PRILOGA
^ DOMOVINI
Leto X.
V Ljubljani, dne 26. aprila 1934
štev. 17.
ČLANI VLADE PRI SPOMINU MRTVIH JUNAKOV
Mogočne
svečanosti v Skopljn
Domoljubne svečanosti v Skoplju so končane, ostale pa bodo ne samo doma, temveč tudi v tujem svetu v trajnem spominu. Najbolj so učinkovale in najtrajnejši spomin so si pridobile s presrčnim izražanjem nesebične domovinske ljubezni in krvnega bratstva. Z vojaškimi proslavami in z obujanjem spominov na vojno dobo, ki se tolikokrat vrstijo po raznih drugih državah, nimajo te proslave ničesar skupnega. Drugod po svetu se ob takih prilikah razkazujejo razni napredki vojne tehnike, razkazuje se tako rekoč sila orožja, na svečanostih v Skoplju pa tega ni bilo in so v veličastnih sprevodih tisočeri borci brez orožja manifestirali moč, ki je nobeni armadi ne more dati moderna tehnika. Mladi in stari borci iz raznih pokrajin so se vrstili v veličastnem sprevodu v svojih narodnih oblekah ravno tako, kakor jih vidimo v domačih vaseh pri težkem delu ali pa med kratkimi odmori. Posebno pozornost so vzbujale skupine starih četnikov. Njihov nastop je zelo pomemben, kajti okolica Skoplja je bila že pred dolgimi desetletji torišče krvavih borb med četniki in turškim vojaštvom. Cetniki so z največjo požrtvovalnostjo, prepuščeni samim sebi, po lastni iniciativi pripravljali pot zmagoslavni vojski, ki je leta 1912/13 rešila Južno Srbijo turškega jarma. Najmarkantnef-ša osebnost med našimi četniki je vojvoda Karta Pe6auc
SKUPINA STARIH ČETNIKOV, V SREDINI KOSTA PE6ANAC
Velikanske množic« borcev in ljudstva pri počastitvi spomina pokojnih junakov
(pomembni dogodki
Bosanske kmečke Sokolice pri vajah za veličasten sokolski zlet v Sarajevu
LOKOMOTIVA V SKALOVJU. V bližini Torsiaca na Francoskem je zavozila lokomotiva potniškega vlaka v kup skalovja, ki se je bilo zrušilo na progo.
POGORELO IGRIŠČE. Pred kratkim je ogenj uničil igrišče praškega SK »Sparta«, ki ima za seboj 30-letno uspešno delo. Od krasnih tribun je požar ostavil le nekaj
ožganih tramov
t P. HIGOIJN SATTNER. Pretekli petek zjutraj je umrl v Ljubljani v starosti 83 let sloviti slovenski skladatelj p. Hugolin Sattner. Slovenskemu narodu je poklonil celo vrsto večjih in manjših glasbenih del, ki so znana tudi preko meja naše domovine. Izmed večjih njegovih del omenjamo »Jeftejevo prisego«, oratorij »V pe-pelnični noči«, »Assumptio« ter zadnjo »V kripti sv. Cecilije«, kantati »Oljki« in »Soči« ter romantično opero »Taida«. P. Hugolinu Sattnerju bo v zgodovini slovenske glasbe vedno ohranjeno eno najčastnejših mest. Slava njegovemu spominu!
TROJNI JUBILEJ. Pretekli ponedeljek je v krogu svoje družine in prijateljev proslavil svojo 60 letnico starešina okrožnega sodišča v Krškem dr. Jakob Jan. Obenem je praznoval 40 letnico mature in 25 letnico plodonosnega dela v Krškem. Po rodu iz Višelnice pri Bledu je dovršil gimnazijo v Ljubljani in Novem mestu, pravne nauke pa je študiral na Dunaju in v Pragi. Kot avskultant je nastopil službo v Novem mestu, nato kot okrajni sodnik v Kranjski gori. Po nekaj letih je ponovno deloval v Novem mestu, leto 1909. pa ga je privedlo v Krško, kjer se je poleg službenih dolžnosti posvetil tudi drugemu javnemu delu. Vztrajno je sodeloval pri vseh narodnih organizacijaah, zlasti kot dolgoletni vodja lovskega društva, kot starosta Sokola in večkratni odbornik drugih društev. Prožnost svojega duha in obilnih izkušenj poklanja še vedno kot odbornik narodnih društev in predsednik zajednice »Šola in dom« v Krškem. Kot velik strokovnjak si je v dolgih službenih letih pridobil splošen ugled,
L obširen krog prijateljev in znancev so pomnožile tudi njegove lepe osebne lastnosti in prijetna družabnost, še mnogo srečnih let!
L_
doma in na tujem

EVROPSKA DIPLOMATA PRI ZELENI MIZI. Francoski zunanji minister Barthou in predsednik razorožitvene konference Henderson sta se te dni v Parizu razgovarjala o razoroži tvenem vprašanja.
t TOMAŽ BIZILJ. še o Božiču 1. 1932. je znani ljubljanski gostilničar, popularni Tomaž Bizilj praznoval 60-letnico rojstva, danes pa dobrega Tomaža ni več med živimi. Pokojni Tomaž Bizilj se je priženil na sedanji dom in je vodil splošno znano gostilno »Pri kolovratu« Pred škofijo dolgo vrsto let. Njegova gostilna je bila zbirališče vseh stanov. Gostilničar Bizilj je bil velika dobričina, vedno blagega srca, ljubezniv napram gostom, dobrodušen in darežljiv. Siromakom je bil pravi krušni oče, saj ni nikomur odklonil pomoči. Blagega dobrotnika pa bodo pogrešali tudi mnogi dijaki, ki jih je imel vsako leto več na hrani, a težko so prizadeta tudi številna naša kulturna in dobrodelna društva, za katera je imel vedno odprto roko. Zadnje čase je Tomaž Bizilj vidno hujšal, da so bili številni njegovi znanci in prijatelji, zlasti pa domači, v velikih skrbeh. Upali pa so, da bo zdravniška znanost krepkega moža vendar še ohranila pri življenju, žal pa je bil ves trud zdravnikov zaman. Pred dnevi je mož nenadoma oslabel in 18. aprila ponoči je po muke-polni borbi s smrtjo za vedno zatisnil svoje blage oči. Naj mu bo lahka žemljica, žalujočim pa naše globoko sožalje!
ANGLEŠKI PARLAMENT V KLETKI. V Westminstru prenavljajo angleški parlament, ki napravlja, od ogrodja obdan, vtis stavbe, zaprte v leseno kletko
t ANTON PINTAR. Od kapi zadet je umrl te dni v Ljubljani g. Anton Pintar. Moža je poznala vsa Slovenija kot organizatorja gostilni-čarskega stanu in zaslužnega ter do skrajnosti delavnega in skrbnega tajnika ljubljanske Go-stilničarske zadruge, kjer se je trudil polnih 26 let, nato pa je od ustanovitve ljubljanske Zveze gostilničarskih zadrug z vso vnemo deloval tudi pri njej kot tajnik do lanskega leta, ko je stopil v pokoj. O njegovih zaslugah na tem polju ni treba govoriti, saj o njih priča ogromen napredek našega gostilničarstva in od tega odvisni razmah tujskega prometa, a Zveza združenj gostilničarskih obrti za dravsko banovino ga je izvolila tudi za častnega člana. Pokojni je bil rojen 1. 1860. v Gornjem gradu na Pajštnarjevi domačiji, v Mozirju se je izučil trgovine, nato je bil pa trgovski potnik in se 1. 1888. etabliral v Kamniku kot samostojen trgovec in gostilničar. Ko je 1. 1907. oddal svojo daleč na okrog slovečo gostilno in se je preselil za stalno v Ljubljano, kjer je takoj s svojimi junaškimi in nikdar mirujočimi rokami prijel za delo v prospeh gostil-ničarskega stanu. Vesel in dobrodušen je bil do zadnjega in dober prijatelj vsakomur, ki ga je
?>oznal, saj je tudi vsakemu rad pomagal v sili. a kremeniti značaj je bil seveda vedno narodnjak in prav vpliven in uspešen delavec za napredno stvar. Zaslužnemu možu časten spomin, njegovim pa naše najiskrenejše sožalje!
PRVI DOMAČI AVTOMOBIL. V Ljubljani so ustanovili podjetni denarniki prvo jugo-slovensko tvornico avtomobilov. Pravkar je bil izdelan in takoj prodan prvi njen izdelek znamke »Triglav«. Voz je delo domačih obrtnikov in je polovico cenejši od inozemskih enakovrednih voz. Stane le 32.000 Din. Slika nam kaže prvi ^Triglav« pred delavnico v šiški z zastopniki tiska.
Heden&ka kronika
SMRT NAJSTAREJŠE ŽENSKE VOGLAJNSKB KOTLINE. Preteklo sredo so v St. Juriju ob jui. železnici položili k večnemu počitku ne samo najstarejšo občanko voglajnske kotline, temveč morda vsega celjskega sreza, Marijo Fendretovo, rojeno Verbičevo dne 31. marca 1. 1841. Rajnka je mati ge. Minke Kinclove na Grobelnem in ge. Pepike Romgadorjeve in stara mati učitelja g. Josipa Kincla, načelnika Sokola na Ponikvi in g. Josipa Romgadorja, načelnika Sokola pri Sv. Juriju. Pokojna mamica je bila živa zgodovina, do zadnjega vedra in dobrega spomina in je prav rada pripovedovala o revolucijskem letu 1848., kakor tudi o vtiskih, ki jih je imela, ko je stekel prvi vlak na progi Dunaj—Celje. Pokojnica je izhajala iz stare trške rodbine Verbičev. Bodi ji ohranjen blag spomin!
VISEČI MOST CEZ SAVO. Novi most Beograd-Zemun je viseč in v tej konstrukciji drugi največji v Evropi. Prednja« mu samo most, ki čez Reno veže Kelmorajn z Muhlheimom. Razpetina med glavnima opornikoma je 315 m, dočim pn zemunskem mostu čez Savo 261 m. Celotna mostna konstrukcija via na kablu ki i^obkko parabole in je sestavljen iz 3T manjših kablov, katerih vsak ima 185 žic. Novi most je ogromne važnosti za našo prestolnico, ki obsega od 1. aprila Beograd in Zemun in Je po površini ena največjih na svetu.
SVETISLAV MILOŠA VLJEVIC, novi minister prometa
ZASAVSKA MLADINA Z UČITELJI IN GOZDARJEM NA PONOVICAH. Novodobni šolski predpisi velevajo, naj uporabi mladina podeželskih šol po en pomladni dan za pogozdovanje. Zasavska mladina, ki je blizu banovinskega veleposestva na Ponovičah, se čuti v teh gozdnih kompleksih kakor doma. že nekaj let hodi semkaj pogozdovat in pazi na »svoje« drevje . Ponoviški gozdovi merijo 335 ha. V dolini Ostrožnika ima banovina lastno gozdno drevesnico. Tudi njo pozna naša mladež prav dobro. Sreski gozdarski referent g. Burnik in gozdar g. Premrov uvajata mlade gozdarje v vse skrivnostno delovanje narave. Milijon sadik premorejo v Ostrožniku. Ne bodo jih porabili le v ponoviških gozdovih. Obnovili bodo z njimi zasavske gozdove, sadike bodo šle v dolenjske šume in sploh na vse konce naše države.
DR. FRAN NOVAK, novi minister socialne politike in narodnega zdravja
PRAVOSLAVNA CERKEV SV. MARKA V BEOGRADU. Kakor slika že sama kaže. bo to največja pravoslavna cerkev iz armiranega betona. S kupolo in križem vred bo Ao malce višja kakor ljubljanski nebotičnik.
Ktt*