Stev. 63 TRST, v sobota 4. marca I9lt Tečaj XXXVI IZHAJA VSAK DAN litđl tta aedeljah in praznikih nb 5., nb ponedeljkih nb zjutraj. Pessmlšne štev. s« prodajajo po S nvfi. (6 8tot.) v mnogih tobakarnah t Trst« in okolici. Gorici, Kranju, 9t. Petra, Postojni, Seiani, Nabrežini, St. Luciji, Tolmina, Ajdov-ičini, Dornbergn itd. Zastarele iter. po S nvi. (10 stot.). oglasi 8E računajo NA MILIMETRE ▼ Širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po t >t mm, osmrtnice, zahvale, poslaniee. oglasi denarnih zarodov pe 20 s t. eim. Za oglase t tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka nadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stol beseda, najmanj pa 40 stot Oglase sprejema Inseratni oddelek oprave „Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti" ===== Plačljivo Id atoiljivo » Trstu. ČPINOST Clatllo političnega društva „Edinost11 za Primorsko. NAROČNINA ZNAŠA j$m«l aa celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; u ma- ročbe brez doposlane naročnina, se uprava ne ozira, ■•nislaa mm. mmdmljmUm Islaa}« .JDDIOITI" ataa«: se Ml* imf Krn S-ao, aa »al late Kras I tO. ▼si dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranke- ▼aaa pisma st m aprajsmjs I« rekepisl t« m vračaj« Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo liste. UREDNIŠTVO t eilea Glergie Galatti 18 (Naradnl dem) Izdajatelj in odgovorni urednik &TEFAN GODINA. Lastnik konzorcij MsU „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost" ▼pisana zadruga % omejenim poroštvom t Trstu, ulica ' = Giorgio Galatti štev. 18. — PoItno-hranllaRnl ratna St 141652. TELEFON It 11-57. BRZOJflUNE VE5TL Aehrenthal v nemilosti? BEROLIN 3. „ Lokal-Anzeiger" poroča z Dunaja: V dobroobvešČenih krogih je znano, da ni prestolonaslednik v zadnjem času več odobraval načina, po katerem je grof Aehrenthal reševal krizo radi aneksije Bosne in Hercegovine. V začetku je bil prestolonaslednik eden najgorečnejih pospe-ševateljev Aehrenthalove balkanske politike. Opaža se, da se je v zadnjem času tudi razmerje med najvojvodo prestolonaslednikom in Aehrenthalom ohladilo. Nemški prestolonaslednik v Rimu. DUNAJ 3. — „Allg. Corr." poroča iz Rima: Govori se, da pride nemški prestolonaslednik s soprogo v Rim med 15. in 20. aprilom. S prestolonaslednikom pride v Rim tudi zastopnik državnega tajništva za unanje stvari. Prestolonaslednik ostane v Rimu pet dni. Prebivalstvo Bolgarije. SOFIJA 3. — Glasom površnega štetja ima Bolgarija 4 milijone 329.108 duš. Leta 1905 jih je imela 4,035.576. Turčija. CARIGRAD 3. — Bagdadski poslanec Ismail Hakki je bil imenovan naučnim ministrom. Izgon Židov iz Besarabije. JASSY 3. — Skoraj z vsakim vlakom prihaja sem mnogo židovskih beguncev iz Besarabije. Iz Mohileva je bilo izgnanih nad sto židovskih rodbin. Prišlo je do krvavih spopadov med redarji in ruskimi Židi. Z obeh srani so streljali. Osem oseb je bilo smrtno ranjenih. Budimpešta 3. Avstrijski ministerski predsednik je bil danes popoludne pri cesarju v daljši privatni avdijenci. Monakovo 3. Dolgoletni voditelj bavarske centrumske stranke prelat dr. Baller je opoludne v Freisingenu umrl. Beligrad 3. — Kralj Peter je podelil državnemu tajniku italijanskega odposlanstva, Cambiagio, red belega orla tretjega razreda. Beligrad 3. — Novi vojni minister bo imenovan še le prihodnji teden. Berolin 3. Državni zbor je nadaljeval razpravo o vojnem proračunu. Delegacije. Plenarna seja avstrijske delegacije. BUDIMPEŠTA 3. V današnji plenarni seji avstrijske delegacije je vojni minister SchOnaich odgovoril na neko interpelacijo del. Unterkirchnerja in Ellenbogna o neki nesreči, ki se je dogodila na Monte Piana, kjer je plaz zasul pod seboj neko vojaško patruljo. Delegacija je na to nadaljevala razpravo o vojnem proračunu. Del. Unterkirchner se je pritoževal, da se Tirolsko prezira pri dobavi zemeljskih pridelkov za armado. Glasoval bo proti izrednemu vojnemu proračunu. Del. K1 o f a č je rekel, da se Avstrija nahaja v stanju propadanja kakor Še nikdar preje. S tem dejstvom bi morala računati ▼ojna uprava, ker so njene zahteve neposredna posledica naše nesrečne zunanje politike zadnjih let. Govornik je kritikoval stališče, ki ga zavzema vlada napram finančni krizi na Češkem. Zadnje ljudsko štetje je bilo napravljeno na najnesramnejši PODLISTEK. Udovica. Povest iz 18. stoletja. — Napisal I. E. Tomić. Poslov. Štefan Klavs. način. Češki narod tega Štetja ne bo nikdar priznal za resnično. Zavarujemo se z vsemi sredstvi proti temu, da bi se armado razdelilo v nemško in madjarsko. Kakor zastopnik delavnih slojev ne more glasovati za sedanje vojaške zahteve, mej tem, ko ni nikakega denarja za gospodarske in narodne zahteve. Dr. Fink je rekel, da bo glasoval za vojne kredite. Del. Ellenbogen (socialist) je preciziral stališče svoje stranke napram vladujočemu brambenemu zistemu. Socialni demokratje nikakor niso nasprotniki bram-bene sile, ali oni so za demokratiziranje iste in želć, da bi bila narod in armada res eno in isto. Izjavil je, da bodo socialni demokratje glasovali proti proračunu vojne uprave, ter predlagal sledečo resolucijo: „Delegacija' vzame na znanje poročilo ministra zunanjih stvari o postopanju z avstrijskimi delavci v Nemčiji ter ga poživlja, naj v sporazumu z avstrijsko in ogrsko vlado nadaljuje prizadevanja za dosego odločne zaščite avstrijskih in ogrskih delavcev glede njih svobodnega preseljevanja in njih socialnih koristi". Razprava je bila na to prekinjena. — Prihodnja seja danes ob 4. uri pop. e e * Popoludansko sejo je otvoril predsednik Baernreither ob 4 15 pop. Kakor prva točka dnevnega reda je bil predlog del. Doberniga, da se popravi delegacijsko poslopje v Budimpešti. Predlog je bil odkazan finančnemu odseku. Dalje se je razpravljalo o poročilu vojnega odseka glede obrtnih dobav. Poročevalec Exner je otvoril razpravo. Poročevalec E x n e r je predlagal več resolucij, ki poživljajo vojno upravo, da mora polovico potrebščin za armado dobaviti potom male obrti. Potem ko so govorili razni govorniki o dobavi za armado, je bila seja zaključena. Prihodnja seja jutri ob 9. uri in pol predpoludne. Plenarna seja ogrske delegacije. BUDIMPEŠTA 3. Ogrska delegacija je nadaljevala danes generalno debato o vojnem proračunu. TržaSko Slovenstvo, nJega vodstvo in nJega delo. VIII. Nikjer nam primerjanje med minolostjo in sedanjostjo ne stavlja tako živo, tako plastično pred oči velikanske evolucije v političnem in narodnem mišljenju naše okolice v zadnjem desetletju in pol, kakor ravno v Rocolu in Lonjerju. V istem Ro-colu, v katerem so nekdaj narodni apostoli morali bežati pred jezo ljudstva in njegovimi palicami in r e v o I v e r j i, in kjer je par zavednih domačinov hotelo že malo-dušno abdicirati, smatrajoč ta kraj definitivno izgubljenim — v istem Rocolu imamo danes naraščajočo društveno in gospodarsko organizacijo, imamo pevsko društvo, imamo lepo vspevajočo podružnico družbe sv. Cirila in Metoda, imamo natlačeno poln otroški vrtec, raste nam število zavednih od dne do dne, ki hrepeneče kličejo po — slovenski šoli II In v istem Lonjerju, kjer so se morali nekdaj apostoli slovenske narodne misli zabarikadirati pred jezo in nevoljo ljudstva, v istem Lonjerju imamo slično organizacijo kakor v Rocolu, a volilci tega kraja tvorijo elitno našo vojsko, na katero se more narodna stvar brezpogojno in absolutno zanašati... I Kraje, ki jih je nekdaj zastopal v mestnem svetu garibal-dinec Mauroner, zastopajo danes slovenski voditelji I! Ali bodo kritiki še hoteli trditi, da se je ta fenomenalna evolucija izvršila brez delovanja, brez pouka, brez impulzov, brez pomoči od zunaj, da je ljudstvo kar samo po sebi postalo prosvetljeno, a „takozvani" voditelji da so je k večemu ovirali na tem, ker so bili mračnjaški in nazadnjaški, dočim je ljudstvo sililo k napredku! * * * Kako žalostno je bilo nekoč na tržaških sodiščih! Slovenski jezik je bil popolnoma izključen iz sodnih dvoran! Našim ljudem so sodili in jih obsojali, ne da bi bile stranke umele jezika, v katerem so se — v civilnih pravdah — pisali zapisniki in pre-gogosto tudi: ne da bi bil sodnik dobro umel jezika stranke I Še hujše je bilo v kazenskih procesih: tožitelji, branitelji, porotniki so govorili v jeziku, ki ga naš človek, da-si je šlo za njegovo moralno in materijalno ekzistenco, često ni umel niti besedice! Celo tudi obsodbo so razglašali v jeziku, ki ga obsojenec ni umel, kakor da vse to tega poslednjega — nič ne briga ! Pač: predsednik sodnega dvora je povedal obsojencu v več ali manje — !defektni slovenščini: toliko in toliko ste ; „dobil" ! Preko najelementarneje zahteve j kazenske pravice in tudi humanitete — da bi tudi nasproti slovenskemu obsojencu utemeljili obsodbo — so tedanje razmere na naših sodiščih stopale drznim korakom! Istotako je bila iz zemljeknjižnega urada slovenska beseda principijelno izključena. Vknjižbe in izbrisi so se vršili le v italijanskem jeziku! Nikdo se ni drznil, da bi v slovenskem jeziku napravil kako prošnjo na zemljeknjižni urad. Zemljiška knjiga je imela povsem italijansko lice tudi o zemljiščih na slovenskih tleh in slovenskih posestnikov. Tako ni mogel naš človek, ako ni umel laški, črpati nikakih informacij iz zemljiške knjige in je moral vedno najemati odvetnika, ali kakega drugega tolmača. Ne le, da je bila to krvava krivica v moralnem pogledu, ne le da je bilo to kruto kratenje državljanskih, v osnovnih zakonih tudi našemu človeku zajamčenih pravic, marveč mu je to provzro-čalo često veliko materijalno škodo. In to ne le radi tega, ker je moral vsak vpogled v zemljiško knjigo drago plačevati, ampak tudi in še posebno zato, ker se je — boječ se sitnosti in troškov — zemljiške knjige kolikor le možno izogibal, tako, da so zemljišča prehajala iz ene roke v drugo, ne da bi bilo to razvidno iz zemljiške knjige. Tako je polagoma na vstal grozen nered v zemljiški knjigi. Že ded je bil posestnik kakega zemljišča, a morda po 50 letih je bil še vedno vknjižen kakor lastnik — dedov prednik! A za sedanjega posestnika je imela ta anarhija v zemljiški knjigi to zlo posledico, da ni mogel dobiti kredita na svoje zemljišče, a na ureditev knjige ni hotel niti misliti radi velikih troškov. Te desolatne razmere so trajale tako dolgo, dokler nam niso požrtvovalni slovenski možje jeli ustvarjati sedanjo gospodarsko organizacijo našo ... Toda, o tem pozneje. se druži s kmeti. Res je, da so kmetje zažgali njegov grad, ali so takoj ogenj pogasili, ko je on le stopil med nje ter se nekaj časa zaupno pogovarjal z načelnikom ustaje. Znano je, da je živel dva dni na svojem posestvu, mej tem ko so kmetje uganjali j svoje orgije na Šimuničevini in Patačičevi . j Preseki. Mi smo morali bežati, samo da smo « si rešili življenje; a on se je lepo gostil in Hrup nejevolje in jeze je bilo čuti po popival s kmeti, ki so mu s tujim, ugrab-dvorani, ker grof Patačič je bil v resnici ljenim vinom polnili kleti in shrambe, dober svojim kmetom ; niso imeli nobenega j „Protestiram proti temu sumničenju I* ----Upirati se proti njemu, ali ga so-(je vpil Domjanič z žvižgajočim glasom, vzroka vražiti. ,Kdor gospode ni videl teh znorelih gospoda, kakor vi!" drhteč na vsem telesu. „Jaz sem plemič, ljudi," je nadaljeval Patačič, „ta si ne more predstavljati nevarnosti, v kateri so posestva in grajščine." „To vem tudi jaz," se je oglasil Domjanič, grajščak v Preseki, suh človek, nemirnih oči. „Tudi moj grad so zažgali___" Grof Patačič je pogledal jezno na Domjaniča ter se zadri nad njim : „S kako pravico dvigate vi svoj glas v tej zbornici? Čudim se, da ste se drznili Zatrjujem vam, gospoda," seje oglasil zopet grof Patačič, „da je ta gospod v velikem sumu, da je bil v zvezi z Ljubojevičem in upornimi Vlahi pri Severinu." »Protestor, protestor!" je klical opetovano Domjanič, rineč se do škofa in vice-bana ... „Milostivi gospod viceban !.. .* „Ne poslušajmo ga! Ven ž njim, ven!" je klicala zbrana gospoda na en glas. Domjanič je še vedno hotel govoriti, a semkaj priti. Gospoda, je rekel sedaj grof mu niso pustili. Njegovo vedenje je tako proti ostalim, „ta človek je zelo sumljiv, da razjezilo prisotne, da sta ga dva mlada ple- vprašal miča pograbila in vrgla skozi vrata na hodnik. Velik krohot je nastal v konferenci. „Tega lopova dam takoj prijeti, kakor hitro bo posvetovanje dovršeno!" je rekel viceban škofu po tihem. „Ta človek je mnogo kriv na naši nesreči," je pristavil podžupan Rafaj. „In vi ž njim!" mu je dodal banov namestnik grof Erdčdy jezno in srdito. „Vi ste sesali kmetom kri, kožo ste drli z njih... ni čudo, da so se uprli." Rafaj je stal kakor polit s kropom in v dvorani je nastala tišina, ki je trajala nekaj minut. j „Prosili ste me, da vam svetujem," se je oglasil grof Patačič, želeč napraviti konec neugodni situaciji. „Kaj naj storimo? Go-j spoda, po mojih mislih, ne smemo odlašati.; Dobil sem vesti, da je počila ustaja vi Podravju in ludbrežki okolici, in čul sem,! da se smetje pripravljajo iti preko Lonje in udariti na Božjakovino in okolico. Ko pri- j dejo v Božjakovino, potem so drugi dan v j Zagrebu." i Kaj, na Božjakovino nameravajo?- je »1 v veliki skrbi Juraj Petkovi^ sub-i Take razmere so bile torej nekdaj v naših sodnih dvoranah in tudi po druzih državnih uradih. Za jezik našega naroda ni bilo nikjer ne prostora, ne ušesa. Trebalo je velikega navdušenja, železne odločnosti in vstrajnosti ter velike vere v končni vspeh od strani njih, ki so pred dvajsetimi leti začeli borbo proti tem razmeram, proti tej vnebovpijoči krivici, ki je naše ljudstvo celo v dvoranah pravice potiskala v sramotni položaj — parije. Vendar so začeli to borbo. A s kolikimi težavami, kolikim ljutim napadom so se izpostavljali, kolikim nasprotstvom in kolikemu žaljenju! Kamenček za kamenčkom so morali odstranjati iz gore težav, ki so jih delale oblastnije z jedne, a narodni sovražniki — izlasti njihovi advokati — z druge strani 1 Vsak poskus za priboritev mrvice našemu jeziku, je naletal na srdit odpor nasprotnih odvetnikov in provzročal viharje v vsej italijanski javnosti. Na naše odvetnike niso navalivali le s stvarnimi (pa bilo tudi krivimi) argumenti, ampak obsipali so jih tudi z osebnimi žaljenji ter njihove osebe izpostavljali tudi javnemu zasmehu. (Zvršetek tega članka pride). Dnevne novice. Petdesetletnica odprave tlačanstva v Rusiji. Iz Petrograda: Delavska skupina državne dume je uložila inicijativni predlog, naj bi se petdesetletnico odprave tlačanstva praznovalo z uvedenjem splošne, enake, direktne in tajne volilne pravice. — Za dneve od 2. do 6. marca je v Petro-gradu ojačano policijsko nadzorovanje in odrejena patruljna služba. Prebivalstvo Ljubljane. Glasom ko-nečnih rezultatov ljudskega štetja ima Ljubljana 1863 hiš in 41.727 prebivalcev, od teh 3066 vojakov. Slovencev je 33.846, Nemcev pa 5950. Bosanski deželni načelnik odstopi. Iz Sarajeva se poroča, da misli deželni načelnik general Varešanin odstopiti. Že pred več časom je vložil prošnjo, ki pa dosedaj še ni bila rešena, ker niso še našli naslednika. Kakor vzrok te namere Varešaninove se navaja starost. Varešaninu je 70 let. Rodbinska sreča ministerskega kandidata. O sestavi sedanjega francozkega ministerstva poročajo tudi sledečo veselo dogodbico: Senator Jeanney, ki je bil določen za justičnega ministra, je stal ravno ob zibelki svojega novorojenega otroka, ko mu je odposlanec Monis-a prinesel pismo, v katerem ga ta vprašuje, da-li sprejme mi-nisterstvo. Senator, ki še ni dolgo oženjen, je odgovoril: „Vidite, da sem v sredi srečne rodbine. Ali naj bi se svoji rodbinski sreči odpovedal radi enega ministerskega sedeža ? Ko bi bila domovina v nevarnosti, bi smeli na mene računati, ali pod takimi razmerami ostanem rajše pri svojih". Državni zbor je sklican v sejo za prihodnjo sredo. Na dnevnem redu je pred vsem poročilo ustavnega odseka o pre-membi društvenega zakona, potem poročilo poljedelskega odseka o takozvanih agrarnih resolucijah, poročilo pravosodnega odseka o odpravi pravnih agentur in razprava o nepotrjenih volitvah. Londonski župan obišče Dunaj. Dunajski župan dr. Neumayer je povabil londonskega župana — lord Mayorja —, naj obišče z deputacijo Dunaj. Lord Mayor je sedaj sporočil dunajskemu županu, da pride z veliko deputacijo mestnega sveta na Dunaj meseca sept. t. 1. stitut podžupan županije zagrebške, ki je imel svoja posestva blizu Božjakovine. „Vsak čas bodo tamkaj!" mu je potrdil grof. Po teh besedah je vstal Petkovič in se pričel oprezno, da ga ni nihče zapazil, pomikati proti vratom, skozi katere je zginil. „Potem nam ne preostaja drugega,44 je pričel viceban, „nego da se dvignemo z vojsko in čim preje poiščemo kmete. Jaz sam hočem voditi vojake nad nje !" „Vivat vicebanus !" so klicali navdušeno zborovalci, oveseljeni nad vicebanovo obljubo, da bo on sam vodil vojsko. Poznali so ga kakor človeka, s katerim se ni šaliti in ki ne dela samo na pol posla, katerega se je lotil. Konferenca je bila pripravljena na vse žrtve. Plemiči so obljubili, da se pridružijo vicebanovi vojski, kaptol in grajščaki so obljubili svojo pomoč. Častniki razpuščenih čet, ki so vojevali pred nekaterimi leti v Belgiji in Holandiji in ki niso sedaj služili pri vojakih, so bili pozvani, da se zglase pri vicebanu in prevzamejo vojstvo čet, kakor odredi viceban. (Pride še.) Stran TL] »EDINOST« št. €3 V Trstu, dne 4. marca 1911 Monarhistična zarota proti portugalski republiki. Iz Rio de Janeiro poročajo, da se je tamkaj posrečilo policiji priti na sled obrežnemu komplotu monar-histov proti portugalski republiki. Slikar Ivan Grohar je nevarno obolel, da so ga pred par dnevi morali prepeljati v ljubljansko mestno bolnišnico. Argentinsko meso in ogrska vlada. Iz Budimpešte poročajo, da je ogrska vlada dovolila avstrijski vladi, da sme slednja naročiti še 3000 tonelat argentinskega mesa. Ljudsko štetje. Izjava. Ker se od izvestnih strani pripisuje gg. Ivanu Petelinu in Antonu Pečniku, železničarjema, stanujočima na Greti, dopis v „Edinosti" od 2. februvarja, v katerem so bili nekoliko označeni „kalabreži" na železnici in v svobodni luki, izjavljamo, da rečena gospoda nam sploh nista doposlala nobenega dopisa glede ljudskega štetja. — Kdor ju nadleguje radi tega, jima dela krivico. Terorizem in uljudnost! Vsled trditve revizorja in po pritožbi v „Edinosti" so slednjič vendar — mojo ženo poklicali na sekcijo pri sv. Jakobu. Umeje se pa, da ni šla žena, ampak jaz sam. Gospodje so me prav uljudno vsprejeli. Ali ta uljudnost se mi je takoj sumljiva zdela in uverjen sem bil, da ima svoj poseben namen. Ko sem namreč izročil gospodom pozivnico, so začeli navidezno jako skrbno iskati mojo polo, češ, da se jim je nekam izgubila. Delali so se, kakor da jim je jako žal, da se je pripetila ta nevšečnost, ker da „signor (ta sem bil jaz) non a tempo da perdere (da moram radi tega izgubljati čas...). Ko so še nekoliko časa iskali in (seveda) nič našli, se menili, da na vse zadnje to nič ne de, ker — lahko oni napravijo drugo polo! Signor (jaz namreč) naj bi bil „tanto gentile" (uljuđen), da bi jim narekoval. Za to se jim bil seveda rad na razpolago, vendar sem pripomnil, čemu neki bo druga pola, ko sem že predložil svojo — povsem pravilno izpolnjeno, ki mora biti na sekciji! ! — Oni so pa menili sladko, da so v takih „neprijetnih" slučajih radi na razpolago za sestavo nove pole! O dobrota !... — Narekoval sem jim torej prav pristna slovenska imena in prišli smo polagoma do kočljive točke, do vprašanja o občevalnem jeziku !! In glejte : čim sem odgovori! po pravici in po — slovensko, so že začeli postajati nemirni, pogledovati se eden druzega, kdo bo toliko srčen, da mi predloži v podpis novo polo ?! — Po mojem odločnem in resnem nastopu si menda nobeden ni upal. Videč, da se ne morejo odločiti, sem jih uljudno pozdravil in se umaknil na hodnik, ne da bi bil kaj podpisal in ne da bi bilo kaj zahtevali od mene. Na hodniku sem našel več druzih Slovencev, ki so se jezili, kdo da jim poplača izgubljeni čas! Nekateri njih so bili že po večkrat poklicani na sekcijo, da-si so bili gotovi, da so njihove pole pravilno izpolnjene. Važno vprašanje pa je: zakaj ni komisar — če se je že res pola izgubila — zahteval od mene le imena moje družine, zakaj ni zahteval vseh pojasnil ?! In zakaj so se tako vznemirili, ko sem odločno izjavil, da moja družina je slovenska ? ! Po vsem, kar sem videl tam in sam izkusil, sem prišel do prepričanja, da gospoda na sekcijah rabijo dvojno orožje za lov na slovenske duše : terorizem in — uljudnost ! JosipBizjak. Čudno! Na sekcije za ljudsko štetje vabijo še vedno ljudi in sicer le take, ki so prijavili slovenščino kakor občevalni jezik. Samo pri Slovencih treba kakih pojasnil. Pri Italijanih je torej prav vse v redu! Čudno, kaj ne da? To bo res ljudsko štetje, da se bogu usmili! Od Sv. Jakoba se nam poroča, da se tam še vedno gode nezaslišane mahinacije. Naše ljudi svarimo, naj bodo mirni in naj ohranijo mirno kri ! Preskrbljeno je, da Italijanom ne zrastejo drevesa do nebes! Domače vesti. „Slovenec" in narodni razvoj na tržaškem ozemlju. „Slovenec" je dal odgovora na naš poziv, naj popravi krivico, storjeno nam z zavestno izrečeno J.ažjot da smo mi v torkovi številki dra. Šusteršiča spravljali ob dobro ime; ali odgovoril je po svoje, po — „Slovenčevo". Prišel je z novimi nesramnimi žaljenji na škodo vodstva tržaških Slovencev. Dolži „edinjaŠtvo", da je se svojimi idejami okužilo naše kraje, da terorizuje in zasmehuje vse, kar priznava avtoriteto cerkve, ali spoštuje duhovnika; šteje nam v greh ustanovitev gostilniških zadrug, kjer da se ljudstvo navaja k zapravljanju. Tudi naša društva, ki nosijo ime prosvete, da so zbirališča, kjer se „tare um s kolesom».Edinost- da ne poroča o drugem, nego o plesih in krokariji itd. itd. Tako se vlečejo ta insultiranja in za-1 sramovanja težkega narodnega dela na tržaških tleh. V označenje vse perfidije in zavratnosti, ki jo vsebuje ta „Slovenčev" izbruh, naj konstatujemo le, da je bila ena prvih akcij hranilnice, ki so jo ustanovili „Slovenčevi" pristaši pri sv. Ivanu, ta, da je nakupila posestvo, kjer je otvorila svojo — gostilno, za katero se je uprav mrzličavo agitiralo!! Mari se v tej gostilni le moli rožni venec, mari se ne pije in — pleše?! Mi smo v tem listu že opetovano beležili — ne da bi si nam kdo upal oporekati — dejstvo, da se je v tej gostilni plesalo že v svetem postnem času !! Mari se na prireditvah, ki jih dajajo „Slovenčevi" pristaši, ne pije, ali — kroka, kakor bi rekel „Slovenec"? Pijejo, pijejo nič manje, nego na naših prireditvah! Mari bi hotel „Slovenec" trditi, da popred, ko ni bilo še naših zadružnih gostiln po okolici, naši okoličani niso pili, ali da bi sploh ne pili, če bi teh gostiln ne bilo ?! Popred so se ljudje izgubljali po raznih gostilnah in so znašali svoj denar tudi v žepe naših narodnih nasprotnikov. Zadružnim gostilnam pa je namen, da razpečavajo vina svojih udov in da posjednji potem še participirajo na dobičku. Če tudi smatramo gostilne kakor zlo, so pa zadružne gostilne gotovo manje zlo. Tudi v prostorih, v katerih imajo „Slo-venčevi" pristaši glavno besedo, ni bilo brez plesov v tem predpustnem času. V ljubljanskem „Unionu" so n. pr. plesali kar zaporedoma. Pevsko društvo „Ljubljana", ki je „Slovenčevo" dete, je priredilo svojo predpustno veselico s plesom in počastili so to prireditev tudi prvaki „Slovenčevi". „Slovenčev" izbruh vsebuje torej nebotično hinavstvo. Mi da zasramujemo vsakogar, ki spoštuje duhovnika? „Slovenec" naj le navede dokaze za to svojo trditev!! Navede naj nam slučaje, ko smo mi napadli kakega duhovnika zato, ker je duhovnik. Nikdar nismo storili tega, nikdar nismo pisali ničesar, kar bi bilo poniževalo ugled svečeniškega stanu, tudi če je bilo prilike za to od strani posamičnih duhovnikov! Res pa je, da tudi duhovniku ne prizanašamo, če se je — po našem uverjenju vsaj — pregrešil proti narodnemu principu! In tako bomo delali tudi v bodoče. Trditev, da pišemo mi le o plesih, je vdarec s pestjo resnici v obraz. Da pa smo imeli v tej dobi več priobčevati o prireditvah naših organizacij, nego pa „Slovenčevi" pristaši, temu je jednostavni razlog v dejstvu, da so naše organizacije mnogoštevilne in da je narodna vojska velika. Ali na posamično društvo ne prihaja v predpustni dobi nič več prireditev in nič več — popivanja, nego na maloštevilne v „Slovenče-vem" taboru. In ker je že prilika za to, moremo s ponosom kazati na red in dostojanstvo v naših društvih, ki naravnost im-ponuje tudi nasprotnikom. Vzlic tolikemu številu prireditev se ne dogajajo nikdar nespodobnosti, ki bi jim bile v nečast in ki bi jih mogli nasprotniki izkoriščati. Naravnost nečuveno je in priča o neugasnem sovražtvu proti resnici, ako „Slovenec" sedaj, ob takem ogromnem in težkem delu, kakor je provzroča n. pr. ljudsko štetje, trdi, da se mi bavimo le s plesi. Kdor pa tako, kakor dela „Slovenec", piše o naših prosvetnih institucijah — n. pr. o našem gledališču, ki je naravnost neprecenljive važnosti za narodno vzgojo in vzbujanje ljubezni in spoštovanje svojega jezika — ta ovaja, da narodnega napredka in razvoja in narodnega poleta — noče!! In to nasprotovanje proti narodnemu in kulturnemu napredku našega ljudstva na tržaškem ozemlju, to je sinteza vse „Slo-venčeve" tržaške politike. In ker se naše ljudstvo vendar razvija in ker je vneto za kulturni napredek, zato je tržaško ozemlje za „Slovenca" — „temna točka". Mi pa vidimo, da postaja vedno jasneja vzlic — „Slovencu". „Jezik za zobe!" Prejeli smo : Neki slovenski trgovec, čegar ime ne navajam, ker mi je sicer prijatelj in mu nočem škodovati, mi je rekel, da „Edinost" ne bi smela napadati slov. trgovcev kakor je storila to ob priliki ljudskega štetja — ako se ni prej prepričala o resničnosti dotičnih pri-tožeb! Ker vem, da to zelje ni zraslo na zeljniku dotičnega trgovca, ki se zelo malo briga za naše narodno delovanje, hočem prijatelju in njega somišljenikom odgovoriti javno. „Edinost" in vsi politični dnevniki morajo skrbeti, da prinašajo najnovejše novice z vso možno naglico — ker čitatelji zahtevajo tako. „Edinost", kakor tudi drugi dnevniki, ima poročevalcev od najrazličnejih strani, na katere se mora zanašati in jim zaupati. Absolutno nemogoče je, da bi kak dnevnik imel zraven obilice poročevalcev še obilico „revizorjev", ki bi sleherno poročilo preiskavah in se uverjali, so-li podatki v njem resnični ali ne ?! Pa recimo tudi, da bi kak list mogel razpolagati z vrsto urednikov, ki bi hodili in preiskovali posamične slučaje; kako bi mogli ti ugotoviti, ali to ali ono poročilo odgovaija ali ne odgovarja resnici ? A., uredništvu poznana oseba, je prinesla neko zatožbo proti narodnemu trgovcu. Uredništvo bi poslalo k napadenemu svojega revizorja, kateremu bi napadeni trgovec gotovo utajil naznanjeni prestopek in uredništvo bi dotični napad vrglo v koš. Poročevalec bi pa v tem slučaju bil razžaljen m bi (ker gotov svoje stvari) poročal drugemu listu, ki bi „napad" objavil — a čita- telji prvega lista, recimo „Edinosti", bi zabavljali proti listu, češ: saj ne velja nič, nima nič novega, oziroma prinaša le to, kar smo že čitali po drugih listih! V stvari ljudskega Štetja je pa „Edinost" vršila le svojo sveto dolžnost, ako je objavljala imena onih, ki so se, da-si Slovenci, zapisavali za Lahe. Izlasti je bilo to potrebno in važno, dokler smo bili notri v vročem boju. Trditev, da drugi ne delajo tako, je bosa. Mari niso Lahi pisali vse možno n. pr. proti onemu profesorju, ki je zapisal nemščino za občevalni jezik, da-si uči na laškem gimnaziju ? ! In kaj bi ne pisali vsega, ko bi bili Lahi tako neumni, da bi pisali drug in ne laški občevalni jezik! Žal, da Lahi niso tako zanikani kakor nekateri našinci in med temi tudi — kak trgovec! Lahi bi linčali one svoje pripadnike, ki so laške narodnosti, ki žive od Lahov, a ki bi si upali zapisati slovenski občevalni jezik ter bi se s tem morda hoteli še ponašati, kakor delajo to nekateri naši odpadniki — med katere spada tudi neki barkovljanski magistratovec! V takih slučajih naj le „Edinost" Ioputne brez usmiljenja! Ako pa se je komu dogodila krivica, naj gre in se opraviči, kakor delajo vsi oni, ki so napadeni, a so nedolžni. Jezik za zobe pa ^Edinost" ne bo stavila, tudi če zahteva to kak — prijatelj! Akademija „Slovanske Čitalnice". — Ker je g.a Mira Dev-Costaperaria nenadoma obolela in ne more nastopiti pri današnjem slavju „Slov. Čitalnice", je naprosil odbor za sodelovanje g. I. PerŠla, baritonista slov. gledališča v Ljubljani. Ta mladi, simpatični umetnik, ki se je ljubljanskemu občinstvu zelo prikupil, poje pri današnji prireditvi veliko arijo iz Verdijeve opere „Maškaradni ples", ljubko Volaričevo pesem „Rožmarin" in Wagnerjevo romanco iz opere „Tannhaii-ser". Opozarjamo tržaško občinstvo še posebej na te točke. Knežji gostje v Trstu. Včeraj ob 11. uri predpoludne je z italijanskim vlakom dospel v Trst črnogorski prestolonaslednik Danilo s soprogo, črnogorsko princesinjo Ksenijo, in spremstvom. Nastanili so se v hotelu de la Ville. — Ob 5*30 popoludne je pa z Lloydovim parnikom dospel v Trst bavarski vojvoda Leopold s svojo soprogo Gizelo (hčerjo avstr. cesarja). Oba potujeta inkognito pod imenom grof in grofica Elpen. Nastanila sta se tudi v hotelu de la Ville. Družba sv. C..in M. je zavarovala svoj čas g. Andreja Široka, šolskega vodja na svoji šoli pri sv. Jakobu^ v Trstu za vsoto 4000 K. Letos je g. Širok umrl in banka „Slavija" je izplačala družbi zavarovalnino takoj, za kar jej vse priznanje in zahvalo. Slavnostna akademija „Slovanske Čitalnice". Opozarjamo p. n. občinstvo, da je za današnjo prireditev na razpolago 16 lož in prosimo, da se oni, ki reflektirajo nanje, pravočasno oglasijo zanje pri gospej Bičkovi („Narodni dom"). Začetek prireditve je, kakor smo že poročali, točno ob 8. uri. Prosimo tedaj slavno občinstvo, da pride pravočasno. Na Porezen (1631 m) poleti jutri v nedeljo oddelek trž. slov. planincev. Vspo-red sledeči: Odhod iz Trsta danes popoludne z vlakom ob 3. uri 40 min. ali večernimi vlaki do Podbrda. V Podbrdu prenočevanje. Zjutraj zarana odhod na Porezen. Na vrhu odmor v plan. koči ter potem povrat na Hudojužno, a proti večeru v Trst. Člani tržaške podr. S. P. D. se poslužijo lahko do Podbrda tja in nazaj znižanih športnih voznih listkov, koje dobe proti društveni izkaznici v pisarni društva za po-vzdigo in promet tujcev v Trstu, ul. Borsa št. 2. Oprava za to pot planinska, priporočljivi za vsak slučaj tudi derezi. Na planinsko svidenje ! Pritožba od sv. Ivana. Prejeli smo: Sedel sem s prijateljem v svetoivanskem „Narodnem domu". Prepevali smo slovenske pesmi. Navzočih je bilo tudi nekaj italijanskih meščanov, ki pa se niso nikakor izpodtikali na slovenskem petju. Pač pa se je izpodtikal — gostilničar, češ, da je danes tu tudi Italijanov, da bomo kak drugi dan peli slovenski, in — prepovedal nam je slovenski peti!! Tudi mi obsojamo vsako nepotrebno izzivanje ali žaljenje drugorodcev; ali da bi bilo v slovenskih prostorih že samo prepevanje nedolžnih pesmic, razglašenih po zaslužnih društvih „Velesila" in „Slava" za letošnjo predpustno sezono, kaj slabega — tega pa res ne moremo umeti! To na znanje onim. ki imajo kaj besede. Čevljarska zadruga za Trst in okolico. Iz krogov naših čevljarjev smo prejeli: Slovenskim tovarišem-čevijarjem naznanjamo, da naša na novo ustanovljena zadruga otvori v kratkem svojo prodajalno usnja. Zato vabimo vse tovariše, ki Še niso pristopili, da pristopijo kot člani k tej velevažni zadrugi. Na ta način pokažemo, da se nočemo več pustiti odirati in ne biti več odvisni, ampak da hočemo kakor zavedni slovenski delavci skrbeti za svoie koristi! Zatorej tovariši! Na skupno delo vsi, kakor en mož 1 Ne pozabite: Le v zdi uženju je moč! Dajmo sebi ono,«kar bi imeli še nadalje nositi v žepe nam tujih in sovražnih podjetnikov. Potem se ne bo več čulo, da bi kak trgovec z usnjem rekel, da lahko žive brez nas, kakor je rekel nedavno temu neki trgovec. Zatorej tovariši! Kdor se ne združuje z nami, je izdajalec lastnih koristi. Nove člane se vsprejema vsak ponedeljek od 8. do 10. ure zvečer. Ako je v ponedeljek praznik, se vpisuje v torek. Proslava 50-letnice „Slovanske Čitalnice. Z akademijo na umetniških točkah bogatim vsporedom proslavi danes Slovanska Čitalnica petdesetletnico svojega obstanka. Pred petdesetimi leti, ko je naš narod na tržaškem ozemlju še spal v narodni nezavednosti, so idealni rodoljubi ustanovili Čitalnico, prvo zbirališče tržaškega Slovanstva. Pisati zgodovino Slovanske Čitalnice, bi bilo isto kakor pisati zgodovino narodnega probujenja ob Adriji. Tu so delovali Koseski, Cegnar, češki propagator narodne ideje, Jan Lego, Dolenc in drugi naši prvoboritelji na tržaških tleh. Z rapid-nim razvojem tržaškega Slovanstva so nastali tudi drugi centri in Čitalnica je postala čim dalje več klub narodne inteligence. A slavje današnje velja delovanju Čitalnice kakor prvemu zbirališču tržaškega Slovanstva ; danes proslavljamo vsi Slovani jubilej našega preporoda. Zato naj se danes udeležijo vsi Slovani na tržaških tleh te slavnosti rodnega gradu tržaškega Slovanstva, kakoršnji je v resnici „Slovanska Čitalnica". Družbi sv. C. in M. je poslala „Zaloga čaja in ruma" (gg. Kovač in Novak v Ljubljani, Rožna ul. 41), že četrtič vsoto 55 K, kakor prispevek od čaja, ki se prodaja družbi v korist. Gg. zalagateljema in rodoljubnim odjemalcem srčna hvala! Družbeni čaj, posebno oni v zlatem ovitku, je izborne kakovosti in tekmuje kvalitativno z najboljšimi drugimi vrstami. — Prihajajo pa nam pritožbe, da v nekaterih „narodnih" trgovinah ne dobiš tega čaja in ne dobiš drugega s blaga, ki se prodaja v korist družbe sv. Cirila in Metoda. Te pritožbe so vedno glasneje iz mesta in z dežele in nekatere zahtevajo, naj pridemo v javnost z imeni teh „rodoljubnih" trgovcev. Za danes ne ustrezamo tej zahtevi, priporočamo pa, da slovensko občinstvo povsod zahteva družbino blago in kjer ga nimajo, naj se gre po isto in še drugo obenem k sosedovim. Prepričani smo, da to pomore. V Ljubljani prodaja družbeno blago ua Dunajski cesti g. Krivic. Družbi sv. C. in M. je poslal g. Fr. Barlič v Krašnji S K, katere je nabral ob priliki veselega svetovanja v Krašnji od zavednih potomcev rokovnjačev. Hvala! C. in k. vojna ladija „Komet" je včeraj priplula v Trst. Govori se, da se na Iadijo vkrca nadvojvoda Fran Ferdinand, ki potuje s svojo rodbino na Brionske otoke. Tržaška m^Ia kronika. Redar težko ranjen. Včeraj zjutraj ob 4. uri je redar Josip Ballog konstatiral, da niso bila vrata hiše št. 6 v ulici Salice zaprta s ključem ; odprl iih je, prižgal žigico in vstopil v vežo. V tem trenotku je planil nekdo proti njemu in ga z nožem, ki ga je vihtel v roki, ranil precej težko na desni rami. Na to je urno zbežal, ne da bi ga več dohiteli. Redar se je moral zateči v bolnišnico. Že dolgo let prosijo redarji, da bi se nočne straže pomnožile in da bi po noči hodila po dva in dva. Ali prošnje so bile doslej brez vspeha. Ako bi bila v tem slučaju dva redarja, bi napadalec ne mogel uiti. Zato bi bil pač skrajni čas, da policijsko ravnateljstvo ugodi tej opravičeni prošnji redarjev. Poskus samomora. Včeraj ob 1.30 pop. je Marij Lampronti, star 32 let, lastnik kavarne v Rojanu, sprožil proti sebi revolver. Zadel se je v usta. Kroglja je prodrla nebo. Bil je baje duševno eksaltiran. Črna nehvaležnost. Včeraj je bil aretiran nezaposlen kuhar Humbert Fattori, doma iz Montovanskega v Italiji, ki se nahaja še le par dni v Trstu. V kradel je na ladiji „Atlantico" nekemu grškemu mornarju denarnico s 43 K, kljubu temu, da ga je ta-Ie mornar iz usmiljenja pital nekoliko dni. Koledar in vreme. — Danes: Kazimir sp. — Jutri: I. postna nedelja. Temperatura] včeraj ob 2. uri popoldne -f- 11 °5 Čels. — Vreme včeraj : lepo. — Vremenska napoved za Primorsko : Semtertja oblačno. Zmerni vetrovi. Semtertja jutranja megla. Naše gledališče. Jutri popoludne ob 4. uri pri znižanih cenah prekrasna Strausova opereta „VALČKOV ČAR" Zvečer ob 8. uri slavnostna 200-ta dramska predstava. Prvič se uprizori na našem odru prekrasni igrokaz William£t Shakespeareja „BENEŠKI TRGOVEC". Za nas je uprizoritev takega svetovnega dela pravi umetniški dogodek ki nam jasno govori o lepem napredku v našem gledališču. Upamo, da se občinstvo odzove v številu, dostojnem te prilike. Vstopnice za obe predstavi se dobe pri vratarici „Narodnega doma" gospej Bičkovi.__ TRŽAŠKA GLEDALIŠČA. VERDI. — Danes Gounodova opera Faust". POLITE AMA ROSSETTI. — Bogato opremljena italijanska družba „Citta di Mi- V Trstu, dne 4. marca 1911. EDINOST" št. 63. Stran HI lano" prične svoje predstave danes z novo opereto „I saltimbanchi" od Gaune. Začetek ob 8. uri. EDEN. Nov varijetetni vspored. Književnost in umetnost Anton Verovšek. (K 25-letnici umetniškega delovanja). Jutri bo obhajal znani slovenski umetnik Anton Verovšek 25-letnico svojega vspešnega in trudapolnega delovanja na slovenskem odru. 25 let! Mnogo za človeka, ki dan za dnevom ustvarja nove ljudi — nove tipe. Anton Verovšek je pristno-slovenskl umetnik. On je tipičen Slovenec. Na slovenskem odru je ustvaril tipe, ki nikdar ne izginejo z odra, ki ostanejo nepozabni vsakomur in ne izginejo iz spomina njemu, kdor jih je le enkrat videl. Težavno je delo igralca, težavno in nehvaležno. Dokler stoji na odru, dotlej nam je v spominu in čim je padlo zagrinjalo — zaploska par rok in konec je. „Potomstvo ne plete igralcem vencev", pravi Schiller. Ta stavek pač dovolj karakterizira nehvaležnost občinstva. Slikarjevo delo n. pr. je delo večnosti, igralčevo pa trenotno, le za hip, le za čas. Ali Verovšek ostane v spominu vsej generaciji, ki ga je poznala, ki ga je videla in vzljubila. Pri nas je deloval Verovšek 2 leti in nam je ostal v spominu za vedno. Njegovih kreacij na našem odru ne pozabimo tako lahko. Blaž Mozol, Martin Krpan, Krjavelj, Tonček, revček-Andrejček in drugi narodni tipi so našli v njem sijajnega zastopnika. Verovšek je individualist, v vsaki svoji ulogi je vtisnil svoj lastni „jaz", vsako ulogo je prikrojil k svoji individualnosti. Artizem mu je ostal tuj. Njegov pristni slovenski humor (človek bi skoraj rekel: Verovšekov humor je vedno blagotvorno deloval, on je znal s svojo igro osvojiti inteligenta in kmeta, delavca in meščana. On je bil lastnina naroda in narod mu ne bo nehvaležen. Jutri praznuje 25-letnico ta umetnik. Redek dan v zgodovini slovenskega umetnika in slovenskega gledališča. Verovšek je iz tiste garde, ki je marljivo delovala na njivi slovenske kulture. Videl je, kako ustaja mali slovenski narod, kako stremi po omiki in kulturi. Pred njegovimi očmi se je dvignila velika palača iz njegovih sanj, dvignilo se je slovensko gledališče do višine, na kateri stoji danes. Iz majhnega čitalniškega odra razvilo se je veliko gledališče, hram narodne pro-svete in ponosno more gledati na sijajno prihodnjost, ki je sme pričakovati slovensko gledaiišče. Žal, da Govekar ne piše dalje narodnih iger, ker nam je ravno s tem, da je prenehal s svojo dramatično plodovitostjo odvzel priliko, da bi mogli občudovati v novih kreacijah našega domačega umetnika: v novih, a vedno pristno svojih kreacijah. Toda ne samo v domači ljudski igri nam je Verovšek podal tipov, ki ostanejo nepozabni, tudi v moderni gledališki literaturi je našla v njem izbornega tolmača. Naj omenjamo le: „Za narodov blagor", „Voznika StenŠla", „Talbota", „Otela" in druge. Iz srca se pridružujemo čestitkam, katerih predmet je danes gospod Verovšek od strani slovenske javnosti. Živel naš jubilant, naš Tone Verovšek! Ljubljanske slike. — Podoba ljubljanskega sveta pod drobnogledom. — Spisal Jakob Alešovec. — „Ljudska knjižnica", ki jo izdaja „Katoliška Bukvama" v Ljubljani, je, kakor znano, začeLa izdajati spise najboljšega slovenskega humorista Jakoba Alešovca, s čemer si je stekla gotovo veliko zaslugo za oživljenje naših klasikov. Dozdaj je objavila v III. delih Alešovčev največji šaljivi roman „Kako sem se likal", zdaj pa so zagledale beli dan njegove „Ljubljanske slike". Smelo lahko trdimo, da ni izlepa še nobena publikacija „Ljudske knjižnice" vzbudila toliko pozornosti kakor ta, ker so Jakoba Alešovca „Ljubljanske slike" za današnji rod res nekaj docela neznanega in nenavadnega. Prvič je humor Jakoba Alešovca tak, da ga v slovenskem slovstvu ni dozdaj še nobeden dosegel; tako veselo in prisrčno se ne nasmeješ pri nobeni knjigi kakor pri njegovih, zakaj Alešovčeva šalji-vost in zbadljivost je domača, neprisiljena, lahko umljiva in prihaja res iz srca terseza zopet do srca. Zato si je težko misliti kaj bolj pripravnega tako za izobraženega človeka kakor za ljudstvo. „Ljubljanske slike" se pa ne odlikujejo samo po humorju, marveč je vmes posejanega obilo zrna zlatih naukov, ki jih bo ljudstvo čitalo z največim pridom. Alešovec opisuje ljubljanske ljudi onega časa, v katerem je živel: hišnega gospodarja, trgovca, trgovskega uslužbenca, profesorja, dijaka, gostilničarja, vinskega bratca, pisatelja, duhovnika, advokata, zdravnika in vse vrste žensk; vsak ljubljanski tipus pa ni samo zadel tako Živo, da nam kar pred oči stopa, kakor da bi ga videli in slišali, ampak je vpletel v opis toliko poučnega v fini šaljivi obliki, da imajo te slike svojo trajno vrednost. Tako n. pr. ne more nobeden boljše zastuditi ljudem pijanstvo, nego je to storil Alešovec v svojih slikah, ki opisujejo gostilničarje in njihove različne vrste. Pa še nekaj se učimo iz Alešovčevih slik : Ljubljančan je ostal zmi-raj enak in razun narodnosti velja o današnjih Ljubljančanih precej še vse to, kar je Alešovec tako neizrečeno dovtipno povedal o njih. Le čitajte n. pr. sliko hišnega gospodarja, ali trgovca, ali komija, ali jezičnega doktorja, ali predmeŠčana, ali dijaka, blagorodne gospe, gospice, natakarice, štu-dentovske mame, krščence — vse je v bistvu tako, kakor je še danes. Nekoliko lahkomišljen, rad vesel, nasprotnik prevelikim duševnim naporom, šegav, če je kaj postal, nekoliko domišljav in napihnjen — tak je bil „povprečni tipus" za časa Alešovca in od takrat se tudi ni veliko izpre-menil. Kar ga pa zelo diči, je dobro, res zlato srce — če ne gre med oderuhe. Vse te tako raznovrstne podobe nam v vseh svojih posebnostih, navadah, vrlinah in napakah stopajo čudovito živo pred oči, ko čitamo Alešovčeve „Slike" ; zopet oživlja pred nami naša stara Ljubljana in tudi mi se čutimo za njene otroke, ko se potapljamo v te, zlatega in pristnega humorja polne podobe. Menda se prav nič ne motimo, če rečemo, da se „Ljubljanske slike" Alešovčeve v novi obliki, ki jim jo je dala „Katoliška Bukvama" s svojo izdajo, udomačijo ne samo v Ljubljani, ampak po vsej Sloveniji, da vzbude nekaj resne volje v naših resnih časih in da se našemu ljudstvu priljubijo naši stari pisatelji, ki so znali res mikavno, živahno in domače pisati. Cena „Ljubljanskim slikam" znaša K 180 za broširan in K 2*60 za vezan izvod. Društvene vesti. Telovadno društvo „Sokol" v Trstu. Dijaška telovadba se vrši zopet redno vsak torek in petek pod vodstvom brata Vladimira Dekleva. Na zdar! _______Odbor. Nar. del. organizacija. Godbeni odsek N. D. O. Naprošeni so vsi sodelujoči člani godbenega odseka, da se gotovo udeležijo današnje vaje, ker po vaji bo važen pogovor tičoč se prostorov in druge še važneje stvari. Obenem se naznanja vsem tovarišem odbornikom in namestnikom, da bo odbo-rova seja v torek dne 7. t. m. po vaji. Podružnica N. D. O. v Skednju sklicuje za danes društveni shod v prostorih „Gospodarskega društva" v Skednju. Začetek ob 8. uri zvečer. Dnevni red: Položaj NDO. in raznoterosti. Nadejaje se obilne udeležbe od strani naših somišljenikov, posebno radi tega, da gre za važno vprašanje našega delavstva, je pričakovati obilne udeležbe. Gospodarstvo. Tržaška posojilnica in hranilnica je imela v mesecu februvarju t. 1. kron 1,270.90048 prometa. Med temi je bilo vloženih hranil, vlog K 316.676*27, vzdignjenih hranil, vlog K 466.42875. Posojil je izplalačala hranilnica K 71.29874, a stranke so vrnile posojil K 162.016 98. Promet za to leto do inkl. 28. febr. znaša K 3,031.207-36. Živnostenska banka. — Upravni svet Živnostenske banke je odobril pri seji, ki se je vršila dne 23/2, predloženo mu bilanco 43. poslovnega leta s čistim dobičkom K 4,763.133.44 in sklenil predložiti pri glavnem občnem zboru, ki se bo vršil dne 12. marca t. 1., izplačati 7. dividendo t. j. K 14 na delnico. Redni in specijelni rezervni zakladi so dotirani skupnno K 741.908.88 med tem, ko je bio odpisanih 300.000 na dubiozne terjatve in 500.000 prenešenih na novi račun. Lahko se reče, da je bilo preteklo poslovno leto za Živnostensko banko posebno vspeŠno. Imenovani zavod je v teku tega časa zvišal delniško glavnico na Kron 60.000.000 in rezervni zaklad na Kron 16.000.000 in je razširil svoj delokrog, vde-leže se pri ustanovitvi Deželno-industrijske banke v Budimpešti in Industrijske banke v Varšavi, specijetno tudi izven Avstrije. Tudi pred kratkim časom vstanovljeni industrijski oddelek lahko zabeleži marsikatere lepe vspehe, od katerih je posebno vredno da se omeni preobrat cellulosne in papirne tvornice Bratov Porak v Lučovicah in strojne tvornice Novak & Jahn v Pragi v delniško društvo ter ustanovitev Češke Plznske Pivovare. Razven tega se je zaslužno vdeležila Živnostenska banka pri pomnoženju glavnice od nje vstanovljenih zavodov Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani, Jadranske banke v Trstu, kakor tudi Češke družbe za industrijo sladkorja v Pragi. Legitimacije za glavni občni zbor se imajo vzdigniti najpozneje do 4. marca pri blagajnah zavoda in njenih podružnicah. Delničarji emisije 1910 niso opravičeni vdeležiti se pri Glavnem občnem zboru. — b — Cene cinka so padle, vsled tega bileži šlezijki cink mark 48 V« za qu., a sirovi cink mrak 471/t. OdllKouann pekarna in slaščičarna z zlato kolajno In križcem na mednarodn obrtni razstavi - t Londona leta 1909 _ Acquedotto 15 - Podruž. ui. BSiramar 9 naznanja slavnemu fflltr^t občinstvu, da ima nr* dan svež k:uh. Prodaj&lnics je tudi dobro prea rbljena z vsakovrstnimi biSkoti postbno za Čaj. Ima razna fina vina in likerja v buteljkah •« in fine desertne bombone. Sprejema naročila za vsakovrstne 2] torte, krokate itd., kakor tudi vse predmete za apeči. Ima tudi / najfinejšo moko iz najbojjSih mliuor po najnižji ceui> Bietplacsa pctircžla z& done. — Piipcrcu se siarnemu občinstvu z cdličn spoštovanjem Ulnko SRerk Trgovsko-obrtna zadruga v Trstu reg. zadruga z neomejeno zavezo vabi na U. redni občni zbor • kateri se vrši v nedeljo dne 12. marca 1911 ob 10. uri zjutraj v dvorani Trg.-izobraževalnega društva ul. S. Francesco d'Assisi 2, I. Dnevni red: 1. Poročilo načelništva. 2. Poročilo nadzorništva. 3. Potrjenje letnih računov. 4. Razdelitev čistega dobička. 5. Volitev (spopolnitev) nadzorništva 6. Slučajnosti.*) TRST, dne 25. februvarja 1911. ~ • ar-'r.'f rgvnra Gualfiero j Cozz'o ; Piisso San €Hovat:ni 2 S in Torrente, li (nasproti Chiozzi) Trst PRVA brusarska :: DELAVKO A :: j ca električni ;.„ot r Bogat izbor škarij brivnih britev, nožev itd. itd. itd. Brušenje vsakovrstnih rezil in strojev za striženje las. *> OPOMBA. § 37 zadružnih pravil: Vsak zadružnik sme na občnem zboru staviti predloge, kateri niso na dnevnem redu, a jih mora naznaniti pismeno načelstvu vsaj 5 dni pred občnim zborom. NAČELSTVO. Krepilno pijačo in uspešno redilno sredstvo, do-sedaj nepoznano tvori Maršnerjev (uradno patentovan) Ker vsebuje veliko množino fosfo-ričnega kisika (takozvana fiziološka sol), je BAKAO najboljše redilna snov za živca, oživlja ošibljen organizem in krepi okestje. BAKAO ni samo hranilno sredstvo neprecenljive vrednosti za nervozne osebe, za rekonvalescente, za šibke otroke, ampak tudi za zdrave osebe pomeni to sredstvo idealno pijačo bodočnosti. Kakao iz banan, BAKAO pripravlja in prodaja izključno Prva češka akejska družba orientalskih sladčičarskih in čokoladnih tovaren na Kraljevih Vinogradih, ex Maršner. Zaloga v Trstu: BL03Z PLESNKUR, ulica ttulia 29. Obstojajo dve vrsti BAKAO : I. v kositrastih škatljah ... K I — II. v zabojčkih........ —'50 Prodalo se Pristan samo v lekarnah, dro- s to tovarniško J | žarnah sladčSčar- znamko. 1 P nah In trgovinah jontvln. Sloue ncl! -HruaH!^ Srbll-Cclil! Odprla se je v Trstu, ulica Giosue Cardueci 9 nova. elegantna hrvatsko - slovenska BHIVNZCA BliADIČ & TIŠLJAR. Urejena je po najmodernejšem načinu. — Za točno postrežbo se jamči. 3is Sliti© orbes Trst, &l!ca Ceserina štev. 6, Trst ima na prodaj vsakovrstne konfekcije kakor na primer : srajce, ovratnike, nogovice, Bpod-nje hlače, platno, bombaževino in raziičie drug« drobnarije. Vse to po najnižjih cenah. Trst, ulica Caserma štev. 6, Trst. 11 Jako zanimiv, zabaven in poučen LIST S :-----------^ SLIKAMI je ====== Jlusirov. tednik ki izhaja vsak petek, ter stane četrtletno le — 1 krono 80 stot. , Zahtevajte ga povsod! — Naročite ga in inserirajte v njem! Naslov: ILUSTROVANI ::—::—:: TEDNIK, LJUBLJANA. ::—;:—;: Marija Hakel Crst, Uia gelvedere štev. 49, Trst nuznanja slav, občinstvu, da je odprla svojo gostilno „Fischerquelle" (ex Peppi Moro). Vino istrsko, opolo dalmatinsko in belo vipavsko. Flšerjevo pivo prve vrste. - Domača kuhinja. VELIKI KINEMATOGRAF „BEL VED ERE" TRST — ulica Belvedere štev. 10 — TRST — V soboto dne 4. in v nedeljo 5. marca: = i. BICIKLISTI, siika po naravi. - 2. POTOVANJE V GRŠKO. po resnici. - 3. DOBER ZDRAVNIK. Zapuščen od soproge, §aia. 4. V pondeljek dram. večer, traja 1 uro. V torek nov program. Oellka Izbera motnih hiti, srnic Itd. za delane. 6, 11' Artigiano TRST, ul. Arcata št 9 vogal ul. Sapone Mjijlfi M si Cirila iii Metoda! Stran IV .EDINOST" šteT. 63 V Trst«, djie 4. marca 1911 _ b — Nova tovarna v Slavoniji. V Osjeku osnujejo tovarno za nogavice in drugo pleteno robo. Delniška glavnica bo znašala 25.000 K in se izda v pokritje te glavnice 250 delnic po K 100. —b— Kartel užigalic. Avstrijsko trgovinsko ministerstvo se je obrnilo z okrožnico na vse avstrijske tovarne užigalic, da pošljejo svoje oferte za državni odkup tovarn. Tovarnarji so sklenili, da vsi po enakem ključu izračunavanja predlože svoje ponudbe (oferte). —b— Zvišanja delničarskih glavnic. Hrvatska katolička banka v Zagrebu, Pučka štediona, delničarsko društvo v Karlovcu in Srbski kreditni zavod d. d. v Tuzli (Bosna) zvišajo na temelju sklepa upravnega sveta svoje delniške glavnice. V obče moramo naglasiti, da letos mnogi jugoslovanski denarni zavodi zvišajo svoje delniške glavnice. To se dovaja v zvezo z denarnim prometom, kateri dnevno raste. Vesti iz Goriške. Iz Mavhin?. Telovadno društvo „Sokol" se tem potom zahvaljuje vsem, ki so blagovolili posetiti njihovo veselico, ki se je vršila dne 19. m. m. in pripomogli prireditvi do tako lepega uspeha. Posebno zahvalo izreka vsem onim gg., ki so preplačali vstopnino oziroma darov za nabavo telovadnega orodja; ti so: J. Pahor, Trst, Fr. Drašček, Gorica, J. Urdih Mavhinje, M. Pless Devin, J. Šinigoj učitelj, J. Šuc Sesljan, V. Legiša Mavhinje, Fr. Nemec Nabrežina, A. Šonc Sesljan, A. Terčon, M. Terčon, J. Terčon, J. Urdih, J. Pecikar, J. Pertot, M. Peric, J. Kralj, N. N., J. Caharija, Fr. Pertot, V. Legiša, A. Sušnik, J. Trobec, A. Lupinec in razni drugi. Hvala ! En dan poročen. V ponedeljek se je poročil v Medani g. Peter Marinič iz Biljane z Josipo Mariničevo. Ali kratko je vžival zakonsko srečo, kajti v torek zvečer je bil na parah. Umrl je za vnetjem črev. Star je bil 26 let. x Avstro - ogrska banka otvori v kratkem svojo podružnico v Gorici. V občini Tomaj so našteli: V Filip-•embrdu 35 preb. (37 i. 1900), 6 hiš (6) ; v Grahovembrdu 53 preb. (59 1. 1900), 11 hiš (11); v Dobravljeh 146 (137), 27 hiš (26); v Križu 289 (311), 64 hiš (60) ; v Sepuljah 196 (180), 29 hiš (30); v Tomaju 613 (579), 107 hiš (100); v Utovljah 127 (130), 27 hiš (28). Skupno 1459 prebivalcev (1433), 271 hiš (261). V občini Zgonik so našteli: v Bri-ščeh 27 prebivalcev (29 1. 1900), 5 hiš (4); ▼ Briščekih 173 (162), 28 hiš (26); na Devinščini 32 (24), 8 hiš (5); v Gabrovcu 265 (256), 51 hiš (49); v Koludrovci 75 (65) 11 hiš (11); na Prošeku (Postaja) 37 (—), 3 hiše (—); v Repniču 203 (207), 39 hiš (39); v Saležu 303 (327), 58 hiš (56); v Samotarci 153 (155), 26 hiš (25); v Zagrajcu 17 (—), 4 hiše (—); v Zgoniku 190 (194), 28 (37). — Skupno 1475 prebivalcev (1419 1. 1900), 261 hiš (252). x Zadnji dan pusta v Gorici je bil privabil ogromne množice ljudstva iz Furla-mije in iz okolice v mesto. Namesto napovedanih 30 avtomobilov se je udeležilo korza samo 10. Se ti so bili, razun enega, samo nemške aristokracije in oficirjev. Mask sploh nismo videli. Za influenco je bolnih mnogo ljudi po Gorici, pa tudi z dežele, izlasti s Krasa prihajajo vesti o mnogih slučajih »fluence. _ Vesti iz Istre. Tujci v Opatiji. Od 1. januarija do 15. februarija 1911 je obiskalo Opatijo 2390 oseb; poleg teh 379 pasantov — skupaj 2769 oseb. Od 9. do 15. febr. 1911 je na novo došlo 535 oseb. Dne 15. februarija 1911 je bilo navzočih 1497 oseb. Druge slovenske dežele Grozna rodbinska drama. V četrtek zvečer je v Rožni dolini pri Ljubljani vdo-veli mizarski pomočnik Matija Vehar z britvijo prerezal vrat svojima sinovoma 10-let-■emu Jožefu in 5-letnemu Viktorju. Viktor je bil takoj mrtev in so ga spravili v mrtvašnico, Jožeta so pa spravili v bolnišnico. Vehar je bil tudi sam ranjen na vratu ali ■e nevarno. Veharja so orožniki aretirali in izročili deželnemu sodišču. Iskali so po britvi, a je niso m9gli najti. Vehar je Jbil leta 1864 rojen v Žireh na Gorenjskem. Cin je izvršil sam, v začetku se je sicer izgovarjal, da je otrokoma prerezal vrat neki žganjar, ki je bil nanj jezen, ker mu ni hotel nekoč dati za žganje. Vehar je rad pil žganje, bil je že Štiri leta vdovec in je slabo ravnal tudi s svojo pokojno ženo. Bil je večkrat v potrebi in si je izposojeval pri strankah denar. Kaj je Veharja dognalo do te grozote, pojasni preiskava. Razne vesti. Baron ubil grofico. Iz Rima poročajo, da je baron Paterno zavratno ubil svojo ljubimko, grofico Trigona. Umor je bil izvršen v hotelu Rebechino. Baron je z ■ožem zadal grofici tri rane v vratu. Grofica je bila takoj mrtva. Nato je morilec jepalil v sebe tri krogle iz revolverja. Smrtno ranjega so ga prenesli v bolnišnico. Umorjena grofica je bila jako bogata in je še pred dnevi bila na dvornem plesu obče občudovana radi njene lepote. Imela je dve hčeri. Mož se je hotel že večkrat ločiti od nje, a je to opustil radi javnega škandala. Morilec je bil lahkoživec in je baje napadel grofico, ker mu ni hotela dati zahtevanih 20.000 frankov. Novi zvonik sv. Marka v Benetkah je že skoraj dovršen. Zvonik bodo slovesno blagoslovili dne 4. julija._ MALA POŠTA. Ker so nam pošle vse Številke lista od 15. maja, 25. aprila, 20. novembra in 11. decembra 1910 prosimo uljudno naše čitatelje, ako jih kdo ima, naj nam jih pošlje proti odškodnini. Upravništvo. Hi HALI 0GLA51!H MALI OGLASI se računajo po 4 stot. besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. Najmanja pristojbina stane 40 stoti nk. Plača se takoj Ins. oddeikn. ASSICURAZIONI GENERALI IN TRIEST^ (Občna zavarovalnica v Trstu). Ustanovljena i. 1831. Zakledl u Jamstva dne SI. decembre 190® K 8®6,«B».741-«8. — Glavnina za zavarovanje živ-Jeaja dne 81. deeevbra 190* K 1,0*4.103.236 o» — Plačama podvračila ed leta 1S8L d» 81. decembra K 977,344.967 82. 8 1. januvarjem 1907. je društvo uvelo za Življenuki oddelek nove glavne pogoje police nadarjena največo knlantnostjo. Povdarjati je sledeče ugodnosti polio e s J. Veljavnih takoj od Izdanja: a) brezplačno nadaljevanje veljavnosti police aa celo vlogo, kadar mora zavarovanec vršiti vojaško službo, ako je vpisan v p o lah Črne vojske. b) ako plača zavarovanec 1 ••/«,« od zavarovane svote, lahko obnovi polico, ki je izgubila veljavnost vsled pomanjkljivosti plačevanja, samo da se plačevanje izvrSi v teku 6 mesecev po preteku roka. IX. Veljavnih po preteku S meaeoev od izdanja: a) aa varovanec more — ne da bi za-to plačal posebne premije in brez vsake formalitete — potovati in b vati ne samo v celej Evropi, ampak tudi v katerejsibodi deleli tega sveta (Svetovne police) Društvo je zavezano izplačati celo vlogo tudi v slučaju, da pade zavarovanec v dvoboja. III. Veljavnih po preteka enega leta po izdanja polloe: a) zavararovanca »e oprosti plačevanja za mešana zavarovanja v slučaju, da postane nesposoben za delo. IV. Veljavnih po preteka treh let od izdanja: a) Absolutna neizpodbojnost zavarovanja razun slučaja prevare. b) Društvo je zavezano plačati celo vlogo, tudi ko bi zavarovanec »mrl vsled samomora, ali poaku-ienega samomora. •) Zavarovanec sme dvigniti posojila proti plačevanju 41/,*/«- Izvrsten zaslužek. E^otffiS Kranjskem in Primorskem, ki obiskujejo tudi majhne trge, se nudi p*iiika za prevzeti malo kolekcijo, od neke pri čevljarjih in trgovcih s čevlji dobro vpe ljane tvrdke ter prevzeti zastopstvo proti dobremu zaslužku. Reflektuje se eamo na dobre moči. Dopise pod Šifro „zmožnost" na inaeratni oddelek ^ega lista pod štev. 267. __26/ DruStvo sprejema zavarovanja tudi za življenje, požar, prevažanje in ulom. ,w •»■"i 1 . 4 ■ -. • • * -*• ■ - • .. . v. - - • Trezno mislečim 50. __jeno nemogoč eradi prepozne dospelosti ; iščite na pošti pod Vašo šifro. 373 QnrO«mO 86 tak°j pPreten mehanični pomoč-O |J rtij IIIG nik za Šivalne stroje, d v okoleea iti Plača dobra. Batjel, Gorica, Stolna ulica, 374 V/orvhonilfa (prakiikanta) veščega hrvatskega V t?£Ut?llll\c!je postrežem, zraverc Utja pa pomagate s tem ma-: : terijalno listu „Edinost" ; : SSS Hlev i a 15 konj se išče takoj. Kdo išče pove „Edinost" pod št. 324. 324 Trst, V. dei Gelsi štv. 9, Telefon 671 Imico Da^anzo Izbrana zaloga kem. Mrelouin ceoUaklr. Kuadrelou. Zaloga cementa PORTLAND nestopljivega cementa, HIDRAVLIČNO APNO in KREDA Akademični kipar Ivan Zajec ustanovil je svoj kiparski atelje v Trstu pri Sv. Ivanu (zraven cerkve) ter se priporoča svojim cenj. sorojakom na vsa v to stroko spajajoča natočila. £38 Kupujte ,Nar. kolek' 1 Ako hočete imeti mT dober Gramofon vprašajte vedno ZliamkO „A N G E L J" ki deluje perfektno z navadnimi jeklenimi iglami. Ne dajte Ee opehariti od gotovih novih sistemov, ki nikdar ne dosežejo zaželjenega uBpeha. Predno kupite PLOŠČE" obiščite edino le Tržaški grafični zavod - Trst Piazza della Borsa št 13,1, nad. - Telefon 742 ki olajšuje plačilne pogoje. — CENIKI ZASTONJ. Mehanična delavnica in poprave gramofonov. Tovarna pečatov iz kavčukov, Številk in hišnih tablic, pisalnih miz, stekla, na-Nizke cene. pisov itd. Nizke cene. Zaloga olja, kisa in mila z bogato izbero sveč vseh kakovosti TRST - ulica dell'Istria 12 - TRST ===== Pošilja se po pošti in franko na dom. === z« obilen se priporoča Fravicesco Biagg ni.