Posamezne iterflkei N nadn« Din —*7S„ ob nedeljah Din 1*—. .TABOR* W»j« v*mk 6mn, nma ftadcli« * pruiftai, »b »i W/\ ■ i nulcdlic r.r% datumom nuledftj«** 4m ter a b D 10--S M D II*—, M bfr—i» Dlfr- N«*mi m pri «pwi »IWOWi* KJUtBOR. PoMm fijifa&KI f Cenr ?t«v. 01« V - TABOR P «««aezae Storilke Navado* Din —“IS, •b nedeljah D Ib I*—> UREDNIŠTVO M «hqi . >1«.» fco*». )ariičm «L U. < L 0*4 rtropi« TMa Mhnrk H. 1% UPRAVA - o.M> . •»« it < prtilMj. ni ja« vidi Klavno naše zlo v tem. da je naša upra-slaba in srbi jan 3 k a. Splošno je priznano — pravi -■- in ►e *° Pogosto na.glaša, zlasti tudi s srbi-Janske strani, da je naša uprava zelo ♦užiba in ne samo slaba — tudi zelo dra- ?:a. Dalje je dejstvo, ki ga ni muči zataji. da je naša uprava zelo srbijanska. Na stvari nič ne izpremeni, če je lokalna uprava na pi; v Splitu ali v Belovaru ^ srbi jonskih rokah. Lokalna uprava je ®amo izvršilni organ centralne uprave. Lokalna (oblastna) uprava lahko izvršuje sivoja opravila več ali manj po uka,zib i:n navodilih in v duhu centrale. A centiralna uiprava je čisto srbi jamsk a. ^eznatno Število nesrbi janskih Srbov še manjše število Hrvatov in Slovencev na tem nič ne izpremeni. Oni ko zgolj figure na šahovski deski, nimajo Pa, vpliva na splošni potek stvari. Tudi brez pomena, če ta ali oni človek »i« Preka« dobi portefuille v kakem mimi-Mr.-fvu postranskega pomena. On mora delati z onim aparatom, ki fta je našel y* ne more niič izpremeniti. Vrhu tega 3e v prvi vrsti eksponent svojo stranke, ki je debila vlado saimo v koaliciji s ka-tiiVe,l''ko ^bijami^ko stranko. »lai>a uprava je vzrok nezadovoljstva Preč&niski.h krajih. Želja po reformi Uprave j® splošna. Če bi bila uprava normalno dobra, bi separatizem kmalu Ivi” svojo moč. Saimih' idejnih separatistov, k; ro separatisti zavoljo separa-”®ma, je tako malo. da bi ostali brez '»Pliva, če bi odpadlo nezadovoljstvo ra-slabe uprave. Uprava pa se ne more Popraviti toliko časa, dokler bo čisto ^bijanslka. Za dobro upravo je potreben 2v?F. uradniški materija!. ki pa ga v ®rhiji ni in pa še dolgo ne bo. Pred voj-,0 no imela Srbija uradniški m^terijal, J^nikoir ga je bilo treba za njeno deželo c,razmere, a raramiere v predvojni , ">ji so bile mnoMasW- Jasno je, da tako urad-i*0 tl1 dozorelo za vse nove potrebe in V še premalo; nato srt sprejemal i o»ob,a^n'1*'to vrtte tudi nekvalificirano On*' • j® uradmištvo nesposobno, tedaj fcifo I in (rtmftfci po visoki. Reduk-^,17 n*č ne zaležejo. če po uradmlštvo In f<} 'Ta- bo delalo še mami In slabše Je t ?e. nPravi samo v škodo. Najprej flPr«v upravo, a za (lobro Jfcj « Potrebajeimo dobrih uradnikov, flenftJv!rvs*i i,TI Slovenci je utadništva Cirn '^1^ ve« in sicer boljše kvalifi-nl*kiib 66 Pomoči H urad- ’DttidTti*7,mt dn<) hrratake in ^ovrtn^ko k,i 5« bilo tfi^d?fl,risteo Irt av-r>a ostala še vedmo zad.ist UpornKu- L ! Tno^la država koflistno ^ kpftatilo samo drža-ttw11 Pijancem, i r?Wl' reforme čuti prebija čuti A razumljivo je, da Vi^i0 °nbolj ono prebivalstvo ki je t? hiln v .i? avtrtr,.>fko upravo, ki ^®diivn ^n,^n°m ozira jako dobra. . •Je, se zlasti prečamsKo pre- Ostra kritika rudarskega ministra BEOGRAD, 18. maroa. Slkupšči.na je včeraj nadaljevala ’ebato o proračunu •ministrstva za šume in rude. Samostojni demokrat dr. Brankovič je govoril o miamipulacijah s fondom o pogozdovanju Krasa. Pravijo, da si je minister na račun teg-a fonda zaračunal svoje potovanje v Dalmaci jo 150.000 Din. Dr. Ninčič na poti v Pariz Zastoj v pogajanjih z Italijo. BEOGRAD. 1$. marca. Po vesteh iz Ženevo je zunanji miniister »V. Nim&id odpotoval snoči v Pariz. Pogajanja med našim zunanjim ministrom im našo delegacijo jr lede sklenitve nove prijatelj* sike pogodbe, se radi trenutnega kritičnega položaja niso mogla zaključita. Vendar pa na obeh straneh slej ko prej obstoji težnja, da se rimska prijateljska in zavezniška pogodba postavi na kar širšo podlago. Italijanska delegacija je piri redi la snoei jugoslovanskim delegatom na čast intimen banket, v Denrrsra SvehJove vlsde PRAGA. 18. marca. Z ozirom na dejstvo. da med Vladnimi strankami ni prišlo do spora.zuma in da minister Botrin je ni hotel prevzeti za čas predsednikovega bolezenskega dopusta vodstvo V današnji debati so govorili dr. Žani<< (hrv. federalist). Jovan Ciirkovič (radikal) iin Rafojilovič (demokrat), ki so feritizirali politiko tega ministrstva in naglašaili, da se miniister sploh ne drži nobene jaisme linije. vlade., se je ministrski predsednik S vehi a odločil, da poda demesijo vlaJp.. Do-znava se, da bo bivši predisediik uradniškega ministrstva dr. Černy sestavil uradniško vlado. Odvetniška stavka v Romuniji BEOGRAD, 18. marca. Po vesteh iz Bukarešte so vse romunske odvetniške zbornice sklenile protestno stavko zoper novi taksni zakon. Pri štrajku jo udeleženih 6 odvetniSkih zboirnic. BORZA CURIH, (Avala), 18. marca 192f>. ilzv.) Beograd 9.145, Pariš 13.G2. London 25.?6, Newyork 519.60 Milano 2l.S’i, Berlin 123.70, Varšava 62.50, Prag 15.385, Wien 73.20, Budapest 0.00728. Bukarešta 2.185, Sofija 3.75, Atena 7.20. Dnevna kronika Delavska zbornica razpuščena? Ministrstvo za socijalno politiko Jo sistiralo vse sklepe Delavske zbornice in naložile upravnemu odboru, da do na-daljne odločitve ničesar no ukrene. Ministrska naredba značl stvarno suspendiranje delovanja komaj izvoljene Delavske zbornice. —O— — Središče ob Dravi. Naš kraj še menda ni Videl tako veličastnega pogreba, kakoršen je bil v sredo 17. tm„ ko smo spremljali k zadnjemu počitku gospo Jelisavo Zadrčevo. katero je v 55. letu starostu pograbila zavratna morilka - snnrt po večmesečnem trpljenju. — Ljudstvo od blizu in daleč ji je v o-gromnih množicah iiakazalo zadnjo Čast in ob njenem grobu so plakali zlasti vsi oni reveži, katerim je biila pokojnica nad vse dobrotljiva mati. Na čelu ispre<-voda so koraikalii požarna bramiba. Sokol, Sokolska godiba. Sokolski pevski zbor, Obrtniško društvo, cela vrsta duhovnikov. za knsto pa žalujoči mož blage pokojnice, znani veleuglednl gospod Jakob Zaidtravec, ter sin edinec Juriča im cela vrsta sorodnikov, prijateljev im znancev. Solnce, ki ee je tekom dopoldneva še skrivalo, je v trenutku, ko se je spuščala raikva v grob. z vsem svojim spomlad oznanjujočim sijajem razlilo nad pokopališčem. — Nova Kmečka posojilnica. V nedeljo 14. t. mi. se je vršil v Negovi (srez Ljutomer) ustanovni s^stnnek nove Kmečke hranilnice in posojiliniiee. Ravnatelj Zadružne zveze g. Janko Lešničar je navzočim kmetovalcem, ki so bil i zbrani iz negovske im tud j iz sosedinih far, pojasnil pomen in naloge Kmečke posojilnice, nakar se je soglasno uistamo-vitev pasojilmice sklenilo in je bilo tudi takoj izvOljono načelstvo im nadzorstvo. Na oelu nove posojilnice stoji ugledni poa 'im gostilničar g. Jamko Bezjak in tudi ostali člani načelstva so tsaani odlični kmečki posestniki im obrtniku —1 Prepričani ramo. da bo nova Kmečka po-sojiiniea v Nebovi lepo na.predovala. — Gibanje SDS v mariborski oblasti. V K o z j e ra se je vršil flne 10. t. m. občni »bor tfumošnje ktrfijevnC organizacije. Tavolil »e je nov odlbor, kii naim jamči, da bo organizacija tudi v bodočem poslovnem letu lepo napredovala. — V Mozirju je bil občni zbor v so--boto 13. t.m., v Bočni v nedeljo 14. km. popoldne. Na obeh poslednjih občnih zborih je zastopal oblastno organizacijo okrožni tajnik g. Žabkar iz Celja. — V nedeljo 14. tm. se je tudi vršil občni zbor s rezke organizacije za Maribor desni hreg. — Čebelarjem mariborske oblasti. V nedeljo, 21. marca tena »Zveza čebelarskih podružnic mariborske oblaisti« svoj občni zbor ob 10 uri v ITI. deški šoli na Ruški eeisti v Mariboru. Dnevni red obsega pozdrav obč. zbora po Zastopniku osrednjega društva, poročilo tajnika »Čebelarskega društva za Slovenijo«, volitve odbora in slučajnosti. Ker nam ravno v mariborski oblasti preti katastrofa po rapidino se razširjajočih kužnih čebel n ih boleznih, katerim posamezni čebelarji nikakor niso kos. pričakujemo najizdatnejšo udeležbo organiziranih, pa tudi neorganiziranih čebelarjev. — Izlet Jadranske Straže. Glavni Odbor Jadranske Straže v Beogradu priredi v fesu od 28. junija do 19. jiilija t. 1. s parnikom Karadjordje 24 dnevno potovanje v sledeče kra je: Sušak. SVbenik, Split, Dubrovnik, Kotor, Krf, Me^sina, Caipri, Neapelj, Ajaccio, Nifesa, Marsail-le. Barcelona, Algier, Bizerta, Tunis, Malta., Sirakusa. Spli/t, Sušak. Vofnia stane za osebo od 5.000 do 11..000 Din., hrana dnevno 100 Din. Natančnejše informacije daje ljiibljanski glavni odbor Jadranske Straže, prijave pa sprejema Jadranska Straža v Beogradu. — Sejem za kožukovino v Ljubljani, dne 19. marca. II. letošnja ankcija (dražba) za kože divjačine ee vrši dne 19. marca. Detajlna prodaja na sejmišču je prepovedana. Informacije ekuje urad Ljuibljanskega velesejma, oddelek Divja koža, — Zadnje poročilo o vinski razstavi v št. Hiu v Slov. gor. Poselbni vlak na št. Iljsfko vififilk© raas^tavo vozi iz MairibOra v pondel jek dne 22. t. m. oib 54II. Uro prodipOldm«, Tore/k dne 2a t.m., drugi dan razstave, ni posebnega vlaka v St. Ilj. Poloviična vožnja za udeležence je dovoljena. — Ne kupujte inozemskih srečk. V zadnjem častt je opaziti., da raizni agenti bivailstvo upira proti Beogradu: ne proti Srbiji ali SrMjanoem. mairveč zoper •heograjisko upravo, ki je dejansko v sr-bijamskih rokah. Ustanavlja se m ie bo u«tamovlla fronta s geslom: za reformo uprave! To j« tista prečan»ka fronfa, k’i sedaj nastaja* ul pa to eepaautlbtična fronta »». O □ ODDOODDdPDOD Župančičeva »Beseda o Prešernu marib. mladini” se dobiva ▼ posebnem ponatisu po 50 p kos v naši upravi. Kupujte in dajajte mladini in ljud* stvu! nanrrmrpoao o o ijmLOJOjanoD razpečavajo po vsej državi med neinformirano ljudstvo številne imozemi ke »ročke im promese. Opozarjamo jih na zakon od 8. srpana 1919, odnosmo 30. grudna 1925, člen 13 ki najistrožje zaibranjuje razpečavanje, knpovamje alii prodajanj® katerihkoli inozemslkih srečk. Po^ členu H. omenjenega zakona, so razpečevalci kakor tudi kupc.l podvrženi konfiiseira-nju srečk in denaimi globi do 5 tisoč Diln. — O nezadovoljstva slovenskih du« hovnikov poroča zagrebški »Jutairnji List« povodom obiska ministra dr. Miletiča v Ljubljani. Na radikaliski zaupni konferenci se je baje sklepalo o tem, da se to nezadovoljstvo izkoristi im da pristopijo nezadovoljni duhovniki v radikalno stranko. Snubci iz Beograda pa so odišli za sedaj praznik rok, Jcer tl duhovniki baje nameravajo počakati, kakšen bo konkoirdat z Vatikanom. — O vzrokih poloma na zasedanju Društva narodov se sedaj živalimo razpravlja in išče krivcev. Splošno pravijo, da je glavni formalni krivec B razliti j a, drugi pa še pristavlja jo, da za Brazilijo stoji Italija Kakorkoli je že, razprave v Ženevi so pokazale, da stoji D. N. na slabih nogah. Ostamejo še lepe nadsje za jesen. — češkoslovaška vladna kriza še je nenadoma razpletla v povsem novo smer. Sedanja koalicijska vlada je Sla naraoen im tekom današnjega dne bo sestavljena uradniška vlada pod vodstvom dr. Čemega ki bo tudi notramji mtfniiisfer. Dr. Černy je že svoje dni vodil uradniško vlad«, ki je pripravila tla sedam ji koaliciji. Od parlamentarcev bodo v novi vladfi zunanji minister dr. BenoŠ. finančni mM1«tet dr. EmgliS lm minister za Slovaško dr. Kakdy. Hesort za narodno okram.bo bo prevzel gemerdil Podgrajski. Nova vlada bi imela 6stati na krmilu pol leta. Dotlej bodo nasprotja med koal ieijisktal Strankami Odstranjena. — Uspehi protltuberkulozn egn hoja na Češkem. »Cepi«« poroča Iz Pr«g6: Zdravstvene razmere po se tekom svetovne vojn« povsod znatno poslabšale, najbolj pa so trpela ozsmilja centta!'rtti sil radi pomanjkanja hrane. Pomanjkanje hrane pa je v znatni mfcrl pripomoglo k širjenju nalezljivih bolezni, predvsem pa Širjenje tuberkuloze, ki je na češkoslovaškem1 glavni vzrok številnim smrtnim slučajem. Na tuberkulozi n.miira lettio 30.000 oseh. Po zaisilu^ri požrtvovalnega dela Mar-arvkove lice. ki je takoj po prevratu pričela z ostro borbo piroti tuberkulozi, se je število smrtnih slučajev kljub slabim stanovanjskim razmeram znatno zmanjšalo. Ma>-»a.rvkova proti.toberkulozna ldga je doslej ustanovila na teritoriju republik® 2C0 odiboirov in nad 100 protituberkulo®-nih s tani o, ;ki dajejo nasvete im »mtetiva za pobljamje tuberkulozo pri bolnikih v ogroženi okoliei. V 6 letih svojega delovanja jft protituherkuilozna liga I*-dala lamiillijomov Kč za pobiijamje tuberkuloze. ia česar j® razviden Velilkauski pomen te občekonistne akcije. — To in ono. V Gradcu so razrili Se pred dnevti veliko hmnOseksTi nlmo afoto, v kaifcero je zapletenih okrog 70 oseb n« j-raaličnejšiih stanov. — Preko Carigrada poročajo, da jo potre« uničil v Deuimlm 190 hiš. — Iz Jeruzalema poročajo, da so sirski vstaši klemlli izpraznMl Damask. kor ga nameravajo Druži ra*de-jalti. Evropejci so že dobili ukaz, dft za-puste mesto. — Mari jamske lazny. doslej last te/planskega saimostama. «o na pod-laigl zakona o agrarni reformi prešle v roke države. Samostan pa je izjavil, da jilh ne Izroči. Vlad« je radi tega sklenila, da si bo s si 1 o priborila svojo pra- vi oo. — Tz Moskve prtročajo. da je umrl vne*’^m pl ju ” znan.i nn-kt general Brusilov — V Sasu od junija ^ STran f. »TARfl ti e. T RTstfljftTn, TJire 1f> Wa'rpn Nocoj o polnoči se bo vsak udeleženec Jožef©y©ga gefms v Har. domu prepriča!, ds ge se sil^ear in tato prijetno zabaval. §Cd@r zamudi, mu Ib© žal 25. avgusta se bodo vršili na Reki prvi italijanski vojaški nabori. — Redka sreča je zadela natakarja Selani j a pri Monzi1 ju, v neki mali loteri ji je zadel glavni dobitek v znesku 400.000 lir. " — Kako plačujejo v Rusiji atentatorje. Povodom 45. obletnice atentata proti e,ar ju Aleksandru II. je sklenil sovjet ljudskih komisarjev, da se 'vsem osmim So živečim atentatorjem' določi dosmrtna pokojnina v znesku 225 rub-1 jev na mesec. — Popolno uničenje vojaške industrije bo predlagala sovjetska Rusjana bodoči razorožitveni konferenci. — Praški velesejem. Uprava našega lista je prejela večje število legitimacij za praški velesejem. Legitimacija ,-tane 22 Din in upravičuje lastnika do Polovične vožnje v Jugoslaviji in češkoslovaškem, medtem ko ima v Avstriji z voznim listkom o-ebnega vlaka pravico do brzovlaka. Z ozirom na velik p mien praškega pomladanskega velesejma, ki se bo vršil od 21. do 28. t. m. in na veli k e ugodnosti, ki jih nudi vele se j m*'* a legitimacija opozarjamo interesente, da si' legitimacije pravočasno nabavijo v paši upravi. Mariborska poverem&tva „Vcdrsikove dmšbe“ »Vodnikova družba« v Ljubljani, ki bo izdajala za letnino 20,— Din redno vsako leto lepe slovenske knjige, je ustanovila v Mariboru sledeča poverjeništva : 1. Uprava »Jutra«, Barvarska ulica, med običajnimi uradnimi urami. 2. »L.iudska knjižnica« v Narodnem dojjHi. v četrtek in soboto od 6.-8. ure zvečer in ob nedeljah od pol 19; do 11. ure. V navedenih prostorih in ob označenih urah se za sedaj sprejemajo člani »Voduikove družbe«. Vsak prijavljenec mora takoj plačati 20 Din letnine. Za teh 20 Din bo dobil v oktobru štiri knjige in sioer : — Maturanti državne gimnazije v Mariboru prirede 22. t, m. ob 20. uri zvečer y Narodnem gledališču javno akademijo, čije pestra »pored nam obeta obilo zauimiivosti. Predivsem vzbupajo -zanimanje originalne točke gojencev zavoda -jjn pa odOomek iz drame »Vrhovi žare«. Pole? orkestralnih in pevskih točk so na sporedu tudi ba>let, pantomima, deklamacije im dirujaro. Občinstvu pri izročamo. da se prireditve v čiim večjem , f^lu udeleži, da se našim maturantom poleg moralnega zadoščenja zagotovi tudi gmoten uisrpeh. ' — ■" v - Pred otvoritvifo umetniške razstave Ante Trstenjaka Maribor, 18. marca. Jutri se bo v veliki kazinski dvorani ■'otvofila umetniška razstava našega 11 a* \darjenega akad. slikarja Ante. Trsten-•jaka. G-. Trstenjak je pred leti že :az-stavM v Mariboru in jo imel lep uspel). Bil je takrat na koncu svojih študij v Pragi, kjeT je študiral na Češki akaie-“tniiji za oblikujočo umetnost. Kmalu po •ibariborttki razstavi se je napotil v P.V riz. Tu je preživljal vse križe in težave slovenskega umetnika, ki ese mora. trrlo boriti za svoj obstoj, hkrati pa je neumorno študiral in slikal. Uspeli ni Jzostal. Njegova razstava v pariški galeriji Carmine je vzbudila pozornost pa-fiŽfcih umetnikov Ln kritikov in več re-, vij jo objavilo zelo ugodne Ocene o mla-. dem Slovencu, deloma tudi z reprodak-fcijami njegovih »lik- če pomfisliano. da živi v Parizu stotine umetnikov- in da se vsak teden otvarjajo nove razstave ter celo mladi umetniki velikih in znanih narodov ostanejo večkrat neopaženi, je uspeh našega -rojaka tembolj jrresenet-Ijiv: Lan siko leto se je Ante Trstenjak P°-dal na daljšo potovanje po Italiji. De-ipla. solnca in klasične umetnosti je našega rojaka zelo obogatela. Njegovo potovanje je obrodilo lep sad, ki nam ga Jsedaj nudi miiimo rajnih drugih slik tudi na, razstavi v Mariboru. Po prihodu v domovino je ra£zstavil okros Novega leta v Ljubljani. Kritika ga je sprejela prav prijazno in označila veli-jU) aoietaiiško virMnoet tedanjih uje-; 1. Veliko pratiko z raznovrstno zabavno in poučno vsebino. 2. Bivališča naših vojakov in $. 4. dve leposlovni knjigi. Knjige bo dobil pri poverjeniku, ki je sprejel njegovo priglasilo prot; vrnitvi' stroškov za poštnino. Nadaljna poverjeništva se bodo še ustanovila. Podvizajmo se s pristopanjem! Vsak narodno čuteč Slovenec mora biti član »Vodnikove družbe«. Naj ne bo nikogar, ki ne bi z neznatno letnino podprl družbe, ki mu nudi tako lep knjižni dar. Agitirajte v kro’o obiskana akademija »Pomladka Rdečega križa« tukajšnje realke. Pester program je otvoril orkester pod taktirko g: Najdiča z ouverturo opere »Figarova ženitev«. Godbenike, ki so sami začetniki (čelist igra le 3 mesece), je vodil mJadi dirigent jako spretno in je žel obilo priznanji. Sledila je deklamacija Župančičeve »Pesmi mladini«, .naikar je moški zbor dokaj ubrano zapel: »Kazen« (Adamič) in »Jaz bi rad rdečih rož«... (Prelavec) Zboru so manjkali prodv-em tenoristi. >si:ce.r sta 'oesmi dobro uspeli, posebno slednja. Četrta točka, enodejanka »Knez od Semberije« je bila igrana v srbohrvaščini in je bila dobro naštudirana. Glavno ujogo kneza je g. Kerševan razen nekaterih momentov, podal jako naravno in s precejšnjim igralskim talentom. Enako dobro je rešila ul o go »kneževe maj-ke<- gdčna Zakrajškova. ki jo kazala tudi vdorno izgovorjavo. Baja je biTa ne-Kol-iko prerokoma. Ugajala, sita tudi kapetan Kalin in njegov paž. Zadnji pri-TOri’ »Seutberijskega kneza« šo bili io;ra-Pii tako naravno, ■ da so e« marsikomu orosilo oči. Igralci so želi obilo priznanja. Najlepša točka večera pa sta bila so-.lospevn. »Menih ' (Ipavic) in »Nocoj je pa svetla noč-. (Adamič). G. L a-d o Vodeb je pel oba brezhibno. »Menih« je biil nekoliko r>refežaik vendar ga je tndi v nižini obvladali. T(rprnn barva njegovega brrifona pa je prišla posebno do veljave v Adamičevi »Jaz pa pojdiem na vas«. Francoska in angleška deklamacija .»ta bili dobri, angleška boljša. Nato ja moški zbor zapel še »Po Sarvoi — P® Dra*'oi« (Dev) in »Na -straži? (Nedved) z bariton solospevom, a orkester je zaigral ouverturo opere »Ciganka« od W. Baflea, Izborno uspelo akademijo je zaključila telovadna točka. Dijaki nižjih razredov so izvajali vaje na bradlji ifi tvorili skupine ter bili živahno aklamirani. Glede na velik moralen kakor tndi gmoten nispeh prirediteljev, upamo, nas bodo dijaki pred zaključkom' šolskega leta vsaj še enkrat razveselili. • svojim nastopom. Želimo ji;m mnogo uspehov in napredka! * Se ena železničarska godba v Mariboru (Iz občinstva). Že dolgo se je šušljalo o tem, da n asi znanj rdeči bratci snujejo novo godbo. Nimamo sicer mi proti temu, ako go j® železničarji med sabo godbo; mi bi se tega celo veselili, ako bi gospodje ne bj-la tako oči to pokazali svoje konjsko k*" pito. Talko pa so gospodje kakor poroča »VoUosi-rtimme« že na uslano.vnem občnem zboru povedali, za kaj jim gre. Tam pripovedujejo, kako so jim narodni železničarji, ki se naslanjajo na bnr-žuazijOj iztrgali nekdanjo delavniŠko godbo in kako so bili primorani,'ustanoviti si drngo. Njim je to raj godba »Dra-VC3: radi tega na potu ker je narodna in ne intemacijonalnn ali ]>o naših razmerah bolje rečeno n c m§kut.ar«k a. Oni hočejo s svojo godbo uvosti v železničarske vrsto oni duh, ki je vlada.) svoj čas v delavski godbi, fci nikdar ni' hotela sodelovati niti pri kulturnih slovenskih prireditvah. DaisiraVno se je »DraVa« pod narodnimi vodstvom razvila v ImpO' zant.no glasbeno in pevsko institucijo, pri kateri lahko eodeluje v«a'k, ki ni naravnost naš narodni nasprotnik, "ji« vendar na potu, ker ne trobi v rog. Zato se že izplača poskus, razbiti to ^društvo, magari Če. bi stalo'težkih tisočakov. saj jih gospodje imajo, od kod, vsi dobro vemo. Oni gospod. ]^i je bil svojo dni odstranjen .zato. ker 'je bfl na? un>rrtdmi na-protiijk (saj se je ba?« 'zračil, da bo v Mariboru popreje teki? Drava nar/nj, preden bo Maribbr *]0* venski) ima zopet sn-pjo godbo in je n?' sno, da bo zbral okrog sttb.b vs^ svojo staire bratce. V odboru so zastopani ml izraziti sodmidri Iz predvojne debet ki »o se bili nekoliko uneisli, pa nrialiJOt da je zopet prijel 'čp.ls. da pokažejo pTf-vo bai-vo teT pomore jo proti narodnem111 življu na noče. V Mariboru imamo danes že toliko ■rodii. d'a jih abi'olntno ne rabimo še več in toliko domačih kapelnikov, da bi sl ti sami lahko sestavili 1 astmo godbo- govih pokrajiinskih akvarelov. Nato je prenesel svojo razstavo v Prago. Tudi tu je bil opažen. Krititka je ugodno poročala o njegovi umietnostii, ljubitelji lepih slik Pa so kupili več akvarelov. Tako jo na pr. knpiil sliko z bene«lkim motivom naš pooblaščeni, minister v Pragi g. Ljuba Ndal ■'»■»rvno taiko, kakor bi hotel barve povdariti nalašč' radi tega, ker so j ib drugi «1 likarji pri slikanju teh objektov zametovali. Ante Trstenjak — piše kritik h koncu — stremi, da postane mnetniiško vseabrandki: drugačen je, ko opazuje i-z daljave Vetzuv, ki se kadi nad Neapoiljem in zopet drugačen, ko vam )x>dnja akvarel Ljutomera (SHS). Veseli nas, da smo spoznali umetnika z njegovih najboljših strani in da je pokazal toliko pozornosti naši Pragi « V »Narodni Politiki« z dne 31. februarja 1.1. je pii-al dr. F. H. H a r-las: »V Rubeče vem salonu na Narodni tčide prireja kolektivno racavo svojih del Ante Trstenjak, slovenski sliilkar h praške šole. Olja. aikvaireli in grafični listi nam- predstavljajo umetnika velike virtuoznosti. Posebno pričajo o njegovi smeli tehniki beneški alcvaireli. — bodisi v polni siolnčni svetlobi bodiisl v jutranji megli — mestoma je tehnika u-pvav braivnrna ko barva teče s smelim tokom, je nasičena, bogato seistopnjeva-na in vseikdar organski zraščena. s predmetom*. Arhitekture traktira z veliko sigurnostjo: prikazujejo se mn včaisl v jako originalnih barvniih dojmlih, pri čemur o.stane plastika ohranjena, tudi če čopič zgleduje le celotni dojemi V tem je veliko etepresiioni stične ga čuta pa tudi slikarske kultuire. ki ne zametuje dedščine očetov in noče ožgati mostov za siabo... Umetniško je to podano radi tega . ker Trs ten j a.k obvlada tehni-i pa tud!i ne zahteva, d®, bi moral gledalec šele razreševati probleme. Ne pozablja na zmožnosti! pogleda in tudi no na kultuirftii nivo, zato ftoji d^.lefco višje nego številni adepti 'modernirmn, ki ne obvladajo niti abc.ede obliijiujoee umetnosti.« Iz »Narod. Listfl« z dne 26. f^f' posnamemo: »Ante Trstenjak ne bi bil pravi Jng°' slovan, če ga ne bi očaralo j.užno solu0^’ ki raasiiphje povsorli knlei-doiskop bar« kakor drobce draignljev. Tako zre k' stemjak na pokrajino d.n tako slika *r'v?',n mehke alkvairele. Posebno doseza eifekif1" lefik v studii j ah iz Beneitk, naj sli že el’*., oster soj momke površine v solncu pa bits^.me odtenke na zidovju St. Mar’® del-la Salutc v trepetajočem- vzdnhn; V . tudi Pariz, zilasti n lice z Montme'rtrfl1,1 rimsiki Forumi mu dajejo prilike, ni? razlije svoje ognjene barve, ki i®£^« vedno zadah mehkobe in nežnosti. TQ,j temačne »štmmunge« in večeri so akoT nasičenili tonov, tako na pr. Nerudov^ ulliea v Pragi ali »Večer v Benetk®**.' Tudi Trstenjakove oljnate slike, °^0 tn.iejo 1 eh alk in tekoč ton. ki ga ii®0 akvareli.« . 0 Tako uigodno sodijo češki kritik1 ' nažern mladem umietnilkii, ro.iak^ ^ Ljutomem. Že dolgo ul bila v M ari®0 ^ nobenia umetniška razstava; upa^o. bo to razstavo pozdravilo vse naše > turno zavedno občinstvo. (Danes je Pjj, malo, če je človek le narodno zlasti kulturne zavednosti nam j« nrcr če hočemo tekmovati z drugimi fei di). Ante Trstenjak ne plava v ekstremni umetnostni struji in oj* ^ sli kanska simpatija (pokrajina) f.9 šemu občinstvrii najbolj všeč. N,l[ jj0-tedaj prilika, da si boljišo situiran’ • g d je nakupijo lepe originalne ^ u-■tem’ bodo najlepše podprli nrlaof^ j o* meitruiika. ki stremii še k nadal.ia11^ ^ čkam svojega razvoja. Tmtenjak ^ Se v kratkem vm'1 v Pariz in l10 0 nadalje ustvarjal sebi in tudi JJ, narodu na čast! V MairiflJoru. «fne 19. ffiafrča 1928. Kato smfatramo novoustanovljeno j^odbo 1*3 kot neko noro zavetišče proti,narodnih elementov in bomo seveda iz tega tvidfiika motrili njeno delo. Naša narodna dolžnost pa je, da po vseh svojih mo-feh podpremo narodno železničarsko felasbento društvo »Drava«, ki je s evo-Opr Zadnjim koncertom ponovno dokazala, di vrši vestno in uspešno svojo nalogo. Bahranu smo pa za njegovo odkrite ost le hvaležni, pričakovali^pa bi Orl njega malo več narodnega čuta, kar sicer ne b.i pomagal rušiti nekaj res dobrega. Sicer je pa zlasti za nekatere omahljivce med železničarji prav zdravo, da so ti gospodje, ki so se vedno cedili lojalnosti, pokazali 6Vojo pravo batrvo. Sedaj j« popolnoma jasno, da nihajo od socijalnih demokratov tudi v stanovskem in kulturnem oziru ničesar Pričakovati in da. so vse tozadevne obljube prazne fraza Razkol je tu, upamo, da no v škodo narod ni stvari. Ta nova godba naj god« ®amo onim, katerim je namenjena, na kako slovensko prireditev ne spada, Pečat, ki si ga je sama dala, naj ji ostane. Železničarji pa naj se, še tesneje oklenejo svoje »Drave*, ki mora iziti iz te>»a boja le Se močnejša, kajti vtse narodno občinstvo v Mariboru bo našla na svoji strani. —a— —T~l—* m Radi praznika naš list na Jožefovo ^ bo izšel. Prihodnja številka Izido v soboto ob običajni ura. m V»slik uspeh A«le Pollakove v Mariboru. Slavna ruska pevka Ada Polia-kova iz Pariza, ki je nastopila snooi v Narodnem gledališču z izbranim pro-Slramoim v ruskem, italijanskem in nemškem jeziku, je imela sijajem moralni ^peh. Občinstvo ji je prirejalo burno ovacije in jo toliko časa klicalo na odor, da je morala dodati še dve pesmi: srbsko in ruisfco. Strokovno kritiko bomo objavili prihodnjič, kot kronisti pa si dovoljujemo opominjb: Mariborsko' občinstvo rado godrnja, da mu domače gledališke moči ne nude dovolj. Kako ®*alo re-snosti im prave ljubezni do u-®Je_fcnosti je v tem, priča dejstvo, da tedaj. ko pride gost svetovnega slovesa, ®m zeva nasproti praznina kot merilo kulturnega nivoja Maribora. Pika. m Če* teden dni! Ne pozabite preda-^amja,, ki bo v soboto dne 27. t. m. v toali dvorani. Priredi ga Juigoslov.-^Skotsflov. liga. Predaval bo g. ravnatelj Kasta P u s t os le m š ek iz Ljubl jane ° Čeških bojih za svobodo im neodvisnost. številne ski optične slliike! _ m. Poslovilni večer ravnatelja Touiča. ■Prejeli smo: Mariborski glasbeniki ter Prijatelji in znamefi prirod« odhajajočemu ravnatelju »Glasbene Matice« gosp. rrau-u Topiču v pomdeljiek dne 22. t. m. °b 20. uti v (fvoramd restavracije Uniou (bivši biotop) s prijavna'm sodelovanjem vojačke godbe pod vodstvom viš. kapelnika g, Čermalka. bnrfovecVi trija *®1. društva Drave in koncertnega tenorista Živka poslovilni večer, na katera se vabi p. n. obči nebvo. Natančnejši Program sledi. m Pevski zbor društva »Jadran« priredi danes 18. marca v gostilni Punti-£am Mlinska ulica običajni družabni ve ®®r s podoknico svojemu pevovodju g, Lahu. Začetek ob 20. uiri. Pevsifei odsek ; m Nadaljni program »Ljudske univer-*e«. Prihodnje predavamje se je moralo dijaške aJkademuje prestaviti od ^OTidelj(ka, na torek dne 23. marca. Go-p. Gaspari n bo nadaljevati in za-:»ifačil predavanje o francoski revoluciji. Prvi del predavam jo, ki je obsegal ?ot>o od sklicanja stanov do aretacije f*alj,a 1/n.diviika XVI. in kraljice, je le-f° uspel. Druigi del bo še bolj zanimiv, slede najbolj dramatični dogodki, r-kioptičnih sli(k je veliko in sio jako ie-~~ V petek dtne 26. t.m. pa bo preda-prof. Zelenik i® Ptuja o »Fram-misli tekom stoletij«. Sigurno je j^ne.ara pomena za umevanje Francijo, n *Pozna jo slušatel ji tudi razvoj fran-miselnosti, ki je v toliibi meri vplii- ^a,a n.a evropsko kulturo. — V sredo’ "n« 34, marca bo ponoviil gosp. prof. ^•PariTi svoje predavanje o »Francki revoluciji« (1. del) ki je opremi je-* mnogima lepimi siki,optičnimi slii- ^ -Qi v mariborskem predmestju S t u-® o i (Sokolski dom). Predavanje se »T -u!!f 7. uri. S tem. se bo delovanje zat?- univerze« pred Veliko nočjo ^nčilo. Nadaljevanje francoske seri-*'^i IX) Velnlki noči. vjgti ^Svetovalnici za metere se bodo n4:,', Poslovalne ure pričenši s prihorT-do R <, OTn °*? toirlkih in četrtkih od 4. •in rwn^? popoldan in ne več ob sredah iaio Jr ^?t poslej. Stranke se opozar- dneh • pri,na^jo dojenčke le ob teh je n n.™ nTnih- Posvetovalnica za matere stanv»J2e!l:,ena za ^drnive dojenčke v npab »r, • p’no'f7n l®^3. ^Cr se bodo v teh Pre^pJ 1^ zdravil dojenčki v ,Za }yolne dojenčke in •lo šestega lefcn, (v predšolski do- bi) se je ustanovil poseben oddelek, poliklinika za otroke, ki bo začasno poslovala v istih prostorih kot posvetovalnica za matere (v dečjeni domu v Strossma-j er je vi ulici št. 26.) im sicer od posvetovalnice strogo ločeno, po časm t. j. ob ponedeljkih, sredah in petkih dopoldan-od 9. do H. ure. Poliklinika za otroke do 6. leta bo pričela poslovati že prihodnji teden ,pod vodstvom ge dr. Valerije Valjavec, zdravnice špecijalistinje za otroke. Dočim je namenjena posvetovalnica za matere strankam vseh slojev, želeti je tudi. da prihajajo boljše stranke, je name njena poliklinika za otroke le u-hožnejšim strankam ter se bodo vršile ordin aci je bme7»pl ačn o. ra Ob BinkoStih na morje! Na pibu lo J u crasl ov.-češk o^i o vaške lisre v Crikve nici je sklenil odbor tukajšnje Jueodov češkoslov. lige, da organizira za binko-štre praznike izlet na Jadran. Udeleženci bi imeli seveda razne narodnosti, k za serlai še ni«o znane, ki pa bodo sigurno take. da bo izlet znatno cenejši nego M bil ra posameTnpr*B izletnika, -Tz^et pa se bo pripravljal samo tedai. ?f- e b e n n, Maribor, ar^ovni kolodvor. "Kfikor hitro se bo pokazalo, do vlada za izlet zanimanje, bo lisra pre skrbela, da bo objavljen proračun stroškov T nry-0^o^"Tli in OO^iT.sti m Jufroslovanska Matica v Mariboru vljudno nr.proSn narodno občinstvo, da v kar na/večjem šteVflu pristopa k druStvu. Mesečna članarina ie tako minimalna (1 Din), da jo lahko vsakdo pogreša. Narodna podjetja in zavodi se nanroSajo, da gredo pri pobiranju članarine društvenemu inkasantu na roko. Ker se je za leto 1925. pobirala članarina jako pozno, so razni mnenja, da so že plačali za leto 1926. Prihodnji teden se bo pobirala članarina za to leto in vpamo, da ne bo med Slovenci nikogar, ki bi odklonil plačilo tako neznatnega prispevka v korist Jugoslovanski Matici. m Mariborska podružnica SPD. Občni zbor se ho vršil v torek, dne 23. marca 1926 ob 19. uri, oziroma 20. uri v restavraciji Narodnega doma. Članarina 25 Din se plača pri načelniku dr. Senjoru, okrožno sodišče, soba St. 4, tajniku Volčiču, finančno ravnateljstvo, Slomškov trg 11, soba št. 16 in trgovcu Kravosu, Aleksandrova cesta 13, Odbor. ■ m Društvo za rejo in varstvo živali v Mariboru naznanja, da se vrši občna zhor društva v soboto, dne 27. t. m. ob 7. uri 73 večer v gostilni g. Birrtiča. Oh brodu št. 2. s sledečim dnevnim redom: 1. Črtanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo o dosedanjem delovanju društva. 8. Blagajniško poročilo. 4. Posvetovanje o prireditvi, jesenske razstave domače perutnine za oelo mariborsko oblast. 5. Slučajnosti. K polnoštevilni udeležbi so vabijo cenjeni člani im Članice. — Fr. Pirnat, t. č. predis. N 42 im Družabni večer v Orcle fran^ais. V včerajšnjem poročilu je izostalo pomotoma nekoliko dejstev, ki so — radi i vestnejše kn-onike — vredna omemibe. — i Otroške nastope je pripravila gospa M i-I rovi fi, ki vodi pod okriljem Franeo- I «kega krožka več mladinskih kurzov. Ti tečaji, ki vsajajo že v mlada srca francosko gracijo in uče nežna n?ta lepega francoskega jezika, zaznamujejo čedne uspehe, o čemur ,ie pričal tudi zadnji nastop. Orgamizatorična dela za to pri reditev kakor tudli vodstvo čajanke je imela v rokah 'blagajničarka krožka ga G r as e 11 i j e v a. čije trud je. mnogo | pripomogel k doseženemu efektu. m Občni zbor mariborske »Gostilničarske zadruge« se je vršil včeraj po-, poldan v gostilni g. Pečnika na Rotovškem trgu. Slaho obiskan občni zbor je bil mestoma zelo buren, ra,(M nasprot stev. ki so se v zadnjem- času pojavila med člani. Na občnem zboru se je sklenilo, da pristopi tukajšnja zadruga Zvezi gostilničarskih zadrug, ki. Ima svoj sedež v Oelju im kateri načeluje g. Bernardi. Pni nadorne- 'h volitvah je bil dstvoljen za načelnik« tukajšnje sadra ge g. Žnuderl, a za podmačelmika g. Pečnik. Po občnem zboru se je vrši] v restavraciji Nairodni dom zahaven večer zadružnikov in gostov. m Mestno kopališče bo jutri na praznik dne 19. marca odprto od 8. do 19. ure. Parna kopel bo samo za ženske; ka-dna dostopna vsem strankam. «, m Nabavljalna zadruga državnih uslužbencev r. z. z o. z. v Mariboru ima s.voj redni občni zbor dne 28. marca 1.1. ob 14. uri (2. uri popoldne) v mali dvorani mariborskega Narodnega doma II. j nadstr. Ako bi občni zbor ob določeni | uri ne bil sklepčen, vrši se ii-tega dne ob ; 14.30 uri ravnotam in z istim dnevnim ' rodom občni zbor. ki j« sklepčen ne glede na šteiviilo došllh. članov. Dnevni red je razviden iz objav v zadružni prodajalna 544 m Danes morske ribe in morski pa jki v restavraciji črni OreL 548 m Srečno voščilo vsem Jožefom k današnjemu dnevu. Dane« na Jožefovo ju tranji in večerni koncert — Hotel Halh-widL 546 /pori : ISSK Maribor — lahko atletska sekcija. V soboto, dne, 20. t. m. prvi Cros. conntry. Start in cilj: Ljudski vrt. — Lahkoatleti-tekači se zbero na igrišču ISSK Maribora ob 14.45 uri. Načelnik. : ISSK »Maribor« — nogometna sek-cija. Vse člane nogometne sekcije opozarjam. da poravnajo zaostalo olanairi-no in eekcijski prispevek najkasneje do 25. tm. Blagajnik. : L moštvo ISSK »Maribor* igra v petek, dne 19. t-m. v Celju prijateljsko tekmo proti tamošnjemu SV »Ce1 je«. Postava moštva je sledečo-; Geuer, Wa-gner. Vauda; Miha, Hreščak T., Ma-rriHfvig; Bergant, Hreščak TI.. Skrabar, Vod eh, Skrabar; rezerva Stauber, spremljevalec Si.mončič. Vsii navedeni igralci morajo biti točno ob K10. uro na kolodvoru. ' ■ ■ ■ : I, b moštvo ISSK Maribora igra prvenstveno tekmo z rezervo SK 'Svoboda«. Postava: Tuutk, Bnrjan. Tomac Marinič. Korošec, Loznička IT, Starc, Brumen, Fii-cher, Brtonc^Ij. Loznič-kn L; rezervii Petain, Koračič. Začetek tekme ob M 2. uri. : II. mladina ISSK »Maribors« i rra ob 8. uri proti II. mladini TSk "Merkur«, ob 10. uri po I. mladina proti L mladini Merkurja. Tajn%. -----------------------------C.C’- , ... : ISSK Maribor - nogometna in lahko« atletska sekcija. V soboto, dne 20. t. m. imata ob 18. uri zvečer imenovani akciji sestanek v Nar. doma. Načelnika. Narodne gtodaliifa REPERTOAR. Četrtek, 18. marca ob 20, uri »Cigani«, ab. B (Kuponi). Petek, 19. marca ob 20. uri »Vesela vdova« (Kuponi). Sobota, 20. marca ob 20. uri »Beneški trfrovec«. Ali. A. Nedelja. 21. marca ob 20. uri »Grofica. Marica«. (Kuponi). »Vesela vdova«. Jutri na praznik sv. Jožefa zvečer ob 20. uri se ponovno vprizori zabavna in priljubljena opereta »Vesela vdova«. Vlogo grofa Danila poje to pot zopet Bratuš. Kliio *GRA.f8irr»hrPM»c. pi-edvaja velikanski film »Maciste kot kralj«, ki je poln pustolovščin, senzacij in ljubezenskih zapletijajev. Film im* 6 velikih dejanj svila zanimive in napete vsebine. Režija je ko lojalna, a oprema najmodernejša. »APOT.O KTNO« predvaja samo še danes in jutri II. del »V nočnem ekspresu« H a r y P i e 11 Ne zamudite ga! V soboto dne 20. t. m. prične s predvajanjem nadvse zanimivega filma »Pustolovščina poročne noči«. Igra in scenerija, ste prvovrstni ter zaslužita, kakor pravi inozemska kritika, obilo priznanja. Kultura Sp Koncert „Drave“ Naše agilno Narodno -'železničarsko glasbeno društvo je priredilo v soboti v razprodani Gsteovi veliki dvorani prvi koncert pod svojim novim dirigentom, gosp. prof. Schweigerjem. Naiftop nas je to pot — kakor že lani — prijetno ianenodil. Spored je obsegal v svojem prvem delu moške im ženske zbore novejšega datuma in to i capel l.i kakor tudi s spremi je vanjem klavirja. Zastopani so bili: Adamič (Lucipeter ban. Za njega vse pretrpi, Oženil se bom). Dev (So pa rož’ee, Oj Indija. V Celovcu liepo pavkajo) ter Premrl (Pojdimo spat, Starček ronm na goro). Druži del vsporeda je zavzemala Kus;. Sattncr-jeva kantata: Jeftejeva prisega. Vse skladbe so se izvadale v Maribom prvič. Zhor šteje danes 30 ženskih im 35 moških glasov ter je dokazal, da se nahaja v polnem razmahu. V^iehnje sicer pretežno mlade glasove, katere še čaka izpopolnitev. a izraža že ono živi jensko energijo, ki je potn-ebna za zdrav razvoj. Petje je prožno in vidi sa, da poje pevska družina z vnemo. Disciplina je vzorna, ritmike sigurne in besedna izgovorjava dobra, V izberi koncertnega gradiva je g. dirigent imel pred očmi sedianji tehniški zmožnosti svojlih pevcev in v tem: oziru je imel srečno roko. Predvajanje je bilo naravno in tudi prosto, pevci so obvladali svojo tvarino. Kot soliiist je nastopil g. Rum pel, operni pevec iz Ljubljane. Zapel je odlomek iz Wa,smerjevega Večnega mornarja ter arijo m »Jongfeur de Notre Dame.« Osobito v zadnji skladbi je prišla njegova pretežno na lirično stran nagibajoča se narava do lepe veljave. G. Rumpel je koncertni pevec globoke muziikalnosti, ki poje z velikim vsebinskim razumevanjem. Pri klavirju ga j® spretno spremljala gdč. M. Z a c h e r l o-va, ki je oskrbovala tudi pevski part pri Premrl o vih ženskih zborih. V ospredju splošnega zanimanja pa je bilo proizvajanje Jeftejrvo prisege. Hvaležni smo »Dravi«, da aam je nudila priliko, slišati to lepo Sattnerjevo skled bo. ki je, d'osiravnp že starejšega datuma, v Mariboru prišla šele ssiaj na kou-oertni odor. Priprava za izvajanje tega, dela je bila temeljita^ in pevci kakor< orkester so rešili- svojo nalogo uprav častno. To je tembolj omeniti, ker zbor je nastopil pnrtvič z orkestralno spremljavo in istotaiko dirigent z večjim delom. Izvajalo se je z vidnim zanimanjem* in osobito na dramatsktf zamišljenih mestih so se dosegli g^boki učinki; bite je tu plastika, ki nos je uprav presenetila. K temu se je družil orkester z zborom v lepo organsko emoto. Bariton-solo je -bil v kar najboljših rokah g. Rumplja škoda, dia tmdii alt-solo ni bil zastopan, po adekvatni pevski kvaliteti. Gla*o\mi materij al ge Bergooeve ne odigovarj* alt-zmačaju in rabi še solisittične šol*. Kratek sopran-solo je odpela gdč. Čepi-čeva. Gospodu dirigentu so se v znafc pri2manja njegove globoke vneme, s ka* toro se je žrtvoval svoji gotovo ne lahki nalogi, kakor tudi i-zre dno spretni ia-vedbi koncertnega visporeda, izročiM trije lepi venci, navzočemu g. skladatelju o. H. Safitnerju, ki je obogatil na5e mmzilkalno slovstvo s taiko učinkovitim delom, kakor je ta Jeftejeva prisega, pa se je-poklonila palmova vejica. Pevskemu dmštvu »Drava« je na moralnem in gmotnemu uspehu čestitati. H. D. Iz Slvlienia In sveta v „Cudodelna(l zdravnica na Madžarskem V majhni vasici Sashalom, približno 15 kmi od Budimpešte, je v zadnjih tednih zaslovela kot čudodelna zdravnica žena krojača Petra Gunderlika. Zdravila je k magnetizmom. Pravijo, da je s samim dotikom bolnih ozdravila najrazličnejše bolezni. baje oelo slepoto, ohromelost im druge podobne bolezni. Glas o nji se je raznesel šiTom dežele in z vseh srtrani so prihajala cela krdela bolnikov. Voailii so se na vozovih, * vlaki. oelo 7. avtomobili. Čevljarjeva, žena je zdravila zastonj in vedno ob asistenci dveh mladih zdravnikov. Vas Sasho-lorn je postala pravi Lurd in j« bila po dnevu, in po noči polna ljudi. Oblai-ti pa so zelo dvomile,o njeni čudežni moči; bati se je bilo tudi, ds se bodo razširile n-l^zljive bolezni, ker čudodelna zdravnica ni nič skrbela M razkuževanje. Raidi tega so izdale minuli petek odlok, da ne sme več Bdra/vi-ta. Baje je žena sama pozdravila to prepoved, ker je že preveč, zbita od zdravljenja in bo šla v inozemstvo, daei so , ji razni bogataši; katere je ozdravila, zagotovili. da ji zgrade sanatorij. 'Huh* Vsaka vas mora imeti radio postalo! Kaj pravi Troelcij o uvedbi radia v sov* jetski Rusiji. — Pomen radia za kultur* no in gospodarsko povzdijro mest in Tast V Moskvi se ije vti^šil minule dni prvi wenih:ki kongres prijateljev radia. Nastop in ffovor Leva Trockega, ki je < zadnjem času imel v Moskvi govo’-o t najrazličnejših. vDražauiih prav. o J. ra> ,4"k ^ vzormllo, ki Je po svo-JI sestavi In kakovo »tl edinole vrste. Ima i najboljše lastne ki ee Jih od pravega In dobrega go- s »podlnjakej, mile zahteva I j V gostilni Alojz in Jožef a Schrei na Jožefovo domači priljubljenega kvarteta Začetek ob 15. uri. Podaljšana policijska ura. Točijo se dobra vina in Obtzovo pivo Domače pecivo 547 cenjenemu občinstvu, da smo staroztiano gostilno Scheweder na Teznu po smrti naših stariš^v prevzeli in jo bodemo v istem obsegu kod do sedaj vod li. Točijo se samo prvovrstna završka vina kakor tudi sveže GOtzovo pivo. Mrzla jedila ob vsakem času. Lep vrt. Za obilen obisk se priporočajo 545 ScbewederjeTi dediči, Tezno, Ptujska cesta 6 I- grafični umetniški MARIBORSKA TISI DO MARIBOR a VEČ3E POD3ET5E TE STROGE NA BIVŠEM ŠTOERSi »kih problemov pa do uirnetnii&kih vprašanj. je bil prava eenzacija na tem zborovanju. V govora je Troakijomenil ogromen razvoj radio tehnike, ga združil z vprašam ji socializma i/n komiunizma in pov-darjal naloge radia v Rusiji, predvsem na ruski vasi. Med dragimi je izjavil: Tehnika je v zadnjem, času silno napredovala, samo mi Rusi smo strahovito zaostali. Imamo sicer veliko prednost v tem, da je naša družba sooijalistično urejena, ali te prednosti moramo izkoristiti in stremeti za tem, da celo prekosimo tehniko kapi-tftllstičniiih držav. Kako smo zaostali Paim jasno pričajo številke: Zedinjene države severoameričke imajo 450.000 km železnic, a rusko omrežje meri le 69.000 fem. Amerika izda letno za pošto 1.250,000.000 rubljev, t. j. 9.4 rablja za prebivalca, a im izdamo le 33 kopejk za poedimca — (75,000.000 rubljev). Telefonsko omrežje USA meri 3 milijone km, a naše le 311.000 km. Amerika ima 14 milijonov telefonskih aparatov, v Rusiji pa se jih je naštelo le 190.000. (V Ameri-ki ima 100 prebivalcev 13 aparatov, a pri nas 0.1 aparata). Za radlio izda Amerika letno 700 milijonov- rubljev in to mora odslej storiti tudi Rusija. Ne moremo si misliti dobre socijalistične ureditve, če bo vas kulturno zaostala, — Radio mora postati orožje kulturne zveze med vasjo in mestom. Med člaiu prijateljev radia je samo 20% delavcev, 13% kmetovN 49% uradnikov in 18°/0 drugih elementov, kar dokazuje, da je radio še vedno privilegij mest. Imamo sdoeir pol miiitjoan vasi, toda četrtini gotovo ni šopič znano o radiju; glavna štva, naloga diruštva prijateljev radia do delati na to, da bo tekom nekaj let -Imela vsalka vas radio postajo. Širjenje radia na deželi je velikega gospodarskega pomena. To širjenje je za nas osnovno vprašanje gospodarskega in kulturnega spoja med mestom in vaškimi sloji. Razvoj radia je za SSSR ravno tako aktualen kakor elektrifikacija. Uspešno Širjenje radia na vaseh je naloga bližnje bodočnosti. Treba bo doseči, da se bo čez dve alt tri leta lahko vlsa Rusija v gotovem času pogovarjala med sabo, a kasneje tudi s čeliim svetom. Laži-Kristus ameriških zamorcev £lvll|* za moiko perilo se spreimeio. F. Verdnilc. Maribor Aleksandrov* eest* 55. 533 Po ameriških zakonih je zajamčena popolna verska svoboda in se država v verske odnose posameznikov sploh ne vmešava. Vsakdo lahko osnuje in izpoveduje novo vero, če se mu to zljubi, le s splošnimi zakoni ne sme priti nav-skriž. Radii te preširoke versko prostosti so se v Ameriki razširile neštete verske sekte z najbolj čudnimi predpisi. Samo v Newyorku j