i 5aMM«iiniuj$ggiBMWWiS
^pp^Leposlover\ in znanstven 11 strT
Štev. g.
V Ljubljani i. septembra i88g.
Leto IX.
I
Vizija.
mel sem sanje neobične, grozne. A kaj li sanje?  Vizijo naj pravim, Prerokbo bridko;  oh,  da bi ne bila! Prostirala pred rndno je široka, Prekrasna se planjava; lepe gore In divne so jo venčale gorice; A jaz z gorice gledal sem na plan. Prijazno svetlo se nebo smijalo, Smijala se okrog je cvetna zemlja, Polehko vetrec vel je, in veselih Ptic mndžica je milo se glasila.
V  razkošji pomladanjem bujno drevje Šumelo je po gajih in brezskrbno Po travi so se pasle srne skdčne, Navskriž je zajčji begal rod po stezah. Od vseh stranij mi blagodejen mir
In nenavadna mi radost je vela
V  srce potrto: bil takrat sem srečen Ter mislil sem in mislil krasne misli, In v sladkih se nebeških harmonijah Topila koperneča mi je duša.
Ko ves tak d zamaknen v zlate sanje Z lehko sem domišljijo se sprehajal
V   deveti daleč čarobni deželi, Vzbudi me zdajci piš in šum   Na noge Takoj poskoknem.   Glej,   oblak ogromni, Razpenjajoč na jasno  se  obzorje,
Nebo zagrinja kot mrtvaški prt. Čez plan in gore mrak peruti črne Prostira brzo in od vseh stranij Ozračje temno mraz strupen prešinja. In glej, plamteč od vzhoda na zahod Zasveti blisek se. Takoj preplašen
Umolkne pevčji glasni zbor;  plahd Spusti se v beg ti skokonoga srna, Vztrepeče zajec, v goščo se potisne, Prestrašena v brlog se skrije zve"r. In ko s trepetom v srci kvišku glavo, In zbegane oči povzdignem k nebu, Oh, groze ti! pošast visoko v zraku Z mogočnim krilom pluje pod oblaki! Oči ji divje —  dve krvavi zvezdi, Plamen zelenkast dih je njenih ust, Lasje" —  modrasi jezno sikajoči, In šum perut kot piš nevihte silne. S krvavim svitom ji v satanskem čelu Zaznamljeno blesti ime"  »Nezloga«.
V  koščeni pesti časa ji steklena —
V   oči te zbada čudni nje  odsev — Kipeča v časi tekočina črna,
To kačja krv,  to strup je smrtonosen, Nezloge plodni kal in kal sovraštva! In koder gre,  iz grozne čase kaplje, Kot zvezde, ki se vtrinjajo čez noč, Plamteče z žvižgom padajo iz viška Na bujno polje, na zelene trate, Na drevje,  na  cvetlice  in na bilje; Cvrči  in zvija vse se, kamor kane Iz grozne čase tekočina grozna, Zatrto vse, požgano, zamorjeno, Uničeno je vse!  Oh, beda, beda! Neznosen smrad in gdst dim in plamen Samo ostaja za pošastjo kleto. Ko to s trepetajočim srcem motrim, Mogočen strah in bridka žalost srce Premagata mi v prsih;  moč zapušča
33
514                                                         Zamejski:  Vizija.
Z grozd potrte ude mi, noge" pomoč
Odpovedd,  in tajnih sil prevzet,
Na tla se zdajci zgrudim nezavesten!
*             *
*
Kadar prestrašen in začuden vzbudil Iz težkih sem se sanj,  le tiha noč Po sobi mi vladala je in zunaj; Krepko z zvonika bližnjega zvenela Čez mirni zrak je pdlunočna ura. In dolgo  čudil sem se sanji  čudni, In tak čude" se, zopet sem zadremal Ter vnovič bil sem na gorici prejšnji, In krasna znova pred menoj planjava Bujnocvetoča, rodovita sirom Prostirala je v daljo se. Jaz gledal In gledal sem,  a čudo!  od daleka Vse videl sem podrobno,  vse razločno Prav kakor da mi pred očmi bi stalo. Široka se posred je vila cesta In več steza na desno in na levo. Ko tako gledam, kar ugledam zdajci V daljavi sinji dva moža' junaška, S korakom brzim od stranij nasprotnih Po beli cesti proti si hiteča. Jednak obraz, jednaka je obleka, Na vidu rodna brata, jednomata Sinova sta, vse kaže;  motri, motri Kako v ljubezni bratovski objela Skoraj se .bosta, in besede mile Na srečanji nenadnem govorila! . . . A kaj? Obema,  glej, zastane noga, Na beli cesti negotova  noga! In kaj  ti slišim? Kakovšne pozdrave? Oh, kaj je to? Besede jezne, ždlčne, Trde besede, aj ! krivičen gdlč! Izpadi vama jezik, rodna brata ! Modrasji, s strupom napojem" jezik, In pomrače" naj  vama   se krvave Oči, blesteče v  ognji in sovraštvu! . . . A ni dovolj!  Sramota vekovečna! Na brata zaslepljen je brat roko Prekleto dvignil,  oh, vsehnila mu! Gorje", gorje"!  razvnel se b6j je divji, Po tleh sovražna vijeta se brata! Aj, grozni vid! Kri bratovska že teče! .. . Zgrozi visoko se nebo, in zemlja
Osupla zatrepeče, mrkne solnce, Oblaki nakopičijo se temni . In gdst raztegne se po zemlji mrak. Popiše ve"ter,  burja se razjari, Ječi in poka in šibi se gozd. Vse vprek dreve se čez obzorje bliski, Mogočno stresa grom oblake  črne, Ognjene strele padajo  iz ne"ba: Vse trese, vse se krčevito zvija, In z bratom brat, in mrak se bije z lučjo, Nebd se z zemljo v gorostasnem boji: Vse plam in dim, vse vre, grmi iu vriska, Kot da spopadli so v krvavem klanji Nebe"s in pekla silni se sinovi. Pretresla groza vse mi ude, strah Srce" mi stisnil je,  in že sem mislil, Da je po meni,  ko vzbudim iz sna se In v tiho noč globoko se oddahnem.
Utrujenega sen me spet objame
In zndva sanjam sanje neobične
Sedel sem novic,  tak se mi je zdelo,
Na prejšnji visočini. Noč je bila,
Vse tiho na okoli in vse mrtvo.
Pod nebom sive so oblakov kope
Lend vlačile se naprej, nazaj;
Mižale tu in tam so redke zvezde,
In zdaj  pa zdaj zaspano bledi mesec
Pogledoval na zemljo je dremotno.
Izselila vsa je bila trava,  cvetje,
In listje vse po drevji posušeno
Ter tiho veter dihal je v tršičih
In padalo je listje in šumelo.
In večni  vzdih in bridkotožni stok
Dozdevalo se je,  da zrak prešinja.
Kakd otožnotiha mrtva noč!
A kaj li tamkaj  doli je v ravani?
Kaj  bliska se,   ko mesec v niž pogleda?
Saj to ni več ravan? Cuj,  šum valov
Tihotno redom v skalni breg bijočih!. . .
Z gorice stopim na obalo pusto;
Ne bilka v vsem ni tam obližji rasla —
Vse suh je pe"sek in vse gola skala
Z zaspanim šumom pe"nasti valovi
Nemirno semtertja so se podili.
Ko tako gledam, glej, izmed valovja,
fr. Gestrin:  V hladnici.
5*5
Oj, grozen vid!  človečja zdaj  pa zdaj Mrtva je roka, pa zopet ti glava Pojavljala se v negotovem svitu. Bistreje zrem;  vtopljenca to je truplo! Oh. Bože moj! in tamkaj zopet drugo! Oj, groznega prizora!  val nemirni, Igraje ž njima se, k obali ptisti Pred noge mi drhteče ji priganja. Nad njima  in okrog ponočnih ptic Krdelo mnogobrojno se z otožnim Mrtvaškim klikom zgrinja in se vdnji Zaganja,  da bi s plenom si nenadnim Napasle gladna zevajoča žrela . . . Li nista bratov dveh ti mrtvi trupli? Prekleta noč!  oh,  kaj  si mi razkrila! In s kdko si igračo vi igrate, Jezera grozovitega val6vi ? Oh, ti prekleta bratovska nezloga! Sramota vekovečna ! Beda, bčda! . . . In govorečemu tako na hip Poznana že mi spaka strahovita Z gorečimi očmi je meni proti Iz dalje čez valovje brzo plula, A drugi dve na levi in na desni Spremljali prvo sta, nohti mogočne,
m
Zobovje strahovito imajoči
Ter sto očij strupenih in rogdv
Prešernih sto,  in prvi v čelu   »G«,
A drugi   »I«  s slepilnim je odseVom
Od daleka blestelo.  Silna usta
Grozeče so  odpirale, plamen
In gost bluje" dim neprestano v mrak.
Ko dohitele trupli umorjeni,
Z veseljem so pogoltnile ji divjim
Ter gobec si krvav liže" pohlepno
S strupenimi očmi okrog iskale,
Ne bi li plena se kaj si dobile
V široko gladno zevajoče žrelo.
In ko zasledile so mene, brzo
Zagnale  s strašnim klikom so se k bregu
In grozovito škripajoč z zobmi.
Kosti so v strahu meni vztrepetale,
Do duše že sem čutil dih trujoč,
Leden mi pot porosil je obličje,
Majale že so šibke se mi noge
In zdelo se mi je,  da v nezavesti
Na ze"mljo padam,   ko predramim   zdajci
Iz groznih sanj  in krepko   se oddahnem,
Vznemirjen pozdravljaje zgodnje solnce
Ki lilo v sobo mi je žarke zlate.
Zamejski.
V hladnici.
L
omlad je cvela. V  dehteči hladnici Ob Vašem vznožji sem slonel molče" In gledal rože cvetoče na lici, In gledal Vaše oči sem lepe.
Molče" sem slonel,  brezimnega pevca Turobno pesem ste čitali Vi, Molče" sem slušal —  brezimnega pevca Glasovi Vam so skalili oči.
Skoz listje sveže in pisano cvetje Pomladni velrec pihljal je mehko" In v mračno, tiho nama zavetje Skorjanca pesem noše" na uho.
O  strti sreči,  zagrebeni nadi,
O mrtvem srci glasil se je spev;
In v Vaših prsih, v cvetoči pomladi,
Prebujal spev je otožen odmev.
In znali niste,  da pevec neznani
Ob Vašem vznožji je slonel molče,
Da vse bolesti zle v tožbi ubrani
Krivc5 le Vaše je bilo sred!                   Fr. Gestrin.
(®^gg^5®)
33*
Štev. 6.
jubljaiLsk^
i H o i v ; , i o i , ~5~- :-*t.   loto lotoioiotoioiol'
T~?- 1        t ¦¦  J'
mOiOtOIOlOlOIOtCIOIOlOKUOtJlOlOiaiOIOCItilOlOKttOHUClOlglAl
—i-----1—i—i-----1—i—i—;-----1—i—i-----1-----1—i—i—l-----1     1-----r~T     J~~
Leposlovert in znanstvei\ lisK
V Ljubljani  i. rženega cveta  1890.
Leto X.
Vizija.
fcfjloboka noč!  Obnebje vse zavito
V oblake točotvorne;   redki  bliski, Kot mig pošasti grozne,   švigajo Krvavobojni  čez nebd  togotno ; Zamolklo tihi grom mrmra v oblacih, Kot šum vojska tam daleč za gorami Po krvnem polji ljuto se borečib. Tu sam sem — izgubljen  v deželi  mračni Brez smotra tavam semtertja, zadeVa Krvava noga mi  ob kamenje ; Udarjam s čelom v podrtine  stare, Zapletam v  trnje  ostro  se  in padam! In koliko pozabljenih gomil Brez križa,  brez spomina po  planjavi Pred sdbo vidim tu okrog!  Oj, grobi, Pretožni grobi!  Tisoč tu in tisoč Leži mi bratov zakopanih  v zemlji. Izginilo je njih  ime"; tuj narod Preplavil je  njih sela,  njih poljane; Odmev se čuje glasov tujih v  zraku Ki prej  vesel se tresel je, slovenske Raznašajoč veseljebudne pesmi! Poslušam cesto, ali ne bi ve"rna Samotna jeka zopet  kdaj  dovela Ušesom željnim starodavnih,  milih Slavjanskih glasov?  K zemlji se nagibljem Uho  pritiskam na gomile puste, Če ne bi še v globini zadnjo iskro Življenja poplavljenega začutil; Poslušam,   grebem,   v zemlje krilo rijem S krvaVimi  rokami,  da bi  vzbudil
II.*)
V globokih sanjah spe"če davne brate! Na dan, na dan !  Vstanite mi junalu! Dovolj je spanja;  pfipašite meče: Na dan, na dan !  na vrage krvopivce! . A moj je glas  vpijočega v puščavi. Le tihi  stoki,  vzdihi zadržani Šepečejo v odziv po mračnem grobji. Propal je narod moj ? Breznddno kličem Rojaki več ne  vstanejo?  Planjava, Planjava širna,  delež naš, planjava Nekdaj  slovenska več ne bo slovenska? Oj,  tiho, brate!  Ptica čudovita Zapela nekdaj   čudovito pesem, Lepd mi pesem tajno je zapela, Zapela pesem  — daleč odletela . . . Potem sem sanjal sanje nadepolne, In zrl  prikazni  čudne  sem, skrivnostne . Podaj  mi roko;   mene se  okleni, Oči zatisni,  in srčno z menoj! Srčno skočiva v skrivni mrak stoletni!
Kako"  vse temno !  Treseš se li, kaj ? To  bil je vratolomen skok!  Poz6r! Odpri ušesa! Kaj li slišiš, kaj ? Cuj, ni to glas trobente bojne slavske ? Kopit ne topotanje ? Ni brezkončni Rezget nestrpnih konj,  slutečih boj ? Glej, v dalj; svita se ;  do luči luč, Do kresa kres gori na daljnem vzhodu, In bliskajo se bridki meči  v mrak;
*)  Glej   »Ljubljauski Zvon«,   1889., št. 9.
21
;22
A   Funtek:   Molitvena knjiga
Zastave bujne se vijo pod nebom
In šum  nebrojnih  čet,  kot  šum,mogočen
Razburjenega morja,  zrak pretresa.
A evo,  evo  tam  ozarjen  duh
Kot zvezda repatica čez ozračje
Na vitkih krilih brzo semkaj  plove!
Trobenta silna  v  roki  mu;  kot  grom
Iz  viška gldsi se nad   nemim grdbjem.
Nebo  se jasni,  svit  se  zgoraj  siplje ;
Potresa zemlja v korenu se, poka;
Odpira  se,  zija  do  groba  gr6b.
^^S^^
Kostij mešanje  čudno!  Sum,  rop6t . . Pri driigu mrtvec giblje se,  oživlja, Na noge skoči,  sluša,  zre in teka, Orožje grabi,  v bojni red  se stavi: Nestrpno  čaka zmagovalnih bratov, Cakaje zraven davne pesmi peva. Planjava mrgoli, šibi se zemlja; Pretresa  zrak  se  in  nebo"  oživlja : Slavjanski  dan mogočno  se naznanja, A vila moja se do tal poklanja !
Zamejski.
:L.
Molitvena knjiga.
njiga srebrno kovana, Vezana  v usnje temnd; Ndnjo pred svetlim oltarjem Gleda mladenka  zvesto.
Vrste sicer obledele, Toda  izginil ni  čar: Cesto beseda pobožna Srca uteši  vihdr.
Molil  iz knjige  iskreno Praded je veli nekoč, Z glasom  tresočim pozival Svojcem  in sebi pomoč.
Iste besede pozneje Molil iz knjige je sin  — Rod je ohranjal za rodom Knjigi pobožen spomin . . .
V cerkve skrivnostni tihoti Moli zdaj   vnuka iz nje", Meni pa časov nekdanjih Slike se v duhu  vrste":
Zdi se mi,  kakor zveneli Tajni glasovi bi  tod, Kakor pred svetlim oltarjem Molil za vnuko bi rod !
A. Funtek.
Iz prirode.
a—a  rana pomlddi  svetle" Ob  vznožji  zelene gore
Iz tal je  vijolica  vzklila
In zvonček  droban poleg nje
Lepo  sta cvetela mlada, Opojno  dehtela oba Veselje in srečo pijoča V zadružni ljubezni   srca.
Morilna opade nekoč Vse cve"tije slana  čez noč: Vijolico  nežao je strla,
Ostavila zvonček  plačoč  .   .   .
P r i r6 d a ,  brezčutna si  ti, Tvoj  dih nam življenje mori! I zvonček  sneženi,  razcveli Poslej  si le smrti želi.
Usliši mu prošnjo nebo, Iskreno  njegovo  prošnjo : Spet  slana je  pala  morilna,
In zvonček je  — nagnil   glavo  .      .                          L. A.
p-   W?
^^
,-:
jubljaiLsKi
Leposloven in znanstven, list?
Štev.  8.       V Ljubljani, dne  i. velikega srpana   1893.     Leto XIII.
Propad Ogleja.
(Vizija.)
6
Paulo maiora canamus
rožja in orožnikov nebrojnih Rop6t zamolkel  slišim  iz daljave — Kako razlega se pod nebom  temnim ! Obzor zakriva točotvornih,  črnili Oblakov plašč,  in oh,  grozeč ustavlja Nad žitorodnim poljem se oglejskim ! Gorje zdaj tebi, staroslavno mesto, Preti poslednji dan ti,  dan pogube! Od kraja v kraj  po sinjem   nebu šviga In žvižga neprenosna sila božja. S krvavim svitom  rdi se preplavljena, In s tajnim strahom v najglobočjem krilu Presunjena,  trepeče juljska zemlja : In že med šviganjem grmečih strel Z alp julijskih prikazen  grozna,  glej, Prihaja, dere v plan »flagellum Dei!« . . .
Kakor povddenj  silna,  vso ravan Preplavijo  orožniki nešteti. Kot volčja, od gladu razvneta čeda Po pustem polji žene se in tuli In škriplje z ostrimi zobmi,  takisto Po krasnem forojuljskem polji skače Divjaje Hunov rod. V minulih dneh Ze sto  sem videl muogobrojnih  čet Potrtih v prah krvav pod hunskih konj Nemiljenim kopitom; sto sem videl Premaganih,  razrušenih trdnjav, In tebe vmes, Emona slavna,  ondu, Kjer zdaj  Ljubljana bela mi stoji,
Plamtečo v gostem dimu,   velikane Gorenjske videl sem, da vkrog zlatiš S požarom gorostasnim;  vse grmelo, Šumelo je tedaj  v Posdvji širem, Ko hrupno padali so  hrami tvoji. Veselo-divje konji rezgetali, Ceptali v krvi so s kopiti šumuo, Ko mimo  njih podil je ljuti   Hun. In evo jih! Kdo se upre tej sili ? Krvi  pijanemu sovragu  v bran Kdo  naj  postavi se na širo plan?
Z gora,  z dolin,  z ravnin je vse uteklo: Beži pastir v goščavo neprezorno; Beži,  počasne  vole zapuščaje In težki plug še v brazdi, poljedelec ; Beži gospod,  beži sirota jadna, In stdro se in mlido v varen kot Preplašeno zateka.  Zadi hrup, Topot kopit,  vriščanje čet  deročih;
V  globoki noči tu in tam do ne"ba Vasfj  in sel široko na obzorji
S krvavim svitom sevajoč požar,
In vsa blesti med trstjem kopernečim
V   odsvitu groznem splašena laguna : Nem gleda ribič ta prizor strašan, Misleč prestrašen   — ni li sodni dan ?
Tedaj od vseh stranij  v obzidje trdno Vojaško moč nabira s silnim strahom
29
45°                                                 Zamejski: Propad Ogleja.
Prevzeto mesto ter železna vrata
Zapre naposled;  na obzidje v red
Branitelje izbrane razpostavi,
Mogočne stolpe prenapolni s silo
In  čaka trepetaje . . .  Bože mili!
Oj,  kolik dviga mrak prahti  se v dalji,
Kakd blesti orožje vmes,  in  čuj,
Kakdv se sliši krik,  peket  kopit
In divje rezgetanje hitrih konj!
Kako trepeče zrak v odmevu glasnem
Zvenečega orožja in kričanja
Neštetih Hunov,  ki dero  čez plan!
Glej prvega na konji!  Drug za njim
In  tretji se podi in tema drugih,
Oh, evo jih!  Oj, zmršene jim glave,
Oj, strašnega obličja in očij,
Pod temnim   lobjem z ognjem sevajočih !
In kakšen  v sredi  se na konji  suče
Sam Atila, načelnik divjih  čet!
Po  rdsti nizek,  a širokopleč;
V  jeklenih   prsih kot  v vulkanu   groznem Kipi in žvižga srda žar in jeze; Sovraštva in strupd srce" prepolno
Kot v  prsih mrzli gad. Ogromna glava Obrastena mu je od las štrlečih, In  temna  zloba  kakor mrak  ovija Hreščeče mu čeljusti; pod čemernim Širokim čelom drobna mu očesca Gore- krvavo,  švigajo pogledi Kot živi blisek v nemi temni noči; Pod topim nosom ustna se peneča
V   posmeh so vedno satanski napeta. Grči na konji, srdi se in zvija; Naprej podi se,  vrača se kot strela,
Zdaj  tjži drevi, zdaj  sem; zdaj v skoku muči Iskrenega si konja, zdaj  na mestu Vzpodbada ga in krčevito stiska; Vse vprek kriči,  veleva,  kliče,  zmerja In ves od glave se do pete trese : Tako nemirni duh kipi mu v prsih, Tako' krvi ga žeja silna žene, Tako ga furije vijo peklene!
Nesrečni se tedaj  in dolgi dnevi Krvavih bojev snujejo  Ogleju. Od  zgodnje zore in do pozne noči, Od noči v jutro vse se gnete v mestu, Vse dela,  vse na brambo se pripravlja.
Oh, daleč morda ni  usodni dan,
Ko dom predragi, ko preslavno mesto,
Zasuto in požgano obleži
Na rusih tleh — žalobna razvalina! . . .
Prostak ubožni in patricij slavni,
Vojak in senatdr, mladina, starci
In šibke ženke in gospe" ponosne :
V   trepetu vse in v   navdušenji bistrem Za bran ognjišč, za svetih hramov bran Goreče trudi se v pripravah marnih. Vse vrišče in šumi,  vse boja čaka: Pripravljen vsakdo je na zmago bojno, A  če propade vse,  na smrt dostojno !
In glej napdsled! Z gromonosnim srdom
V  mogočne zide se zagnal je Hun! Oj, silnega,  oj, divjega navala! Vojakov krik, orožja hrup, grmenje, Pušic svrčdnje, mečev vmes žvenket Do ne"ba gromovito se odmeva,
In prah, zavzdignjen v zrak, vije se v stolbih ...
Prestrašena med trstjem je laguna
Zašepetala, vztrepetala;  vali
Natise bistre so zastali čudom,
Odjeknile dupline gorske  v dalji,
In strašen šum in grom se po dolinah
In gorah je gozdatih julijskih odzval;
In  presenečen tam pastir nevešč
Iz viška je poslušal, kaj  to znači,
In groza mu pretresla je kosti . . .
Oj, Akvileja, ali si propala?
Leži po tleh li zrušeno  ti slavno
Obzidje, bran zaman zgrajena  domu?
Nikakor! Gledi, nem strmi ti v vznožji
Mogočnih stolpov sred uguanih čet
Razjarjen divji Atila  krvav !
»Kje, kje navadna hrabrost naša? Kje
Desuic je naših vsekrotilna moč ?
Nekaznjen kdo se nam doslej  protivil ?
Katero mest se ni udalo v strah
In ni takoj pred nami  palo v prah?«
Od jeze bled tedaj  v najhujšem gnjevu Naprej, nazaj med vojsko trepečočo Načelnik ljuti teka in divja\ Na silnejši naval odbite  čete Pozivlje novic, novo moč, nov žar, Nov srd goreč jim razpihuje v prsih.
Zamejski: Propad Ogleja.                                                 451
Peni se ves, grči in z zdbmi škriplje Kot gladen volk, ki v zimski temni   noči Ovohal čedo plašnih je ovac, V ograjo varno pa do njih ne more. In evo, drug napad in nov pogum In nova sila!  Od obeh stranij Pušic svrčečih mrak,  žvenket orožja; In lestve k zidu in  vrvi  in bruna ; Naprave bojne,  v  zid  bijoči stroji; Ropot lesd, skalin izbitih tresek ; Jekla odmev zveneč,  vmes jok in  stok. Tu kvišku četa vzpenja se,   tam pada ; Mešanje zgoraj  in vihtenje kopij, Bliskanje mečev bridkih;  vrela voda, Kipeče olje in goreči pesek; Orožje,  kamenje,  razbite glave, Odsekani tu udje,  ondu trupla, Vse šumno v niž,  vse križema se suje! A zdolaj  kakor val za valom v morji, Za  četo četa se primika,  vzpenja, Nazaj  odpada in se zopet vrača In  križa,  gnete se,  bori, divjd. Nered vesoljni:  vse kriči, vse tuli, Vse gorostasen hrup, brezkončen šum, Tisoč in tisoč glasov vsakovrstnih
V  jedin glas, v glas nadzemeljski   spojenih ! In šumljajoče vmes krvi pot6k,
Ječanje milo ranjenih  vojnikov, Umirajočih stok in hripav vzdih! . . . Oj,  borba divja !  Oj; Oglej  nesrečni! Oj, kruti Hun, pogin ti vekovečni!
V  daljavi tam nad sinjimi gorami Za temne se oblake je skrivalo Večerno solnce,  žalostno pogubne, Od rane zore trajajoče borbe,
In črna noč raz nebo padajoča Naposled vender pokoj je in mir Utrujenim bojnikom privoščila. Ponižen ves,  osramočen, upehan
V   šatore svoje se odmakne Hun, Dobljene rane zdravit si in jezo Hladit si  v prsih po neplodnem boji. Tako mu Bog sramoten beg udihni, Kot prah s frijulskih ga ravnin popihni!
A  kruti Hun odjenjati ne zna,
Vešč begu ni,  sramotnemu odstopu —
Izpred obzidja trmast se ne gane. Oj, Bože mili! Koliko še potlej Čez vrsto dolzih duij  naskokov silnih Na jadno mesto je divjak navodil! In koliko krvi še plemenite, Pomešane z barbarsko,  iznad zida Po  napojenih tleh se je izteklo ! In kolika junakov slavnih žetev ! Brezkončnega gorjL naval ogromni Tri mesece je še preplavljal mesto, In noč in dan je neizprosna smrt Od vrat do vrat divjala brez miril! Zaman so jadni čakali meščanje Sosedov v pdmoč.  Niti najmedlejši Na zatemuelerq, nebu žarek nade Obupancem v sred ni zalesketal. Oh,  božji hrami!  Oh,  oltarji sveti, V kadila vonji se kadeči k nebu ! Vi pričajte, kako prostrti v prah Cez dan so  v noč do neba glas prošnja Povzdigovali svečeniki bledi, Kako je družil ž njimi šibki ljud   . Svoj jok in stok,   dočim  so boljše roke, Hrabrejša srca čuvala nevstrašno Na občo bran po utrjenih zidih ! Med šumom čet z orožja je žvenketom Do neba sezal prošenj  glas in jada. Oh, kje je dni Bog,  čegar mogočni Neznosni gnjev ko tresek iz višav Na  izraelske s tujcem  preplavljene Planjave z neba je grmel nekdaj, Da ljuti vrag je vztrepetal,  izginil, Kak6r izgine listja kup na poti, Če vdnj zapihne ledonosna burja? In kje Njegove so nevihte silne, Ki dirjajo pred Njim na Njega mig Pogubonosne kakor bojni konji? O,  mili Bog,  poglej  na jade naše, Pomagat teci nam na dobri  čas, Zatri nam bedo in smiluj  se nas !
In glej, naposled se je že zazdelo, Da Bog otrokom prizanaša svojim, Ki s  tožuim glasom se do Njega vpili. Glej, že z odsevom božjega posmeha Nebd med gručami oblakov jasno Nad Oglejem se je zalesketalo; In tiha nada spet srce   nenadno
29*
452
Zamejski:  Propad Ogleja.
Bojnikom je prešinila,  obup In trudnost sta prehajala na Hune. A beda, beda.  Zdajci Bog iz ne"ba Na jadno mesto svoj pogled obrne In tiho zre;  toda ko mero  tvojih, Nesrečni  rod, pregreh ugleda polno, Pravici Njega milost se umakne. Oči odvrne Večni  in  desnico Usodno zdajci nad Oglej  iztegne: Nebo zamolklo  zagrmi, vztrepeče, In mestu,  oh, prekletstvo Bog izreče!
In gledi,  kar iz starega tam stolpa,
Samotnega štrlečega k oblakom,
Ukleta štorklja, ki ondukaj svoje
Imela gnezdo je in v njem mladiče,
Nenadno v sinji zrak razvije krila
In skrbno k begu hitremu priganja
Nevešče mladce svoje.  Oh,  da ti
Ugledala je nisi dneva luči!
Da mesožrtni kragulj te je prej
Raztrgal z neusmiljenimi  kremplji,
Razkljuval s kljunom in požrl z mladiči!
Morda še zdaj  bi  Akvileja slavna
Ponosno dvigala k oblakom stolpe,
Stare,   ohranjene bodočim vekom;
Se v  bistrih valih  čarobne  lagune
Ogledovala bi si lice svetlo ! . . .
Oh,,  vse je predlo!  Glej,  ko sam,   molčeč
Na strdni pod obzidjem divji Atila
Potrt premišlja,  kaj  ukrenil bi:
Sramotno H pobegnil s Huni vred,
Navalil zadnjič se z naporom groznim
In  trdno mesto razdejal do tal ;
Če ne, brezupno ljute duše  črtom
Zlim žrtvoval pred zmagovalnim mestom,
Ugleda ptice,  v beg izfrfrajoče,
In sreče znak vesel in znak uspeha
Spoznava v tem, takoj skrbi moreče
Iz glave prepodi in nadi srce,
Oj, ljuto srce na stežaj  odpre!
In ves osrečen ide brž med svojce,
Prerokbo razloži jim;  osrčuje,
Ogreva jih;  z besedo jih plamtečo
Tako razpali,  navduši', razjari,
Da zdelo se mi je, kot bi poslušal.
Kak6  vale" se v prah mogočni stolpi,
Kako se grudi zid,  kako vzdihuje
Pod zadnjim vdarom Akvileja jadna! Nikddr tako se adrijanski vali Bobneči ne zaganjajo v peči, Nikddr tak6 ne bijejo na kršne Tresoče se obali dalmatinske, Kakor tedaj besneči se zagnali, Udarili na stare so zidove In brzo jih do tal podrli Huni. In oh, tačas,  oh,  grozovito klanje, Jednako klanju,  ki nastane v hlevu, Če vdnj  v temi med zbegane ovčice Volkov ulomi tolpa zagladela! Veselja blazni ulice prostrane Preplavijo takoj  in pokončajo Branitelje poslednje tu in tam.
V   svetišča krasna in v palače zlate,
V   duhovske stane in v deviške cele,
V   prebivališča vsa in v sleharn kot PrivnS  divjaki,  strah,  pogubo,  smrt Povsod  sejoči, razbijaje vse,
Z orožjem vse in z ognjem razdevaje
Vpijoči do neba med divjim krikom
Brezupnih žrtev dvigajo se gldsi.
Zaklani starci onemogli,   deca
Razbita ob zidove in po  tleh
Pohojena in ljuto poteptana;
Raztrgane, nemilo razkosane
Obupne matere so;  nežne deve
Po  celicah deviških in ponosnih
Palačah so oskrunjene in mrtve.
Vse ljut umor,  vse mečev žrtev, kri!
Razrušeno je vse in vse razbito,
In gorka kri povsod šumlja;  po sobah,
Na dvorih in po ulicah širokih,
Po prašnih trgih zbira se in teče,
In glava tu odsekana, tam roka ;
Tam kopa trupel;  tii so razmetani
Na trgu zopet zbrani,  nakopičeni:
Očetje, sini, matere in hčerke,
Plemenitaši in plebejci prosti,
Vojaki in duhovuiki,  vse  vzkrižem;
Obrazi ble"di, v njih krvi sledovi,
Oči mrtvaške, zmršeni lasje",
Razmlinčene glavč, potrti udje:
Vse groza, strah in smrt!   Vrvenje   čudno!
Umirajoči še v poslednjih  mukah
Obupno z umorjenci  se objeti
V   krvi potokih vijejo po tleh!
Zamejski:  Propad Ogleja.
45-1
Povsod ječanje milo, glasni stoki, Hropenje smrtno,  ohropeli  vzdihi; Vmes divji krik, zmagalcev vrišč in šum In bojne pesmi in barbarsko petje; Kdnj begajočih bistro rezgetanje, Tuljenje čudno preplašenih psov, Po ulicah brezumno tekajočih ! . . . Oh, molči, molči, ljuta pevska Vila! Z zastorom črnim mi  zakrij  prikazen, Prizore nečloveške,  kri in smrt ! Propal Oglej je moj, propal na veke, Propal vrstnik mogočnega je Rima ! Zgrmeli v prah so starodavni stolpi, Leži razsuto kamenje po tleh! Od vseh stranij na desno in na levo V visokih stolbih dim vali se k nebu In na široko ves obzor zagrinja, Vmes šviga in vrši in žvižga plamen. Rop6t ožganih padajočih vniž Prastarih podov,  pozlačenih brun, Preslavnih vrat in miz in stolov zlatih Obnebje zakajeno silno stresa ; A skupaj  kakor iz vulkanov tlečih Frčeč,  šumeč za drugim drug  oblak Nebrojnih isker se dviguje v zrak!
Krvi in plena sit napdsled Hun Med razvalinami besneče čete Že zopet skupaj z bojno trombo zove, Odvede jih drugam,  sejat drugod Z divjaškim srdom strah, pogubo,  smrt. A Oglej čan noben ti več ne sliši Vojakov šuma,  rezgetanja kdnj! Zaklani tam leže" v grmadah groznih, Leže" palače njih po pustih tleh! Kje tvoj  ponos je,  kje sijajni dnevi, Kje, Akvileja, tvoja moč in slava? . . . Oj, nad razpadom tvojim sto in sto
Leteč preide nemih let in praznih.
Med razvalinami vršel bo tožno
V skrivnostnih glasih vetrec osamel.
Kjer zvočne pesmi,  govori  sloveči
Stresali so presunjene slušalce,
Sova ponočnih bo se cula tožba.
Kjer kdaj kočije zlate so drdrale
In koder svit patricijev bogatih
Šopiril se je šumno,  oh,  samoten
Na razvalinah, z mahom vprek obraslih,
Sedeč pastir bo pasel tiho čedo !
Po ulicah nekdanjih in po trgih,
Od izprevodov nekdaj mrgolečih,
Pa s plugom ostrim dolge brazde rezal
Pod solncem bo pekočim poljedelec
In morda glasno klel,  če plug grede'
Ob slaven kamen marmornat zadene.
Strmel bo  v poznih letih učenjak,
Ki pride sem ostanke starodavne
Izgrebat skrbno^ iz prsti  nekdanje.
Kdo  ve", kdo ve"? Mordk  sanjavi pevec,
Prijatelj  pevske Vile, v poznih urah
Na kapitelji tu sedeč samoten
Pozival bo iz večnosti  temin
Nekdanje sence in nekdanje dneve !
In vse vršelo bo v ponočnem miru
In v mesečnem se lesku oživljalo
In vse plesalo bo pred njim okrog! . . .
A vender s svitom pozlačene zore
Odbegne mu prikazen ta lažujiva
In Akvileje več ne bo!  Oj, tako
Z gorečim perom v knjigo je usod
Neizpremembuo ostra roka božja
Na vekov veke zapisala sodbo !
Udajmo silni volji se,  modrica,
In Bogu  posvetimo skromni spev;
Čast, slavo Njemu večno svet  oznanjaj,
Pred Njim ponižno   človek glavo  klanjaj!
Zamejski.
Zamejski:   Vizija.
561
Vi z i j a.1}
f
IV.
rihodnjih dnij sem v duhu gledal zgodbe. Oj,  pogled žalen!  Zbegana mi duša Od silnega strahu je vztrepetala ; Prebodla mi srce je ost bolesti, Videčemu srditi boj  na zemlji Med dobrim rodom in med zlim zarodom Vesoljnega  človeštva !  Bil  naposled Končan je ljuti boj  stoletni   in propala Bila je boljša stran,  in duh zmagalni Razbrzdane slobode je  razrušil Vesoljni  red in  vse  vezi raztrgal, Ki  umno so vezale in krotile Osebe in  družine in države. Pravica in  poštenost,  bratoljubje, Vsi sveti  vzori,  vse,  kar  čisto,  blago, Pradedov  vera in sam  Bog mogočni, Vse bilo v smeh je deci tožne zemlje Široko je vsem  ndrodom zavladal Od vekov  v  svojo past loveč jih satan ; In njemu,  oh,  v svetiščih starodavnih, Na žrtvenikih,  Kristove rešilne Krvi še mokrih,  bogokletnim   činom Najvišjo  čast dajali so  in hvalo Sinovi grešne zemlje;   in slavili V slovesnih spevih satansko so zmago Nad Je"hovo prastarim!  In na nebu Razljutil se tedaj je Bog užaljen In zapovedal svojim je duhovom, Naj  zaprete'   vesoljnemu človeštvu In večnega naj srda znak   neslišau Dade- sinovom nepokorne zemlje.
Tedaj  visoko  pod srditim  nebom Od vzhoda na zapad je angelj  božji Z ognjenim mečem  v bedonosnih rokah Preletel visočine vse temotne, In grom in piš za njim,  pred njim,   na
zemlji. Prevzel ob tem je strah sinove božje, Da z zbeganim  obrazom trepetaje Na tla so padli,  trkajoč na prsi; In jok in stok in  vroča je molitev
Pred božji stol se  vzdigovala k nebu, Da bi zanesel Bog sinovom zemskim . . . A njim zabredli satanski častilci Zagrohotali so se na vse grlo In kot volkovi gladui na ovčice Planili nanje, tepli jih, morili . . . Bilo  pa ni pravice,  da bi ostro Razbrzdane morilce kaznovala ! Oblasti vse so bile v krivih rokah: Strasti mogotcem  so  vdušile vest. Najvišji zakon dobe te sta bili Surova sila,  strankarska   sebičnost. Povsod ondaj  zatiranje, zmešnjava, Zasmehovanje,  kletje in grozitve Razpaljenih satancev,  pod zastavo Peklenskega  vladarja v  četo   zbranih. Bila zastava  črna je,  in rdeče Narisana na  nji satanska glava, Z ognjenim geslom daleč se blestečim: »Nam satan kralj! Poraz Bogii na nebu !« In  vzdignili so  skupno  se  satanci Boga izzivat in Njega častilce. »Kje stari Bog,  in kje je nebotresni Njega desnice grom, pogubne strele? Naj  pride  vam v pomoč,   dušice božje ! Že satan, evo,  čaka ga mogočni!« In  res med njimi  sam je kralj bil  pekla ! Tako  psovalno  vpili so,  in  vila Po  zraku se  zastava njih je črna. Tedaj  pa švignil blisek,  grom zamolkel Od  vzhoda na zapad se je zaslišal In stresel v iztezajih zemljo mračno. In glej,  izmed raztrganih oblakov, Iz najglobočjih  visočin  nebeških Ognjena krogla se je prikazala, In bliskoma se bližala je zemlji In rasla,  rasla,  dokler ni široko Razgrnjena v oblakih obvisela. In zdajci sredi nje s krvavim žarom Goreč pokazal križ se je presveti, In okrog njega, angelji blesteči Preteč sukali so ognjene meče.
4) Glej   »Ljublj. Zvon*   1889, št. 9;   1890, št. 6;   1893, št. 8.
3»
562                                                         Zamejski:   Vizija.
Presunjeni  tedaj  sinovi božji Na  tla  so  padli  in  mogočno  vpili: ¦»O  crux,   ave,  spes  unica!«   in  živo Pokornim srcem  vzdihali so   kvišku, Častili glasno  so  prikazen  sveto In  gledali  zaupno  na  višave. A  v  tem od  strdni satan bogočrtni Srdito  škripal je  z zobmi in  iskre Goreče sipal  iz  očij  globokih. Krdelo  satanskih hudobnih  sinov Obšla je hipna groza;   ali  v  srcih, Prekletstvom  božjim  zamorjenih,  zdajci Sovraštvo  silno zopet je  vzplamtelo; Zagrohotali  so  se s  smehom  ghipim, Čez temni  zrak  do  božje so prikazni Vršele kletve  in  grozitve glasne Popadli zopet so  orožje  bridko, Povzdignili peklensko  ž njim zastavo In  padli na klečeče sine božje.
A glej,  tedaj  izmed  oblakov  črnih
Živeje še  posvetil križ je sveti.
Za  strelo  strela padala je  z neba,
In štirje so arhangelji  goreči
Kot  v  temni   noči padajoče zvezde
Iz i\6ba. se spustili in sukali
Nad zbeganim krdelom svetle meče
In satanskim sinovom zapretili.
Tedaj  brezmejna groza v črne duše
In strah brezupen pal je v grešna srca.
Vsi hitrih nog zbežali so pred njimi
In  žalostno kričali  in ječali.
Na  skokonogi,  zmršeni  kobili
Smrt grozovita z ostro   koso  v roki
Bežeče je nemilostno podila
In mnogo jih zadela in posekla.
Pozvana pa na pomoč je iz pekla
Zavrženih  duhov privrela  četa;
Škripaje so z zobmi borilce božje
Arhangelji razkačeni napali;
In  groznega ti v gostem mraku  boja!
Goreči v zraku se križali meči,
Perut frfranje, jezen sik in kletje
In lom in šum in tajno šepetanje
In  vmes očij  gorečih živi blesek !
Na nebu pa z odsvitom velegroznim, Nalik ogromni  repatici zvezdi, Plamtel je sveti križ in sipal žarke  .   .   . Od groze  vsa je strepetala zemlja, Zverjad bolestno je tulila v goščah ; Sinovi  božji pa  in sini  zemski Na boj  so zrli  in od straha mrli. A slušaj !  Zdajci  čez  višine  sinje Orjaški  glas  od  vzhoda  do zapada Začul ?e je  in stresel mračno zemljo : »Poglejte križ Gospodov  in zbežite, Sinovi pekla!  Kristova je zmaga!« In niže križ tedaj  iz neba doli
V   oblakih  črnih  kakor silna  vihra Pogubouosno padal je na  vrage. Brezkončen  strah  in  groza nadčloveška Tedaj  peklensko sta prevzela tolpo. Brezupno bili so  s pestjo ob čelo, Kriče" pred  čudom v  beg so ljut udrli. A glej,  pred njimi zemlja zazijala Široko je do globočin gorečih
In  vse v brezdanje žrelo pogoltnila,
Da zvižeg oguja, šum iskra letečih
In jok poražencev z žveplenim  dimom
Do nelja se visokega je dvigal.
In ko jih  vase je zaprla zemlja,
Približali so angelji se sveti,
Na kraj  prekletstva gorostasno skalo
V  spomin so vekovečni  zavalili
In z mečem vanjo vrezali globoko Nezmotni božji rek: Non praevalebunt !
Takržit nevihta v nebu je polegla, Prikazni so nadzemeljske zbledele, Izginil križ v  višavah je nebeških, Izginili so angelji krilati, In sedmobojua mavrica v oblakih Zalesketala je Zemljanom bednim, Naznanjajoč jim lepše dni in spravo, Zavezo sveto  po  vesoljni zemlji. In  zbližali so  se tedaj  zemljaui: Sinovom božjim sini  grešne zemlje, Strahu" so dobrodejnega prevzeti In zboljšani  v  roke" si krotko segli. In  bil je novih  vekov  prvi  dan ! . . .
Zamejski.