Leto LXVL, št. 133
Ljubljana, torek 13. junija 1933
Cena Din 1.-
Iznaša vsak dan popoldne, Izvzemal nedelje to praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji inserati petit Vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek pesebej. — >Slovenski Narod< relja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO EV UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica ftt. 5 Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125 to 8136
Podružnice: MARIBOR, Grajski trg št. 8. — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon St. 26 — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefoD et. 65, podružnica uprave: Kocenova ulic?. 2, telefor. it, 190 — JBSENIGB, Ob kolodvoru 101. Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351.
KONFERENCA ZA GOSPODARSKI MIR
Včeraj popoldne je bila v Londonu svečano o tvor j ena svetovna gospodarska konferenca, ki naj doseže gospodarski mir med narodi
London, 13. junija, r.   Včeraj popoldne ob 3.   lokalnega    časa    je    bila svečano otvorjena svetovna  gospodarska konferenca. Otvoril jo je osebno angleški kralj Jurij z daljšim govorom, ki so ga prenašali po radiju v vseh 66 državah, ki se udeležujejo konference.  Nato je pozdravil navzoče državnike angleški ministrski predsednik   Macdonald.   Po   tej   svečani otvoritvi je  bilo  izvojeno  predsedstvo,    v katerem zastopa  Malo antanto češkoslovaški zunanji  minister dr.  Beneš.  Danes se bo -pričela  splošna   razprava.    v   kateri bodo zastopniki  posameznih  držav podali načelne  izjave  o svojem  stališču  do posameznih vprašanj, ki so na dnevnem redu konference, ter obrazložili, kako si zamišljajo rešitev perečih  gospodarskih   In finančnih problemov.    Ker  bo  posamezni govornik smel   govoriti  samo   13   minut. računajo, da bo splošna debata v treh dneh zaključena, na kar bodo izvoljene komisije in pododbori, ki bodo razpravljali o posameznih   vprašanjih.    Za  časa   konference bo Izhajal  poseben  list  kot  glasilo konference, ki bo objavljal poročila o sejah plenu-fna In posameznih odborov in Izjave vodil-
nih državnikov.
Pariz, 13. junija. AA. V francoskih političnih krogih in v pariškem tisku prevla-•druje mnenje, da svetovna gospodarska konferenca ne "bo mogla prinesti nobenih koristnih sklepov, če se poprej ne uredi vprašanje stabilizacije valute in sicer v prvi vrsti anglosaksonskih valut, šele po ureditvi stabilizacije vaut bi se moglo začeti reševanje vprašanja stabilizacije carinskih tarif, o katerem že dolgo govore, da je eden izmed glavnih vzrokov sedanje svetovne gospodarske krize. Francoska javnost je soglasno mnenja, da se ne seme pristati na devalorizacijo valut, ki jo zahtevajo Američani, pa tudi Angleži, In ki bi imela po ameriških računih za posledico umeten porast cen.
V vprašanju vojnih dolgov se Francozi skladajo z Angleži, da se mora to vprašanje na novo urediti, to je, da se morajo ti »dolgovi črtati. O tako imenovani pravični razdelitvi zlata, ki so o njej govori onstran Rokavskesa preliva in Atlantika, Francozi ne marajo nič slišati, ker so prepričani, da umetna razdelitev zlata ne bi k ničemur privedla.
Razen teh res težavnih problemov, ki naj se odloČijo v London, se bo morala svetovna gospodarska konferenca posvetiti tudi še »drugim vprašanjem, če naj se ublaži sedanja s\etovna gospodarska kriza. Glede na težavne naloge konference in na težkoče, ki jih bo treba v L»ondonu premagati, je francoska javnosrt, vsaj danes, polna skepse glede izida londonske konference. Listi že govore o zagati, ki so vanjo zašli razgovori med guvernerji emisijskih bank Velike Britanije, Francije tn USA, ki so tri dni konferiraii v fA»nrionu o valutnih vprašanjih. Dopisnik lista >Pairis-Soir« navaja izrjave teh guvernerjev emisijskih bank v vprašanju ukinitve nemških transferov. Francija predlaga, naj se blokirajo trgovska plačiaa, ki jih ima terjati Nemčija. V tem vprašanju Angleži kolebajo, Američani so pa proti francoskemu predlogu.
Vse kaže, da je glene londonske konference najibolje zadel tisti angleški list, ki je včeraj napisal: Londonska svetovna gospodarska konferenca se otvarja bolj v atmosferi upanja kakor pa v atmosferi optimizma.
Seja Narodne skupščine
Zakon o gasilcih, ki enotno ureja organizacijo in položaj gasilstva za vso državo, sprejet
Beograd, 13. junija, r. Na rodina skup-$č:na ;e imela včeraj popoldne sejo, na kater: :e razpravlja o gasilskem zakonu. Pred prehodom na dnevni red je bJl pre-čltan kraftev ukaz, s katerim ie imenovan minister g. dr. Kramar za namestnika zunanjega ministra, dokler se bo g. Jevtič mudi'! v inozemstviu. Narodna skupščina je nato sprejela zahtevo kmetVskega mimi-stra. da se obravnava zakon o likvidacij! agrarne reforme kot nujen zakon po skrajšanem postopku, da se na ta način to pereče vprašanje, na katerem je prizadetih nad 10O.O00 družin, čim prej uredii. G»sHs&f zakon sprejet.
Nato je sledila razprava o gasilskem zakonu. V imenu odbora je podal poroči V* na rodni poslanec g. Ajrtton Cerer, ki je sam znan gasi'sk1 delavec. V svojem obširnem poroč&u je obrazložil poman tega
zakona, kd naj da našemu gasilstvu trdne temelje in ustvari, iz njega mogočno vojsko za dobrobit vseh državljanov. Orisal je sedanji položaj gasilstva v državL Iz njegovih izvajanj je razvidno, da je najbolj razvjto in najbolj vzorno urejeno gasilstvo v dravskj banovini. Nato je govori še minister za telesno vzgojo, v čegar resor spada tudi gasilstvo, g. dr. Hanžek, ki se je zahvalil poročevalcu za njegova izčrpna pojasnida m tudi s svoje strani podčrtaval važnost gasilskega zakona. Po Kratki debati je Narodna skupščina zakon v načelu in podrobnostih sprejela.
Današnja seja Narodne skupščine se je pričela kmalu po 10. Na dnevnem redu so konvencije, ki so bile nedavno sklenjene z Rumunijo giede ureditve raznih obmejnih, šolskih, vodopravnih, cerkvenih in drugih vprašanj.
¥ znaku bomb
in peklenskih strojev
Ogorčena borba med klerikalno in hitlerjevsko diktaturo v Avstriji — Razpust narodnosocialistične stranke dejansko izvršen — Napoved obsednega stanja
Dunaj, 13. junija, r. Zdi se, da borba med avstrijsko klerikalno diktaturo in nemškim narodnosocialističnim fašizmom ne bo ostala omejena samo na gospodarsko polje, marveč da prehaja tudi že v teroristična dejanja, ki lahko izzovejo zelo resne posledice. V zadnjih dveh dneh se kar vrste bombni atentati po vsej Avstriji. Poleg napada na voditelja avstrijskih heiimvchrov-cev dr. Steidla, katerega je dr. Dollfuss v svoji brzojavki, čestitajoč mu k srečni rešitvi, označil za »najvnetejšega borca avstrijske samostojnosti« ln poizkušenega atentata na štajerskega deželnega glavarja dr. Rintelena, o katerih smo že poročali, je bila včeraj in v pretekli noči izvršena še cela vrsta sličnih napadov.
Novi bombni atentati
V Mbdlingu pri Dunaju je bil Izvršen bombni atentat na neko draguljarno, pri čemer je bil lastnik na mestu ubit, osem oseb pa ranjenih.
V kavarni pri produktivni borzi so našli peklenski stroj, ki bi bil moral eksplodirati v času, ko se zbira v kavarni največ ljudi.
Nocoj ponoči okrog 2. zjutraj je eksplodirala bomba v nekem bazarju v X. dunajskem okraju. Bomba je bila položena za železni rolo ob vbodu. Eksplozija je razdejala ves portal, pobila vsa izložbeni okna in napravila ogromno škodo v trgovini, kjer je večji del blaga uničen, človeških žrtev ni bilo, pač pa je eksplozija v vsem okraju povzročila veliko paniko. Ljudje so preplašeni planili na ulice in policija je imela obilo posla, predno jih je pomirila.
T in istri dobivajo grozilna pisma
Poleg tega je bilo izvršenih še cela vr-4 drugih napadov na pristaše in predstav-
nike sedanjega avstrijskega režima. Kakor se izve, so vsi člani vlade dobili v teku včerajšnjega dne grozilna pisma, v katerih se jim grozi s smrtjo in maščevanjem za vsak ukrep, Id so ga izdali proti narodnim socialistom. Tudi žene nekaterih ministrov so dobile grozilna pisma in žive v stalnem strahu pred napadi. Sinoči se je govorilo, da se pripravljajo napadi tudi na vsa važnejša javna poslopja, zaradi česar so oblasti izdale obširne varnostne ukrepe. V vladnih krogih pa mislijo, da to ni samo delo narodnih socialistov, marveč da tudi komunistični elementi izkoriščajo splošno napetost, ter skušajo z napadi in atentati izzvati nemire in nerede, da bi tako v kalnem ribarili. Zato bo vlada tudi tem elementom posvetila vso pozornost.
Radikalni ukrepi vlade
Vlada je imela sinoči pozno v noč trajajočo sejo, da kateri Je sklepala o nadalj-nih ukrepih. Bilo je sklenjeno aretirati vse narodno-socialistične voditelje, inozemce izgnati, avstrijske državljane pa konfinirati po Hitlerjevem zgledu v koncentracijskih taboriščih. Vojni minister Vaugoin Je na sinočnjem zborovanju krščanskih socialcev na Dunaju napovedal radikalne ukrepe v zaščito javne varnosti in reda. Vsem vojakom je zabranjeno članstvo v narodno-socialističnih organizacijah, prav tako pa tuđi nošnja hitlerjevskih znakov in priso-stvovanje njihovim zborovanjem in prireditvam. Za danes je odrejena najstrožja pripravljenost vseh avstrijskih garnizij.
čiščenje na univerzah
Do velikih nemirov je prišlo včeraj tudi na vseh avstrijskih univerzah, kjer imajo narodni socialisti največjo zaslombo. V Gradcu so zgradili na univerzi celo barikade in je pozno zvečer prišlo do krvavih
spopadov. Zaradi teh dogodkov je vlada odredila na vseh univerzah policijske hišne preiskave ter izdala nalog, da se odstranijo vsi narodno-sociallstični študenti in profesorji.
številne aretacije hitlerjevcev
Gradec, 13. junija. Danes dopoldne so bili po nalogu vlade aretirani vsi tukajšnji voditelji naroanih socialistov. Slične aretacije so bile izvršene po vsej državi. Pričakuje se, da bo še danes izšel odlok o razpustu narodno-sociallstične stranke, ker je policija že v teku včerajšnjega dne zasedla in zapečatila vse hitlerjevske domove, tako zvane »Rjave hiše« in lokale na-rodno-socialistične stranke.
Preki sod ?
Dunaj, 13. junija. Iz dobro poučenih vladnih krogov se izve, da bo še danes izšel odlok o proglasitvi obsednega stanja, če se pripeti le še en atentat narodnih socialistov.
Laval proti plačilu vojnih dolgov
Pariz, 12. junija. AA. Na kongresu trgovskih in industrijskih društev pariške okolice je nastopil bivši predsednik francoske vlade Laval proti plačilu junijskega obroka vojnega dolga Francije Zedinjenim državam. Francoska vlada naj sedaj ravna tako, kakor je storila decembra meseca na zahtevo francoskega parlamenta. Hoovrov moratorij je neizpodbitno zvezal vprašanje reparacij z vojnimi dolgovi za eno leto, sicer pa je treba prečitati tozadevni washing-tonski komunike o razgovorih med njim in Hoovrom, ki predvideva nadaljnje moratorije.
Nova španska vlada v stari izdaji
Madrid, 13. junija, r. Designirani ministrski predsednik Azana je sinoči sestavil svojo tretjo vlado, ki se v ničemer ne razlikuje od prejšnje ter se naslanja na iste stranke, to je na socialiste in republikansko levico. Edina izprememba je v resoru zunanjega ministrstva, ki ga je prevzel Fer-naldo de Los Rios na mestu Culueka. Program in smernice vlade ostanejo neizpre-menjeni.
Poljsko poslaništvo v Lizboni
Varšava, 10. junija č. Poljska vlada je sklenila ustanoviti novo poslaništvo v Lizboni.
Deputacija Senja pri kraljici
Novi, 12. junija, n. Nj. Vel. kraljica je danes sprejeJa deputacijo mesta Senja. Deputacijo je vodil župan, ki se 13 v imenu senjskih zastopnikov in vsega prebivalstva poklonil kraljici, ji zagotovil zvestobo Senja-nov in sporočil njihovo veselje, da je tako blizu njihovega rodnega kraja. Kraljica ji sprejela tudi mnogo cvetja in narodnih darov.
Sorzna Doročifa.
LJUBLJANSKA BORZA.
Devize: Amsterdam 2308.46 — 2319.82, Berlin 1342.36 — 1353.16, Bruselj 799.96 — «03.90, Curih 1108.35 _ 1113.85, London J.93.97 — 95.57, Newyork ček 4630.49 — 4658.75, Pariz 225.90 — 227.02, Praga 170.79 — 171.65, Trst 298.24 _ 300.64. Avstrijski šiling v privatnem kliringu 8.90 t(premija 8.5 odet.).
INOZEMSKE BORZE.
Curih, 13. jranfcja. Pariz 20.38V«, London 17.35, Newyork 420_, Bruselj 72.175, Milan 26.95, Madrid 44.25, Amsterdam 208.275, Berlin 121.20, Dunaj 57.V4, Praga 15.41, Varšava 58.05, Bukarešta 3.08.
Gostilničarji
v boju za obstanek
400 udeležencev zborovanja Zveze združenj gostilni*
carskih obrti
Ljubljana, 13. j um: a.
Velika spodnja dvorana hote'a »Metropol« je bila davi mnogo premajhna, toliko ogorčen.h gostiln iča rje v in gostilničark je priišlo z vseh strani banovine na zborovanje, kn ga je sklicala Zveza združenj gostiln -carskih obrti, da protestirajo proti ogrožanju, ki ga ta stan mora trpeti z vseh strani zaradi trošarfnskiih predpisov ki drugih taks ter davščin, ki prete uničiti ves stan, ker uvajajo šušmarstvo in svobodno prodajo vina in žganja. Blizu 400 zastopnikov vseh gostilničarskih zadrug iz banovine je poslušalo govornike, ki so z nai'večjo vehemenco branili koristi svojega stanu, da se vsaj v zadnjem trenutku še rešijo.
Predsednik Zveze g. Majcen ;"e ob pol 11. otvori'! zborovanje in izrazil posebno veselje, da so pripeli zastopniki zadrug z vseh strani, kar je dokaz, kako malo dela imajo doma. Čeprav jo bJl shod sH -can !e za Ljubljano in okolico, vendar lahko pozdravlja rudi gostilničarje iiz Maribora, Ptuja in Ormoža, z Je-senic, 2:rov. Laškega. Brežic Ln Kostanjevice ter Logatca in Kočevja m vse« bližnjih krajev. Govornik je nato pozdravM zastopmka železniške direkcije svetnika FianinSka, vodjo Železnike policije PeMcona, častna člana Zveze Kavčiča i*z Ljubljane in Ber-nardija '.z Celja, zlasti pa dr. Koceita kol zastopnika ZTOI, ki je vedno solidarna z gostilničarji Ko je predsednik opraviči1 poslance, ki morajo biti pri zasedanju v Beogradu, je prečital pismo poslanca Ko-mana, k: zagotavlja splošno podporo. Predsednik je povdarjal, da nJso ogrožen, s trošarinskim zakonom le člani v vinorodnih oko'iših, temveč po vsej banovi.n:. saj od povsod prihajajo protest*. Troša-rinski zakon še vedno ni izr>re>men;e<n navzlic neštetim intervencijam, ki so se ilni pridružit?! celo oni, ki so zakon ustvari-K z namenom, da koristijo vinogradniku. Zaradi zakona je pa uoropaščen tudi vinogradnik, ker je izostal največji kupec — gostitkiičar, in so zato padle cene vinu in tudi njegova kvaliteta. Vlak j so nabiti ■pre.našalc&v vina, zlasti pa prevažajo vino •že'le-zničarji m njiih svojci, ker imajo režijske cene za vožnjo. Gostilničarji p-laču-jejo 34 različnih davkov in davščin, posestniki pa še već. zato naj pa vlada pravica, da država tudi gostilničar;em ukine davke, katerih ne plačajo drugi prodajalci vina in žganja. Nekatere naredbe sicer govore in ščitijo gostilničarja, vendar se tja 1« redko upoštevajo. Ko je govornik obširno utemeljevaJ zahteve resolucij zaradi izdajanja koncesij za vinotoče, bifeje Ln zajtrkovalnice, zaradi prestroge policijske ure in plesnih taks itd., je konstati-ral, da imajo gostilničarji sedaj 70 odstotkov prometa manj kakor prej.
Oblasti imajo sicer voljo pomagati, zlasti pa ZTOI, vendar pa uspeh ni mogoč zaradi trošarinskega zakona. Gostilničarji bodo šli le za onimi voditelji, ki bodo pokazali voljo gostilničarjem pomagati tudi z dejanji.
Po silnem aplavzu je govoril zastopnik ZTOI dr. Koce, ki je ugotovil, da je ZTOI zato za gostilničarje, ker v narodnem gospodarstvu mora biti red; trošarinski zakon je pa ustvaril nevzdržne razmere in nered, ki je v škodo vsega gospodarstva. Gostilničarji sami so podpirali upravičene težnje vinogradnikov, zato pa sedaj morajo tudi oni podpirati zahteve gostilničarjev, ker drugače morajo tudi oni propasti. Posebno je govornik nastopil proti prevelikemu številu vinotočev in bifejev, češ, da se oblasti ne smejo sklicevati, kako je drugje, saj mora biti gostilničarstvo na visoki stopnji, ker so gostilne zrcalo kulture vsake dežele. Ce gostilničarji spoštujejo zakone, jih morajo tudi drugi! ZTOI bo vedno z gostilničarji, ki jih je 6000 v banovini.
Zastopnik brežiške zadruge Kralj je opozarjal, da so vinsko krizo zakrivili tudi slabi tereni vinogradov, kjer bi boljše uspevala koruza ali krompir, zato naj se ti vinogradi zasade z drugimi kulturami, da ne bomo več producirali vina, ki s svojo slabo kvaliteto kvari ugled dobrim vinom. Odločno je pa govornik nastopil tudi proti intervencijam odličnikov, ki posredujejo pri novih koncesijah ter z vzklikom: »Nas je šest tisoč!« končal svoj govor.
Velik uspeh je žel d svojim govorom tudi gostilničar Z 3bal z Rudnika, ki je opozarjal, da ie bil trošarinski zakon sprejet v dobri uri, zato se pa v eni uri lahko tudi iz-premeni. Pritoževal se ie tudi zaradi previsoke cene elaktričnesa toka in proti higijenskim oblastim, ki od gostilničarjev zahtevajo za vzorec kar po cel liter malinovca. Ko
je govornik podrobno obdelal vse toeke resolucij?, je burno pozdravi t< 11 govoril podpredsednik Zveze Valjak iz Maribora, ki opozarjal, kako jo to nemoralno, da so vsi a r * i k 1 i povsod enako obdavčeni, edino od vina nekdo plača davek in trošarine, dru<:i pa pičcoar. Zaradi eospo i a rsk ega propada jjostilnirarja trpe tudi drzevne, banovinsko ter obči nsk^ finance in voe narodno gospodarstvo. Da se ukinejo krivic^. je po/.ival k slogi in delavnosti ter pozval na vzore, da si pri prihodnjih volitvah izvolijo poalanoe* ki jim s^daj pomagajo.
V enakem smislu ita govorila tadi predsednik okoliške gadruge S n M o r ^ i Jf in ravnatelj Zveze Petelin, ki je v siia'M-mi govoru pozival g osti Ini carstvo k ■amoobraar bi. Nastopili so tudi še drutri govorniki / makimi zahtevami, nato so bile pa med naj-večjm navdušenjem, ki je izražalo skrajno odločnost gostilničarsketra stanu, sprejete resolucije. Končno moramo ugotoviti, da so bili vsi govori in tudi vsa izvajan in stvarna in v popolnoma do<<to;:irm tonu.
KKSOLITCMA Z največjim ogorčenjem so zbo-rovalci ugotovili, da se novela k trošarin-Fkemu zakonu, ki je prinesla našemu gospodarstvu toliko škode in uničila že velik del gostilničarskih obrtnikov, drugim pa preti s poginom, ni še prav nič izpremc-nila. Namestu da bi z novimi trošarinoki-mi predpisi omilili vinogradniško krizo, je bil vinogradnikom odvzet najboljši odjemalec, skoraj vsa trgovina z vinom pa prepuščena najrazličnejšim ljudem. Pojavili so se krošnjarji, ki se množe kakor gobe po dežju in prodajajo vino ponekod že neovirane, ne da bi plačevali d&1 in občinske trošarine. Pretežna večina teh so železniški uslužbenci in njihovi svojci, ki izrabljajo ugodnost prosta in režijske voznine po železnicah. Zborovalci kličejo oblast, naj jih zaščiti kot enakopravne državljane in zatre z najstrožjimi kaznimi krošnjarjenje. Ali pa naj bi gostilničarji ne plačevali nobenih taks in davščin, ki so v zvezi s točilno obrtjo, dokler krošnjarjenje in šušmarstvo ne bo zatrto.
Banska uprava je izdala lani naredbo glede točenja lastnega pridelka pod vejo. V nji je rečeno, da se smejo izdajati pooblastila samo vinogradnikom, ki nimajo nad 3 ha vinograda, ki se preživljajo pretežno od vinograda in so zaupanja vredni; toda pooblastila se izdajajo tudi drugim. Tako je uredba položaj gostilničarjev še poslabšala. Točilna taksa je bila odmerjena v dobi živahnega gospodarskega življenja in današnjim razmeram ne odgovarja. Tako plačuje gostilničar zdaj glede na skrajno slab promet neprimerno višjo takso in z nje združeno trošarinsko takso, kakor pred leti.
Narodni poslanci naj predlože Narodni skupščini čimprej spremembo tar. post. 62 taksnega zakona, tako da bi odpadla grupacija točilne takse po različnih krajih m da bi se razdelila na 12 razredov. Gostilničarji odločno ugovarjajo, da bi morali plačevati po inkorporiranju občin prizadeti v Mariboru in Ljubljani na račun troša-rinske takse osemkratno dosedanjo točilno takso, čeprav bi se jim gospodarski položaj nič ne izpremenil.
Druge v resoluciji izražene zahteve gostilničarjev priobčimo jutri.
Izpred sodišča
Ljubljana, 13. junija.
Mali senat je danes obravnaval spolacije, ki so se dogodile v poštni ambulanci na pro£i Ljubljana—Rakek. Dravska direkcija pošte in telegrafa je namreč zapazila, da se množe prijave o spolaciji pisem in o tatvini denarja iz pisem v območju ambulantnih pošt Ljubljana 2. Upravnik pošte Ljubljana 2 g. Cof je hotel storilca izslediti in je napravil fin£irano pismo, ki je vanj položil dva bankovca po 10 Din in si zabeležil serijsko številko. Pismo je naslovil na Rakek in obvestil o tem upravnika pošte Rakek. Ker pismo ni prišlo, so na Rakeku ambulantnega zvaničnika takoj izročili železniški policiji, ki je pri osebni preiskavi ree na^la pri njem oba bankovca, v peči ambulantnega voza pa še 5 drugih pisem, kjer je osumljenec tudi iskal denar, pa ga ni bUo. Obtoženi Ivan Š. se je zagovarjal z bedo in slabimi družinskimi razmerami in peiho-patijo kot posledico poškodbe,, ki jo ^e dobil leta 1^20 pri trčenju vlakov. Sodišče ga je obsodilo na 2 meseca strogega zapora in na 1 leto izgube častnih pravic.
Pred sodnike je stopila nato 321etna mo-distka Marija Gorjanc iz Ljubljane, ki je bila že večkrat kaznovana zaradi tatvine. Vjena specijaliteta je, da hodi po trgovinah, kjer si da pokazati razno blago, pri tem pa izrabljala nepazljivost prodajalca in je izmaknila vse, kar ji je prišlo pod roko. Komaj je letos prišla iz zapora, že je v trgovini Amalije Tršan izmaknila 630 Din. Na vesti ima še druge grehe. Obtoženka je inkriminirana dejanja zanikala, sodišče pa njenemu zagovoru ni ver-ielo in jo je obsodilo na 1 leto 3 mesece strogega zapora in na 2 leti izgube častnih pravic.
Btnn t.
»SLOVENSKI NAROD«, dne 18. joDftfe 1985
stev 133
Magda Schneider
v sijajni veseloigri
Kot partner:
Georg Aleksander
Muzika:
Otto Stransky
Jutri *£
PARDON. GOSPODIČNA
Akademska mladina
si podaja roke
Važen sestanek ljubljanskih in beograjskih studentov
— Resolucija o sodelovanju
Ljubljanu u  11. junija.
Trudni smo se vrofclj nazaj v Beograd. Bodrila nas ie pa zavest, da je ta večer najvažned&i. B&ižal-i smo se ciOrju eifeikurzi-jei Sestali smo se v majhnih, a prijetnih prostorih Jadranske Straže na Terazijah. Ko smo vstopili, je bHa dvorana že pojna. Po kratkem posvetovanja so sedli za mizo predsednik akademske edioiice JS Petrovič, predsednik J*NAD Jadrana Urš'č in tovariš Imamo vtič.
Sestanek je otvorll predsednik Petrovič. Ideja, ki ie vzniMa na obisk« v Ljub-KJan-i, se 2 obiskom fcviiblflanskih tovarni v, ki nam vračajo poset uresničuje*. Mlad'na zeio težko občuti svoj položaj, a Idftub termi je doslej držala (roke križem. Iz t »ega mrtvila jo je treba vzbuditi in preprčart* srno, da bodo osnove, na katerih smo se nocoj zedinilii, pritegnile vse redne in kon-strukftrvine elemente z Studentskih vrst k sodeiovančrj. Žalostni dogodki na nišh urijveczah so vrgla na nas čudno 'uč. Naj vfcada v državi ta ali ona strankarsko rc-ftttčna konstelacija, kadar gre za nedo-taSdjivost države, moramo bit" složn'.
Nato je spregovoril tov. Uršič, ki je v teratkih m jedrnatih besedah orisal problem naših rojakov na Koroškem in ■ Italiji, njh gorje in naso borbo za njihovo boljšo bodoino-st. Povdarjal je, da mora biti mladina bolj aktivna. V splošnem vi-dšmo, da se na poUu narodsne obrambe zbližujemo, kar je znak. da se bodo tudi razmere med mladino v doglednem Ča>u zbotjša!?. Zaključil je z že'Vjo, da naj vsakdo posvet: vse moje moč: v borb" za našo skupno lepšo bodočnost. Potem je pa p recital tov. Iniamovič obširno resokicijo. ki se glasr:
»Svooim tovarišem, visok oso !ce m za-sreb^esa. beograjskega in ljubiti ans&e?ra vse*i.jčM;šča!
Akademska omi a da aa z tj-ubUjanske univerze se je na ekskurziji JNAD Jadrana s-poraziimela preko akademske sekcije Jadranske straže z visokošolci beograjske irorverre ter sklenila:
1. Pred svetovno vojno so Me med našo omUvidino tesne vezi, čeprav so jo de-Bk državne me-e. Danes, ko smo v skupni državi, je pa namesfcu še intenzivnejšega delovanja nastopila stagnacija, ki so za irjn odgovorne vse povojne visoflcošoliske generacije. Vsi roizfciss-!-, stremeči za tem c9jem. so skorai dosledno zamrli z ne-OTatrrmi pozit»vn''mi reznrttati. ker n!«Sd bili
osnovan:" na temeljih, na katerih ediđ*o more stati prava in resnična akademska organizacija.
2. Ne glede na stališče do notranje po-iUtičuiih razmer in preko vsega, kar bi !ah-'ko motalo skupno delo, smo se sporazumeli v osnovah, na katere mora zlasti danes pristati vsak iskren jugoslovenski omladi-nec. Akademska omladina ugotavlja, da je 'Sfkrajni čas. da se začne s čim resnejšim •sodelovanjem vseh akademskih skupin in strni, da bi se na ta način združili najimoc-najš: elementi akademske mladine, ki bi se složno lotili dela v smeri, ki o njen mislijo, da lahkn najboljše sin ž i narodu.
3. Potrebno je to danes, ko vsi neprijatelji našega naroda ustvarjajo v svetovni 'javnosti razpoloženje za reviz:-jo meja evropskih držav, lasteč si pri tem naslov zaščitnikov narodne svobode. Akademska mladina hoče delovati v pravcu, da bo re-v'zionistično vprašanje urejeno tako, da se predvsem popravi-jo krivice, ki so bile storjeme nam kajti mi srno tisti, ki imame prvi pravico zahtevati osvcboiende naših bratov, trpeči-h pod jarmom samozvanih zagovornikov in branilcev mednarodne pravičnosti.
Stoječ na tem stališču se akademska omladina zaobftinblia, da bo vso svojo mladost in vso svojo moč stavila v službo enakopravnoslii m pravice. Naša iskrena ze a je. da b; ta glas akademske orrtladiue močno odjeknj! v srcih vseh omladincev naše države, ki so voljni združiti se v skupnem delu za korist naroda. JNAD Jadran. Ljnbljana, Akademska sekcija JS v Beogradu. Klub jng. primorskih akademikov. Ljub>jana, in Akademska podružnica CMiD. Ljubljana.
Resolucija je bila soglasno in z odobravan iem sprejeta. Predsednik tov. Petrovič je še sporočil .da se bo vršil v Ptu-j«u zbor mladine, ki ga sklicuje akademska podružnica CMiD v Ljnbl'jam*. in ki se ga udelež] tudi beograjsko dijaštvo. potem je pa zaključil sestanek.
Nasledmji dan so si omladinci ogledali mesto, kemično razstavo na univerzi, muzej in bližnjo Hkolico. nekateri so jo mah-n',li rud^ v Panceto in Zemun. Odpeljali smo se ob 22.. k sloves« so se klflmb pozni uri zbralp skoraj vsr, ki so bili na sestanku. Terko ie bik) slovo, v neizbrisnem sipomi-nu na nam ostanejo lepi dnevi, kj smo jih preživel v prestolici in rta našem hitru.
G. Z.
Zvečer na veseličnem prostoru
Ljudje so na njeni kar prerojeni, vsi se znajo smejati, tudi največje
mile Jere
LJubljana, 13. junija. Ob večerih je na veseličnem prostoru velesejma nekakšen Babilon. Povsod viada neznansko veselje, kar opaziš tudi v drevoredu, čeprav je tam bolj mračno. Ljudi je vse črno kot na veliki manifestaciji. Vsi so prerojeni, vsi se znajo smejati, tudi največje mile Jere, skoraj vsi so glasni, a srečni so nedvomno vsi od po v ega do zadnjega. Na veseličnem prostoru je ob večerih prava narodna veleveselica. Preslavna kri naših pradedov se budi v naših žilah na velesejmski veleveselici, takoj se počutimo kot na hrupni svat ovšč ini ali na narodni veselici. Mnoge začnejo nepopisno srbeti pete, skoraj vsem je pa izredno všeč hrup, ki jih je edini vzdramil, da so se začutili v svojem elementu. Kot bi trenil jim je prešla že legendarna slovenska zaspanost.
V poznih urah se začno polaščati naših dobrih meščanov in okoličanov duhovi naših žlahtnih kapljic. Začne se nekakšno preseljevanje narodov. Nekaj časa se ljudje selijo od mize do mize v enem področju priljubljenih mir., nakar začno romati od gostilne do gostilne, od plesišča do plesišča, končno pa postanejo izredno navdušeni še za druge veselične atrakcije. V malih streliščih streljajo s takšno vnemo, da jim številne uslužbenke ne morejo dovolj hitro streči; vrtiljak je neprestano zaseden ter se ljudje jeze. zakaj jih še ni nekaj tucatov na Širnem veseličnem prostoru; na avt odrom je pa od časa do časa silen naval. Med priložnostnimi »avtomo-bilisti« šofirajo stalno podjetna dekleta, ki vedo prav dobro, kaj se pravi izrabiti konjunkturo. Sicer pa šdfira največ možakov, po večini tudi takšnih v zrelih letih. Da so tudi zreli šoferji, ne moreš reči, ker se zaletavajo tako dosledno v vozove deklet, ki cvilijo neznansko sladko >v smrtni nevarnosti«. Tu se ljudje tako hitro sporazumevajo kot se ne bodo nikdar na raznih svetovnih konferencah, šoferke so uglašene na vse valovne dolžine.
Toda najimenitnejšo zadevo bi zamudili, če bi se zadržali predolgo pri avto-dromu. Nekakšni kitajski paviljon stoji na levi v kotu, ob njem se pa zbira množica ljudi kot v cirku. Vse stremi vneto na vrtiljak, ki je posebno Imeniten že zaradi tega, ker je tapeciran ter ima narae-stu posameznih sedežev skupen okrogel divan z vzglavjem na sredi. Podeželski magnat, ki je okusil nepopisno sladkost vožnje tresočega vrtiljaka, je izredno navdušen. Z apostolsko gorečnostjo vabi svo-
jo družbo ,naj vstopi na vrtiljak; tri dame so in dva možaka. Najvplivnejša in najtežja ogorčeno odbija vabilo. Kaj takšnega! Da bi se ona šla premetavat na to vražjo klop?! Ona je že v letih, ko človek že da nekaj na svoje dostojanstvo. In sploh ženska čast mora braniti sleherni ženski, da bi počenjala kaj takšnega. Vse to vidiš na strogem in resnem obrazu dame; in s kakšnim užaljenim tonom odklanja vabilo! Ostali sta mlajši in odgovarjata rezervirano. Možaka se pa samo sme-jeta in eden pravi, da je »čisto suh«. Propagator vesele vožnje mora leči sam poleg tujih na klop.
Uslužbenec odpre tok. Vrtiljak se začne tresti in trteti v nekakšni mrzlici. Ljudem se zdi, da se peljejo na Noetovi barki v Ameriko. Premetava jih, obrača, prevrača, da ne vedo več kaj se godi z njimi; klatijo z rokami in nogami križem kražem; nekateri mahajo z nogami nad glavami drugih; zopet drugi se love za ude drugih, kot da se potapljajo. Dekleta objemajo in stiskajo krčevito čevlje moških. Tu in tam sta objeta po dva in dva kot utopljenca v smrtni borbi. Največ jih pa odletava po nestabilnem ležišču, da butajo ob druge, se valjajo preko njih in vozljajo z njimi. Neverjetna mešanica udov, obleke in klobukov! Ko se vrtiljak ustavi, ljudje zamenjavajo noge in roke, ne vedo več, kje se jih drže glave, nekateri se s težavo izmotavaj o iz ženskih oblek, a najbolj občutljivi leže omamljeni in se ne morejo zdramiti.
Krst koče na Sv. Gori
Litija, 13. junija. V četrtek na Telovo bo krščena predlanskim otvorjena koča na Sv. Gori, ki dobi ime splošno znanega planinca Tomažina. Koča je last zadruge »Zasavska koča«; člani so s skromnimi deleži po 100 I>in zbrali potrebna denarna sredstva. Z inventarjem vred je vredna koča zdaj okrog 200.000 Din. Stoji na kraju, od koder imajo izletniki krasen izgled posebno na naše planine. Sveta Gora je vedno bolj priljubljena in kaj radi hodijo na njo tudi hrvatski planinci. Na binkoštni ponedeljek se je razširila vest, da je koča na Sv. Gori pogorela, v resnici je pa gorel le del gozda v neposredni bližine koče na Zagažnovem hribu.
V četrtek to vabljeni prijatelji Zasavja
h krstu te prijazne planinske postojanke. Svečanost se prične ob 11. dopoldne tako, da bodo lahko izletniki od obeh strani ob tem času ie na Sveti gori. S postaje Save je do koč« dobre dve uri in pol. Svečanost bo otvoril bivši litijski notar g. dr. Krevl, ki si j« pridobil mnogo zaslug za zgraditev koče. Sledil bo krst in pozdravi zastopnikov. Za krstno vezilo je poklonil litijski Fotoklub povečano sliko kolavdacijske komisije, odbora Zasavske koče ter planincev iz Litije, Save in Zagorja. Krstu bo sledila prosta zabava i plesom in srečolo-vom.
Po kongresu računskih uradnikov
Ljubljana, 13. junija. Udeleženci kongresa drž. računskih uradnikov so z Ljubljano in z našim prebivalstvom nad vsa zadovoljni, čeprav imajo skoraj neprestano slabo vreme. Posebno zadovoljni so bili pa včeraj pri slavnostnem obedu v »Zvezdi«, ki ga je »ata Živili« spet tako sijajno aranžiral in izvrstno založil, da je bilo kmalu vseh 300 gostov pri najboljši volji. Razen članov kongresa so bili navzoči tudi zastopniki bana inspektor dr. Guštin, podžupan prof. Jarc z nadsvetni-kom dr. Rantom, finančni direktor dr. Va-Ijavec s pomočnikom Sedlarjem in glavnimi referenti, poštni direktor dr. Tavzes, predsednik društva davčnih uradnikov Stanko Ribnikar, zastopnika banovinskih uradnikov Dolžan in Pire, za Uradniški konzorcij ravnatelj Rostan in več drugih znanih osebnosti. Glavni zastopniki so povečini govorili lepe napitnice, predvsem kralju Aleksandru, posebno je pa vžgal govor novega predsednika dr. Miloša Gjor-gjeviča, ki je napil svojemu šefu in soime-njaku finančnemu ministru dr. Milošu Gjorgjeviču. Za najboljšega govornika se je izkazal skopljanski predsednik Terič, ki je v svoji napitnici banu naglasil, da je državna meja na zapadu nepremagljivo zavarovana s slovenskimi srci. Najgloblje je segel govor Črnogorca g. Milovana Vuk-čeviča, ki se je spet spominjal slovenske pomoči v balkanski vojni in vseh žrtev za svobodo.
Virtuozni salonski orkester »Sloge«, tenorist Galovič, baritonist Zupan, pianistka gdč. Grmova in res umetniški pevski zbor so pa skrbeli, da so gostje šele pozno popoldne zapustili lepo kazinsko dvorano in odšli na Grad občudovat razgled po prekrasni okolici. Davi so se gostje odpeljali v Bohinj, kjer jih spet vouT predsednik ljubljanskega pododbora Bischof s svojimi agilnimi kolegi, ki so vse prireditve tako izvrstno pripravili, da bodo gostje iz naših krajev odnesli najlepše spomine.
V včerajšnjem poročilu o sprejemu gostov na kolodvoru so listi prezrli, da je goste tudi v imenu finančne direkcije pozdravil šef računovodstva g. Paternoster.
Iz Celja
—c V mestnem parku uprizore v soboto 8. in nedeljo 9. julija ob 20. na čast udeležencem glavne skupščine Jugoslovanske gasilske zveze, ki bo 9. julija v Celju, Shakespeare jevo bajno komedijo >Sen kresne noči« v režiji g. Milana Košića ob sodelovanju 40 igralcev in orkestra. Za ti dve uprizoritvi vlada v Celju in okolici že sedaj mnogo zanimanja,
—c V celjski bolnici je umrla v nedeljo 11. t. m. 12-letna zidarjeva hčerka Angela Belinova s Spodnje Hudinje pri Celju. V soboto 10. t. m. je umrl na Bregu pri Celju v visoki starosti 83 let pismonoša v p. g. Anton šerak.
—c Pri borzi dela v Celju je bilo dne 10. t. m. v evidenci 924 brezposelnih (837 moških in 87 žensk) napram 901 (818 moškim in 83 ženskam) dne 31. maja. Delo dobijo; l oskrbnik, l zlatar (vstavljalec kamnov), 6 kmečkih dekel, 4 služkinje, 2 kuharici, 1 pomožna kuharica in 1 prodajalka za bufet.
—c Za veselo mladinsko igro »Pastirček Peter in kralj Briljantin«, ki jo bodo uprizorili člani celjskega dramatskega društva na Telovo 15. t. m. ob 16. v Mestnem gledališču, se dobe vstopnice v predproda-ji v knjigarni K. Goričarja vdove.
—C SK Celje : SK Atletik. Na Telovo ob 17. se bo pričela na Glaziji z napetostjo pričakovana prvenstvena nogometna tekma med prvakom celjskega okrožja SK Celjem in celjskimi Atletiki. Tekmo bo sodil g. Nemec iz Maribora. Ob 15.30 bo na Glaziji predtekma med rezervama SK Olimpa in SK Jugoslavije.
Izredno zborovanje zelene bratovščine
Ljubljana, 13. jfunija, V naši zeleni bratovSčsnJ, v Hub^Jan-ski podružnici Sloveosikega lovskega društava, je biio prišlo do male krize, ki ie pa biila tako mila, da prav za prav ni imela niti značaja krize. To le namreč poka-za5 izredni občni zbor društva, ki je- brl snoči v MikKčevi kk-trti drvo rani.
Lovci imajo smisel za svojo organrza-oiio, ker je bfta udeležba zelo lepa. Zboru je. predsedoval podpredsednik g. Fabiani. ki je po uvodnih formalnostih na kratko razložil, zakaj je prišlo do izrednega občnega zbora. Pnedsednčk g. dr. I. Tavčar in podpredsednik g. notar Hafner sta od-k«Ma mesti brez kriivde podružnice, tz-rekfti so jima zaupnico in ju povabili po deputacija nazaj v odbor, vendar brez irspeha. Na prihodrtji seji so potem iarvo-|HI g, Fabianija za podpredsednika, ki je pa zek> zaposlen ter bi ne mogel opravljati sam predsedniških poslov, poleg tega je pa treba tudi dopolniti število odbora.
Zborovalci so sklenili, da bodo volili 2 vzklikom. B'\ je predlagan samo en kandidat za predsednika, in sicer g. Stanko Bevk. kn ie bal izvoljen z viharnim, splošnim odobravanjern. Novi predsednik se je zahvalil za zaupanle brez fraz, nakar je spregovoril o načelih, ki ga bodo vodila pri vodstvu lovske organizacije. Predvsem se mora organizacija zavzeti, da zatre krivo (davje) lovstvo, ki dela več Škode kot vse bolezni divjačine in slabi k>vci. Druga važnejša naloga odbora je pa tudi da naveže tesnejše sttke s član-strvom, prireja pogosto lovske prireditve
stredske tekme m sestanke, da se Jovd
čim bolj zbližajo, med seboj porazgovore o iovskih zadevah ter seznanijo o posebno stih posameznih tovišfc.
Zborovaki so pozdraviti rreu^edmikove programatačne besede s pritrjevandem, nakar so še izvolili enega člana v odbor, in sicer g. Evgena Sido. Nova člana odbora sta Izvoljena do prihodmjega obonega zbora. S tem je kriza v bovški organizaciji gradflco odpravljena in se najbrž ne bo več tako hitro ponovila.
Iz Trebnjega
_ Obvestila ln plačilne naloge prejmejo
te dni vsi zavezanci za zgradarino v smislu zakona o neposrednih davkih. Proti prejeti odločbi ima vsakdo pravico pritožbe na davčno oblastvo 2. stopnje v roku 30 dni od dneva prejema.
— Prvi letni sejem je bil včeraj v Trebnjem v znamenju vsesplošnega pomanjkanja denarja. Ponudb in povpraševanja je bilo malo, še manj pa sklenjenih kupčij.
— Sprejem potujoče kmetijske razstave v razstavnem okolišu Trebnje bo v ponedeljek 19. t. m. ob 8. uri dopoldne na železniški postaji v Trebnjem. Odbor, v katerem so vsi župani sodnega okraja Trebnje in drugi, je sklenil, da bodi sprejem na prvi postaji v novomeškem srezu nad -vse svečan. Sprejema se udeleži lokalni odbor z g. sreskim načelnikom na čelu, dobrodošlico pa izreće tukajšnji župan g. Josip Zupančič. Občinstvo se vabi. da se sprejema udeleži v čim večjem številu. Spored obiska za občine je naslednji; Trebnje od 9. do 10. dopoldne, Velika Loka od 10. do 11., Šolska mladina od 11. do 12., Trebnje od 12. do 13., Mirna od 13. do 14., Dobrni-če od 14. do 15. ure, nato pa občine Sela, Šumperk. Ambms. Zagradec in Žužemberk. Razumljivo je, da ta vrstni red ni mišljen tako strogo, da bi se ga bilo treba brezpogojno držati, vendar pa je prikrojen vsem občinam tako. da je prikladen vsem, ker obsega razstavni okoliš Trebnje ozemlje vsega sodnega okraja in še občine iz drugih okrajev. Posetite razstavo v čim večjem številu!
Danes nepreklicno zadnjikrat ob 4., in V410. uri zvečer
vo
Jenny Jugo
Hans Brausewetter
Glasba in šlagerji:
PAUL ABRAHAM
Znižane letne cene!
Elitni kino Matica
Telefon 2124
Iz Novega mesta
— Gorjanci oživljajo. Posebno živahno je na Gorjancih ob nedeljah, na binkoštni ponedeljek pa smo imeli gori žegnanje. Brez običajnega pečenega janjca seveda ni bilo in ne brez cvička. Tudi s pesmijo cerovška dekleta in novomeški fantje niso skoparili. Podjetni gorjanski birt Nace pa je pošteno poskrbel za telesni blagor številnih gostov, ki so jih bile polne ko-šenice.
— Porok je bilo pretekli mesec v Novem mestu dvoje, v šmlhelu pet in v Prečni ena. Umrlo jih je v Novem mestu šest, od teh pet v ženski bolnici, v Smihelu pet in v Prečni dve osebi. Rojenih je bilo skupno 25 otrok
_ Vino je vozil Drenikov hlapec France
Petč in se ponesrečil. Po klancu navzdol je zaviral, pa ga je zgrabilo kolo ter mu raztrgalo desno ramo, mu potegnilo s cele roke kožo in še krog prstov ga je močno ranilo. Ostal je v domači oskrbi.
_ Tramovje se je vžgalo v starem delu
kart uzi je Pleterje pod Gorjanci. Nad samostansko pekarno je pričelo goreti, pa so okoliški gasilci udusili ogenj in tako med drugim rešili pogube tudi najlepšo gotsko stavbo v banovini, staro kartuzij-sko cerkev, ki jo je zgradil še mogočni Celjan Herman IX
_ Borovnice   in jagode   že prinašajo
kmetice na trg. Tudi zgodnje domače Crefinje se že dobe. Sadna letina se obeta srednja.
Narodno gledališče
DRAMA
Začetek ob 20.
Torek, 13. junija: Produkcija operne šole drž. konservatorija. Izven. Globoko znižane cene.
Sreda, 14. junija: Okence. Red Sreda.
četrtek, 15. junija: Zaprto.
Petek, 16. junija; Ob pol 21. uri koncert pevskega zbora Krakovo-Trnovo.
Sobota. 17. junija: Ob 14. uri Srce igračk, mladinska predstava. Globoko znižane cene od 15 E>in navzdol. — Ob 20. uri Tartuffe. Red C.
Nedelja, 18. junija: Okence. Izven. Globoko znižane cene.
Mladinska predstava   v ljubljanski drami, ki se uprizori v soboto, dne 17. t. m., začne točno ob 14. uri, ker je napovedana naraščajska skušnja na zletnem te-lo\»adišču  za 17. uro.   Golieva mladinska igra Srce igračk traja 2 uri. Cene so globoko znižane od 15 Din navzdol. Predpro-daja se že vrši pri dnevni blagajni v operi. OPERA Začetek ob 20. Torek, 13. junija: Marta. Red D. Sreda, 14. junija: Jim in Jill. Red B. Četrtek, 15. junija; Manon. Globoko znižane cene od 30 Din navzdol. Izven. Petek, 16. junija: Jim in Jill. Red A. Sobota, 17. junija: Ob pol 20. uri Gorenjski slavček »mladinska predstava. Globoko znižane cene od 20 Din navzdol.
Sokolske iiaraAčajnlke in tudi deco
opozarjamo na mladinsko operno predstavo, ki bo v soboto, dne 17. t. m ob pol 20. uri zvečer v ljubljanski operi. Poje se opera Gorenjski slavček. Cene so globoko znižane od 20 Din navzdol.
)|;i».vir'tov:i ojKra Manon, ki je ena najodličuejših naših opernih predstav, se poje poslednjič v letošnji sezoni na praznik v četrtek, dne 15. t. m. po globoko znižanih cenah od 30 Din navzdol Obe glavni vlogi pojeta ga. Zlata Gjungjenac-Gave-la in g. Jože Gostič.
(Bel
KOLEDAR.
Danes:   Torek,   13. junija katoličani: Anton P. Zorica, pravoslavni 31. maja. DANAŠNJE PRIREDITVE.
Kino Matica: Pustolovščina ene noči.
Kino Ideal: Zapad krvavi.
Kino Šiška: >Atlantic< ob 20.30.
II. produkcija gojencev operne šole drž. konservatorija ob 20. v dramskem gledališču.
Društvo     stanovanjskih najemnikov
protestni  shod ob  IS.30 t veliki dvorani Uniona.
DEŽURNE LEKARNE. Dane«: Sušnik, Marijta trg 6,    in Ku-ralt, Gosoosvetska ceeba 10.
3xp&d sita
nt rešeta
Enu veliku velele je u nedela popudne inu fvezher uladalu na lublanfkim femnu. Obifkuauzi jo kar gor u lufjt fkakali inu fo preobrazheli kosouze od veliktga ttado-volftva kir fo od femna zatu gor poftav-leni gofpudi na fvetlu duh de bu saklu-zhik lublanfkiga femna ne u pondelik te-muzh u zhetrtik. Ludie fo take lushtnofti pozheniali inu fo poftrelali s lufftnimi gveri ufe tifte glashike ki na enih shpah-zah dol vefi jo inu mozhno pozhijo zhe fe ih noter sadene.
Per Jarzu ki prodaje krainfke klobafe fo gofpudi kar gor na tifte fmreke plejtali in od farne preshirnofti dol potergali ufe klobafe ki dol vefio inu fo ufe natirlth ta prave inu nifo famu taku nashttmane. Kir fo na teh fmrekah majhini sheblizhki ki is mlaiev ven gledaio fi lahku ufaki ki gor plejsa fvoje hlazhe fterga inu to uni ki fo gor plejsali imeli zele hlazhe inu prasne arshete, ko fo pa dol perplejsall fo Imeli ufi otekle arshete inu rastrgane bergeshe inu im je pol ena shenfka te rastrgane hlazhe fpet fkupei sashila, ttfti arsheti kir fo pa klubase noter bile, fo pn otshiti ofiali.
Pravio de bu donf svezher per Jarzu enu veliku gorplejsefne Inu doltergefne klobaf pershtimanu Ufaki gorplesavii ki ne bu hlazhe imeu raftergane ko bu dol-perplejsov, bu shiher obdershau ufe klobafe inu bu dobiu sa sashmahefne tud she en bukau tiftiga dobriga terana od Jarza.
Sa ufaki dan ina vezher fo she druge lushtnofti pershtimane inu bo tudi shttbra za ufe ki na femin noter perftopio od fo-rika naprei dol snishena.
Iz polici is*se 1k***fttke
Tvjufbljana, 12. jtrnrja.
V prometu se vsak čas pojavljajo ponarejeni kovanci. Baš te dni eo poročali listi, da eo orožniki v Konjicah odkrili kov-nico srrebmjakov in zaprti tzrtelorvalea. v Ljubljani »e je pa pojavil neftoto, kl }e bolj skromen in ponareja aarao emortlnar-eke   kovance.  Takega  je   namreč v£«raj
•dobil gostilničar Ntkola Filtpovtč z Ambroževega trga 1 med svod ton drobižem. Ko Je hotel dinar vreči v pufičlco, da bi spno-tžil gramofon, ga ni mogel »praviti v Špranjo. Pogledal Je natančneje m ojvartt, da ima v rokah faterffikat. Na ponarejenecn sdinarju Je kraljeva glava na ofbeh atra-<neh, na robu, ki Je rfefoeiJejSl od pravega, je pa vldeti, da Je bil falziftkat prešao H dveh delov. Zobčki na rofou so nasekani 7 roko. Policija Je nvedla preiskavo.
V mesto se je prflklatiio precej potepuhov in raznih temnih elementov m zato so zadnje čase zopet tatvine na dnevnem redu. Krar'.ejo vse, kar jim pride pod tatinske prste, celo šipe v oknih nioo varne pred njimi.
Trgovka Valenima šplčka iz Most Je prijavila, da Je nekdo v noči od 11. na 1-vlomil v njeno izložbeno okno na Zaloški cesti šitev. 8 in pobral iz nje^a 8 parov moških hlač ln 15 parov polsvileoih moških nogavic v skupni vrednosti 860 Din. Vlomilec je odjprl izložbo s ponarejenim ključem.
Neprijetne goste je imel tudi posestnik Novak, stanujoč v Mostah, Zaloaka cesta 54. V noči od nedelje na ponedeljek Je namreč nekdo pristavil lestev k njegovemu kuraiku na dvorišču, zmetal opeko po tleh ln šestim kokošam odrezal glave, ki jih je pustil, kokoži pa odnesel.
Trgovec Janko Snoj z Jezice Je včeraj okrog 17. pustil v Dalmatinovi ulici evoj* kolo znamke >Waifenschnitt< v vrednosti 1200 Din. šel Je po opravkih, ko «e Je pa vrnil, kolesa ni bilo več. Tvornlfeka fetevkl-ka kolesa Je 186.494, evidenčna tablica pa ima številko 750.
žrtev kolesarskih tatov je postal tad i klepar Jože Babšek, ki mu Je včeraj nek> o izpred Jelačinove gostilne na Dolenjski cesti odpeljal 900 Din vredno kolo znamke >Waffenrad< • tvorniško ttev. 109.197. Pred nekaj rfinevi se je nekdo apJaail na novo stavbo v SiSki poleg Kmetove »o»tll-ne. Izrezal je H oken H šip, vendar je imel smolo, da »e mu JUh je sedem odre bilo, druge je pa našel nekaj dni poaoeje posestnik Franc Bahar na polju. Inl. Franc Krajner, ki gradi »tavbo, Ima okru« 400 Din ako>1e.
Včeraj okrog 19-JH)    je na veieMjaiu opazi »Lufibtijoči stražnik  brezposelno delavko Angalo Kampiovo, doma lz Ouncljev mad St. Vidom, ko je vrgla proč 2eo*ko denarnico. SrtrainHcu se je to čudno ideio i# ustavil Je Kanupovo, s katero ima policija •vedno opravka  Angela Je dajala, ia Je de narnico malo poprej naflda, pobrala \i nje 365 Dkn kn 1 šiling ter jo vrgla proč. Takoj nato je pa prijavila stratnflru prodajal ka Roza Mlklavčičeva, da je bOa v paviljonu H ukradena   denarnice    z    1*M Din Kamplovo so pretek ali, pa so pri njej naftni samo 365 Din in 1 llltag. PollcrJa je Kan»p lovo izpustila,   ker ima tri ——01 atarc dete, katero Se doji.
Stev 133
»SLOVENSKI KAKO D«, Ane IS. >ntja 1988
Dnevne vesti
— Odlikovanje. Odlikovana sta z redom Jugoslovenske krone IV. stopnje upokojeni sreaki načelnik dr. Josip Hubad, z asdom sv. Save V. stopnje pa upokojeni pomožni tajnik Fran Slana.
— Iz državne službe. Za vižjega pristava inspekcije dela pri banski upravi vardarske banovine je imenovan pristav pri isti inspekciji ing. Ivan šorli; za nastavnika na drž. dvorazredni trgovski Šoli v Celju je imenovan predmetni učitelj Konrad Fink
— Sprejem učenk v državno Solo sa sestre pomočnice. Ravnateljstvo državne šole za sestre pomočnice v Zagrebu razpisuje natečaj za sprejem učenk za leto 1933/34. Natečaj traja do 15. julija. Podrobnosti so razvidne iz »Službenih Novine št. 127 z dne 9. t. m.
— Kazen za nastavnike in dolske nadzornike. Državni svet je odločil, da je treba Člena 5 in 6 paragrafa 88 zakona o ljudskih šolah z dne 5. decembra 1929 razumeti tako, da lahko razširi prosvetni minister kazni iz teh členov tudi na one nastavnike in šolske nadzornike, ki imajo sicer zadostno število službenih let za pravico do osebne pokojnine, in v tem primeru izgube pridobljeno pravico do osebne pokojnine.
— Norme za izdelovanje tlaka in betonskih zgradb. Minister javnih del je izdal norme za izdelovanje kam en i tega. in lesenega tiska, ki stopijo v veljavo s 1. julijem, in predpise glede betonskih zgrad, ki stopijo v veljavo s 1. septembrom.
— Policijski kazenski nalojri. Državni svet je odredil, da se morajo tudi na policijske kazenske naloge, kolikor to ni izvzeto s posebnimi zakonskimi predpisi — razširiti členi 13, 15 in 24 zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih z omejitvijo člena 24 točka 2 omenjenega zakona, to se pravi, da so tudi policijski kazenski nalogi podrejeni upravnemu sodstvu.
_ Konkurzl, prisilne poravnave in posredovalna postopanja. Društvo industrij-cev In veletrgovcev v i^jufoljani objavlja za dobo od 1. do 10. t. m. sledečo statistiko (števiike v oklepaju se nanašajo na isto dobo preteklega leta): Otvx.ir.1eni konkurzi: v dravski banovini 1 (1), savski — (5), primorski — (1), d-rimsk i 1 (4), zetski —
(1) , dunaveiki 2 (1), moravski 1 (1), vardarski — 6), BeoOT*ad. Zemun, Pančevo —
(2) . — O tvor je ne prisilne poravnave izven komkurza: v dravski banovini 3 (4), savski — (7), vrbaski _ (2), drin«ki _ (3), dunavski — (4), moravski — (1). — Otvor-jena posredovalna postopanja: v dravski banovini 4, savski 36, vrtbaeAcj 5, primorski H5, drinski 20, zetski 3. moravski 1, Beo-gxar\ Zemun. Pančevo 4. — Odpravljeni krunkurzi: v dravski banovini — (2), savski — (5), primorski 1 (2), drinski — (1), zefcski — (1), đunavđki 1 (7), moravski G (2), vamdareJd 2 (1), Beograd, Zemun, KPančevo l (1). — OlpravHjene prisilne poravnave izven konkurza: v diravsfei bano-
vrečo v kot, potegnil nož in sabodal sina v trebuh. Nikola je bil takoj mrtev. Videč, kaj je storil, je oče ves obupan začel objemati in poljubljati mrtvega sina Hotel si je končati žrivljenje, pa so ga'sosedje zadržali. Orožniki so ga aretirali.
— Žrtve pretepov. Posestnik Janez Birk fcz češnjic, občina Moravče, se je pred dnevi s/prtl s sinom Janezom, ki ga je med prepiram oplazil z ravnico po desnici. Prepeljali so ga v bolnico. V bolnico je moral tudi 231etni delavec Ivan Prezelj 1z Stopanje vasi, ki ga Je moči nekdo udaril po glavi. Tretja žrtev pretepa je bil 22letni posestnikov sin Alojzij Debeljak iz Loškega potoka, ki jo je med prepirom skupil po glavi.
— Potujoča kmet razstava v kranjskem srazu. Prejeli amo: Na notico v >Slov. Narodne 10. t m. je treba zavoljo popolnosti ugotoviti, da je osrednje organizatorično ■delo pripravil in opravil pristojni sreski kmetijski referent.
Pri odebelelosti vzbuja redna zdravilna uporaba naravne »Franz Josefove« gTenčice jako delovanje črevesa in dela telo vitko. Mnogi profesorji zapisujejo »Franz Josefovo« vodo tudi pri zama-ščenju srca kot zelo dragoceno sredstvo, in sicer zjutraj, opoldne in zvečer tretjino čaše. »Franz Josefova« grenrJca se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Iz Ljubljane
—tj Vpisovanje v ljubljanske osnovne šole bo 20. in 21. t. m. vsakokrat od 8. do 12. ure, na manjšinski osnovni šoli pa od 11. do 12. pri uipraviteljetvu vsake šole in sicer za novince ter vse dosedanje učence. Novinci se zamorejo vipisati le v one šole, kamor po določenem rajonu spadajo. Pri vpisu novincev naj predlože starši krstni list in izpričevalo o cepljenju koz, pri ostalih učencih pa letošnje izpričevalo (knjižico). Dne 21. junija je od 16. ure dalje zdravniški pregled novincev na vseh onih šolah, kjer so se ti vpisali.
—Ij Janez Krstnik na trnovskem mostu — Invalid, Takšne senzacije se gode »samo pri nas. Janez Krstnik, ki ga Je Ris tvari] naš nadarjeni kipar Niko Pirnat, »da bi krasil kot dopolnilo arhitektonske •celote trnovski most — je postal kar na ^.epem invalid. Kamniti svetnik sevela ni oostal žrtev svojega poklica, saj ni imel <druge ^funkcije-, razen da je stal na kam-/nitem postavku z desnico oprt na bakren •križ. Nikomur ni bil na poti, niti umetnostnim kritikom ne, pa tudi Trnovčani so «se povsem sprijaznili z njim, s kipom svo-»jega patrona. Posebni Janezovi prijatelji so postali tudi trnovski fantalini, ki so ta-
t Ltđb!J*nico. ker Jfen j« se v zadnja nesreča, ki se je pripetila pred cn-fcrarao. Pri semenišču je hlapec skočil z voza m ee nekoliko pobil. Meri semeniščem in mesarskimi stojnicami, kjer je prav ozka cesta, se je pripeljal vozu nasproti mlad kmečki fant, kolesar. Pogumno Je skočil s kolesa ter ga vrgel pred ajplašene konje, ki so se takoj ustavili pred to oviro. Fant je konje izpregel ter jih odgnal v Maver je v hlev. Za to je dobil celih 12 Din nagrade, branjevki je pa marala tvrdka poravnati škodo z 250 Din.
—Tj Razpi« za napravo lesene zložljive barake za počitniško kolonijo. Mestno na-čelstvo v Ljubljani razpisuje delo u napravo lesene zložljive barake za poč itn iako kolonijo v Mamem. Popis vseh del in podrobne informacije se dobe v sociamo io-litičnecn uradu med uradnimi urami v Mestnem domu vraita št. 43-»H. Preračun je predložiti v skrajšanem roku do 1«. t. m. do U. are uiopomine.
—lj Krajev, organizacija JRKD za Vič In Roino dolino poziva tem potom svole člane na udeležbo manifestacijskega zborovanja v Beogradu dne 2. julija. Vožnja v Beograd in nazaj je brezplačna. Prijaviti se je takoj pri predsedniku ali tajniku.
—lj Na občnem zboru ljubljanske podružnice SLd je smoči v hotehi Metropol nekdo zamenjal 'ežnik tajnika trg. grem. g. Dojzeta Smuca. Toliko v vednost soprogi dotičnega lovskega tovariša, da svojega možica ne bi obsodila, da je tuji dežnik morda prinesel z zapeljivega velesejma, kar se pa dežnika tiče, ga lahko tudi sama prinese v Trgovski dom nazaj.
—lj Preporod (Tomanova 3). Predavanje g. ravn. E. Lovšina >0 Pokojninskem zavodu« v čitalnici JNAD Jadrana ob 20.
— Za siromašno družino Alojzij Bajce-vo na Mirni Je daroval g. Janko Beaedičič, šolski utpravitelj v pokoju v Višnji gori, 50 Din. Najlepša hvala. Celar, župan.
—lj Narodna strokovna zveza paziva vse ljubljanske člane, naj se v kar največjem številu udeleže nocojšnjega shoda stanovanjskih najemnikov, ki se vrSl ob 18.30 uri v dvorani TJniona.
—lj Zveza društev privatnih nameščencev v Ljubljani poziva vse člane ljubljanskih društev, da se zanesljivo udeleže shoda Drušrtva stanovanjskih najemnikov, ki bo 'ianes ob IS.30 uri v dvorani hotela Union.
—lj Borza dela želi mesarja prekaje-valca, 6 tkalskih mojstrov in monterjev, rpredilniškega mojetra, Švicarja za vele-rposestvo, hotelskega tajnika, 3 vajence in (ličarja za avtomobile. Za tkalske mojstre •so mesta takoj na razpolago in naj se re-tflekrtanti požuri jo, ker se za nje potegujejo mnogi Lnozemei.
—lj V spodnjem delu Zvezde polagajo
cestne robnike, kjer so bili res že zelo potrebni, saj je park kar na lepem prehajal v cesto in niso mogli ob cesti splanira-ti tal. Ob dtrugih straneh ima park i^jabro obrobo, ob Kongresnem trgu In zgornji cesti so pred leti, ko so regulirali trg, postavili tudi stebre. Ljudje se takoj ustra-
«■0
i'POKR/HHS K hI;LE T«
V L i V 8 t h N' 1»  1933 i
Organizacija sanitetne in zdravniške službe — Prijave
za zlet zaključene
Sokolski praznik v Novem mestu
Novo mesto, 12. junija. Včerajšnji dan smo preživeli ▼ znamenju sokolske misli. Znpni zlet Sokola se je sijajno obnesel. čeravno dopoldne vreme ni bilo baš najugodnejše. \'a mokrih opoli-kih tleh in deloma med dežjem so se vršile vse jutro na Loki župne izbirne tekme.
Tekmovala je vrsta članov srednjega oddelka društva \Tovo mesto in en namestnik iz društva Mirna, skupno 7 oseb. Vrsta srednjega oddelka je od 6300 dosegljivih točk dosegla 5407 točk, to je 93.6o odstotka. Med posamezniki srednjega oddelka je od 900 točk dosegel 843 točke br. Splihal Pavel, tik za njim br. Valentinčič Tone in dalje po vrsti br. Adam Karel, Cucek Slavko, Mihelič Lado. Matko Drago in Jerov-šek Nace. Slednji je dosegel 555 točk, to je 61.66 odstotka.
Dalje je tekmovala vrsta nižjega oddelka I. skupine društva Novo mesto in 3 posamezniki društva Mirna, skupno 9 tekmovalcev. Od 4900 točk je vrsta dosegla 4635 točk, kar znači 9US9 odstotka. Prva tri mesta od 700 dosegljivih točk so dosegli br. Torkar Mirko z 90 odstotkov, br. Malic Jože z 96.14 odstotka in br. Suhi Štefan z 95.42 odstotka.
Za temi sta tekmovali dve vrsti nižjega oddelka II. skupine društev Trebnje in St. Jernej ter 5 posameznikov društva Novo mesto in isto toliko posameznikov mrren-skega sokolskega okrožja. Trebnje je od 4200 točk doseglo 3366 točk ali 80.17 odstotka, vrsta St. Jernej pa 2711 točk aH 64.55 odstotka. Kot posamezniki so od 600 dosegi iivih točk bili prvi: br. Srpan Janez iz Trebnja z 9S.3 odstotka. Blatnik Jože iz 5t. Jerneja z 92.3 odstotka in Bavcon Franc iz Novega mesta z 91.66 odstotka.
Tekmovale so tudi članice, in sicer vrsta srednjega oddelka društva Novo mesto ter po štiri posameznice nižjega oddelka društev Novo mesto in društev Mokronog-Trebnje.   Vrsta  srednjega   oddelka Novo mesto je od 3500 točk dosegla 2331 točko, to je 66.6 odstotka. Kot posameznica je do segla prvo mesto s 77.8 odstotka s. Poljan šek Vida. Med posameznicami nižjega od delka je bila prva s. Adamič Mica iz No vega  mesta.  Dosegla je vseh predpisanih
Ljubljana, 12. junija.
V okviru zletnega odbora za pokrajinski zlet v Ljubljani se je med drugimi odseki osnoval tudi zdravniški odsek, čigar častni predsednik je prof. br. dr. Edo Slajmer. V odboru so: predsednik dr. Jenko Ivan, tajnik dr. Arko Venčeslav, šef kirurgičnega oddelka dr. Mirko Černič. primari j dr. Alojzij Zalokar. mestni fizik dr. Mavricij Rus. direktor higijenskega zavoda dr. Karel Pe-trič, dr. Franta Mis. dr. Marjan Ahčin, dr. Franjo Ciber in dr. Josip Fon.
Zdravniški odsek je imel že več sej. Takoj ko prestopijo gostje in telovadci meje dravske banovine, bodo že v oskrb' oz. pod okriljem zdravniškega odseka. Na vseh večjih postajah bodo društveni zdravniki opravi fali na kolodvorih nadzorno službo ob prihodu sokolskih vlakov. Vsi zdravniki bodo imeli na rokavu trak z rdečim križem. Vodniki vlakov naj se po potrebi obrnejo na zdravnike. Na ljubljanskem glavnem kolodvoru pa bo ob prihodu vlakov poslovala permanentna kolodvorska ambulanca. Vodniki vlakov naj javijo službujočemu zdravniku vse primere neradnih obolenj med potujočimi. Na kolodvoru bodo na razpolago tudi sanitetni avtomobili. Glavna ambulanca z dnevno in nočno službo pa bo poslovala na mestnem fizikatu v Mestnem domu, Krekov trg. Med tekmami oz. nastopi bo poslovala ambulanca na zle-tišču in bo označena z zastavo Rdečega križa. Med povorko pa bodo organizirane stalne in leteče ambulance. Ambulance med tekmami, nastopi in povorkami bodo na razpolago ne samo telovadcem, temveč tudi občinstvu.
Zdravniki bodo opravljali na Jal je tudi rajonsko službo, kjer bodo nastanjeni udeleženci zleta. Raionski zdravnik bo v določenem okolišu opravil zjutraj zdravniški pregled. Njegova skrb bo nadalje higiiena prenočišč in gostiln v njegovem okolišu. Vsaka nerednost, bodisi glede kakovosti ali cene hrane, nai se takoj javi dotičnemu zdravniku. Za nenadno obolele in ponesrečene bo rezervirano gotovo število postelj v splošni in ženski bolnici.
Akcija oziroma organizacija zdravniškega odseka je zamišljena velikopotezno, za kar gre zahvala onim činiteljem, ki so nudil zdravniškemu odseku vso svojo podporo in naklonjenost, v prvi vrsti banu dr. Dragu Marušiču, županu dr. Dinku Pucu.
I Ljubljanski velesejem podaljšam za J dni J
Za te dni vstopnina znižana na Din 5.- — Po 19. uri vstopnina na vinski oddelek tudi znižana«
tvtni 1 (7), savsfci 2 (12), vrbaski _ (1), primorski 3 (3), drinski 1 (6), zetski 2 .(1), dunavski 2 (9), vardarski 1 (—), »Beograd, Zemun, Pančevo l (1).
— Češkoslovaški oficirji v Jugoslaviji. Poročali smo že- da prirede češkoslovaški oficirji večjo ekskurzijo po Jugoslaviji. V soboto 17. L m. krenejo iz Prage in prisno v nedcVo v Maribor m Varaždin, od koder se c-dpcibjci o v ponedeljek v Beo-srrad. Pot jih bo vodita v Sarajevo, Mostar. Dubrovnik n Kupari, kjer ostanejo dva dni. potem se pa odpdBdo v Split, TrogT. SnJben* in Plitvička jezera in da-Ine preko Karlovca v Zagreb. V četrtek 29. t m, se pa pripeMetfo v Ljtrbfcjano in dalje na Bled, kjer ostanejo v petek ves dan. potem se pa odpeljejo preko Podkorena in SoJcograda nazaj v Prago. Ekskurzijo po naši državi hočejo porabiti tud" kot ugodno priliko, da navežejo stike z našiniri oficirji.
— Pojasnilo. V soboto smo poročali o romanu dr. B. Kastemboecka »Armada v senci. Tragedija države«. Nerodna stilizacija je zakrivila, da so utegnili ne informirani bralci zamenjati takratnega poveljnika 17. pc^pofka, sedaj vrpoko-jenega polkovnika g. Alfonza 2e-rjava z vpokoje-nim .generalom Maistrom. Da je miliijen povsod. k:er s« omenja Maistrovo ime, g. - \ovn:k 2e.rj.av. je pa itak jasno vseirt (ki i'.m ie znana zgodovina 17. pe&poflca. A teh :e pri nas mnogo, saj je služila pretežna več;na na?ih fantov in mož v tem pota.
_ Vreme.  Vremenska napoved pravi,
da bo nestanovitno, večinoma oblačno vreme s padavinami v presledkih. Stara pesem se torej ponavlja. Včeraj je skoraj po vseh krajih nase države deževalo. NaJviS-ia temperatura je znašala v Za-rebu 3, v Sarajevu 23. v SpHtu in Beogradu 22. v Mariboru 20.3, v Ljubljani 19. v Skoplju IS stopinj T>avi je kazal barometer v Ljubljani 758. temperatura je znašala 12 4
_ Ljubavna tragedija. Na Lapadu nri
•Dubrovniku se je v nedeljo zvečer odimla krvava ljubavna tragedija. Kapetan Miča Borić" je imel ljubavno razmerje z 281etno K^vetličarko Marijo Vranac. Zadnje čase se je pa Zorič de&leta naveličal «1 se sra hotel odfcrižati. V nedeVo okros 19. }e Marija na sastanlni nenadoma potegnila iz žena samokres, hoteč svojega ljubčka ustreliti. V zadnjem hipu jo je Zorič zagrabil za roko. ko mu je pa očitala, da je bojazljivec, jo je izpustil in sme:e pripomnil: >No, pa streljaj!c Marija Je rea dvakrat uertrelila in Zorič se je težko ranjen trudil. Prepevali so ga v bolnico, kjer ee bori s smrtjo. Marija se je sama javila policiji
_ Pijanec ubil sina. Posestnik inja Durman iz vasi Javorani blizu Kostajnice na Hrvatskem je bil svoj Čas med najbogatejšimi va-ščani. Zadnja leta je pa začel popivati. Zato so se domači z njim vedno orenirali. zlasti sta si bila v laseh 3 sinom Nikolo. Ko je prišel te dni stari Ilja zopet nijas domov, je pogratofl zadmjo vrečo turščice in jo botel odnesti. Nikola sa je prosil, naj pusti turščieo doma, da itak gladrajejo. Stari se je razjezil, treščil
ikorakoc neomejeni gospodarji vsega, kar lahko dosežejo in oblezejo. Kako so gospodarili v majhnem parku prel cerkvijo, •kjer so se sankali po sedali po travnih pobočjih, smo že poročali. Toda otroci 90 otroci — pri nas imajo neomejeno svobodo. Zato se končno tudi ne smemo čuditi, ♦da je lOletni Gorenjcev Drasro iz Trnovske ulice kotel včeraj popoldne zlesti kamni-itemu Janezu v naročje, še n;- misel mu mi prišlo, da je takšen polvig tako tve-eran. Iztegnil se je, kar se je dalo, da je •dosegel križ, ki je segal do podstavka kipa, a ni bil v njem usidran, krepko se je oprijel in oprl z nogami ob bakistrado, da bi se pognal kvišku — kar je svetnik oži-<vel. Zganila se je namreč njegova kamnita roka, ki je oklepala križ in ki ni mogla •vzdržati njegovega pritiska; kamen se je •odkrhnil pri kamniti dlani, fantič ;"e teleb-.T-i' pod svetilnikom ra tla, a preden jo ie ■utegnil odkuciti, ga je križ še pobožal po petah. Odkrhnjena kamnita dlan bi ga tu-• 'i lahko uv:!a. Drago jf seveia samo »navaden ekiiog: stražnik je zapisa: zar'evo ■in odnesel križ kot corpus delieti, ljudje se ipa zbirajo ob kamnitem invalidu ter razpravljajo o vzgojnih problemih naših otrok.
Dr. ŠVAJGER
ne ordinira do 19. julija
—lj Bolgarski inženjerji   v Ljubljani.
Poročali smo že. da se pripeljejo jutri ob 9.45 v Ljubljano bolgarski inženjerji, ks si ogledajo tudi nekatera kraje na Gorenjskem. Udruženje jugoslovenskLh inženjer-jev in arhitektov sekcija Ljubljana vabi svoje člane, pa tudi zastopn:ke oblaste v, organizaci'j in društev k sprei-mn gosto\ na glavnem kolodvoru.
—Jii Zahvala Rdečega križa. Krajevni odbor RK v Ljubljani je priredil v nedeljo •svoj oficijelni dan z nabiranjem prostovoljnih prispevkov za društvene namene. Kakor vedno, je tudi letes INUSaasfco prebivalstvo izkazalo Rdečemu krl.žu svoje sinupatiie in podprlo njegovo d^brode'no akc-jo. RK se znhval'juie vsem. ki so pri-pomog-1: ivegovi akciji do moralnega in gmotnega uspeha.
_VJ Mnogo strahu so užile včeraj popoldne branjevke na Pogača rje vem trsru. ■Mayer>v hlapec je razkladal na Nabrežju •20. septembra blago z dlre Ko je bil voz •že prazen, je hotel hlapec pognati na dvo-Tišče. konji so se pa kar na lepem siplg<"!i. •kot da so se ustrašili dežja, ki s. je rn-krat zopet v Ml. Zdrveli so na Poga" jev trg, kjer so se hrairevke silno nre *raš';e ter v paniki razbežale. Voz je zadel ob košare in klopi pri prvi branjevki, Gabriča-novi. pomaranče, črešnje in druge dobrote so se vsipale po blatnih tleh. Seveda so se bale tudi druge branjevke. da bo *ndf njihovo sadje doživelo enako usodo, vendar so konji zdrveli nanrej proti mesarskim stojnicam brez hujše nezgode. H^pec je bil še vedno na vozu. a ni moeel usta-vfti konj, ker ni imel vajeti v rokah, sicer hi jih pa ne mogel ukrotiti take ali tako. Ljudje so se bali, da bodo konji zavili
&ijo, da je ^prišla Zvezda na vrsto, čdm zagledajo v nji delavce. Boje se namreč re-•gulacije, po kateri bi izjgubili senčnati »park. Vendar je regulacija že »dolgo aktualna, ker je starim kostanjem odbila zadri ja ara.
Perilo se pere z mlloin.
če zahtevate »Htibertus« milo, ste zadeli. Cenejše je, istotako dobro in domač, celjski izdelek. Vsaka trgovina ima primerno zalogo.
Zanimive šahovske prireditve
Ljubljana, 13. junija.
Izredni občni zbor Ljubljanskega šah. kluba, blagodejna kritika našega velemojstra dr. Vidmarja in uspeh ljubljanskih ša-histov. ki so se pretekle dni plasirali v finale za klubsko prvenstvo Jugoslavije, so prinesli v klub novo živahnost, katere plod bo več zanimivih prireditev.
Tako se bo vršil to sredo zvečer v kavarni Evropi zanimiv mateh med igralci šah. kluba, ki so člani J.N.A.D. Jadrana in ostalimi igralci LŠ.K. Borba bo zelo zanimiva, ker bodo igrali na obeh straneh reprezentanti nase šahovske moči. Za JN'AD Jadran bodo igrali Milan Vidm?r, Gabrovšek Ludvik, Gabrovšek Julij, Prein-falk, Sikošek, Cibic, Gosak in Vadnal. L.sK bo postavni moštvo iz vrst preostalih igralcev. Med njimi pridejo v poštev Asejev, dr. Bajec, prof. Bernik. Furlani. Kranjc, Krulc, Longer, ing. Manda, Rupnik. Sorli in Vidmar Ciril.
Tehnična eksekutiva LSK namerava prirediti v petek zvečer brzoturnir za prvenstvo Ljubljane v mesecu juniju. Udeležili se ga bodo že po dosedanjih prijavah skoraj vsi močnejši igrale' Prijavijo se pa lahko vsi oni g. šahisti, ki niso člani kluba, a imajo toliko kvalifikacije, da bi mogli aktivno sodelovati pri tej zan:mivi šahovski prireditvi. Poseben značaj bo imel ta brzoturnir zaradi sodelovanja svetovnega velemojstra dr. Milane Vidmarja, ki se je rade volje odzval povabilu prirediteljev. To bo prvi večji brzoturnir, če izvzamemc prireditve naših akademikov pred letom v Narodni kavarni.
Po brzotumirju bo v naslednjem tednu še zanimiv mateh med šahisti akademiki. Tehnična fakulteta poživlja na odločilen spopad juridično. Če se bo pridružila še filozofska fakulteta, bo ta turnir pokazal, katera izmed niih je močnej-a. Znano je, da je baš med akademiki najboli razvit šah in skorai vsi reprezentančni igralci so iz visokošolskih vrst. Tudi ta prireditev se bo vršila v organizaciji LSK
To živahno delovanic. ki ne sme ostati samo započeto in predvideni trening turnir reprezentativnih igralcev bosta gotovo pomagala združiti ljubljanske šahista t *i"m tesnejši organizaciji. Vse te prireditve bodo obenem omogočile naši reprezentanci doseči formo, da si bodo pridobili klubsko državno prvenstvo, ki njim in s tem Ljubljani po razvoju šahovske igre tudi pripada.
Postani in ostani
čl**!* Vodnikove ilružhel
direktorju higijenskega zavoda dr. Karlu Petriču, mestnemu fiziku dr. Mavriciju Rusu, lekarniški zbornici in vodstvu Rdečega križa v Ljubljani.
V prihodnjih dneh izidejo natančnejša navodila zdravniškega odseka v svrho informacij telovadcem in občinstvu; ta navodila naj se brezpogojno upoštevajo.
Dosedaj je zdravniški odsek organiziral sanitetno službo na sokolskem taboru v Vižmariih in na prvem predzletnem dnevu pri nastopu dijaštva ter svojo težavno nalogo brezhibno izpopolnil.
20.286 prijavljenih
Tehnični odbor Saveza SKJ je dobil prijave od vseh žup našega saveza. Prihajajo pa še vedno nove, katerih pa ne more več sprejeti, ker so prijave definitivno zaključene. Iz vseh žup SŠKJ je prijavljenih za I. pokrajinski zlet: telovadcev °.378, tekmovalcev 1.585, telovadk 3.780. tekmovalk 654, starejših bratov za proste vaje 940, članov v kroju 5.533, članov v civilni obleki 9.520, članic v kroju 518, članic v telovadni obleki 3.107, članic v civilni obleki 1.264. Skupaj vsega članstva 20.286. Godb oz. fanfar za povorko je prijavljenih 14. Za II. pred-zletni dan — dan naraščaja, dece in vojaštva — je prijavljenih naraščajnikov 3.2S8, naraščajnic 2.006 ter moške in ženske dece 5.106, skupaj tedaj sokolske mladine 10.400. Vseh udeležencev iz našega saveza bo torej 30.6S6. to je število, ki ga na dosedanjih zletih v Jugoslaviji še nismo videli.
Nastop naraščaja in dece
Skušnje oboje dece za nastop na nara-ščajskem dnevu 18. t m, so določene za ljubljanska in bližnja okoliška sokolska društva že na soboto, 17. t. m. ob 17. uri na zletišču. Ob 16.15 mora biti vsa deca zbrana v slačilnicah na velesejmu. Po omenjeni uri bo takoj zbor in ureditev v kolone. Deco morajo pripeljati k skušnjam njeni vaditelji (-ce), in sicer ta dan v soboto v civilni obleki. Ker bo tvorila deca iz Ljubljane in okolice čelo vsake kolone, je udeležba pri skušnjah v soboto obvezna. V nedeljo, 18. t. m. bo glavna skušnja za obojo deco ob 7.30 zjutraj. Po tej uri bo vhod v slačilnice zaprt ter ne bo mogel nihče k skušnjam, seveda tudi ne k popoldanskemu javnemu nastopu. Zato opozarjamo vse vodnike (ce) na točnost. K skušnjam mora priti vsa deca, tudi ona. ki je bila pri skušnjah že prejšnji dan, t. j. v soboto popoldne. H glavni skušnji mora priti deca v predpisani telovadni obleki. Sokolska deca ne bo korakala v sprevodu, temveč ga bo samo gledala in pozdravljala. Za deco ljubljanske in novomeške sokolske župe je določen prostor na Gosposvetski cesti pred kavarno »Evropo«. Po mimohodu je treba deco takoj odpeljati k obedu. Vedno in povsod mora deco spremljati vodnik ali vodnica.
— Gostilničarji! Kdor še ni prijavil prehran ievalnemu odseku za I. pokrajinski zlet SKJ v Ljubi iani, naj takoj javi, koliko naraščaja dne 18. junija in članov 28. in 29 junija lahko sprejme na hrano za zletne dni. Pisarna posluje na Miklošičevi cesti 13. priti, od 8.—12. ter od 14.—18. ure. — Prehranjevalni odsek zletnega odbora.
500 točk, torej 100 odstotkov. Drugo mc-' sto je zavzela s. Bukovec Polda iz Trobmja s 83 odstotki in tretje mesto s. Kroneger Lojzka iz Novega mesta z 79 odstotki.
Ob 11. dopoldne so se vršile skušo le zn popoldanski nastop, ob 14.30 pa je bil od hod   izpred  Sokolskega   doma.  Ža Štirimi članskimi in dvema naraščaj*kima praporoma je korakalo 4.59 Sokolov in naraščaj nikov (ic). Povorka se je v spremstvu mest ne godbe vila čez prostrani trg kraljeviča Petra in po Ljubljanski cesti na Loko. Za Sokoli je ljudstvo napolnilo breg nad telo vadiščem in obrežje Krke. Zaradi dežja, ki Je nagajal še med povorko, so bila tla na Loki zmočena in blatna, ponekod luže. In vendar so se vsi nastopi izvršili brezhibno Najprej je izvajalo 43 male dece proste vaje, za njo 50 moškega naraščaja in 29 ženskega naraščaja istotako proste vaje. K \ sneje je nastopilo s prostimi vajami 69 moške dece starejše in 50 ženske dece stare j še in dalje 44 članic te 83 članov. Vsi so izvajali proste vaie za I. pokra iinskl zlet v Ljubljani. Načelnik dt. Ludvik Papež \v vsi njegovi vneti pomogači s\ lahko česti tajo na uspehu! Mo'ki in žensk' naraščn 10 članov je izvajal prav posrečeno bojm tekmo. Pri igrah je nastopilo 78 oseb. Si jajno izvežbanost je moško in žensko člar stvo ter moški naraščaj pokazalo na orodju In kako krepki dečki so vam io, in kak<> stasita dekleta! Tu se zgleduj, prijatelj in prijateljica, in v bodoče tudi ti v telovad nico!
Sokolskega nastopa so se udeležili rudi nižji razredi gimnazije s 64 dečki in de klicami. Dečki so nastopili s Fonovimi prostimi vajami, ki so jih izvajali tako brez hibno, da so zadivili vse gledalce. Tudi de klice so zelo ljubko zaplesale dekliški kolo Dečki so ob odhodu s telovadišča prav strumno defilirali mimo svojega direktorja. Tudi gimnazijskemu učitelju telovadbe br. Danilu Fonu prav iskrene čestitke!
Telovadnim nastopom je sledila prosta zabava. Vreme se je že tik pred nastopi nenadno zboljšalo, imeli smo krasno popoldne in veselica je v najživahnejšem razpoloženju trajala kasno v noč. Le škoda, da je slabo vreme prej zaviralo dela na Loki in omejilo priprave. Skoro bi bilo zmanjkalo jedi in pijače. Pa so si urne noge hitro pomagale in nič ni kalilo bratskega veselja. Poleg Številnih Novomeščanov je posetilo prireditev tudi mnogo Sentjernejčanov in Trebanjcev. Tudi drugih tujcev ni primanjkovalo.
Zlata valnta.
— Tvojega darila, dragi moj, ne morem biti vesela, saj je ta naramnica medeninasta.
— Je že res dušica, toda pomisliti moraš, da sem tudi jaz opustil zlato valuto.
OTROŠKI RAZUM Dekletce sedi na trati pred hišo, sanja v zemljo kurje perje in ga zasiplje s prstjo.
— Kaj pa delaš, Sil vica? — jo vpraša mati.
— Piščance sadim, — odgovori dekletce.
\
Biran *.
»SLOVENSKI NAROD«, dne 18. junija 193S
štev P3
D
^4
(Ove sirot*
Rom—
K sreči se je v zadnjem hipu ugriz-ml v jezik, da ni bLekinil neumnosti. Orof ga je presenečeno giledal.
— Ima ljubico! — je nadaljeval.., Ah, g-lej no, g-Jej, kdo bi bil mislil!.., Ponovimo vse to.
In zamrmral je:
— Dvoboj, ljubica, skrivma hišica nekje, seveda. A jaz sem ga hotel zapustiti!
Zadnje Picardove besede so prisne na uho globoko zamišljenemu grofu. Mislii je. da bo sluga zdaj šele prav odklanja! s'kižbo pri gospodu, ki je tako oskrunil ime svojih prednikov. Za-updjirvo je položil Picardu roko na ramo, rekoč:
— Ne, ne, še ne, saj sem ti dejal, da bos moral še nekaj časa ostati pri ntjem.
— Saj tudi ostanem, gromska strela! — je odgovori«! hitro sluga, ki ni mogel več zadrževati svoje radosti.
Prepričan, da je s slugo vse v najlepšem redu, se je grof pomiril m pri-pomnrl smeje:
— Poizvedi. kje jo skriva, svojo ljubico, dobri Prcard!... Tebi prepuščam to skrb!
—To borno zvedeli, gospod direktor, to bomo zvedeli, kar zanesite se name, — je odgovoril sluga... Ždi se mi, da jo vidim nred seboj... lepo in mlado ... njen obraz je nekam ... nekam prestrašen...
Potem si je pa pogtladil brado, re-
koč
—Za take posle sem zelo navdušen.
V trenutku, ko je Picard tako navdušeno izražal svoje veselje, so se tiho odj>rla vrata, vodeča na hodnik.
— Grofica, — je zašepetal po&cij-ski direktor in stopil tik mimo Picar-da svoji ženi naproti; — pojdi in ne pozabi, kaj seni ti naroč&l.
— Gospodova žeija mi je uka<z, — je odgovoril Picard in se globoko priklonil, kot da je prav kar prevzel nalogo, ki mu dela veliko Čast.
Rri tem je sipo&tliivo pozdravil tudi grofico in že je hoteli oditi, ko ie grofica komaj vidno zamahnil z roko, kot bi ga hotela zadTŽa/ti.
Toda grof jo je hitro prijel za roko in ji jo poljubil.
Picardu je pa namigni, naj odide.
Ati je grofica videla ta migljaj in razumela namero svojega moža? Naj bo Že kakorkoli, gotovo je. da se je dala odvesti k naslanjaču, kamor je sedla, grof je pa ostal pred njo m bS je nekam v zadregi.
Po (kratlkem obotavljanju je grof spregovoril:
— Srečen sem, da ste me prišli v veliko moje veselje presenetit tu nad kupom spisov. Baš sem bil namenjen k vam, grofica. Rad bi se pomenili z vami o...
— Rogerju? — ga je prebila grofica.
— Da grofica: hotel sem vas prositi, da bi ga z menoj pripravili na tisto zvezo, ki jo hoče kralj...
— Vsiliti imu jo hoče! — je zacepetala grofica otožno.
— Vsiliti... pravite, tako imeniten zakon ... v katerem je višek naklonjenosti Njegovega Veličanstva.
— Da, zelo visoka naklonjenost, zares! — je vzdihnila grofica... Saj dobro veste, gospod grof, da so Ro-g©rjevi posati vedno redkejši.
— Saj sem mu pisal...
— Pride! — je vzkliknila grofica ki njena bleda lica so nekoliko zardela.
— Da, grofica, kmalu boste lahko sprejeli svojega nečaka... seveda če se bo vitez de Vaudrey izvolil odzvati mojemu vabilu.
— AH morete o tem dvomiti?
— Roger mi i* doprinesel zadnje čase toliko dokazov vihravosti in trme, da...
Na imel kdaj izgovoriti stavka, ki ga je biil začel s hladnim in strogim glasom. Sluga je odfprl vrata, rekoč:
— Gospod vitez!
Grofica je pozdravila prisUeca s pogledom, potnim nežnih očitkov. Roger je stopil k nji in ji poljubil roko. Potem se je pa nekam ceremonijelno priklonil gjrofu in čakal, da on prvi spregovori.
Grof je pa storil še več; izrazil je svoje zadovoljstvo.
— Navdušen sem, da vas vidim, dragi vitez, — je dejal.
— Požuril sem se izpolniti vaš<? željo, striček, čim sem prejel pismo, ki ste mi ga izvolili pisati— in evo me.
— Z grofico sva vam pripravila važno novico, — je nadaljeval grof.
— Torej sem prišel kot nalašč, — je odgovoril z rahlo ironijo v glasu, ki jo je pa slišali a samo grofica.
— Dragi Roger, včeraj sem biil v Versaillesu, da izrazim Njegovemu Veličanstvu naiino udanost... udanost naju obeh... Mar nisva bila oba deležna kraJtjevske naklonjenosti... čeprav vsak na svoj način? Kralj je izvolil govoriti z menoj o vas.
— O meni? — je vprašal vitez presenečeno.
— Kljub vsemu ... se zelo zanima za vas.
— Zelo sem hvaležen za to.
— Reči bi morali osramočen, vitez moi
In zadovoljen s tem očitkom je grof de Lmieres nadaljeval:
— Njegovo Veličanstvo vas hoče imenovati na važno mesto, obenem je pa sklenflo oženiti vas.
— Oženiti me!
Grofica de Linieres je vstala in prijela mladega viteza za roko, rekoč:
— Razumem, prijartelj, da je vas ta vest presenetila, da ste se je ustrašili...
In tiho je pripomnila:
— Pri takih zvezah često žal ne vprašajo srca. Toda vašemu hvala bogu ne bo treba doprinesti nobene žrtve.
— O, draga teta!... jo je hotel prebiti Roger.
Toda grofica de Linieres je na migljaj svojega moža nadaljevala:
— Mladost lepota, bogastvo, ničesar ne pogreša žena, ki jo je vam izbral kralj.
Grof se je s smehljajem zahvalil ženi. Potem se je pa še sam obrnil k mlademu plemiču, rekoč:
— In da vam to dokažem, mi je treba samo imenovati gospodično...
— Ne izgovarjajte tega imena, striček, — je odgovoril Roger živo, — nočem ga slišati.
— Zakaj bi vam zamolčal njeno ime? ... To je ime dekleta ...
Izkoriščanje otrok v Ameriki
Posledice gospodarske krize: Mladoletni morajo delati in preživljati brezposelne starše
Otroško vprašanje postaja v Ameriki vedno bolj pereče. Ameriška javnost je v zadnjem času zelo ogorčena nad brezvestnim izkoriščanjem otrok in njihovih slabih moči. Proti neznatni mezdi delajo otroci v tovarnah in delavnicah celo čez uro, njihovi starši so pa brez dela. Ameriški tisk, pa tudi govorniki na nedavnem zborovanju kongresa, so protestirali proti brezvestnemu izkoriščanju otrok. Pa tudi otroci sami razumejo, da se jim godi krivica in demonstrirajo po ulicah, da opozore odrasle na svoj neznosni položaj. Od vseh strani se čujejo zahteve po temeljiti remeduri.
Razmere, v katerih morajo delati otroci, so strašne. Tako mora vzdrževati 15 letna deklica Miked desetčlansko rodbino, njeni starši so pa brez dela. Uboga dekliica pa mora delati od 7. zjutraj nepretrgoma do 5. popoldne. Zaposlena je v tovarni v Alilento\vnu. kjer izdelujejo perik). Največja mezda znaša 1 dolar in 20 centov tedensko, toda malo je tednov, ko prinese MiiLred toliko denarja domov. Navadno zasluži samo 70 centov, čeprav dela marljivo in se vrača domov vsa izčrpana, tako da niti jesiti ne more. Ameriški listi navajajo ta primer ne kot edini, temveč kot splošen pojav. Omenjajo tudi žalostne prizore z demonstracij ubogih otrok, ki jim bereš bedo že z bledih obrazov in izčrpanih teles.
Čeprav se je demonstracij udeleževalo mnogo otrok, je vendar ostala večina doma iz strahu, da bi ne izgubila dela l.n da bi ne ostali svojci brez sredstev. Demonstracije v začetku niso dosegle uspeha, položaj ubogih otrok se je pa takoj izpremenil, čim so našli oporo v prezidentovi soprog*. V Ameriki imenujejo delavnice, kjer delajo otroci v potu obraza za malenkostno mezdo, S\vead shops (lokali potu). Največ otroških delavnic je v PensilvanLii. kjer izdelujejo otroci moške ovmtnjike in obrobljajo gumbnice. Zaslužek je pa neznaten. Otroci dobivajo največ 4 dolarje tedensko. To je najboljši, toda zelo redek zaslužek.
Delodajalci pa v pretežni večini primerov za bridko usodo otrok niso odgovorni. Gre večinoma za male obrtnike in druge podjetnike, ki so zbežali iz velikih mest, kjer niso več zmagovali visokih davkov in visoke režije. Naselili so se v manjših krajih, v slabo razsvetljenih in zatohlih prostorih, zaposlili so otroke, da jim ni treba plačevati visokih mezd in tako se skušajo prebiti skozi težke čase in zaslužiti vsaj za skromno preživljanje. Javnost pa zahteva energično remeduro in apelira na vlado, naj s posebnim zakonom prepove izkoriščanje otrok. Deset držav se je tej zahtevi že pridružilo. Vlada namerava odredita, da do 18. leta nihče ne sme biti zaposlen v industriji ali obrti. Je pa še vprašanje, če bo ta odredba obveljala, kajti število otrok, zaposlenih v tovarnah, delavnicah, na farmah in po privatnih hišah, se je zadnaa leta zelo pomnožilo. Zaposlemi so večinoma že dečki in deklice od 14. leta, ki morajo preživ-
ljati sebe in svoje rodbine. Gospodarska kriza je tudi v Ameriki tako ostra, da bo težko kaj ukreniti v korist mladoletnih.
Druga petletka na Volgi
Taka, kakor je zdaj, Volga že davno ni več kos naglo naraščajočemu prometa. Zdaj gre po nji na leto že 33 milijonov ton blaga in promet se bo po cenitvi komisarijata za vodni promet dvignil v najbližji bodočnosti na 60 milijonov ton letno, ob koncu drage petletke pa celo na 200 do 250 milijonov ton. Živahnejši promet zahteva večje ladje, ki pa segajo globlje v vodo in zato je treba strugo poglabljati. Sovjetska vlada računa s fantastičnim številom 20.000 ladij, parnikov in vlačilcev z največjo poglobitvijo 4 metrov. Volgo bo treba regulirati tudi na vseh krajih, kjer dela ostre ovinke. Največji ovinek dela pri Samari in tu nameravajo izkopati prekop, tako da bo tok reke skrajšan za 130 km.
Poleg tega je treba napraviti več jezov in še posebne naprave, ki bodo zadrževale na nekaterih krajih prehi-ter tok. S tem se bo pocenil promet, ker bodo lahko vozili po Volgi tudi slabši parniki. Regulirana Volga dobi po načrtu druge petletke cel sistem prekopov in bo zvezana z mnogimi rekami. Najvažnejša bo na severu zveza z Baltiškim in Ledenim morjem, da dobi Rusija vodno pot od severa na jug. Na jugu bo priključen na Volgo donski plovni sistem, ki naj omogoči tudi zvezo s Crnim morjem.
ukvarjal z nober ejo, ki je bila po njegovem mneii. opravljena. Nje-
govo geslo je biio začeti vedno pravočasno kaj novega in ne brigati se za dosežene uspehe.
Zvočni kino IDEAL
TOM KEEN v senzacijonalni pustolovščini
ZAPAD KRVAV?
Borbe   kovbojev   na   življenje in smrt
Ob 4., 7. in 9. uri z več t r PREMIERA! NOVO
Cyrus Curtis umrl
Te dni je umrl na svojem posestvu v Filadelfiji največji ameriški časnikarski založnik Čyrus flarman Cunis. star 82 let. Pokojni je bil ameriški bogataš, ki se je iz malega povzpel tako visoko. Svojo karijero je pričel kot raznašalec. Kot 12 leten deček ;e začel prodajati novine, s 13. letom je pa že začel izdajati svoi list za mladino, ki se je imenoval »Mlada Amerika«. Nesreča je pa hotela, da mu je zgorel tiskarski stroj in mladi Curtis je šel delat v tekstilno tovarno. Kot 20 letni mladenič se je pa znova vrnil k tisku in postal je največji izdajatelj. Izdajaj je 20 listov, med n?imi tudi »Saturdav Evening Post«.
Izdajanje listov je bil Cnrtisu vedno življenjski ideal. Njegovi listi so pisali vedno optimistično, pomirljivo. Tudi oglase je dvignil na visoko stopnjo. »Saturdav Evening Post« izide včasih na 250 straneh. To je cela knjiga, ki pa ni draga. List prinaša krasne slike in tudi oglasi so tako lepi, da jih človek z veseljem gleda. Osebno je bil Curtis nizke postave, prijaznih oči in mirnega značaja. Bil je gentleman v pravem pomenu besede. Mnogo je delal, bil je vedno šaljiv, rad je črtal, plesal in potoval. Tajna njegovih uspehov je bila, da se ni nikoli po nepotrebnem
Iz Trbovelj
— Nedeljske nogometne tokme. V ne tičijo ob 17. uri sta nastopila v prvenstveni nogometni te-kmi hrastniški SK Rudar ln domači SK Trbovlje na igrišču slednjega. V začetku tekme je SK Trbovlje diktiral oster tempo, ki ga je SK Rudar zaman skušal zadržati. SK Trbovlje se je tokrat pokazal v brezhibni formi, kajti že vi. polčasu je zabU nasprotniku kar 4 gole. Koncem I. polčasa je zapustil igrišče vratar SK Rudarja, ker je bil blesiran. Borbe nezmožnega vratarja je hitro nadomesti eden iz polja, ki se je v TJ. polčasu sicer precej obnese!. vendar pa SK Rudar ni mogel izenačiti s premočnimi nasprotnikom. Končni rezultat 5:0 za SK Trbovlje. S to tekmo se je SK Trbovlje definitivno plasiral na 2. mesto prvenstvene tabele. Publike je bilo precej in je bila dokaj disciplinirana. Sodil je g. Pevalek iz Ljubljane prav dobro. — V četrtek se igra zadnja prvenstvena tekma za prvenstvo trboveljskega nogometnega okrožja med tukajšnjim SK Amaterjem in SK Zagorjem na igrišču prvoimenovanega kluba. Tekma se bo pričela ob 17. url s predtek-mo obeh rezerv. Siguren favorit je SK Amater, vendar pa ni podcenjevati agflne-ga Zagorja, ki je že nekajkrat ugodno presenetil trboveljsko športno publiko, še bolj pa naše klube. — Prvak trboveljskega okrožja je SK Amater, ki začne 25. t. m. s kvalifikacijskimi tekmami za vstop v podsavezno ligo. Prvo zanimivo srečanje bo imel SK Amater z novomeškim SK Elanom. ki je nedavno premagal SK Ilirijo v Novem mestu. Borba obeta biti zanimiva, vendar je vse združeno z velikimi stroški, katere pa naSi finančno opešani športni klubi le težko zmorejo, zato apeliramo na našo športno Javnost, da zdravi športni pokret pri vsaki priliki, zlasti pa ob tekmah s tujimi klubi, krepko podpre z vstopnino.
— Občni zbor ppotitnberknioznega dispanzerja v Trbovljah bo v petek, dne 16. junija ob pol 4. popoldne v pisarni tukajšnje bratovske skladnice.
— Letovanje bolehne delavske dece. Kakor druga leta, tako je tudi letos voti-rala tukajšnja krajevna bratonrska sklad-nica večji znesek za letovanje bolehnlh rudarskih otrok na svežem zraku. Lansko leto so letovali otroci v Poljanski dolini nad Škof jo Loko to so st zdravje jako okrepili. Tudi letos jih namerava bratov-ska skladni ca poslati na Gorenjsko, bržčas v isti kraj, kakor lani. claai bratovske skladnice, ki reflektira jo na sprejem svojih otrok v letošnjo počitniško kolonijo, naj jih prijavijo najkasneje do 24. VT. v pisarni bratovske skladnice v stari bolnici. S seboj naj prinesejo članske izkaznice. Dne 26. t. m. ob 16. uri bo v ambuJanci zdravniški pregled prijavljenih otrok.
Težka tolažba.
— Zdravnik je vam prepovedal alkohol? To je v vašo korist, kar poslažite se.
— Že prav, toda s čim naj se tolažim?
Želite H slišati resnico?
Iskreno in točno na popolnoma znanstveni bazi vam daje analizo vašega življenja in napredka samo popularni in nadarjeni ^ oknJtist
PAUL GUTVILLEN
EMONSKA  CESTA  10 (PRITLIČJE),   BLIZU NAPOLEONOVEGA SPOMENIKA.
Na povabilo gre na dom enako za 30 Din Revnim daje popust. Shranite ln pokažite ta oglas tudi za vaše znance. Celo analizo o značaju in življenju daje po želji pismeno za Din 30.—. Stranke sprejema v nedeljo, kakor tudi ob delavnikih od 8. dopoldne do 9. zvečer neprenehoma.
VAŽNO! Hitite in obiščite tega Iskrenega ln pravega grafologa, ker odpotuje čez par dni iz Ljubljane.
> mM al i ogfast*
Vsaka beseda &0 p*«- Plača me lahko tuđi w znamkah. Za odgovor znamko I — Na vprašanja brez znamka mm
______ odgovarjamo.      KaJman.W o£f/» IM» 5*—      " 1
SLUŽBE
BRIVSKI POMOČNIK
išče mesto. — Vitez, salon Kri-stek, Varaždin. 2660
MESAR. POMOČNIKA
sprejmem kot poslovodjo. — Ponudbe: »Vnovčevalnica za živino« r. z. z o. z. v Ratečah-Planica. 2659
JC1
t sete
vseh  vrst enobarvne m večbarvne  izdeluje klišarna
£ ubijana
KOT ŠOFER ALI STROJNIK
iščem službo. — Tkalec, Beltinci št. 40. 2661
VINSKE SODE
od 150—350 hI kupi Omahen, Višnja gora. 2662
KREDENCA IX MIZA
naprodaj. — Gradišče 14, pritličje. 2666
MESARSKI LOKAL
v Celju prodam z vsem inventarjem. — Pojasnila: Križanec, Celje, Gosposka ul. 3. 2663
Čevlji na obroke „ALVA"
LJUBLJANA, Selenburgova 4
Modna konfekcija
Najboljši nakup A.   PRESKER. LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 14. 11/T
ANTON MARTINO
se priporoča za vsa soboslikar-ska dela (nizke cene, delo solidno). — Kličite telefon 2701.
36/L
VSE JE PRIZA-
DELA KRIZA
Zato smo pri nakupu previdni. Kupujemo tam, kjer je cenejše in boljše. Pri staroznani manufakturni trgovini
R. MIKLAUC,
LJUBLJANA, poleg Škofije.
Cene so zmerne, postrežba prilazna.
•
»PENSION JEOSAVA«
otok Krk, Aleksandrovo v krasni legi blizu kopališča. — Vsa oskrba Din 50.-. 2664
PEKARNO oddam v najem. Pekarna Križan, PUštanj. 2467
Klavirji
Pianini!
Kupujte na obroke
od Din 400.—
prve svetovne tabrikate: B6-sendorfer, Stelnway, Forster, Petro!, Hdlzl, Stingi original, ki so nesporno najboljši? (Lahka, precizna mehanika.) Prodaja jih izključno le sodm izvedenec in bivši učitelj Glasbene Matice
Alfonz Brezni!'
Aleksandrova cesta št. 7 (vogal Beethovnova ulice k
Ogledalo naj Vam pove
kako je z Vašo obleko. Ali Vam dela čast, ko se pokažete v družbi ? Nabavite si primerne tkanine pri:
A. 2lender, Mestni trg 22
Oglejte si razstave* na velesejmu
LJUBLJANA, Tesarska ul. 7  (Karlovška cesta)
tvornica   pohištva in patentnih lestev
priporoča vsakovrstne specialne lestve za: industrije, trgovce, obrtnike, sadjarje, vrtnarje, nišne posestnike, gasilna društva itd. Lestve se lahko uporabljajo na vse načine, tako da ena le-stva nadomešča šest drugih.
Specifelni essiel oblek
ažuriranje, predtisk, najhitrejša postrežba, najtinejše delo pn
Matek 8 Mikeš Ljubljana
poleg hotela Štrukelj
Vezenje raznovrstnih monogramov. perila, zaves, pregrinjal ;ntlanje, izdelovanje gumbnic. Vsled najmodernejše ureditve podjetja — najnižje cene.
Najnovejši modeli avoaoles, otroških tn igračnih vozičkov, prevoznih tricikljev, motorjev in šivalnih strojev, i— Velika izbira. — Najnižje cene. — Ce^ vr tranko.
»TRIBUNA« t. B. L., tovarna dvoknu*.- u   >troških vozičkov, *   * S >1 .•» -\N A. ^arfov^ka cesta ftt +
Urejuj t: Josip /inpfr^^  2* >Waxoano tiskamo«; tTran Jexersea, — 4a upravo m inserauu ae; usta:   non ctutstoi. — Vsi v Ljubljani.
EJ