLU It. drugu okruij» N D No | Oekdal» »»• ynKM,?«*^."1' treUa ekrolj» im Middtopomt». Dearborn. Mtri! iman. a i'lifcv;.^» „ ........ >U7W K"*"«all at, at Ia»uI. is. Mo. rSSi^n ^ZzZSt1^ «>• Ml, Kveleth. Minn. COWARD TOMSIC, toalo okrutj» .............. SU W Hh St.. Wala»nburg, Cok». _. Oeapodarakl odMk viRSFZ??!}?}*'™*"** "M E ISM at. Cleveland 10, Ohio I a ^Tr^.lN>CAK " m1 *> Lewndala Av» . ChlraSu 18, III. MlMim «^.„.r, ~ ..................................• »• »» 5, *H>I,L ..................................- *»' So LawtuUl« Av» , Chlvego IS, HI. ij£S?tfl ............— U0M Av». itoiwyn. III. aSS^SJ .t£SUCM ..............................Trumbull Av®., Chicago >3, HI. RUDOLPH LI SI H ........................................... .........100 E SSOlh SI. Kudtd IT, O. WHBMTHBFUtLOOtS AN AIEPLANBINGINB torna •F tas ova weifte la gasolioe lo abo« 2 hoars/ ANTON SHUI.AN. pr»dMitljatelj«v, ki so bili med tem ubiti v vojni. Kakor vse kate po uarorMllh, ki prihajajo v Chlcago lx rnsllčnlh vet-ballli tukaj In onkraj morja ter Is pamikuv, Ih) malo mater po/uhlje* nlh. Njih miro^lla se bo upoitevalo najpifj, pi^l drutba.cvetličarjev.J AOITIRAJTE ZA PROBVETOi Cvetice za Materinski Dan Zgodaj rezervirati • da al aagolovtlo aeaonake najbolj ilve v in avaAe cvetico sa Mjen dan. • J Materinski dan je ti nedeljo, M, maja Pofetlte ali telefonirajte vatemu cvetličarju takoj IZRAZITE SK / /CVi ri K AMI Val evelličsr lahko taUfrafiva avetlee kamorkoli v Ameriki f^v? t* /Aem /Aa/ tAeil Micujtn * OH /Ae éuMAfiiwfa Snaiaan, SJim J/ma, Saunen, ¡Ja/euut, .'JarArn, uiAtyne, and a// /Ae SAx*/u tn¿/i¿/<>tn>¿ on /Ar - ^ ^ r •¥loa