18. štev, V Ljubljani, dne 2. maja 1914. Leto VI. Slovenski Dom. Napredno kmetsko glasilo. Izhaja vsako soboto in velja za vse leto za Avstro-Ogrsko 3 krone, za Nemčijo in druge dežele 4 krone, za Ameriko 1 dolar. Posamezne številke veljajo 10 vinarjev. Izseljevanje. Pri zadnjem ljudskem štetju smo se čudili, kako neznatno se je pomnožilo prebivalstvo v slovenskih pokrajinah, najmanj pa še na Kranjskem. Število porodov se ni (zmanjšalo, toda skoro ves prirastek prebivalstva je vzela Amerika, deloma tudi Vestfalska. Žalostni vzroki izseljevanja so se že večkrat razpravljali v slovenskih listih, eden najbolj opravičljivih je, ko pravi kmet: domača gruda ne more preživljati mene in rodbine, zato si moram več zaslužiti, če hočem živeti. Veliko je takih, ki (tudi radi neznosne domače politike zapu-ste domačijo, ker jim ni več obstanka, če ne trobijo v farovški rog. So pa tudi ljudje jn veliko jih je, ki imajo lepo domačijo, ki jih prav lahko preživlja, toda niso zadovoljni s skromnim življenjem, ampak hočejo v Ameriki čez noč bogataši postati. Kolikim se to posreči? Le malokate-rim, toda ti so trgovci in obrtniki, ki največkrat tudi v Ameriki ostainejo. Drugi pa, Jin to so skoro vsi kmečki izseljenci, postanejo beli sužnji v rudokopih in tovarnah, kjer res več zaslužijo nego doma, zato pa tudi trpe kot črna živina in več porabijo. Vse svoje boljše moči pustijo pri neznosno težkem delu in se navadno vsak tak vrne domov. Res ima. nekaj prihrankov, ki pa po večini ne ostanejo dolgo. Kmečko delo zamrzi takemu človeku, ker se je itak že dovolj izgaral v Ameriki. Toda namen naš ni, da bi opisovali take slike, ki so rak-rana na/ našem narodnem životu. Ljudem, ki se naveličajo rednega dela in se jim zaželi sprememba, ni mogoče svetovati. Pač po velja naš opomin in svarilo onim, ki ljubijo zemljo, ljubijo svoj dom, v katerem so se rodili in kjer so že od nekdaj gospodovali njih predniki. Ne hodite na tuje! Ne hodite v Ameriko, ne na Vestfalsko, tudi ne v Srbijo, Bosno in Slavonijo! Bodite raje na svojem svoj gospod in bolje je preliti par kapelj več znoja na lastni grudi, kakor pa biti hlapec pri tujcih. Ali se ne krči človeku srce, ko prodaja1 svoj dom, svoje vse, ko- Za oznanila se računa: tristopna petit-vrsta 14 vin., vsa stran 48 K, pol strani 24 K, četrt strani 12 K, osmina strani 6 K. Prlvseletni Inserdji primeren popust. der se bo poslej šopiril tujec? Vpoštevamo vse težkoče pri obdelovanju zemljišč, ko je težko dobiti delavce in jih je treba drago plačevati. Davki so tudi veliki in inta-bulirani dolgovi tišče kmeta k tlom. A kljub temu naj se ne obupa. Slabo je doma, a še slabše je lahko drugod. Ce se racionalno obdeluje zemljišče, mora dati toliko od sebe, da se poljedelec pošteno preživi. Če je vse drago postalo, so tudi poljski pridelki postali dražji in zato se lahko več izkupi zanje. Vrednost zemlje in poslopja je sicer nizka, toda vsak čas se (lahko dvigne in postane še enkrat večja. Pomisliti je tudi, da je vrednost zemlje stalna, da leži v zemlji velik kapital, ki se sicer vedno ne obrestuje dobro, a kdor ga ima, je sam svoj gospod in mu nima nihče ukazovati. Vsak drug stan — ne govorimo prav nič o učiteljih, uradnikih — je bolj odvisen kakor kmet na lastni zemlji. Trgovec in obrtnik se morata laskati svojim od-/jemalcem, ravnati se po njih željah in mno1-gokrat molčati. Kmet ni od nikogar odvisen; vsakomur lahko pove v brk, kar mu je na srcu, in pred nikomur se mu ni treba klanjati. Vse to je res, zato pa ostanite doma !jn nika'r se ne izseljujte! Rajši se zavedajte svoje moči in otresite se jerobstva v ifarovžu, kar se tiče politike. Duhovnika naj se uboga v verskih stvareh, lahko da tudi dober svet v drugih zadevah, toda v politiki pa naj ne bo popolnoma odvisen, duhovnik, ki se moral slepo pokoravati svojim škofom, vaš svetovalec ali celo voditelj. Najbolj svoboden človek v politiki je ravno kmet, zato je sramota zanj, ako se da voditi od najbolj odvisne osebe kakor (je duhovnik. Tisti časi so minili, ko je živel duhovnik z ljudstvom za ljudstvo, darda-našnji duhovniki so le politični priganjači, ki se verei toliko drže, kolikor je v korist njih političnim namenom, sicer pa odobravajo vsako nasilstvo in krivico, ki izide iz (njih stranke. Zato pa ostanite kmetje doma in vzemite politične vajeti sami v roke! Dopisi se naj frankirajo in pošiljajo na uredništvo »Slovenskega Doma« v Ljubljani, Knaflova ulica št. 5. Rokopisi se ne vračajo. Narolnina in oglasi se naj poliljajo na upravniitvo „Slov. Doma" v Ljubljani. Klerikalna gonja proti naprednemu kmetu. (Dopis iz Hotiča.) Pred dobrim letom smo se pričeli v naši občini probujati in vzrok temu je bilo to, da je bila občinska blagajna z denarji vred ukradena. Kdo je tatvino zakrivil, še ni odkrito. Kdo je pa za njo odgovoren, ve cela naša občina. Edino župan je odgovoren za občinski denar in le on je v toliko kriv, ker ni skrbel za zadostno varnost njemu izročenega denarja. Cela stvar bi (imela popolnoma drugo lice, če bi župan Fra|nc Dernovšek bil previden in pustil blagajno proti vlomu in tatvini zavarovati. Tudi je bilo zelo neprevidno, da je imel v blagajni tako veliko vsoto denarja. Izgovor, da je bilo treba plačati krajnemu šolskemu svetu v Litiji večjo vsoto' denarja, nas ne more pomiriti, kajti če bi bil župan Dernovšek pameten in previden mož, bi s jtujim denarjem popolnoma! drugače ravnal. Lahko bi, če je denar dvignil v hranilnici ali pri davkariji, dal direktno nakazati ,tja, kamor je bila vsota; namenjena. Ne pa tako velik znesek hraniti doma! Tudi je bilo od župana nespametno praviti, da ima večjo vsoto denarja v občinski blagajni, ker s tem se je opozorilo tatove. Ob sebi je umevno, da se je ta zadeva spravila v javnost, ker mi davkoplačevalci smo popolnoma upravičeni o stvari biti na jasnem, in to tem bolj, ker tukaj se gre za naš denar! Poročali smo v par dopisih o govoricah, ki so v naši občini razširjene. Te govorice so dale povod za različne kazenske preiskaive. Kaj se je izcimilo iz tega, še ni javnosti nič znanega . Žalostno pa, kar pride tukaj v poštev, j je to, da se je »Domoljub« poskušal s celo klerikalno sodrgo na čelu celo zadevo nekako potlačiti. Ako bi bilo listu, odnosno dopisniku res dobro občine n,a srcu, bi podpirali celo zadevo, da se čimprej reši, jin s tem bi nas davkoplačevalce razbremenil novih doklad, ki jih bodemo morali plačati. Klerikalci so pa in ostanejo vedno oni element, ki podpira neznačajnost in umazanost. Njim je le na tem, da so politični vladarji čez nas, ubogo, nevedno kmečko jljudstvo. Ti ljudje prav dobro vedo, če bi piičeli s čistimi rokami v prid kmečkega ljudstva, da izgube svojo premoč. Vsled teh neznačajnosti in umazanosti srno pa davkoplačevalci oropani za par tisočakov. Poleg tega se je pa pričela prav grdo umazana gonja proti posameznim osebalm, in to nas sili, da javno razpravljamo o tem. V Hotiču imamo učitelja Riglerja. Ta mož se je mesto, da bi kot učitelj koristil narodu, vrgel na ovaduštvo. Žalostno, pa-resnično je to, da je to učitelj, ki iz naših davkov dobiva plačo, da bi delal v prid narodne prosvete. Mladino, ki je njemu izročena, bi moral vzgojiti v značajnosti in poštenosti. Ta mož pa ima v pedagogiki popolnoma druge nazore, kakor njegovi pošteni sotovariši. V šoli med nerazsodno mladino ne loči dobrega od slabega in poleg tega bujska zoper tukajšnjega posestnika in trgovca Kladnika. Razpravlja mladini o tem, kako bo ta pošten davkoplačevalec -zaprt in koliko bo moral plačati, ker ga je on ovadil. Prav ta]ko pusti med šolskim podukom otroke in gre po svojih privatnih opravkih. Ne pričakujem, da bo deželni šolski svet kaj ukrenil proti njemu, ker tam imajo večino klerikalci, ki-so, kakor smo že omenili, zagovorniki brezznačajnosti in umazanosti. In tako bodo tudi to grdo umazno delo Riglerjevo ščitili. Potrebno se pa nam zdi to v javnost spraviti, da bodo Riglerjevi rojaki in njegovi sotovariši vedeli, kako je ta mož iz gole dobičkarije zgrešil svoj poklic in zašel na pot nemoralnega ovaduštva. Vsak naobražen človek gleda dandanes na to, da pomaga' s svojimi sveti zatiranemu in nevednemu kmetu. Naš učitelj Rigler je pa kot naobražen človek postal denuncijant in ker mu še to ni dovolj, nam tudi naš največji narodni zaklad, našo mladino zastruplja. Kaj zasluži ta1 mož, odgovori sv. pismo: Kdor pohujšuje mladino, temu naj se na vrat obesi mlinski kamen ter se ga naj potopi v globočino morja. Sedaj pa še nekaj besedi o ovadbah! .Rigler je svoječasno hodil redno v trgovino h Kladniku pit žganje. Kladnik ima v Gornjem Hotiču poleg cerkve trgovino in gostilno. Žganjetoč ima preko ulice. Ob-sebi je umevno, da je Kladnik opozoril Riglerja, da ne sme piti niti v trgovini, niti * v kleti žganja. Dobro se zavedajoči Rigler Se nemoteno srkal žganje v notranjih prostorih in ne ozirajoč se na opomine gospoda Kladnika. Danes je pa šel »ta« Rigler in je ovadil človeka, ki ga je svaril, c. kr. finančnemu ravnateljstvu v Ljubljani. In dobil je Jožef Kladnik, gostilničar in trgovec v Gornjem Hotiču, hišna št. 32, odločbo, v kateri se navaja ime učitelja Franc Riglerja. In Kladniku se nalaga kazen zaradi prikrajšanja1 posebne davščine na žganje v znesku 382 kron 50 vinarjev. Pod odločbo se blišči lastnoročni podpis c. kr. dvornega svetnika in finančnega ravnatelja Klimenta. Omenjeno naj bo tudi, da si je večkrat »ta« Rigler vzel sam žganje in največkrat mu gai Kladnik niti računal ni! Žalostno je to in sram nas je, da moramo beležiti kaj takega javnosti. Vemo pa, da je to potrebno s socijalnega stališča in ugleda ustalega poštenega učiteljstva. Če bi vsi naši dobrotniki učitelji zašli na pot Riglerjevo, bi bil naš narod obsojen v pogin! Vemo pa, da je dovolj značajnosti in poštenosti med narodnimi delavci učitelji, ki bodo to denuncijantsko delo v korist svojega ugleda primerno obsodili. Čas mora priti, da se v resnici loči dobro od slabega, ker to je v nujno korist našega slovenskega naroda. In baš tako potrebno je, da se vsa inteligenca posveti v svojem prostem času delu, da1 se nas kmete iz nazadnjaške dobe pripelje na pravo človeško pot, na pot poštenosti in miroljubnosti! Kmetje smo prepuščeni samim sebi, — samo farovž ima in hoče obdržati nad-gospodarstvtf nad nami. — In to je popolnoma umevno! — Pri nas imamo različne zakone, ki jih pa mi ne poznamo, zato naj bi se nas poučilo. Pomlad je tu! Inteligenca delaj izlete med nas kmete. Hvaležno delo boste imeli, ker mi vas bomo rade-volje poslušali in tudi ubogali. Predavanjai, shodi in tudi privatni pogovori so potrebni v kmečkih vaseh. — In potem se ne bo čez leta našla taka oseba, kot je učitelj 'Rigler, da bi nam zastrupljal mladino. Kdor ljubi svoj rod in domovino, ta naj dela v prid naroda! To vam kličemo mi kmetje izza Zasavskega pogorja. — Storite, kar morete in ne tratite brez potrebe časa. Pobrigajte se bolj za izobrazbo in korist nas kmetov, če hočete, da poj-demo z vami. Kmet izza Zasavskega pogorja. RAZGLED PO SVETU. Bolezen našega cesarja. V sredo zvečer se je izdalo uradno sledeče poročilo o cesarjevi bolezni: Znaki katarja so od torka na sredo nekoliko popustili. Sicer je cesarjevo stanje enako kakor prej in precej zadovoljivo. Cesar se je mudil pet četrt ure v mali galeriji. — Iz cesarjeve okolice pristavljajo še sledeče: Katar v desnem vrhu pljuč je zmeren. Kašel je lažji, izbljuvanje je zvezano z manj težkočami. Cesar se je sprehajal delj časa v mali galeriji, ki leži južno in kamor se solnce opoldne upira z vso močjo. Predno pride cesar, navadno med 12. in 1. uro, v galerijo, odpro vsa vrata balkonov, da se galerija prezrači in dobro pregreje. Posuto pot pod galerijo in v bližini cesarjevih sob škrope od časa do časa z avtomatičnimi brizgalnimi vozovi, da veter ne dvigne praha. Predno prične cesar svojo promenado v galeriji, se prepriča telesni zdravnik dr. Kerzl, da je v galeriji vse v redu. Nato zapro, če ni popolnoma brezvetrovno, balkonska vrata. Cesar hodi po galeriji počasi gor in dol ter se včasih tudi usede. Navadno traja ta sprehod 40 minut do ene ure. Uradno se poroča v četrtek: Cesar je noč dobro prebil. Nazadovanje katarja traja naprej. Splošno se počuti cesar razmeroma dobro. Delegacije. V Budimpešti zborujejo delegacije. — Proračun za skupne potrebščine znaša gorostasne številke, zato ga priobčimo: Zunanje ministrstvo. Skupne potrebščine 18,863.000 K. Od te vsote odpade 15.300 kron za ustanovitev poslaništva v Albaniji, 600.000 kron na stroške za avstrijski detachement v Skadru, 120.000 K za podkupovanje Albancev (pod naslovom: »Notstandsaktionen in Albanien«). — Vojno ministrstvo. Za armado redne potrebščine 483,514.000 kron, izredne potrebščine 1,670.000 kron. Za nekatere manjše potrebe, za razširjenje armade 39,310.000 kron, za fortifikatorične potrebe in artilerijo 41,700.000 kron. — Vojna mornarica. Redne potrebščine 70,825.000 kron, izredne 5,411.000 kron in specijalni kredit 101,000.000 kron. Mornariška uprava predloži tudi mornariški program, ki je izdelan za leta 1914—1919. Ta program predlaga, da naj se zgrade: 4 dreadnough-ti po 24.500 ton za 328,208.000 kron; 3 ra-pidne križarke po 4800 ton za 46,347.000 kron; 6 torpednih čolnov po 800 ton za 20 milijonov 147.000 K; 2 podonavska monitorja po 520 ton za 4,884.000 kron; transportni parnik za provijant za 330.000 K; za izgradbo in spopolnitev pristanišča v Pulju, zlasti za radiotelegrafično stacijo 1,100.000^,kron; za izpopolnitev hydropla-nov 4 milijone kron; za gradbo mornariškega arzenala 13 milijonov kron; za gradbo šibeniškega pristanišča kot vojnega pristanišča 5,382.000 kron. Skupaj znašajo te izredne potrebščine novega programa 426 milijonov 836.000 kron. Od teh izdatkov zahteva mornariška uprava za 1914/15 kot prvi obrok 45,292.000 kron; za leta 1915/16, 1916/17 in 1917/18 pa po 100 milijonov kron; ostanek leta 1918/19. Potrebščine skupnega finančnega ministrstva znašajo 5,031.000 kron. — Predsednik avstrijske delegacije je grof Sylva-Tarouca, podpredsednik dr. Leo. Prestolonaslednik Franc Ferdinand je v sredo sprejel avstrijsko in ogrsko delegacijo ter imel prestolni govor. Naglašal je, da se je cesarju obrnilo zdravje na bolje. — V pre- stolnem govoru se poudarja, da se je mednarodni položaj ublažil. V zvezi z zaveznikoma dela vlada na to, da se vzdrži mir v Evropi. Tople besede so posvečene Albaniji in njenemu vladarju, ki je najboljša garancija za procvit dežele. Potem preide prestolni govor na vojaške zahteve in pravi, da se te gibljejo v normalnih mejah. Ker se vojno brodovje povsod razvija, zato je bila tudi Avstro - Ogrski dana nujnost zahteve po večjih vsotah za. vojno brodovje (pol milijarde). Gradba železnic v Bosni in Hercegovini odgovarja vojaškim in gospodarskim zahtevam. Parlamentarni položaj. Predsednik državne zbornice dr. Silvester je sklical načelnike strank na konferenco dne 4. maja. Zdaj se pa poroča z Dunaja, da delujejo krščanski socijajci na razpust poslanske zbornice. Krščanski so-cijalci žele, da se razpišejo nove volitve v državni zbor po volitvah v nižjeavstrijski deželni zbor, ki se bodo vršile jeseni. Poskusiti hočejo svoj volilni aparat najprej pri deželnozborskih volitvah. Ni izključeno, da se bodo vršile volitve v državni zbor že v prvi polovici prihodnjega leta. Solnograški nadškof. Cesar je potrdil celovškega nadškofa Kaltnerja za solnograškega nadškofa Smrt zagrebškega nadškofa. V nedeljo je po daljši težki bolezni umrl v 81. letu svoje starosti zagrebški nadškof Juraj Posilovič. Njegova zasluga je da je pri papežu Leonu XIII. izposloval, da se je uvedlo v senjsko-inodruški škofiji staroslovenska služba božja. Izjava grofa Apponyja položaju Avstro-Ogrske. »Budapesti Hirlap« prinaša privatno izjalvo opozicijonalnega poslanca Appo-nyjai, ki pravi, da je zunanji in notranji položaj Avstro-Ogrske tak, da je pričakovati v kratkem takih eventualnosti, da je treba Madjarom največje pozornosti. Apponyi svari opozicijo, da naj ne nastopa preener-gično proti ministrskemu predsedniku Ti-szi, ki je vsled svoje velike odločnosti poklican braniti Ogrsko. Zarota proti albanskemu knezu. »Tribuna« poroča, da so v Albaniji odkrili zaroto proti knezu Viljemu, kateri na čelu stoji baije Izmail Kemal beg, bivši predsednik provizorične albanske vlade. Namen zarote je bil, pregnati kneza ter ustvariti avtonomne kantone, ki bi kot federativna republika tvorili Albanijo pod predsedstvom Izmail Kemala. To vest sicer v Rimu oficialno dementirajo, priznavajo pa, da je opažati v zadnjem času med južnimi in severnimi plemeni v Albaniji opasno gibanje. Ulster. Ulster je pokrajina na Irskem, kjer žive Angleži. Ker je hotela angleška vlada dati Irski ustavo, so se ulstrski Angleži uprli, oborožili prostovoljce in se popolnoma pripravili za boj z vojaki. Vlada je poslala vojno brodovje v ulstrske vode in več polkov vojakov, ki bodo s silo morali zadušiti upor. Vojna med Zedinjenimi državami in Mehiko. V Mehiki vlada že dalj časa revolucija in zdaj je nastal še spor z Zedinjenimi državami severne Amerike. Poslednje je imelo pa za Mehiko ugodne posledice. Vse se je združilo proti Amerikancem, ki so že zasedli mesto Veracruz. Mehikanska revolucija je prenehala, ves narod se je-zedinil. Več vstaških voditeljev je prišlo v glavno mesto Mehike, da dobe od Huer-tove vlade potrebna navodila. Indijanske čete generala Zapate so že na potu v Pu-eblo, kjer se hočejo koncentrirati. Vstaši iz Guerrere in Jalisa stoje pod poveljni-štvom vojnega ministra. Brzojavka iz Gonzalesa poroča, da se je vstaški vodja Villa združil z generalom Volascom in da korakata oba na čelu 50.000 možem proti amerikanski meji. Pristaši Carranze bodo branili TampicO'. Vstaši iz Matamorosa so pod poveljništvom Blanca prekoračili mejo in zasedli Brownville ob reki Rio Grande. Amerikalci so računali z vstaši, zato niso' meje zadostno zavarovali s četami. Demonstracije slede demonstracijam do sedaj brez resnejših nemirov. Huerto obo-žavajo. Vse hiti v vrste prostovoljcev, tudi ženke, indijanci in tujci vstopajo v vojsko. Prostovoljci se vadijo na javnih trgih. Ves železniški promet je ustavljen. Vlaki vozijo samo vojaštvo. Južnoameriške republike so zdaj predlagale ameriški in mehikanski vladi, da bi rade posredovale za mirni sporazum. Obe vladi sta predlog sprejeli. SLOVENIJA. s Klerikalno gospodarstvo v deželi je brezvestno in zapravljivo, zato narašča nevolja' ljudstva čedalje hujše. Ker si klerikalci ne morejo drugače pomagati, zabavljajo, da je prejšnja liberalna večina kmeta pritiskala. To je bedasto. Resnica jc sicer, da je nekdanja liberalna večina vestno, pametno in pošteno gospodarila, da je pospeševala kmetijske koristi z vsemi močmi, saj sta bila vendar dva klerikalca, Detela in Povše, ki sta v vseh kmetijskih stvareh odločevala; resnica je tudi, da so liberalci obnovili kranjsko vinogradništvo, zidali ceste in vodovode in sploh vsa deželna sredstva porabljali za blagor dežele, a to klerikalcev nič ne ženira. Vse to taje in zaničujejo, ker bi pač radi premotili javnost, da bi njihovega početja ne sodila po zasluženju. Nekdaj se je vestno in pametno gospodarilo in zato je dežela izhajala s svojimi dohodki in ni imela nepotrebnih dolgov. A danes? Kaj pa so klerikalci storili? Kar so napravili, to1 ni v nobenem razmerju s porabljenim denarjem. S tem denarjem, ki so ga porabili, bi bili vestni in pametni gospodarji lahko trikrat več napravili. Ali so klerikalci v teh dolgih letih, kar so gospodarji v deželi, mar za kmečki stan kaj reelnega storili? Samo šušmarstvo in šarlatanstvo kmetskega stanu, ki je uganjajo klerikalci. Stotisoče izdaja deželni odbor pod naslovom »deželna kultura«, a sad tega dela je malenkosten in v nobeni primeri z izdanimi vsotami. Šušmarstvo in šarlatanstvo kamor pogledamo. Tudi električne naprave spadajo sem. Vsi trokovnjaki, ki imajo vendar odločilno besedo, priznavajo brez ovinkov, da je Lampetova električna akcija zavožena, da se ne bo nikdar rentirala, da bo iz tega za deželo izvirala trajna izguba, da so milijoni proč vrženi, a vendar razglašajo klerikalci to nesrečno akcijo za eminentno važno narodno-gospodarsko podjetje. Pa zvišanje deželnih doklad! Klerikalci imenujejo to brezvestno obremenje-nje ljudstva ■»uravnanje deželnih financ«. Tako uravnati deželne finance, da se ljudstvu nalože novi davki in deželi navale novi dolgovi, ni prav nobena umetnost. In kako je deželni odbor »uravnal« deželne finance? »Slovenec« pravi: »Deželni odbor je uravnal deželne finance in zvrnil večje breme na veliko industrijo, ki je pri nas nemška, in varoval slovenskega kmeta.« Tak škandal! Deželni odbor je obremenil vso deželo, vse prebivalce, podražil vsa živila in stanovanja, povečal vsa bremena in povrh zadal dolenjskemu vinogradništvu tako škodo, da bodo kmetje trpeli leta in leta! s Protestni shod v Gorici. Primorski visokošolci so* priredili v nedeljo manife-stacijski shod, kjer so protestirali proti zapostavljanju Slovencev na vseučiliščih in na višji trgovski šoli v Trstu. Shod je obiskalo okrog 900 ljudi. Govorili so razni govorniki obeh političnih strank. Lahi so nameravali prirediti demonstrativen obhod po mestu, toda policija jim je to prepovedala. s Političen shod v Mariboru. Nai-predno politično društvo v Mariboru je priredilo v nedeljo prvi javen shod v Mariboru, ki je bil dobro obiskan. Govorili so na njem državni poslanec dr. Ravnihar, dr. Kukovec, dr. Koderman in dr. Sernec. Društvo, bo začelo prirejati shode tudi v okolici. Prav tako! s Nastopno predavanje. Profesor Ilešič, ki je bil imenovan za docenta na zagrebškem vseučilišču, je imel pretečeno soboto nastopno pedavanje, ki se ga je udeležilo polno odličnega poslušalstva. s Nemška hranilnica je od svojega čistega dobička v lanskem letu razdelila veliko vsoto v različne dobrodelne nemške in klerikalne namene. Spričo tako veliki vsoti za klerikalne namene, ni dvomiti, da se bodo klerikalci tudi letos izkazali hvaležne. Za nemško zastopstvo v ljubljanskem občinskem svetu je nemška hraiiil- nica že zadosti plačala in bo seveda zahtevala kake nove koncesije. s Upravičen strah imajo ženske pred škodljivimi vplivi solnca in vetra na polt. Ti vplivi zabarvajo nežnost rok, delajo jih nelepe in krhke, ako jih ne varujemo primerno. To potrebno varstvo se zgodi z negovanjem obraza s Fellerjevim blagodiše-čim »Elsafluidom«, čigar poživljajoče lastnosti vkljub vetru in solncu ohranjajo kožo nežno, belo, mehko in elastično, kar potrjuje na tisoče dam in priznalnih pisem. — 12 steklenic »Elsafluid« stane franko samo 5 kron. Pristni se naroči samo' od lekarnarja E. V. Feller v Stubici, Elsatrg št. 318 (Hrvatsko). Tudi Fellerjeve odvajalne ra-barbarske kroglice z zn. »Elsal kroglice« 6 škatljic za 4 krone franko, se lahko naro-če obenem. LJUBLJANSKA OKOLICA. lj »Sokol« v Št. Vidu nad Ljubljano otvori v nedeljo, dne 3. maja novo kegljišče. Kegljalo se bo na dobitke. Dobiček je namenjen za gradbo »Sokolskega doma«. Zato vljudno vabimo vse prijatelje Sokolstva!, kakor tudi prijatelje športa, da pohi-te ob nedeljah v prijazni Št. Vid ter se v obilnem številu udeležujejo te prekoristne zabave. lj Iz Št. Vida pad Ljubljano nam piše-|jo: Odkar je odšel od nas gospod Žirovnik, vladajo pri tukajšnji šoli zelo škandar Jlozne razmere. To velja še posebno za obrtno šolo. Mojstri in celo klerikalni mojstri se pritožujejo, da se njihovi vajenci ne nauče ničesajr in da čim bolj zahajajo v šolo, tem bolj so podivjani. Ljubi mojstri, sedaj vsaj vidite, kaj so storili za vas oni 'ljudje, za katere ste ob volitvah slepo drvili — sebi v škodo. Njim se je nakana jzvrstno posrečila. Zato so pa talko tiščali Žirovnika iz Št. Vida, ker so hoteli imeti okrog sebe samo zabite in posurovele ljudi. Učitelji, ki sedaj poučujejo na obrtni (šoli, imajo čas za čuke, imajo čas posedati fn popivati po gostilnah, le za pouk na obrtni šoli nimajo časa nikoli. Sicer pa razmere na šentvidski šoli najbolj jasno označujejo ta - le slučaj: Ni dolgo temu, ko je prišel inspicirat tukajšnjo obrtno šolo ravnatelj obrtne in strokovne, šole gosp. Šubic. Vrata šole je seveda našel zaprta. Ker je pa gospod Šubic vendarle hotel v i^olo, se je začela po Št. Vidu pravcata gonja za učitelji. Letali so sem in tja, a učitelja ni bilo nobenega nikjer dobiti. Vodje Bajca sploh v Št. Vidu ni bilo. Čemu tudi? Po dolgem iskanju se jim je slednjič posrečilo (prebrskali so vse gostilne in šnop-sarije), da so našli učitelja Kumpa v gostilni pri Debeljaku. Sedel je pri rujnem vincu in v miru reševal šolsko vprašanje. "Radovedni smo, kaj si je mislil gospod Ravnatelj Šubic, ko je toliko časa čajkal na milost šentvidskih učiteljev in gledal — na uro. Radovedni smo pa tudi, kako bo gospod ravnatelj pohvalil in priporočil vodstvo šentvidske šole pri merodajnih krogih. Pa ne, da bi šentvidski mogotci za ta »vzorni« red, ki so ga vpeljali na obrtni jšoli, dobili zopet kako kolajno? — Vse mogoče! Ij Iz Gornjega Kašlja. Ko sem šel mimo gostilne pri Nacetu, slišim, kako surovo vpije in grozno tepe občinskega tajnika hči Karolina nekega prosjaka, ki prosi od hiše do hiše bore krajcarje, da se preživi. Pa pride do gori omenjene gostilne in tukaj pije, dokler ima; denar. Potem pa z metlo nanj in ga prav pošteno natepejo. Svetujemo vam, draga gospodična, da to ni lepo od vas, da pretepavate prosjake. Kje ste se vendar naučili tega? Morda od očeta, ki meče ljudi na cesto? Torej, ako hočete, da bomo prijatelji, bodite ponižni. Kdor visoko leta, nizko obsedi. lj Nenavadno lepega domačega prašiča je izpital Jože Strah, posestnik iz So-stra št. 35, občina Dobrunje. Žival tehta 301 kg, obsega ima 192 cm, dolga je 148 centimetrov, visoka samo 75 cm, stara približno' 1 in pol leta, stane 440 kron. DOLENJSKE NOVICE. d Vozna brzina osebnih vlakov na Dolenjski železnici (proga Ljubljana-Novo mesto) se od 1. maja t. 1. naprej poviša od 30 km na 45 km na uro. Vsled tega se občinstvo opozarja na večjo previdnost pri prestopanju tirov, kojih prehode bo ob prometu osebnih vlakov nadzorovalo železniško osobje. Istotako je potrebno vestno opažanje svarilnih signalov bližajočih se vlakov. d Božjepotnik na Studencu. Velikonočni ponedeljek sem jo mahnil na božjo pot na Studenec. Na božjem potu ni bilo ničesar, kar bi bilo vredno opisati. Ko sem svojo pobožnost opravil, sem jo udaril, kar kor drugi, v gostilno; to je stara navada pobožnega Slovenca. Šel sem v županovo gostilno. Tu me pozdravi županova mati, kajti župan 351etni mož je vdovec. Ona mi začne naštevati, kaj vse dobrega ima, in izmed dobrega izberem seveda najboljše: pol litra domačega, ki je tak, kakor mi je maži dopovedovala, da bi ga baje sami angelci pili. Evo, vino je tu, torej pijmo. Pa, kak okus ima, no, hm, računali so mi ga 56 vin., no pa ni drag, saj če bi ga vi gori v Ljubljani imeli, bi ga radi kupili Vio litra za 5 K — zal solato. Predno sem se poslovil, mil je povedala prijazna mati županova, da se bo župan oženil in da mu bodo sami gospod fajmošter preskrbeli nevesto in pripeljali nal ogled, torej bodo starejšina in bodo zaslužili kožuh. Medtem se je župnik prizibal v gostilno in jaz sem jo mahnil k Pircu. Tudi pri Pircu je bilo dosti pogovora in izvedel sem, da imajo Žida v fari, ki ga pa župnik ni hotel krstiti. Sedaj gaJ bodo pa sosedje krstili, da ne bo župnik imel več zaslužka. Od Pirca sem jo mahnil še k Šegatu, kjer sem bil dobro sprejet. Tam sem izvedel, kako je pridigoval Salezijanec, da ni greh, naj človek stori karkoli, ampak pravi greh je samo, če kdo bere »Slovenski Dom«. Da je to res, je tudi pokazal, ko je bil pri njem pri spovedi kmet Lipar. Temu ni hotel zaradi »Slovenskega Doma« dati odveze, zato je Lipar na glas zakričal: Pri moj duš, da ne bom nikdar več teh vaših škatelj obiskoval, sedaj sem zadnjikrat tu! Zame je prišel čas odhoda proti domu. Ko sem jo malhal čez vas Zavratec, mi je prijazni kmet pokazal še hišo, kjer stanuje ameri-kanska vdova, zaradi katere bi bilo najboljše, da bi studenški župnik kar napravil testament. Kadar pojdem še na božjo pot, Vam bom še sporočil, kaj ljudje in župniki po deželi delajo. d Zgodnji roj. Prvi roj je dobil Alojzij Kočevar v Grmovljah dne 15. aprila. Roj je bil jako močan. d Bučka. Župnik do danes še ni Ki-rarju poslal kronce. Ali bo Kirar tožil ali ne, to poročam prihodnjič. E, župnik ima trdo kožo, nerad plača. d Iz Št. Jerneja. V zadnji številki »Domoljubovi« je hotelo neko dopisunče jeziti in blatiti naše domače fante, katerim je pripisoval tudi laži. »Domoljubov« dopisun imenuje kar z imeni nekega tukajšnjega fanta, ker jim je ta trn v peti. Pravi, da so tukajšnjim fantom ves načrt preprečili. Načrt so si pa sami zmešali, ko niso igrali na velikonočno nedeljo. Poudarjamo še enkrat, da so se zbali konkurence. Jezni pa niso bili ti fantje popolnoma nič, kakor piše dopisunče. Pravi tudi, da so se učili na svoje čedne inštrumente. Res so slabi, celo slaibši kot čukarski, ali igrajo pa bolje na te kot orlički na svoje, ki še njihovi niso. Kupili so jih največ Šentjernejčanje, a bomo ob kratkem zahtevali nazaj ali denar ali pa inštrumente. Šeinjernejčanje smo dali denar s tem pogojem, da godba ne sme biti strankarska, pa tudi ne v tej obleki kot sedaj. Sedaj pa odgovori, dopisun! Zahtevamo denar nazaj, ker inštrumenti niso tvoji; obleko imej pa, kakoršno hočeš. Tudi vaš trud je zastonj. Saj še sedaj ne znate igrati, ko se učite že nekako tri ali štiri leta. Nova godba, ob katero se obre-guje dopisun, je za nas Šentjernejčane dosti dobra. Vaša pa slovi daleč na okrog, zlasti sedaj, ko so vtaknili orličke v špeh-kamro radi napadanja poštenih ljudi. d Iz Št. Jerneja. »Domoljubov« dopisnik v zadnji številki se nekaj razburja nad šentjernejskimi liberalci, dal širijo laž, da so občinske doklade v Št. Jerneju 23 odstotkov, med tem, ko so le 18 odstokov za letos — menda zato, ker se bližajo občinske volitve. Za letos torej! Kaj pa prejšnja leta? Kako visoke so bile in kako visoke bodo šele, ako bodo zopet taki ljudje na krmilu občine? Na razne načine se zvijajo ti ljudje, da bi čim lepše zgledalo njih »vzor-«gospodarstvo pri občini. Vprašati bi bilo treba dopisnika »Domoljubovega«, nik), ta človek, ki živi od žuljev naših rok, pa se drzne odrasle može vikati kakor kakšne pastirje. In mi smo to poniževanje mirno trpeli in prenašali. Oj, ali smo vredni, da nam jih kdo na podplate nabriše za tako krščansko potrpežljivost? Prav hvaležni smo gosp. dopisniku, da nas je na to — za nas ponižujočo stran, opozoril. To se je izjemoma še našim klerikalcem do-padlo, vsaj tistim, ki iz strahu pred duhovniki še niso čisto na glavo padli. Možje, poslušajte, jaz vam dajem danes, mislim, da prav primeren recept, kako bomo našega Toneta kmalu korenito ozdravili od te njegove bolezni, ki se imenuje preobjest-nost. Da, ta! sveti mož se je pri nas le preobjedel, zato si dovoljuje tako poniževanje z nami. Veste kaj, takole storite: Kadar bo župnik zopet koga odraslega nagovoril na primer: »No, France, kako pa kaj tebi?« — dajte mu takoj trumf: »No, Tone, kako pa kaj s teboj? Si zdrav pri srcu, ti je kuharica dobro postlala, imaš že cerkev vso poplačano1, če ne, daj, daj tistih svojih 40 ali 50.000 kron, ki jih imaš v hranilnici, daj, »ofruj« jih za cerkev, saj vidiš, da smo mi reveži.« To je seveda samo vzgled, vsakdo naj se pač tako ravna, kakor že prilika nanese, če ima z župnikom opraviti. Tudi naših deklet in žena' ne smemo več pustiti, da bi Tone z njimi pometal kakor bi bile njegove svinjske dekle. Nismo časti željni, ampak nevreden je tak mož samega sebe, kdor se samega sebe ne spoštuje. Možje, le korajžo, boste videli, da bomo Toneta »skurirali«! d Iz Dolenje Straže. Cast, komur čast! In pri nas imamo takega moža, pred katerim sme vsak zaveden kmet klobuk doli vzeti. Kot praivi kristjan je šel mož k velikonočni spovedi v Prečino. Mladi kaplan, ki še ne ve, da je na svetu, zahteva od njega, da se mora odpovedati »Slov. Domu«. Mož pri spovedi pravi, da tega ne bo storil, ker v Slov. Domu« ne vidi nič pregrešnega. Torej vam pa odveze ne dam, zarenči kaplan nad njim. Kakor hočete, se mu odreže naš junak. Vi si obdržite odvezo, jaz pa »Slov. Dom«, pa sva kvit. Je rekel tako, je vstal od spovednice, kamor se to-liko časa! ne vrne, da za nameček na »Slovenski Dom« kak boljši božji namestnik prostovoljno poda tudi odvezo. Pojdite in storite tudi vi tako! ki zna tako umetno pisariti, če so tudi pri teh 18 odstotkih prištete doklade na žganje in pivo?! Zaletavati se zna v svojem dopisu v liberalce in jim očitati marsikaj, toda ko bi se z bengalično lučjo posvetilo v občinske razmere, se bi marsikaj našlo gnilega. Še nekaj je treba tu posvetiti, namreč o sedanjih deželnih dokladah, katere je klerikalni deželni zbor zvišal in sicer kar za 105% več nego prej, ko so znašale le 40%. Breme, katero nosi kmet, obrtnik in trgovec, je že itak neznosno. In kdo je temu kriv? Nikdo drugi, kakor tisti, ki obljubujejo pred volitvami vse, da le dosežejo svoj namen. Kadar so pa izvoljeni, se več ne brigajo ne za obrtni, ne za kmečki stan, ampak samo, da se njim dobro godi, da uživajo čast in zapravljajo ljudski denar. In kdo trpi? Uboga para, kmet in obrtnik, vidva plačajta! In ti »Domoljubov« dopisnik, ki hodiš morda v črni suknji, kaj porečeš k temu? Ali je prav, da trpi naš kmet na korist tistih, ki zapravljajo deželni denar? Ali je prav, da katoliški duhovnik sovraži liberalce, bo bi vendar moral spolnovati Kristusovo zapoved, ki pravi: »Ljubite tudi svoje sovražnike in dobro storite onim, ki vas zaničujejo!« Ali pa se ravnajo naši duhovniki po Kristusovih naukih in zapovedih? Ali pa izpolnjuješ ti »Domoljubov« dopisnik zapoved: »Ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe«, ko vedno v tistem »Domoljubovem« smradu razdiraš preljubi mir med farani? Rad bi sicer, da bi utihnili vsi ugovori zoper občinsko gospodarstvo, toda motiš se, kajti povsod je kritika in če je kje, tedaj je ravno,pri šentjernejski občini umestna in potrebna. Mi plačujemo davek, plačujemo doklade in kdo bi nam prepreči! ugovore? Nikdo! Najmanj pa ti, dopisun »Domoljubov«! Ce imate res tako »vzorno« gospodarstvo, pri občini, bo pokazala prihodnjost. Še eno vprašanje naj stavim: Kake naprave pa ima občina, da bi morala imeti večje doklade kot 18 do 22%? Morda bo pa »Domoljubov« dopisnik vendarle iztuhtal v svoji »blagoslovljeni« lobanji kako grenko za liberalce? Kmetavzar, d Iz Škocijana na Dolenjskem. Že par številk »Slov. Doma« je izšlo, da nismo brali ničesar iz Škocijana. Mislil sem, da bo nastal mir, a vendar ga še ni, ker naše krščanske kaplane, kakor se sama' imenujeta, grozno jezi vožnja proti Mokronogu do sodišča, kjer jih poučujejo v paragrafih, ki se tičejo shodov itd. Ta, za naše kapla-ne huda postava, peče našega Krmežljav-čka hujši, kakor če bi ležal tri dni v koprivah. Skrbi ga, kaj bo c. kr. sodišče ukrenilo, ker je na dan prve obravnave, ko je zapuščal sodnijsko poslopje, obžaloval, da ni konca. Seveda se je obravnava preložila od 21. aprila na 28. aprila 1.1. radi ene priče, ker ni prišla k zaslišanju, če tudi je bila redno povabljena. Dan pred prvo obravnavo je naš dični Krmežljavček pričo, ki ji nekaj več zaupa, obiskal, ter jo naj- prej sam zaslišal in pripravil jo v sodišče. Začudil se je pa, da mu je, ko je dotičnega moža pripravljal za pričo, njegova boljša polovica par gorkih vrgla v obraz. Kaj se je pri tej priliki vse razpravljalo, mi ni natančno znano, pač pa mi je znano, da se je naš Tone na nekega vpokojenega orožnika jezil, češ, nihče drug ni tega naznanil kot on, orožnik v pokoju. Radi tega tudi vlačijo orožnika v pokoju po tisti smrdljivi cunji, ki se največ imenuje »Lažiljub«. Prepričan sem, da tak umazan list, kakor je ravno »Lažiljub«, pameten mož ne obriše z njim del svojega telesa tamkaj, kjer izgubi hrbet svoje častno ime. To dopisun-če »Lažiljuba« se vtika le tam, kjer ga ni treba, še za druge tožbe in dolgove skrbi, ti ubogo revče, zakaj pa ne greš ni odgovor takrat, kadar je kak kmet tožen, ki si tako dober za kmeta? Svetujem ti, da je boljše, če najprej plačaš svoje dolgove, da se ne bodo upniki jezili. Kakor je slišati glas iz Rake, še obresti ni, kako bi bil potem kapital? Pometaj prej pred svojim pragom, potem se brigaj za druge, ali pa plačuj drugim dolgove in potem šele očitaj tistemu, ki boš za njega plačal dolg. Kar se pa tiče vašega shoda na Veliki ponedeljek, da smo ga vam preprečili in bili z gorjačami oboroženi, vam pa vsem skupaj povem, da ste imeli nepotreben strah. Po mojem mnenju ni bilo nikogar v hiši, kjer ste mislili, da je samo vašim backom in ko-ritajem na razpolago, da bi na vaša umazana telesa položil svoj prst, in takega tudi ni bilo, da bi bil koga od vaše šestorice le s slamo prijel, če tudi ste to iskali, ker ste vašega mežnarja z vozom nazaj poslali. Z drugo roko je lahko kače loviti, kakor ste jih vi mislili z vašim mežnarjem, a se vam ni posrečilo. Gosp. kaplana, ki se večkrat ponaša s častjo rezervnega častnika, pa vprašamo, kdaj bo plačal tiste kronce, ki jih je zastavil za svoje laži, če se mu jih dokaže, prvič sto, drugič 50, slednjič pa samo pet kron. Gospod kaplan, menda niste imeli več denarja pri sebi, kakor samo 155 kron. Torej ako imate še tisti denar, kar sporočite nam, ker vam bomo z lahkoto dokazali. Varno pa le ni staviti za laži, če bi za vsako svojo laž plačali 50 K, potem še vaš fuks ne bi zadostoval. Le naprej gospodje, za božjo čast, saj za vašo vam tako nič ni, ker ste jo že davno izgubili; iščite jo pa po Mokronogr, a tam jo, tistim, ki so vse prej kot poštenjaki*slabo delijo in pa tistim, ki hodijo med ljudmi, da bi koga vjeli v svoje zanke, da bi jim kar po sto kron plačeval za njihovo čast, tudi ne merijo z vrhom mero. Kmetovalec, d Iz Prečlne. Zadnjič se je eden naših dopisnikov lotil za nas farane prav hvaležne stvari. Namreč, kako rovtarsko in ponižujoče naš župnik občuje s svojimi odraslimi farani. Ta človek, ki je pred leti skoro kot berač prišel v našo faro, kjer si je napravil premoženje kakor kakšen graščak (zato je pa pravi Kristusov namest- G0RENJSKE NOVICE. g Sokol z ženskim odsekom v Kranju naznanja, da se vrši letošnji zlet gorenjske sokolske župe v Kranju dne 5. julija t. 1. g Iz Velesovega. Pri nas imamo župana, kateremu »pašuje« župnik Brešar. Ta slamnati župan se slepo ravna po povelju paše Brešarja. Županstvo da ubožni list samo takemu, ki voli z Brešarjem- Bajtar Bider, oče šestih malih otrok z raztrgano in zadolženo bajto, ni volil z njim, zato ni dobil ubožnega lista, čeravno ga je prosil dvakrat. Navžar in Kocabeva, ki imata oba več premoženja in manj otrok, sta dobila ubožni list brez vseh zaprek, zadnji ga je mežnar kar v hišo prinesel in se je pobahala, češ: ali jaz ne bi dobila ubožnega lista, ko sem na to plat (Brešarjevo) volila? Tako strastnega in hudobnega duhovnika je težko dobiti, kakor je ta Brešar. Zupan se izgovarja, da občina ne bo mogla zmagovati zaradi preveč ubožnih listov. To ste vedeli prej, zakaj pa ste tako hiteli na svojo roko ustanavljati majhno občino. Le zahvalite se za to Brešarju, vsaj on ne bo plačal nič zraven. Pa kljub temu se dobi še dosti zaslepljencev, ki ne izpregledajo, da, kdor se s farji pajdaši, ima kmalu raztrgan žep. Pri Brešarju je največji lump * vsega spoštovanja in podpore vreden, samo če voli z njim. Pri nas je gostilničarka, katere mož je vedno volil napredno kmečko stranko. Zato ga je župnik preganjal, bojkotiral njih gostilno, ju naznanil, da prodajata ponarejeno vino, za kar sta bila občutno kaznovana z zaporom in globo. Pri zadnjih volitvah pa je ta vzor-mož volil z župnikom in vse mu je bilo odpuščeno. Zdaj hodi Brešar sam k njemu pit in zganja druge v njegovo gostilno. Ljudje sicer šepetajo, da župnik že ve, po kaj hodi v to gostilno, ker je gostilničarka precej petična in postarna, na moža pa ne drži mno'-go, ker je ona gospodar in zato misli, da bo vse pobasal za cerkev. Ni napačna ta misel za Brešarja, ampak mož bo potem zopet nasprotnik. Pred nekaj tedni je hodil po nekaterih klerikalnih hišah finančni stražnik, ker so bili brumni klerikalci naznanjeni, da so vtihotapili špirit, da bi ga imeli vsled novega davka ceneje. Ali to ni greli, če goljufajo državo? Povejte, Brešar! Toda, kaj bi pravil Brešar, on se je peljal v Ljubljano na finančno ravnateljstvo prosit za klerikalne goljufe. No, pa se moti, bodo vseeno plačali! Brešar nam tudi rad za izgled postavlja neko žensko, ki vsak dan hodi k obhajilu. Seveda je ta ženska taka, da je moral sosed prodati gozd, ker mu je vedno segala čez mejo, novi gospodar pa je Brešarjevi vzor-žen-ski navil uro, da ve, kje je meja. Pošteni ljudje nimajo pri Brešarju nobene veljave, ker mu tudi povedo resnico v obraz. Slišali smo, da namerja iti nekam za dekana. Mi nimamo nič proti temu, če gre tudi za škofa, samo da bomo Velesovčani rešeni te šibe božje. Pri nas se sicer počasi dani, to so pokazale zadnje deželnozborske volitve, a upamo, da bo kljub temu, da zakriva naš prijazni kraj Brešar v klerikalno meglo, posijalo solnce in razgnalo vso hinavsko Brešarjevo bando tja gori v Grin-tavec. Pred vsem pa kličemo: Širite »Slovenski Dom« in pišite vanj o takih tičih, kakor je Brešar, da bomo to farško zalego pokazali poštenemu svetu. Se še vidimo! g Tuberkuloza pri govedi. Iz Komende se nam piše: Pod tem naslovom se je že poročalo iz Komende, da je dacar gosp. Leskovec raztrosil vest, da je moral ta- mošnji posestnik Barle zaklati plemenskega bika, pri katerem se je ko-nštatirala jetika (tuberkuloza). Ta bik je bil kupljen v graščini na Križu od barona Apfaltrerna. Dosedaj je bila ta bolezen v našem kraju nepoznana. Svoječasni dopisnik je svaril takrat pred nakupom živine v okuženih hlevih. Danes samo dostavljamo: Deželni odbor, gospodarska Zveza in živinorejska zadruga, to so oni, ki kupujejo plemensko živino za kmeta. Sedaj se vidi, da ti prav nič ne pazijo pri nakupu, ali je živina zdrava ali ne. Ali je okužena ali ne, to jih čisto nič ne briga, samo da veliko stane, to je njih glavna skrb, saj plačal jo bo itak kmet. Ce prodai kmet kako živino, je desetkrat natančno preiskana, ali je zdrava ali ne, graščak je pa vsega tega prost, zato pa dobi dvakrat toliko plačano. Ubogi kmet! Kdaj se ti bodo odprle oči? NOTRANJSKE NOVICE. n Iz Logatca. Kako lepo napreduje logaški »Sokol« v vsakem oziru, se je pokazalo predpreteklo' nedeljo, ko smo prvo-krat videli na odru daljšo igro. Naši dile-tantje so doslej nastopali navadno le na Silvestrovih večerih v kratkih šaloigrah in zaito smo se nemalo čudili in — odkrito rečeno — tudi bali, ko smo izvedeli, da namerava »Sokol« uprizoriti Ganglovo štiridejansko dramo »Sin«, ki stavi na igralce že precejšnje zahteve. Diletantje pa so pokazali, da so tudi težjim nalogam kos, kajti prireditev nas je naravnost presenetila. Naslovno vlogo Cirila je izborno, čeprav mestoma nekoliko pretirano, podal gosp. K., ki je zlasti v zadnjih dveh dejanjih pokazal, koliko igralske zmožnosti tiči v njem. Zelo nam je to pot ugajala g. K. v osebi nesrečne Helene, katere pač ni mogla boljše predstavljati. Slemenca je globoko zamišljeno igral gosp. V. D., le škoda, da tudi v kretnjah ni vedno kazal potrtega starca, ki je jedva prestal težko bolezen. Vredna družica mu je bila Marija (g. L.), samo da je le nekoliko premlada iz-gledala za svojega, 601etnega moža, oziroma za otroke, ki se že ženijo. Trgovec Slak (gosp. K.) ter dr. Trdina (gosp. P.) sta se nam zdela kot osebi, na kateri se opira nesrečna Slemenčeva rodbina, mestoma, zlasti v govoru premalo energična, dasi sta sicer prav dobro rešila svoji vlogi. G. T., ki smo jo videli tu prvikrat na odru, je predstavljala Tilko tako ljubeznji-vo in neprisiljeno, kakor jo je pač hotel pisatelj sam ustvariti. Prav ljubka sta bila tudi Metod (g. J. D.) ter Marica (g. P.), samo da je slednja le nekoliko preveč apatično poslušala, povest nesrečno ljubečega Cirila. Vlogo dekle Mete je prav dobro rešila g. D. Nastop orožnika (g. M.) bi moral biti vsekakor bolj resen in strog, čeprav pride V prijateljsko hišo iskat zločinca. Sicer pa je bilo vsem igralcem videti, da so se res potrudili poglobiti se v svoje vloge; zato tudi ni manjkalo zasluženega aplavza. Opozoriti bi bilo treba le ua nekatere hibe, ki sicer nikakor niso kvarile splošnega vtiska, glede katerih je pa gotovo bolje, ako se več ne ponove. Predvsem si mora »Sokol« za spremembo scenerije nabaviti pošteno razsvetljavo, ako noče, da bo na odru cel čas polmrak, kakor je bil sedaj. Predolge pavze, kakor sta bili n. pr. pri prihodu dr. Trdine in njegove sestre ali pri serviranju, morajo odpasti, — naj se pri tem že na ta ali drug način pomaga, če je morebiti tudi v igri sami v tem oziru kaka vrzel. Ravnotako mora izostati napačno naglasovanje besed bodisi posameznih ali v celotnem stavku. Pogrebci ne stoje nikoli posamezno, temveč vedno le v gručah! — Predstava je bila sicer prav dobro obiskana in blagajnik je gotovo dobil lepe vsote za »Sokolski dom«, kateremu v prid se je prireditev vršila. Posnemanja vredno je, da so nekateri, ki niso mogli priti k igri, poslali vstopnine! Splošna želja je, da se igra ob priliki ponovi v Gornjem Logatcu, sicer pa, da nas »Sokol« odslej večkrat razveseli s tako lepimi predstavami, kakor je bila zadnja! Igralci zaslužijo za svoj trud res vso pohvalo in priznanje, »Sokol« pa na lepo uspeli prireditvi naše odkrite čestitke! n Postojna. Izkaz daril za »Sokolski dom« v Postojni: S. Zora Paternost za blok št. 86 5 K in za prodan znak 1 K; sestra Lojzika Burger za prodana bloka št. 201 in 202 10 K. — Srčna hvala! Na zdar! — Ob ugodnem vremenu priredi v nedeljo dne 3. maja »Godbeno društvo« promenadni koncert v drevoredu pred mestno hišo od 11. do 12. dopoldne. Pri tej priliki tudi prosimo člane, da se prepričajo, v koliko je godba napredovala, nečlane pa prosimo, da pristopijo v večjem številu k godbenemu društvu, ker le na ta način se more godba spopolniti, ako ima dovoli gmotne podpore, ki se žal dosedaj v Postojni pogreša. — Ob sezoni se najvljudneje priporoča »Godbeno društvo« v Postojni, ki ima sedaj 24 mož na pihala ter prav lep in izbran repertoir. Narodna društva v Postojni in okolici prosimo, da se pri prireditvah poslužujejo naše godbe, ki je sedaj v prav dobrem stanju. Za plese in manjše prireditve se priporoča izboren šramelj. Honorar je nizek. — Kakor se čuje, dospe v mesecu juniju 27. pešpolk za dalj časa na polkovne in strelne vaje v Postojno. Strelišče v Št. Petru se v ta namen že dalj časa urejuje. ZAGORSKE NOVICE. zg Občinsko gospodarstvo in klerikalci. Minuli teden je »Slovenski Narod« prinesel članek »Klerikalno - nemški naskok na napredno slovensko Zagorje ob Savi«. V članku se navaja, da so se klerikalci in Nemci pobratili in da bodo prihod- nje leto šli skupaj v volilni boj za občino. V občinskem uradu naj bo zopet vse nemško, mi kmetje naj se na ljubo klerikalcem ponemčimo. — Najznačilnejše, kar se pa navaja, je pa gospodarstvo, ki je vladalo poprej v naši občini. Za časa župana nemškutarja Moršerja se je zapravilo 13.625 K 69 vin. občinskega denarja, tako da danes lahko računamo z obrestmi vred na 20.000 kron, za katere je občina oškodovana. V prvi vrsti smo mi kmečki davkoplačevalci prikrajšani za to ogromno vsoto. — Navaja se tudi, da je pokojni župnik Gross dobival od »gverka« letno 600 kron in vsak kaplan pa po 200 kron in poleg tega pa še brezplačno premog za domačo porabo. Znano je nam, da je bil rajnki župnik tudi občinski odbornik — takrat, ko se je v občinskem uradu vse nemško uradovalo. Naši klerikalci hočejo pri prihodnjih volitvah z Nemci skupno nam naprednjakom vzeti občino in napraviti zopet nemško uradovanje in tako gospodarstvo, kakor je vladalo za časa nemškega župana Moršerja. Klerikalci kriče in lažejo po »Domo-ljubu«, da se slabo gospodari v občini, da so naši odborniki z županom vred slabi gospodarji. — O slabem gospodarstvu, ki je vladalo prej, pa inolče kot grob. Računski zaključek za leto 1913. kaže popolnoma natančno računsko stanje in istega lahko dobi »Domoljubov« dopisnik v občinski pisarni. Ce se razume na bilanco, bo videl, da vlada vzorno gospodarstvo v zagorski občini. Tudi mi se v eni prihodnjih številk povrnemo k zaključku- računa, da bodo naši volilci imeli pravi pregled o občinskem gospodarstvu. OSTALI SLOVENSKI KRAJI. o V Silviji je umrla 70 let stara, obče-spoštovana gospa Uršula Bubnič, soproga gosp. Ivana Bubnič a, posestnika [in trgovca. Pokojnica je bila vzor pridne ;in skrbne gospodinje in dobre maitere. — Blag jej spomin! / o Slovenski grobovi v Ameriki. V Warrensvile je umrl v bolnici Fran Centa, ki je že dolgo bolehal za sušico. Star je bil 30 let, doma iz vasi Kosmele pri Robu. — V Clevelandu je umrl Anton Zulič, star 32 let. Pred šestimi tedni se je ponesrečil pri delu Big Four-železnice. Zastrupila se mu je kri. Doma je iz vasi Ostre pri Kostanjevici. o Smrt jamarja. Približno dve leti živel je v neki jami med Rojanom in Opčinami neki mož, o katerem se je vedelo le, da , se piše baje Benčina. Mož se je ogibal /ljudi, šel je samo zvečer v bližnji gozd, kjer si je poiskal hrane in je vselej pobegnil v svojo jamo, če so se mu bližali ljudje. Tako je živel kot jamar nemoteno, posebno še, ker so ga tudi bblasti pustile v miru. Pretečno nedeljo pa sta šla mimo jame kmeta Ivan Birsa in Andrej. Bizjak, ki sta iz gole radovednosti stopila v jamo. Tam ^e vladal strašen smrad, radi česar sta oba javila to varnostni oblasti. Ko so funkcionarji oblasti prišli v jamo, našli so jamarja mrtvega in že zelo nagnitega. Iz tega se sklepat, da je nesrečen samotar umrl že pred daljšim časom. o Sv. Juri v Slovenskih goricah. Zastrupiti je hotel svojo mater in svoje sestre Dominik Koser. Nedavno mu je umrl oče. Bal se je, da bi dobil premajhno dedščino, zato je sklenil odstraniti mater in sestre. Fanta so zaprli. KNJIŽEVNOST. Najnovejša knjiga najboljšega slovenskega humorista Rada Murnika: Lovske bajke in povesti, je izšla pravkar kot I. zvezek Knjižice Slovenskega Ilustrova-nega Tednika v jako elegantni opremi, z modernim tiskom in fini vezavi. Naslovno risbo je narisal akademični slikar Hinko Smrekar. Ex libris sta narisala akade-mična slikarja Maksim Gaspari in Hinko Smrekar. Knjiga obsega 192 strani ter prinaša sledeče velezabane in vseskozi zanimive humoreske, novele in povesti: »Na male kavke dan«, »Zaljubljeni jere-bar«, »Draga kljunača«, »Veselega kljunača žalostni roman«, »Paradni lovec Rekor-davzar«, »Lovec rešitelj«, »Opeharjeni ribič«, »Pov. mož ob Ljubljanici«, »Nedeljska bratovščina«, »Brakada brez braka«, »Duhek, lovski Orfej«, »Za Mrtvimi oga-;li«. — Kdor se rad smeje in kdor ljubi originalno pripovedovanje, polno humora in realistne plastike, poetskih opisov narave jter celo galerijo zbavnih tikov, naj si naroči nemudoma to knjigo. Knjiga stane elegantno vezana v upravništvu »Slovenskega Ilustrovanega Tednika (s poštnino vred) in po knjigarnah le 2 K 50 v. GOSPODARSTVO. Deželni odbor kranjski priredi preino-vanje goveje živine v Vipavi dne 7. maja; v Senožečah dne 8. maja; v Grahovem pri Cerknici dne 9. maja; na Bohinjski Bistrici dne 11. maja; v Kranjski gori dne 12. maja; v Zireh dne 14. maja in v Tržiču dne 16. maja. Premovanje se vrši vsakokrait ob 10. dopoldne. Premovali se bodo biki, krave s teleti in brez telet ter lepe telice. Premovanja se lahko udeleži vsak živinorejec iz občin bližnje okolice, kateri je najmanj pol leta lastnik k premovanju prignane živine. Poleg premij se bodo delile tudi diplome onim živinorejcem, ki razstavijo v posameznih vrstah po več najlepših živali. gsp Preizkušnjo škropilnic in žveplal-nikov priredi novomeška kmetijska podružnica v ponedeljek, dne 11. maja na kmetijski šoli na Grmu. Prične se s pre- izkuševanjem strojev ob 3. zjutraj. Preizkušnja ima namen, da primerjamo delo raznih škropilnic in žveplalnikov in se prepričamo, katere bi bilo najbolje naročaji. Vsak vinogradnik ve iz lastne skušnje, da je velik del uspeha pri škropljenju trt odvisen od dobre škropilnice. Preizkušale se bodo tudi drevesne škropilnice. Razne tvrdke so se že na vabilo podružnice odzvale in priglasile svoje stroje v preizkušnjo. — Vabimo naše vinogradnike in tudi sadjarje, da se preizkušnje v velikem številu udeleže in tako na lastne oči prepričajo, o dobroti posameznih škropilnic in žveplalnikov. gsp Tečaj za pridelovanje krme. Kmetijska šola na Grmu priredi dne 14. in 15. maja t. 1. dvadnevni tečaj za pridelovanje krme s sledečim sporedom: V četrtek, dne 14- maja od 2. do 4. popoldne: Setev detelje in trave na njivah za dvo- in večletno košnjo. Nakup potrebnega semena. Gnojenje deteljnih mešanic. Praktično razkazovanje deteljnih mešanic na šolskih njivah in v poskuševališču. V petek, dne 15. maja od 8. do 10. dopodne: Naprava novih travnikov. Najbolj važne trave. Sestava travnih zmesi. Množina potrebnega semena. Praktično razkazovanje semena in razdelitev vzorcev. Od 2. do 4. popoldne: Priprava zemlje in posetev travnikov. Poprava slabih setev. Gnojenje in izboljšanje slabih in starih travnikov. Praktično razkazovanje šolskih travnikov in travniških zmesi v poskuševališču. — Kdor se želi udeležiti tega tečaja, naj se priglasi po dopisnici pri ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu (pošta Kandija, Kranjsko) in sicer do 6. maja. Oddaljenim in podpore potrebnim udeležencem s Kranjskega povrne ravnateljstvo stroške za pot do Novega mesta in po 1 K 50 vin. na dan za prehrano. Podporo dobi pa le, kdor za njo pravočasno prosi in ki se mu je izrecno dovolila. gsp Zeleno krmljenje. Z zelenim krmljenjem navadno pričnemo spomladi prej kot mogoče. Saj si pa tudi živina poželi zelene trave, kakor hitro ozeleni. Vsak gospodar bo, predno prične krmiti z zeleno krmo, gledal na to, da živino na zeleno krmo polagoma privadi, kajti ako s suho krmo kar naenkrat preneha, dobi živina drisko in pri tem tudi kolikortoliko shujša. To pa ne sme biti. Zato je prav polagoma pričeti s krmljenjem zelene krme, katero je primešavati nekaj časa med suho krmo in šele potem, ko se je živina enkrat privadila, smemo krmiti s samo zeleno krmo. □□□□□□□□ Razširjajte od hiše do hiše »Slov. Dom*. □□□□□□□□ Stran 8. LISTEK. Cigan. Povest; spisal Gregor Samarov. (Dalje.) Tako se je živelo naprej v Bernvilu, na zunaj mirno, veselo in prijetno. Mladeniča sta bila' z Margo večkrat v hiši okrožnega glavarja. Grof in grofica sta občevala z njimi z ono ljubeznjivostjo, ki se lahko imenuje vljudnost srca in kakršno imajo v resnici plemeniti ljudje do gostov svoje hiše. Marija je tudi še večkrat kakor poprej obiskovala prijateljico Margo, tako' da je bilo občevanje v mladi družbi vedno prisrčnejše. Evgen in Marga sta si bila kmalu na jasnem. Priznala sta si ljubezen in se vdala mladi sreči z vsem veseljem mladih nepokvarjenih src. Ohranila sta tajnost bolj zaradi sebe nego da bi se bala ovir, kajti v kratkem bo Evgen nastopil notarsko službo in potem si je moral sam urediti svojo hišo. Drugače je bilo med Marijo in Miranom. liči okrožnega glavarja je občevala z mladeničem, ki je stal na zunaj tako daleč pod njo, pravtako, kakor bi spadal v njeno družbo. Vedno rajše sta igrala godbo in pela, Miran ji je moral zapeti vse pesmi in če sta potem obsedela pri klavirju, dočim sta Marga in Evgen kramljala sama zase v kotu, sta se pogovarjala o vseh mogočih rečeh in Marija je poslušala s sanjavimi in blestečimi očmi, ko ji je Miran pravil o pisavi zvezd, o glasovih gozda in o čudoviti skupnosti človeške usode z naravo. Oziraila se je nanj kakor k bitju, ki stoji visoko nad njo, ki ga sicer ni popolnoma razumela, toda iz njegovih besed je dobila bogato snov za premišljevanje in sanjarije v samotnih urah. Njegove oči so jo zrle tako ognjeno, kakor bi hotel njeno sliko zakopati v svojo dušo. In če je potem tako prosto govoril z njo o vsem, kar navdaja človeško srce, kakor da bi se gorek žarek izlival iz njegove duše, je nenadoma postal zopet hladen in tuj, skoro neprijetno ponižen in podložen, kakor bi si ne upal ozreti se k mladi dami njenega dostojanstva. Več dni je potem ostal v tej ponižnosti, da so ji časih solze silile v oči, zlasti če je imel za njene prijazne besede in vprašanja le hladne, trde in skoro žaljive odgovore. Mihelin je vedno kazal, v kolikor mu |e hladna in vzdržljiva narava dopuščala, mržnjo nasproti Miranu, ki ga je komaj vpošteval in skoro nikoli naravnost ogovoril. Sedel je vsak večer z gospodom Ša-monom v tega sobici; spila sta marsikatero steklenico onega starega izvrstnega vina Chateau la rose, od katerega je gospod Klavdij dan za dnevom obljuboval prijatelju poln zaboj, če bo le njegov vino-tržec prav tako pijačo preskrbel, kar bi se- .SLOV EN S K I DOM. veda dolgo tepelo, ker je tak star letnik težko dobiti. Kaj sta v sobici razpravljala in govorila1, ni nihče izvedel. Kaj prijetnega gotovo ni bilo, kajti gospod Klavdij je postajal vedno čemernejši in vedno bolj iskal vsako priliko, da je nečaku očital vse mogoče majhne in nedolžne zabave. Tako je Evgen neki večer delj časa izostali na sprehodu, ki ga je napravil z Miranom. Zamudila sta se v preprosti krčmi, veseleč se lepe narave. Ko sta se vrnila, je rekla gospa Belar-jeva, da je bil strijc Klavdij zelo hud, ker sta izostala od večerje, in Marga je prosila Evgena, ki se je zjezil vsled tega neutemeljenega očitka, naj gre k stricu in se opraviči. Evgen se je vdal, vzel Mirana s seboj, da je imel pričo zaradi nedolžnega izleta, in oba sta stopila v stričevo sobo. Klavdij, čigar oči so bile že zelo motne, je obsipal nečaka z jeznimi očitanji, ne da bi ga poslušal, in ko je končno nepotrpežljivo prekinil strica, da bi tudi njega poslušal, ga je gospod Mihelin z izpodbud-nimi prijaznimi besedami opominjal, naj ne pozabi spoštovanja, ki ga je dolžan stricu, in ne hvaležnosti, ki jo je dolžan dobrotniku. »Prositi vas moram, gospod,« je razburjeno zaklical Evgen, »da se ne mešate v stvari, ki vas nič ne brigajo; spoštovanje in hvaležnost do strica sta globoko v mojem srcu, toda tujcu, ki nima ničesar opraviti v tej hiši, ne priznam pravice, da bi me na to opominjal in od vas ne bom takih opominov nikakor trpel.« »Ali slišite, prijatelj Klavdij?« je Mihelin še vedno s prijaznim in milim glasom rekel, »vaš nečak je razburjen; mladeniča sta najbrž nekoliko poveseljačila. Pustite ju na miru; pravico, da opominjam k miru in spravi, mi bo vaš nečak gotovo priznal.« »Ne,« je zaklical Klavdij in skočil po-koncu, »to je nova nesramnost! Ali naj nimam pravice, da te opominjam k rednemu življenju, ker ti hočem vendar ustvari eksistenco, ki more le z redom, točnostjo in pridnim delom imeti obstanek? Gotovo se že veseliš časa, ko postaneš bogataš in lahko vse požreš, kar sem jaz po dolgem delu in varčnosti skupaj spravil. Zato misliš, da lahko razžališ mojega častitega prijatelja, ki misli boljše s teboj kakor zaslužiš. Toda motiš se, nisi še na cilju in spremenil bom testament in te ne napravim za smejočega se dediča.« Lica so mu bila vsa rdeča in žile na čelu napete. Grozeče je dvignil roko proti nečaku. »Stric, ljubi stric,« je rekel Evgen, vkaiko se morete tako motiti nad menoj!« »O, saj se ne motim, spoznal sem te že — pojdi, pojdi, ničesar nočem slišati.« »No,« je zaklical Evgen razburjen od jeze, »če me res poznate, morate tudi vedeti, da imam pogum in moč, da se sam preživim. Do vaše dedščine mi ni prav nič, saj zaime ne bo sramotna vez, vsled ka- 18. štev. tere se z menoj postopa kakor z negodnim učencem.« Obrnil se je in odšel skozi vrata, kajti že je dvignil stric čašo, kakor bi jo hotel stresočo roko vreči vanj. Mihelin je za trenotek dvignil očala in v očeh mu je zabliskalo zmagoslavno veselje. Miran je videl ta pogled, ko je šel za Evgenom. Popolnoma vtrujen se je Klavdij sesedel na stolu. »Ubogi prijatelj, ubogi prijatelj!« je rekel Mihelin, ko sta bila sama, »slabe izkušnje delate z nečakom, take nehvaležnosti bi ne pričakoval od njega.« »Kajne, kajne,« je zaklical Klavdij in hlastno izpraznil čašo, ki mu jo je Mihelin napolnil, »o, uresničiti hočem svojo besedo, jutri hočem izpremeniti testament in Evgena razdediniti.« »Ne storite tega, ljubi prijatelj,« je rekel Mihelin, »nikoli se ne sme upanja izgubiti, da se mlad človek poboljša.« »Kaj naj potem storim,« je rekel Klavdij, »ali naj se vsak dan tako jezim, saj me mora ta jeza umoriti.« »Ze dolgo vam svetujem, kaj morate storiti, ljubi prijatelj,« je rekel Mihelin, »v tej skrinji ne smete hraniti premoženja — naložite denar v amsterdamski banki, kjer je varen in ne more nihče do njega. Vašemu nečaku in njegovemu prijatelju, ki tako lahko odpira ključavnice, ne bodo prišle misli, katerih me je groza, če bosta vedela, da v hiši ni ničesar dobiti. To je prvo, kar morate storiti, pozneje tudi lahko de-nete v testament pogoj, da se vašemu nečaku dedščina le takrat odda, če bo z verjetnimi dokazili dokazal, da živi redno in vzorno življenje.« »Da, da, tako naj bo,« je zaklical Klavdij, »to me bo pomirilo; denar ponesem v Amsterdam.« »Tako je prav, kajti spremeniti testament bi vzbujalo preveliko pozornost, bi vašega nečaka uničilo in vendar moramo vedno upati na izbolšanje.« Zopet je natočil in zopet je Klavdij izpil. Dolgo ga je še Mihelin nagovarjal in danes je moral dobrega Klavdija še bolj podpirati kot sicer, ko ga je peljal v spalnico. (Dalje prihodnjič.) Ognjeniki. Peklenski ogenj. Fr. P i r c. XII. Zemlja v ledu in snegu. Ravnokar se spomnim — je Janez Domišljija nadaljeval svojo razpravo, da bomo videli pri porodu novih ognjenikov in novih otokov sredi morja, še dosti prilike, razmišljati o vzrokih in posledicah tistih velikih katastrof, ki jih v sv. pismu najdemo pod imenom »vesoljni potop«. Za sedaj imam za vaju nekaj drugega, čemur se bosta mordai še bolj čudila. Kaj ne, kako smo hudi, če imamo v letu par mesecev nekaj palcev snega in vmes par dni hude zime. In kako se naši Dolenjci čudijo, če jim pripoveduješ, da si ob času, ko je bila pri nas najhujša vročina, potoval po ledenih gorah, kjer se »večni« sneg in led malo brigata za našo vročino. Kaj bi tudi naši Dolenjci šele rekli, ko bi jih mogel prestaviti, recimo, za kakih 30.000 let nazaj. Brrr! To bi trepetali 'in zijali. Ne bi jim smeli tega zameriti. Zakaj takrat je skoro vso zemljo pokrival led in ne samo par mesecev v letu, temveč kar več tisočletij. Da, to je bila ledena doba, ki je trajala neznano koliko tisoč-Jetij. Iz paradiža človeškega rodu in prvega začetka življenja, iz daljnega severai, ije razširil led svoje kraljestvo preko cele zemlje vsaj posredno tudi tam, koder se /ledena moč ni naravnost razvila. Kakor bi vaju rad natančneje seznanil z dogodki za časa ledene dobe, vendar se moram za to pot omejiti le na najvažnejše površne obrise. V splošnem moram omeniti, da je šele ta doba podala zemlji lice, ka^ kršno vidimo v glavnih potezah še dandanes. Ker v naravi ni nič stalnega, so se tudi v ledeni dobi godile velike izpremem-be. Po še danes vidnih zapuščinah iz ledene dobe, se lahko trdi, da se je prava ledena doba trikrat ponavljala; ko je za prvo tako dobo izginil led, ko so se ledniki pomaknili nazaj, je zemlja zopet zadobila drugoi obliko, drugo podnebje ali klimo, drugo življenje. Dobo med dvema lede-nimal dobama imenujejo interglacijalno ali medledno dobo. Vzrokov za ta čudni pojav na zemlji, navajajo več. Francoski astronom in prirodoznanec Adhemar je skušal dokazati, da imatal v 21.000 letih sedaj severna, sedaj zopet južna polobla bolj ugodne letne čase. Ta, bolj ugodna doba — ko sta pomlad in poletje skup nekoliko dni (8 dni natnreč) na eni polobli daljši kakor jesen in zima — trpi za vsako poloblo 10.500 let. Za severno poloblo se je ta doba nehala leta 1248. po Kr. r., kajti to leto se je zima pri nas začela ravno z dnevom, katerega je zemlja stopila v pri-solnčje. Od tega leta dalje postaja severna Mali sovražniki. Vkljub vsej človeški previdnosti, vkljub vsem modrim napravam sopil, nosu, ust, žrela in vratu, vendar premnogi majhni sovražniki v obliki prahu, bolezenskih kali in bacilov vdirajo v sopila. S temi malimi, ali zaradi njih neštevila prav nevarnimi sovražniki imajo naša pljuča noč jn dah srdit boj. Da v tem boju zopet in zonet zmagamo, treba nam je zdravih prsi an se moramo vsaj na zunaj varovati bolečin in motenj. polobla zopet hladneja ter se bo čez 10.500 let tako ohladila, da bo imela puščobno podnebje, kakor ga je imela že 21.000 let pred 1248. letom po Kr. r. — Po tem računu bi mi zdaj živeli v interglacijalni ali medledeni dobi in se vračamo zopet nazaj v četrto ledeno dobo. Brrr! Kaj ne, vaju že pri mislih na to kar zebe pri srcu, zato mi bosta bolj hvaležna, če vaju ob gorkem pomladanskem dnevu popeljem kazat nekaj tistih vidnih spominov, ki jih so nam zapustile dosedanje ledene dobe, ki jih hočem, da vaju ne bo preveč zeblo pri jmenu ledena doba, odslej raje imenovati s tujko diluvij (starejša naplavina). Gorenjska ravan, Ljubljansko polje, ljubljainsko Barje in nam Dolenjcem še bolj znano Krško polje, to so priče iz ledene — sem hotel reči iz diluvijalne tvorbe. Oglejmo si nekoliko ljubljansko Barje, to pa zato, ker se v njem prav lepo vidijo sledovi vseh treh ledenih dob. Ko so ob času gradbe Južne železnice, ki teče, kakor vesta iz Ljubljane venkaj proti Borovnici, tudi preko Barja, preiskavali tla, {še v globočini 50 metrov niso našli močnega kamenja, dasi ga je ob robu Barja vse polno. Našli so pa zaporedoma se menjajoče plasti gline in peska. Zadeli so dvakrat, in sicer v globočinah 19 m In 27 metrov na zelo stisnjeno, le nekaj centimetrov debelo plast suhe šote, dočim je vrhnja (vlažna) šotna plast do 2 m debela. Pod to vrhnjo plastjo je 8—9 m debela plast brne in pod njo 6 m debelal plast gline, pod glino do 4 m debela plast peska in še globočji se vrste zopet glina, pesek, šota in glina. Med posameznimi plastmi se dobe že izogljeneli, deloma okameneli debeli hlodi, porušena drevesa, v bolj vrhnih plasteh tudi bogata najdišča ostankov iz človeške prazgodovinske dobe ali dobe mostičarjev, to je ljudi, ki so imeli svoje stavbe na koleh, zabitih v jezersko dno. To vendar vesta, da se je po ljubljanskem Barju nekdaj razprostiralo veliko jezero, nad katerim so si prvi prebivalci postavili svoje stavbe na koleh ali mostiščih. Ljubljansko in Krško polje pa je z gramozom napolnila Savaš ki je vsled tajenja ledu v gorenjskih planinah, se najpreje zbirala v jezera, katerih voda je pozneje pretrgala zapreke, ki so zabranjevale odtok (po nižjih gorah, skalovju n. pr. med Litijo in Zidanim mostom, med griči na spodnještajerski meji pri Brežicah in na oni strani zadnji izrastki Opatove Gore, pod katerimi se zdaj izlivat Krka v Savo). S planin tekoča voda je odnašala s seboj drojmejejkamenje, ga spotoma ogla-dila, tudi razdrobila. Po odtoku posameznih jezer je gramoz ostal v plasteh, kakor ga je med dolgim vekom voda nanašala. Posamezne plasti se prav dobro vidi ondi, koder kopajo jame, iz katerih izvažajo gramoz za cesto, pa tudi pesek za razna zidarska dela. Takih spominov iz diluvijalne tvorbe je polno tako po Ljubljanskem, kakor tudi po našem Krškem polju. Še danes je na teh poljih prav skromna plast prave rodovitne zemlje ali humusa. Še druge vrste spomeniki iz ledene dobe so velike skale, ki so prepotovale na hrbtu ledenikov neverjetne daljave preko celih dežel. Tem skalam pravijo eratne ali blodne skale, ker v celi dotični okolici ni najti ne sledu takega kamenja, torej so morale po ledenikih »zabloditi« iz čisto drugih krajev. Ponekod n. pr. v Švici se dobe take skale tako velike, da so na nje postavili velike stavbe. Pri nas (na Gorenjskem) so še danes vidne tudi ledeniške groblje ali morene, 0 Razširjajte od hiše do hiše »Slovenski Dom". 00 kg govejega mesa I. vrste . »i n »» ?» • Ul »I It T? II „ telečjega mesa .... „ prašičje;,* mesa (svežega) ,, (prekajenega) „ koštrunovega mesa Prašiči na klavnici . „ kozllčevega mesa . kg masla.................. „ masla surovega . . „ masti prašičje . . „ slanine (Špeha) sveže „ slanine prekajene . „ sata ................... „ surov, margarlnskega m ista „ kuhan, margarlnskega masla jake .............................. / mleka............................. „ „ posnetega.................. „ smetane sladke.................... kisle .................. kg medu . . . „ čajnega surovega masla . . piščanec golob raca gos kapun puran . . 00 kg pšenične moke št 0 . . O o „ 1 . . 00 „ „ 2 . 00 „ „ 3 . 00 „ 4 . . 00 „ 5 . . ■10 „ ,i ii „6 . )0 „ i, 7 . . 30 „ „ ii 8 . . 30 „ koruzne moke • « • 00 „ ajdove moke . . . . 1. 30 „ ajdove moke . 00 , ržene moke . . .11. l fižola .. graha „ feče . „ kaše . „ ričeta . 00 kg pšenice. 00 rži 00 it ječmena 00 ovsa 00 ajde 00 prosa belega 00 „ navadnega . . . 00 koruze 1913 00 činkvantina 00 It krompirja Lesni trg. Cena trdemu lesu 11 do 12 K. Cena mehkemu les 7-—do 8—K. Trg za seno slamo, in steljo Na trgu je bilo voz sena ................... „ slame................... .. stelje................. „ detelja................. Cena od 1 d° K h || K h 1 60 1 80 1 40 1 60 1 20 1 40 1 80 2 — 1 60 2 40 1 90 2 20 1 40 1 50 1 20 1 30 0 — 0 — 2 60 2 80 2 60 2 80 1 80 2 00 1 52 1 80 1 90 2 — 1 76 1 94 2 40 0 — 2 00 0 — — 6 - 7 — 20 00 — 08 — — 1 — 1 20 1 40 2 60 3 00 3 00 1 50 2 — — 40 — 70 2 00 0 — 6 CO 0 — 0 — 0 — 0 - _ 41 50 — 41 00 — — 40 30 — — 39 00 — — 37 59 .. 36 50 - — 35 29 00 50 — 14 — — — 28 69 — — 54 - — — 52 - - — — — — - 34 — — — 32 — — - 33 — — ... 28 — 20 — — 24 50 25 50 19 00 20 — 17 00 18 — 18 00 19 — 25 — 26 — 28 — 00 — 18 OD 20 — 16 50 17 — 20 CO 00 — 5 00 5 50 7 9 00 6 — 7 00 0 00 0 — o 00 0 — 7oncbn Pr' m°tti#Je vlofld na knJIZIoO • v tekočem rafiunu najugodneje. Z ozirom na ovoj polnovplafianl delnlikl kapital 8,000.000 kron In 1.00.000 kron rezervnih fondov ponuja najvefijo varnost za ve« tuji denar. Promet na leto 6Az 1400 mlllonov kron. Preskrbujft vse denarne zadeve najkulantnej*. 6 MllŽDlCe V SDlltU, CClOVCU, TBtfl, SOTDleVO, GONCl In Celili. 1 Poslovalnica I. c. kr. avstrijske državne razredne loterije. ---------------------- xxxxxxxxxxxxxxxx IM Mu ooii i volnenega In perllnega blaga }( X za ženske obleke, svilnate }( rute ln šerpe samo pri ]f LENASI & GERKMAN, £ X Ljubljana, Stritarjeva ul. št. 4. X X Tkanina, platno za rjuhe brez X X šiva, preproge, zavese odeje, X j Vsa oprema za ženine in neveste. J xxxxxxxxxxxxxxxx Sifilitiki! Pojasnilno broSuro o hitrem in temeljitem ozdravljenju brez motenja poklica, brez ponovitve, brez živega srebra in drugih strupov, brez vbrizgavanja, brez škodljivih postranskih učinkov razpošilja diskretno za 20 h za poštnino v zaprti kuverti brez kakega natiska dr. med. H. Seemann, Sommerfeld 84 (Laiultz). 94 % Kmetovalci! Svetovnoznane srebrno-jeklene kose lz najvlačnejšega ln najboljšega Jekla, lahke, s katerimi Je mogoče najbolj trdo travo pri enkratnem brušenju 100 korakov neprenehoma kositi, razpošilja :: po pošti po najnlžjlh cenah :: edino » Adalb. Geissa nasl. Vik. Pilih, Žalec. Zahtevajte cenovnik. 38 VVERNIG Ustanovljena 1881. m.ž , Pri Bmlr. poit. kr. it 8*8.40«. Pr, ogr poi< hran i4 19>864. Jelejon Stev. 185. n n n I M r. z. z n. z. i v Ljubljani, na Dunajski cesti št. 18 v lastnem zadružnem domu. Žiro-konto pri avstro-ogrski banki. Obrestuje hranilne vloge po 43/4°/o = brez odbitka rentnega davka, katerega pla&uje posojilnica sama za svoje vložnike. = Posojilnica posojuje svoj denar na varna kme6ka posestva, radi tega je tudi ■■■ ves denar pri njej popolnoma varno naložen* .". Q-ospodarstvo posojilnice -vod-ijo gospodje: Ivan Knez, veletržec in veleposestnik v Ljubljani. Andrej Šarabon, veletržec in posestnik v Ljubljani. Josip Lenče, veletržec in posestnik v Ljubljani. Ivan Mejač, veletržec v Ljubljani. Anton Pogačnik, posestnik v Spodnji Šiški. Franc Jarc, posestnik v Medvodah. Avgust Jenko, posestnik v Ljubljani. Alojzij Vodnik, kamnosek in posestnik v Ljubljani. Rezervnega zaklada kron 800.000. Upravno premoženje koncem leta 1912 kron 19,000.000. Uradne ure vsak dan od 8.—12. in od 3.-4. Ob sobstah in dnevih pred prašniki od 8.—t popoldne. Tisk »Narodne tiskarne« v Ljubljani.