DOLENJSKE NOVICE Dolorgake Novice izhajajo vsiik četrtek ; ako : : je ta dan praznik, dan poprej. ; : Cena jim jc za celo leto (od aprila do aprila) 3 K, za pol leta l'âO K. Naročnina za NenuMjo, Bosno in drugo evropske riržave znaša lí-átí IÍ, za Ameriko 4"50 K. List iit agla^i se plačujejo tiiiprej. Vse tlopise, iiaročiiiiio in ozniuiila sprejema tiskarna .). Krajec nasi. Grozdna plesnoba. Grozdna jdesiioba se da zatirati tudi tedaj, kadar se že prikaže. V tem se bistveno razlikuje od peronospore a!i paleža. Grozda, ki jc obolel vsled peronospore, se ne da več ozdraviti in zato se dá peronospora satno preprečevalno zatirati, to se pravi, grozdje se mora s pravilnim in pravočasnim škropljenjem z galico proti bolezni že zavarovati. Pri plesiiobi ali oidiju, kojega glivica raste samo na površjn jagod, se pa da šo takrat pomagati, če se koj, ko se jo zapazi, z vso močjo pi'oti njej nastopi. Kdor pa odlaša toliko časa, da se bolezen bolj razvije, ne opravi ničesar ved Zato moramo v s a k o s r e d s t v o, ki ga hočemo proti plesnobi porabiti, v])orab-Ijati najpozneje takrat., ko zapazimo p 1' v e sledi t e b o 1 e z n i v vinogradu. Če odlašamo, da se bolezen iiudo zaplodi, ne pomaga nič veČ, ker čudežev nobeno sredstvo ne dela. To velja tudi o kalijevem biperiuan-ganatu. Tisti vinogradniki, ki so ga lani pravočasno in pravilno vporabljali, so dosegli ž njim dobre uspebe, kdor ga jc pa prepozno ali nepravilno rabil, ni imel veliko uspeha ž njim. Kalijev hipermanganat rabimo proti Uini plesiioUi tako-Iti: Koj ko zapazimo julija ali avgusta meseca prve sledi plesnobe, raztopimo v 100 1 vode 150 g kalijevega hipermanganata in 5 kg dobrega, ujastnega ugašenega apna brez peska. Najbolje naredimo, če raztopimo vsako stvar posebej v 50 1 vode in potem, ko se je hipermanganat raztopil, vlijemo na redek apiien belež razmešano apno v raztopino hipermanganata tako, da pesek in morebitna nesnaga ostane v prazni posodi od apna. Nato vse dobro premešamo in gremo koj škropiti. To se pa mora temeljito zgoditi. Ďe pravilno delamo, mora biti vsaka jagoda s tekočino popolnoma omočena in ko se voda posuši, morajo biti jagode obdane s tenko apneno skorjico. Pod to skorjico izgine potem plesnoba, če ni bila Še Undo lazvita kmalu. Poškropiti moramo s tem vse grozdje, ne samo napadenega, kajti gotovo je, da je tudi na videz zdravo grozdje že od bolezni okuženo, čeprav se tega še ne vidi. Ker je grozdje, zlasti Če je že od plesnobe napadeno, nekoliko bolj mastno, se tekočina jagod rada ne prime, Če pa primešamo [la 100 1 škropilne tekočine pol litra sadnega karbolineja, ki se prodaja pod imenom d en dr in, se prime tekočina grozdja prav rada. Več kot Va 1 na 100 1 ga pa ne smemo vzeti, ker bi sicer grozdje opalil. Dendrin se dobi v drogeriji Anton Kane v Ljubljani. Po pi'eteku 8 do 10 dni poškropimo grozdje na ta način še enkrat. Škropimo laliko tudi v oblačnem vremenu, kajti to sredstvo učinkuje tudi brez solnca. Gledati moramo le, da se tekočina do prihodnjega dežja na grozdju dobro posuši. Kako bomo tedaj zatirali plesnobo v prihodnjem letu brez žveplaV 1. Da bo-demo galici pri vsakem škropljenju pridejali pol kg natrijevega thiosulfata na i 001 galične tekočine in s tem grozdje vselej dobio poškj'opili (glej predzadnjo številko „Dol. Novic"). Da bodemo po leti koj, ko zapazimo prve sledi plesnobe, poškropili grozdje z zmesjo Í50 gramov kalijevega hipermanganata, iîkg apna in če je treba tudi pol litra dendrina na 100 litrov vode in to škropijeiije po preteku enega tedna ponovili. Kdor bode tako delal, je lahko uverjen, da bo imel dober uspeli. B. Skalický. Uporaba bučnega semena za olje. Kdor ima kaj več bučnega semena, naj ga pošlje v oljni mlin, da dobi potrebno olje. Kdor ga ima sam dosti, naj ga sam pošlje, sicer je pa boljše, če ga pošljemo skupno iz več hiš ali iz cele vasi, da se potem razdeli po razmerju oddanega blaga. Tako se znižajo stroški za pošiijatev in stroški za delo in tudi ndinarju se olajša vse ravnanje in vsa odposlatev. V naših razmeralt se priporoča pošiljati bučno seme kakor tudi seme solnčiiic v oljni mlin TrampuŽevib dedičev v Med- vode, kjer so se prvi poskusi dobro obnesli. Kmetijska šola na Grnm je dala v ta mlin 83 kg semena solnČnic in je dobila 13-r) litrov olja (devet polnili steklenic od kisle vode) in 04 kg tropin, tedaj IfiVo olja in 77"/o ti'opin. Olje je leporumene barve in okusno, trojiine so pa prav močno krmilo za molzno goved. Bučno seme daje pa še lepše vspelie, ker je iz lepega in oluščenega semena mogoče dobiti tudi do 407o olja. Kako je luščiti bučno seme i Naše bučno seme je hisčinasto in ga moramo luščiti, predno ga damo v mlin. To delo gre urno izpod rok, ako se seme tako-le pripravi: Nekaj ur pred luščenjeiu naj se seme dobro poškropi in sicer z gorko vodo, da se hitreje navzame vlage. Poškropljeno seme je še dobro premešati, da se enakomerno ovlaži. Lušči se potem na ta način, da se semensko zrno, ki ga primemo s prsti obeh rok, nekoliko zasuka (zavije). S tem se vlažna luščina tako napne, da poči in da pade jedrce rado ven. Oluščena jedrca jo dobro posušiti, predno se pošljejo stran. Tako delajo na Štajerskem in se hvalijo z vspešnim delom. Tako moramo tudi mi delati, dabo šlo Inščenje hitreje od rok. Vrednost buč z brezlnščinastim semenom. Danes se pridelujejo za olje tudi buče z brezluščinastim semenom. To seme ima namesto luščine čisto tanjko in prozoi'iio kožico. Tako seme se hvali zaraditega, ker ga ni treba luščiti in sc s tem nuiogo dela prihrani, kar je danes velike vrednosti, zlasti za razmere večjili posestnikov, ki delajo s semenom in oljem tudi kupčije. Buče z brezluščinastim semenom se pridelujejo na Štajerskem že dvajset let sem, toda do danes se niso mogle udomačiti. 1'ridelujejo se le na posameznih gospodarstvih. l^sestniki, ki rabijo bučno olje za dom, imajo raje navadne buče z luščinastim semenom, ker pravijo, da daje to seme bolj okusno olje. Olje iz brezluščinastega semena je bolj grenkljastega in ostrejšega okusa in pripisujejo to tisti tanjki kožici, ki se tesno drži jedrca. Podpisani je na raznih straneh poizvedoval o vrednosti enega in drugega semena in jc dobil povsod enaka pojasnila. Tudi posestnik oljnega mlina v Fi'amu na Štajei-skem, Blaž Wesiak, je pisal doslovno na tozadevno vprašanje, da je bolje pridelovati zaradi olja navadne buče z hišči-nastim semenom, ker dajejo v resnici boljše olje. On piše tudi, da so zrna brezhišči-nastih buč vsako leto bolj oblečena, tako, da v nekaterem času niso več za olje, namreč ne za luščcnje, ne za tako rabo. Za nas jc važno, da vpoštevamo le izknšnje in da se ravnamo po njih, ker se gre za olje, ki ga imamo rabiti za domačo potrebo. Iles je luščcnje zamudno delo, toda ob zimskih večerih vse bolj vspcšno, če sc ravnamo po zgoraj navedenih navodilih, kakor se nam na prvi pogled kaže. Posnemajmo torej sosedne Štajerce, ki imajo dosti bogate izkušnje o bučnem semen» in o bučnem olju. Rohrmaini. Skl.; Upanje. Umrla polja so, umrle njive, pomrli so metulji zlatokrili, utihnile so ptice ljubeznjivc, cvetovi biserni se |)osuŠili. Kar šij'ne zemlje mi oko obscza, kar radovedno mi na njej objema, vse je požela stroge suu'ti je/a; narava je postala gluha, nema. Sam hodim, sam v življenju med grobovi; ne točim solz. Čemu? Saj sunt je spanje! Kaj na grobéh poslednji še cvetovi pomenijo V So hudomušne sanje? Grobovi cvetejo! Vstajenje zarja naznanja veličastno, luč veselja; iia temne misli jasno odgovai'ja: Vstajenja kmalu bo prišla nedelja! 0 Dolenjci y podpirajte „Dol. Novice" z inseriranjem in z dopisi! Pridobivajte nam novih naročnikov! LISTEK. Za „Rdeči križ" „Moja pot k sv. Petru**, ki sem jo popisala v 17. in 18. številki Dol. Novic, mi je rodila veliko nezaslužene hvale. Od vseh plati sem dobivala di'obna pisemca in barvane karte, ki so mi Častitali k zanimivemu pripovedovanju in me vspodbujali, jiaj se še oglasim. Kno čestitko sem prijela celó iz cesarskega Dunaja, eno iz zlate Prage; dve mi je bila izročila vojna pošta. Doma se nisem smela pokazati na ulico. Kar letele so prijateljice in znanke vkup in mi molile roke nai)roti, čestitajoč mi in me hvaleč. Posebno lepili kartic, jiisanih v Strelskem jarku, ne moreni pozabiti. Kratkočasila da sem jih sredi sovražnega napada s svojo „potjo"; naj vendar spet kmalu položim svojo spretno roko na beli papir. Niseuî pisateljica. Bog varuj ! Saj pisatelji, pesniki In umetniki sploh so vsi malo na pameti udarjeni, tako se sliši med treznimi možmi. Jaz bi pa nerada doživela, da bi se o meni kaj tacega govorilo, dasi-ravno sama tuintam priznam, da sem ne-uinnica. Pa tega ne mislim tako zaics. Priznam rada, da mi zdrkne brez velike težave kaka beseda izpod peresa. Milim piošnjaiti junakov ob fronti sc ne morem ustavljati. To bi bilo neusmiljeno in ne-patriotiČno. Zato sem se odločila popisati danes, kako sem pobirala v „Tednu Rdečega križa" prispevke, kako sem se trudila za naše junake, mlade in stare, bolne, 1'anjene in zdra-ve, lepe in manj lepe, oženjene in še proste. Med prvitni, ki so pozdi'avili z navdušenjem prekrasno misel „Tedna Rdečega križa", sem bila jaz. Úudila sem sc, zakaj modre glave že preje niso prišle do tega lepega načrta. Brž sem bila jtripravljcna sodelovati in se žrtvovati za plctiienito stvar. Zaželjeno mi je torej prišlo povabilo, naj bi se Še jaz pridružila vrlim nabiralkam daril za „Rdeči križ". Prav l ada. Posebnih zmožnosti za tako opravilo si sicer ne upam prilastovati, a gotovo bom toliko na mestu, kakor gospodična Tončka, ki, kukor se zdi. nc more ust odpirati in izreče le tnintatn kako milostno besedico. Najprej smo sc zbrali vsi delavci in delavke za javen blagor pri kratkem sestanku, kjer smo si razdelili delo natančno po številkah, se odloČili, da obiščemo slebci'no hišo in zadnjo družino in tudi to, da naj se objavi po časopisih izrecno, koliko je ta in oni nabiralec nabral. To slednje ne radi hvale, ampak zato, da se bo vsak tem bolj potrudil in porabil vse dušne in telesne zmožnosti za dobro delo. In sem nastopila trnjevo pot, zadela težko, a vendai' iskano breme. Spočetka me je močno skrbelo, kako bom opi'avila pri posameznih družinah. Zlasti me je skrbel začetek. Da bi ne bila nerodna ali se morebiti celó ne osmešila, sem preje natančno premislila sleherno besedo, ki bo prišla iz mojih ust in se naučila ves govoi' na pamet. S tresočo se roko potrkam na vrata sodnikove obitelji. „Prosto", se oglasi nekak ženski glas od znotraj. Vstopim in pozdravim po stari krščanski navadi. „Oprostite, milostna", sem začela, „da vas upam nadlegovati. Za-se ne prosim, pač pa za „Rdeči križ", to človekoljubno napravo, ki je sedaj v vojnem času tolikega pomena. Saj je splošno znano, koliko dobrega učini „Rdeči križ". KrepČa vojake zadaj za fronto, pomaga zdraviti ranjcnce, postreže vojakom po kolodvorih, vzdržuje lastne bolnišnice in strežnice, skrbi za vojne ujetnike, zlasti za poštne pošiljatve, daje podatke o pogrešanih in padlih vojakih in skrbi tndi za zapuščene sirote padlih bojevnikov, Imel je pred vojsko velik zaklad, iz katerega je črpal potrebna sredstva. Sedaj so pa sredstva že pošla; ďeba bo torej novih denarnih virov, da bo mogel še naprej vršiti svojo velepomembno nalogo in stati na strani našim srčnii« in neustrašnim bojevnikom, ki se za nas vojskujejo in tvegajo za nas svojo si'Čno kri. Darove v ta namen pobirat je bila odločena tudi moja malenkost. Trdno upam, da sem našla odprto srce in odpite roke za trpečega brata." Gospa me je spočetka i)azno poslušala, potem sc pa narahlo nasmejala, češ, kako sem naučena in pripovedujem stvari, ki jih ;;Slovenski Caospodar" jubilant. „Slovenski Gospodar", list ljudstvu v ])oiik in ziibavo, kî îzliaja v^ak ĚeMtCik v Mariboru letno iiaručiiiiio 6. kronami, Ijotle olthajal v forek IC. jaiiuai'ja 1917 svojo velerawtiio 50 letnico, Pol stoletja že probiija „Slovenski Gosiiodai'" slovenski narod na Štajei'skeni in v njegovili so-scidnih slovenski!) pokrajinah ter bi'ani pravice katoliškega ijiidstva, svest si svojega vzvišenega pi'ogi'ania. Po „Siovensketii Gospodarju" je dohilo štajersko slovensko ljudstvo veselje do čitanja; iiacelo se je vedno bolj zaniniati za izobrazijo v političnem in nepolitičneni ozini, v gospodarskih organizaeijali in zadrnžništvu. Kmečki stanovi so zajemali prav iz „Slovenskej^a Gospodarja" tisočere nasvete za čcdnostno versko življenje in tisočer ponk za umno lioljedelstvo, živinorejo in še prav posebno za klf-tai'sfvo. Plodonosno seme trnda in požrtvovalnosti „Slovenskega Gospodarja", je padlo v vse kraje na rodovitna thi, kjerkoli se sliši ■ slovenski glas tei' obrodilo najboljši in iiajobilnejši sad v blagoi' in slavo j^re-mile doniovinc ne samo Štajerske, tctnveČ cele Slovenije. Njegovo delovanje olisega ves sIovt;nski nai'od. In kakor „Slovenski Gospodar" sam zagotavlja, t)ode ostal kot mož ttidi v bodoče to, kar je bil ves čas dolgih 50 let. Zasluge „Slov. Gospodaija" so tem večje, ker je ob enem budil manjše moči in jih vsikdai' navduševal za slovstveno delovanje. Še danes se z veseljem spominjamo, kako vndto smo pisali in pošiljali kot dijaki pi'ed 38.h;t,i svoje mlade izdelke, novice, dopise in tiidi že večje spise ni'ed-ništvii „Sh)V. Gosp." v ol)javo in s kakšnim samozavestnim {lonosom smo potem Čitali naše „nmotvore". In koliko nedolžnega smeha in zabave smo imeli, če je modri sodnik - urednik kateremu sošolcu njegov d{)mišljavi spis pognal v peč! —■ Da, kje je blažena doba mladostnili dni, ko nam je bil „Slov. Gospodar" odkritosičiii piljatelj in vestni nčitelj? — Vse premine, vso izgine in se spreminja na tem svetu, samo dobra dela ostanejo Jia večno, ker griídó z nami pred Sodnika, kakor g(Jvoi'i blaženi štajerski apostol Martin Slomšek, katerega dith živi in bode živel vedno med Slovenci. In če ostanejo dobra dejanja vsacoga posameznega Človeka neumrljiva, kaj še-te neumoi'iio delovanje ki'šČansko-narodnega lista, ki sveti svojenni narodti liki jasna zvezda vodnica žc 50 let! Zato kličemo danes velečastnemii jti-bilarjii „Slov. Gospodaiju" iz dna srca; Bog blagoslavljaj tudi nadalje njegovo mirno, modro i[i vztrajno veliko delo! „Slovenski Gospodar" naj ostane še stoletja moč, srečna bodočnost in najsijajncjši iiajjieilek slovenskim Štajeicetii, celi Sloveniji! * „Slovenski Gospodar" ima danes žc 30.000 naročnikov. Lansko leto jih je imel samo 23.0(.)0, ïo je tedaj velikanski napredek v enem ietu! Pričakovati pa je, da se bode list povspel še na višje število s [»omočjo marljive agitacije naročnikov. Ni štajerskega roiloijuba in ne rojaka iti tudi ne takega siromaka, da bi ne bil, če že ne sam, saj skuiino z diuginii, naročen na svoj domaČ list. Četudi živi moi'da daleč od doma, v tujih mestih in dežeJali. „Slov. Gosjxjdar" ga najde in ga [lozdravlja v materinem jeziku tudi v najskiivncjših delili sveta ter nui pj-inaša novosti in l'az-vediija od domačega ognjišča, od rodne zemlje Štajerske. Dolenjci, ne zamerite! Ali se pobrigamo tmli mi za obstoj in napredek svo-ji!ga edinega domač*iga lista „Dol. Novice" s takšnim ognjem in navdušenjem, kakor storé to nai'oćniki „Slov. Gosi)odai-ja"V — Žalibog, nmlo, bore malo se dela za „Dol. Novice"! Sevciia, so povsod lepe izjeuie, siccr bi pa „Dol. Novice" žc itak zaspale in tistim Častitim naročnikom in sotrud-nikom vsa čast in hvaial — Ko bi vsak naročnik tekom 32, let svojoga častnega obsioja „Dol. Novic" pridobil vsako leto samo eiiega novega nai'očnika, bilo bi nas okoli „Dolenjskih Novic" brez števila, kar pa niti ne zahtevamo. Ampak, ko bi vsak sedanji naročnik pridobil v tem novem letu samo dva nova naročnika, bilo bi nas dovolj, da bi list saj zgubc nc imel. In če prihodnje leto pridobi vsak naročnik zopet le enega naročnika, potem bode laiiko list izhajal še v večjem obsegu, kai" gotovo sedanji dragi naročniki žele. Vidite, kako malo skupnega in zjedinjenega dela iu truda zadostuje, da se doseže velikanski uspeli! Treba je edino le dobre in vztrajne volje. Storimo tudi mi, kakor naročniki „Slov, Gospodarja" in Bog bode tudi naše dtilo blagoslovil! Bolj, kakor pi'ed vojsko, bode pO vojski govorilo časopi,sje. Naročajte se prav v sedanjem vihairiem času, kar največ mogoče, na dobre krščanske slovenske liste in jiod-pirajte jiii z besedo in denaijeni, da dosežejo svoj VKvišeni smoter! Vojni pregled. ItiilijaiiMko bojišče. — Nu tem bojišču je ostal položaj ueizpreiiienjen, vkljiib temu, da 80 je 3, t. lu. uradno javljalo, da traja ob celi bojni črti navndno stre^jaii^e s topovi, — V zadnjem listu smo prineaíi uradno porodio, da je neki naš letalec sestrelil v vipav.ski dolini sovražno letalo. „Agenzia Stefani" pa temu poročilu ug-ovarja ter trdi, da avstrijski letalci 28. t, m, niso jjreniagali nobenega italijanskega sama jiozna, morebiti bolje, kakor jaz. Darilo mi je pa poklonila tako veliko, da sem ostrmela, in me je povabila, naj se ob enaki priliki le še gotova oglasim. Žal mi je bilo, da sem nastopila tako šolsko, vendar si tega nisem jemala dosti k sren, ampak sem se ojunačila, odložila strah in pogumno nadaljevala započeto delo. Pri davkarjevih se je gospa ravno kratkočasila z otroci, ko sem vstopila. „Že vem, po kaj pi-ihajate, gosjiodična. Prosim, sedite in se malo oddahnite! Vem, da Vas je utrudila hoja in initiskanjc kljuk". „Hvala l(!pa na povabilu! Nisem i)ii-Čakovala tolike piijaznosti. Pa mudi ,sc mi dalje. Ôe toliko imam danes obhoditi, da bom težko z delom gotova." „Kaj pa. Vam dobrodežujejo bankovci?" „Hvala za vprašanje. Dosedaj doliro, naravnost izvrstno. Upam na bogato žetev. Po drugih krajiii bodo seveda nabrali več. Si tudi znajo pomagali, lîrati je bilo v listih, kako mosta kar tekmujejo v iznajdljivosti novih virov d(diodkov. Tn prirejajo t(niibole, kar je [iri nas neizpeljivo, tam gledališke- in kino-predstave, tam zopet cvetlične dneve, drugje si zopet pomagajo z vrtiljaki . . ." „Kaj! vrtiljak je tu? Mama, kaj ne, da boš tudi nam dala denar za vožnjo?" začnó otroci vsi naenkrat. „Malčki, vi ste me napak j'aznnieli", sem se obiiiila k njim. Dobro i)a vedoč, da so pi'ikiipim Jtmtori, če sem prijazna z otroci, nadaljnjem; „Vrtiljake imajo drugje. Bo že tudi sem še jtrišel kateri. Vem: radi bi se vozili. Za vas je to res ona najlepših zabav. Ampak previdni moi'ate biti. Tudi tu se lahko inipeti ncsi'eča, zlasti če se vozijo odi'aščeni, za katere itak vi'tiljak ni. Za(injič sem šla jaz mikam gledat iak vrtiljak, ne, da bi se vozila, ami)ak, da bi videla, kdo se vozi na njem, na t(ij prikazni, ki se vj'ti sama okoli sebe." In sem povedala nekaj pončiniga o vrtiljaku in zraven zabavnega, kai' vse bom še enkrat posebej opisala, Gos])a sc mi je tako smejala, da sem se bala, kaj bo, če se nc bo mogla od-smejati. ZojKit sem zabclježila 20 ki'on v zapisnik darovalcev. (Koneo Bledi.) letalca. Temu nasproti ae pribije, da 28. dec. ni bilo sestreljeno Ic eno, marveč dve italijanski letali; drug-o letalo je bilo vrste „Voissin" ter loži med obeniačrtaiiia pri sv. Marku, vzliodoc Gorico, Sestrelila sta f^a vojni letalec Adolf Heyrowsky in rezerni wročnik Jožef Purer, — Po dveii mesecih, nicj katerim časom je Lah vsled težkega obroča dož-ja, megle in blata, I)riiianašal našim krajem na Goriškem in na Krasu s svojimi jeklenimi pozdravi, zapihala je burja čez vipavstiO dolino in Kras in zasijalo je zopet soince, ceste bo jeio postajati 1)0^ dostopne in nastopilo je mrzlo vreme. Vkljub tej spremembi v vremenu jo vladal, kakor se 7. t. m. poroča z Goriške^ia, na Krasu in v vipavski dolini skrivnosten mir in topovi se le redko oglašajo, V smeri ])roti Volčjidragi je sovražnik poskušal napraviti sunek, a bil je odbit. Na obzorju strašijo zopet privezani baloni in ĆC ostane vreme stanovitno je pričakovati od sovražne strani nove napate. Unsko hojišče. — Po uradnem poročilu (i, t, m, so rusko-rumunské bojne silo vržene od Pimdenija do Galaca preko severnega obrežja Sereta; južno reke pa se drži sovražnik le še v mostišču Focsani, Focsani, zahodno, in Galac, vzhodno krilno opirališčc črte Sereta, pa sta vže tako ogrožena, da ni tu pričakovati od Ru-sov (ialj.šega ter resnega upora. Gaiac vže obstre^uje bolgarsko topništvo; tretja bolgarska armada pa je vže pripravljena na nova podjetja, ker je v Dobrudži končala boje ter jo očist la popolnoma sovražnika, tako, da se v igej ne nahaj» sedaj noben ruski, ne romunski vojak več. V Brajlo udrli so od zahoda nemški iu bolgarski jezdeci, od vzhoda preko Donave pa nemška in bolgarska jiehota. Važno trgovsko mesto je sedaj v rokah zveznih čet. Položaj Kusov pri Focsani postal je jako težaven ; na severozahodni črti trdnjave dosegli so naši Otlobesci in v dolinah Putne in Sušite se upirajoči sovražnik je potisnjen proti iiižavi Seretà, Naši so nai^adli znhodno in južnozahodno črto mostišča (utrjeni Miicow-odsek). Na južni in vzhoiini črti mostišča je sovražnik po dogodkih v sredini črte ob Seretu pri Namolosi, osamljen. Močno utrjeni odsek ob izlivu reke lîînmik in Buzou napadle so avstro ogrske in nemške četo ter tu dosegle Seret. — Kakor poroča Kor, urad »radno 8. t, m., zasedle so zvezne čete vže Focsani. Ujetih je 5400 mož in zaplenjeni trije topovi. — Une 6. t. m. javlja nemško uradno poročilo: Potem, ko so se včeraj zjutraj izjalovili njegovi sunki, je Rus včeraj zjutraj ponovil 3 svežimi silami svoje napade po ljuti pri[)ravi s topovi med obaljo in cesto Mitava-Riga. Čez zamrznjeno močvirje vzhodno Aa je prodrl v širini enega bataljona v našo postojanko, na vseh drugih točkah je bil odbit. Ujeli smo med protisunki 900 mož ter zaplenili več strojnih pušk. Uspeli niso napadi manjših ruskih čet na številnih mestih bojne črte ob Dvini in severno Madziolskega jezera. Zaliodnu liojiščp. — Kakor poroča dne 5, t. m. nemško uradno poročilo, se nastopi topništva radi neugodnega vremena razvijajo lo zmerno. Mala podjetja patru^ v več odsekih bojne črte so uspešno izpadla. Oddelki alten-buriikega pešpolka št. 153 pri vojni sku »ini kraljeviča Rupreta so udrli 5. t, m. zjutraj do v četrti sovražni jarek na vzhodnem robu Loosa; pri očiščeiOu so zadali z razstrelbo več rovov Angležem krvave izgube ter se vrnili z 51 ujetniki. — 6 t. m, jia javlja isto porodio, da se vrši v ovinku Yperna, na obeh bregovih Somme in v posameznih odsekih bojne črte v Chamimgni in ob Mozi v večernih urah močno streljanje. Med nočnim napadom pri Serre (severno Ancre) je vdrlo več Angležev v najprednejši jarek. Pri Massiges in na severno-vzhodni bojni crti Verduna privedle so naše napadalne čete njetniko. — 7. t, m. so uradno poroča, da so južno Arrasa po večurni pripravi z ognjem naj»adli angleški l)ataljoni. Z velikimi izguliami za sovražnika se jo zrušil napad v ogiiju nemških to lOv in strojnic. Pri vseh armadah je neugodno vreme omejilo boje. — ,Daily Chronicle", „Morningpost" in „Daily News, napoveiiujejo novo ofenzivo na Francoskem v drugi polovici februarja. Radi angleških transportov zaprii bodo 15. t. m. francoska severna pristanišča, lialkansk« bojišče. — Bolgarsko uradno poročilo 5. t, m. javlja: V nekaterih odsekih bojne črte slab topovski ogenj, Letalni poročnik Brandek je sestrelil v ozemlju Orne drugi sovražni zavezani zrakoplov, kateri je jiri No-gečamh, zavit v plamen, padel na tla. — 6. t. m. pa se uradno javlja, da je na nekaterih mestih bojne črto trajal ljut topovski ogei^. Na celi bojni črti, posebno pri Gevgeliju in v Vardarski dolini, so letalci precej močno delovali. Fno sovražno letalo smo sestrelili, voznika, Angleža, pa ujeli. — Nemško uradno poročilo 5. t. m, poroča: V ovinku Črne topovski ogenj, ob Struini i^raske. Ladje sporazuma obstreljujejo z morja grška obrežna mesta med Strumo in izlivom Mesto. — 7. t, m. pa se uradno poroča, da so so izjalovili poizkusi Angležev, da bi se polastili bolgarskih predrgih postojank severnovzhodno Dojranskega jezera. Kazna bojišča. — Turški glavni stan poroča 4. t. m., da so veo vojaške operacijo na kavkaški bojni črti vsled neprestanih snežnih viharjev zelo ovirane. Z drugih bojnih črt ni nič posebnega javiti. Na iuorjii. — Po uradnih poročilih 5. in ÍÍ). t. m. iz Berolina posnamemo, da jo neki podmorski čoln, ki se je vrnil v domače pristanišče, potoi>il v enajstih dneh enajst ladij. Mej temi je bilo pet parnikov s 16 OOO tonami premoga, ki je bil namenjen Italiji in Franciji. — Nemški podmorski čoln „U 46", ki naj bi bil, kakor so poročali angleški listi, na višini San Nazairo potopljen, se je vrnil v dobrem stanu v svoje domače pristanišče. Tudi neki drugi nemški podmorski čoln ni bil uničen, kakor so poročali sovražni listi. — 28, decembra jc neki nemški podmorski čoln potopil v Sredozemskem morju oboroženi angleški parnik „Oronsay" (3761 ton.) s 5110 tonami, dne 30. dec. oboroženi angleški parnik „Apsleyhall" (3873 ton) z žitom in 1, t. m. oboroženi angleški parnik „Bayfraig" s 5800 tonami sladkorja. Ujeti so kapitani vseh treh ladij. DomaČe in tuje novice. Umrl je nenadoma po daljšem bolelanju v sredo 10. januarja ob 8. uri zjutraj v tn-kajšnjeni frančiškanskem samostanu preč. g, P. Gothard Podgoršek, vodja novomeške deške ljudske šole, bivši gvardijan in defiiiitor, star 50 let. Pogreb občespo-štovanega rajnega gospoda bo v petek, 12. janiiai'ja po opravljeni slovesni črni sv. maši, ki se prične ob 10. uri dopoldne. Počivaj v inij-n blagi vzgojitelj mladine! Visoka poroka. Dne 1 H. januarja 1917 sc bode poročil v grajski kapeli v Goideggu na Nižje-Avsti ijskem g. Dr. Rudolf grof Meran, tajni svetnik Njihovega c. in kr. apostolskega Veličanstva, deželni predsednik vojvodine Bukovina in posestnik Velikega križa Fianc Jožefovega reda z vojuo dekoracijo, s p r i n c e z i n j o Johano A u C r s p e r g, hčerko kneza Karola Auer-sperg in kneginje Eleonoře Auersperg roj. grofice Bi-ennner. Odlikovanje. Vojni križ za civilne zasluge III. reda je prejel dež. poslanec in župan v Lokvici, gosp. Al. M i h e 1Č i č. Čestitamo od si'ca velezaslužnemu belokranjskemu voditelju S. L. S.! Rojstva In stnrtna kosa v Novem mestu I. 1916. Ilojenih je bilo 4T) otrok: 25 moškega spola in 19 ženskega spola. Vsi zakonski, razun enega. Pet je liilo nii'tvo-j'ojenih. Umrlo je 65 oseb: 19 moškega spola in 4(i ženskega spola. Tujcev je bilo řil. Najstarejši jnoški je bil J'ojeti 1. 1829. in najstarejša ženska pa leta 1824,, oba domačina. Redni občni zbor Narodne Čitalnice v Novem mestu se vrši v nedeljo 14. t. m. ob 2. uri popoludne v sedanji bralnici v hiši gospe M, StariČeve (prej Illowsky) z običajnim spoi'edoin. Županstvo občine Renče, sedaj v Ljubljani, Pod tem naslovom se je v zadnji Številki Dol. Novic omenjeno županstvo prisrčno zahvaljevalo vsem dobrotnikom beguncev, Prezrlo sc je pa imenovati prvega iu največjega dobrotnika beguncev, begunca samega, velecenjenega g. Jožefa Kovač-a, sodu, svetnika v p., v Kandiji, ki deli so-futno lastno usodo z bridko bedo begtiiicev, zastavlja vse svoje moči v njihovo pomoč ter sploli skrbi in dela prav po očetovsko za nje. Bog mu povrni vse-vse tisočerokrat ! Prosimo g. svetnika naj blagovoljno odpusti to zelo neljubo pomoto ter ostane še nadalje z isto naklonjenostjo usmiljeni samaritan vbogirn beguncem, ki ga vsi s prisrčno hvaležnostjo spoštujejo iu ljubijo. 700 letnica dominikanskega reda. 22. decembra 19 Ki je preteklo 700 let, odkar je papež I lonorij III. bratu Dotninikti poti'dil na novo ustanovljeni red ter niu obljubil apostolsko varstvo. Za dan kronanja je sklenil mestni svet v J3udiiiipešti, da se razdeli 120.000 brezplačnih kosil v ondotnih ljudskih kuhinjah. V osrednji kuhinji „Cita" so ves dau delili ogrski guljaš brezplačno. Srebrni zaslužni križ je dobil g. A. Bajiik, župan v Drašičili v Belokrajini vsled svojih vsesti-anskiii zaslug za obfiino in (loiiioviito. Čestitamo! Poštenost uradnika. G. Schauer iz Langcntoiia je pozabil v pisarni c. kr. vojaškega uradnika g. J. 8cbniautz-a na no-vonicškeiti okiajneiti glavarstvu denarnico s 1000 kronami iii nekaj drobižem. Slučajno je prišel g. Schmautz v brivnico, ko je ravno izgubitelj denarja tam bi'idko tožil osvoji veliki nesreči. G. asistent Scbmautz ga takoj potolaži in mu pove, da je denai' pustil na njegovi mizi in ga jo oddal g. baronu Rechbacii-ii, kjer ga lahko zopet sprejme. Lahko si predstavljamo veliko veselje g. Schaiierja hi zopet veliko za-dovoljuost gosp. Schmautz-a, ki je bil že večkrat odlikovan zaradi svojih vsesti'an-skih vestnosti in službenih zaslug. Čast poštenjaku! Mestna hranilnica v Novem mestu, v mesecu decembru 1916 je 3.'>2 strank vložilo 226.480 kron 12 h; 306 strank vzdignilo 134.920 K 12 h; torej manj vložilo 8440 K ; eni stranki se je Izplačalo hipotečnih posojil 1000 kron; stanje vlog 4,571.057 kron 91 h; denarni promet 957.048 K 70 h; vseh strank bilo je 1274. Po pozivnem razglasu „P" zaukazano ponovno prebiranje vseh v letih 1898 do 1892 rojenih črnovojniških zavezancev se vrši na Kranjskem; Dne 15. in 16, januarja 1917 v Ljubljani za sodna okraja Ljubíjana (izvzemši mesto Ljubljana) in Vrhnika; dne IH. januarja v Črnomlju za sodna okraja Črnomelj in Metlika ; dne 19. in 20, januarja v Rudoliovem za sodna okraja Riidolťovo in Žužemberk; dne 22, januarja v Tťebnjem za sodni okraj Trebnje; dne 23. januarja v Mokronogu za sodni okraj Mokronog; dne 24. januarja v Kostanjevici za sodni okraj Kostanjevica; dne 25, jainiarja v Ki-škeni za sodni okraj Krško; 26. januarja v Ratečah za sodni okraj Rateče; dne 27. januarja v Litiji za sodni okraj Litija; dne 29. januarja v Višnji gori za sodni okraj Višnja goi'a; dne 15. jamiarja na Jesenicah za sodni okraj Kranjska gora; dne 16. januarja v Radovljici za sodni okraj Radovljica; 17. januarja v Ki'anju za sodna okraja Kranj in Tržič; dne 18. jaiumija v Škofji Loki za sodni okraj Škofja Loka; dne 19. in 20. januarja v Ljub^ani za mesto Ljubljana; dne 22. in 23. januarja v Kamniku za sodna okraja Kamnik in Brdo; dne 25. in 2(í. januarja v Ribnici za sodna okraja Ribnica in Velike Lašče; dne 27. januarja v Kočevju za sodni okraj Kočevje; dne 18. januarja v Vipavi za sodni okraj Vipava; dne 20. januarja v Postojni za sodne okraje Postojna, Ilirska Bistrica in Senožeče; dne 22. januarja v Logatcu za sodne okraje Logatec, Lož in Cerknica; dne 24. januarja v Idriji za sodni okraj Idrija. Smrtna nesreča v Ljubljani. V soboto 30. decembra 1916 zjutraj je šla okoli 5. ure, kakor navadno vsak dan, k sveti maši 77 let stara učiteljeva vdova Marija Pdgelj, mati pisatelja g. Milana Pngelj. Ko se je vračala iz cerkve, je bila še tema. Stai'a ženica je mislila, da je stopila na jubilejni most, pa je stopila poleg mostu na breg in se po nezavarovani strmini zvalila v globočino v odprtnino med betonskim zidom in bregom. Ležala je ondi neopažena skoro do 6. ure zvečer. Domači so jo povsod iskali, štile sin je našel nu'tvo mater pod jubilejnim mostom. — Ta pre-žalosni dogodek je tudi Dolenjce globoko pretresel. Pokojni učitelj in oi'ganist gosp. Pugelj je namreč živel dolgo tet s svojo družino na Dolenjskem in nazadnje v Novem mestn ter užival povsod obče spoštovanje.— Večni blagor duši I'ajne in g. sinu Milanu naše pi'isi'ino sožalje! 88.000 parov čevljev jc razdelila dunajska občina revnitit prebivalcem, in sicer: 50.000 parov I'evniin šolskim otrokom, 18.000 parov ženskam in 20.000 parov moškim. Tatvine se množe. Po Dolenjskem tudi pridno delajo postopači-tatje, ki po dnevi žive od žuljev drugih, po noči i)a ki'adejo, kar jim pride pod roke. V ]ioči od 4. do '), t. m. so poki'adli Francetu Levstiku iz Podgore, župnije Prečna, iz kuhinjske omare sedem kil masti, dva kosa svinine, devet klobas, cikorijo in spioh vse, kar je kuhinjske stvari za živež. Žena Marija Levstik je z malimi otroci sama doma, kei' je mož že dolgo časa v vojski kot vedno hraber junak; in tudi gospodarjev brat se nahaja v vojni službi. í^ena je pravila, da ravno isto no£ ni mogla prav niČ spati, a tudi vstati ni mogla, tako jej je bilo Čud no-teža v no. Sicer pa je bilo za-njo tudi boljše, da je bila mirna, ker zunaj je bilo več koljev pripravljenih za slučaj, da bi „dobre prijatelje" kedo motil pri svojem poslu. Že par dni so hodile tam okoli sntn-Ijive ženske in moške osebe, kakoršnih poprej ni bilo nikoli videti, tudi bradati-koamati, kakor so bili na Siihortt. Dva dni pred tatvino ste bile tudi dve ciganki pri Levstikovih, ter so vse dobro pogledale po hiši in kuhinji ter hotele vse pokupiti, ker imele ste veliko denarja. Tudi ste trdile, da ne marate nič zastonj, da vse dobro plačate itd, Okinčane ste bile z verižicami in urami, prstani in drugim lepo-tiČjem. Levstikovka je bila že drugič pokradena v tej vojski. Kmalu v začetku vojne 80 jej odnesli Špeli in krtih iti di'ugc stvari, ki so nujno potrebne tatinski družbi za dobro življenje. Žendarmerija je pridno na delu in želimo, da bi se taki lopovi v kratkem spr'Svili pod varen ključ. — Noč poprej, od 3. do 4. t. m. jia je Itila tatvina pri dveh hišah v Bučiii vasi. Taije so odnesli kruh, mast, svinino, dva dežnika in mleko. Bili so pa ti tizmoviči še precej pošteni, ker niso razbili latvice, iz katere so popili mleko, ampak so jo pustili nepoškodovano ležati nekaj korakov od hiše, gotovo iz namena, da jim bode lahko drugič zopet dobro služila. — Kradlo se je tudi v Potočni vasi in v drugih vaseh přetečen teden pri večih posestnikih v novotiieški okolici. — Pa tudi v drugih krajih nc maníka teh „obrtnikov". Tako se nam poroča iz Ajdovec-a pri Žužemberku : V enem tednu je bilo ponoči napadenih pet liiš in vse več ali manj pokradene, razven ene hiše, kjer so jih pravočasno odpodili. Tatje silijo skozi okna v prostore, kjer niiiče tie spi in kradejo obleko in živila. Najbrže delajo to cigani, ki se po dnevi skrivajo po noči pa gredo na lov. Je pač nujno potrebno, da oblast dovoli zanesljivim ljudem orožje, za kar je ttidi prosil občinski odbor. Božićnica v Zatičini se je vršila na starega leta dan v tamošnjem samostanu za begunce Goričane. Pomenljiv nagovor je imel ekscelem^a knez-nadškof goriški gosp. dr. Fr. B. Sedej ; končno se je s prisrčnimi besedami zahvalil mil. gosp. opatu P. Bernardu, preč. g. P. Robertu, ki je priredil veselico in vsem preč. gg. Patrom ; nadalje vrlim pevkam in pcvcem in vsemu zatiškemu občinstvu, ki je izkazalo vbogiiu beguncem s to veselico posebno ljubezen in naklonjenost. Spored seje vršil sledeči : Trije angeli so tolažili ob božičnih jaslicah Goričane, da bo kmalu konec trpljenja te strašne vojske, ki je razdejala njih mirne in srečne domove in opustošila njili zemljo. Bog daj, da bi se to uresničilo v 1, 1917. in da bi se mogli kmalu vrniti domov. Pesem: Tiha noč so pele zatiške pevke, pa je z njiiui pelo tudi vse ljudstvo. Druge pesmi so peli častiti bogoslovci goiúški. Ob koncu je bilo srečkanje. Pi'ipravljenih je bilo 70 lepih daril, ki jih je preskrbel tretji red v Zatičini. Časnik za vojne vjetnike. Z dovoljenjem in po naročilu c. in kr, vojnega ministrstva izhaja na Dunaju v ruskem jeziku in v ruski pisavi časopis za vojne vjetnike „Nedjelja". Časopis, ki naj vojne vjetnike v dnevnih dogodkih na resnični podlagi informuje in poduči, se lahko naroči pri tvidki L. M. Seidl in sin na Dunaju L, Graben 29, kjer izhaja. Srčne pozdrave pošiljamo vsem ženam in (lekletam in drugitn doma ostalim iz l)oj-nega polja. Danes i)raztiujeiiio že tretje novo leto na bojišču: prvo v Bosni, drugo v Srbiji in tretje imamo tu na taljanski bojni črti. Upamo, da bo četrto novo leto doma med vami. Kari Krištof, Šmarje-Sap ; Tomaž Erlah, Vel. Siatnck ; Franc Krivec, y ' St. Jurje, Dol.; Janez Modic, Struge, Dol,; Franc MtihiČ in Franc Koblei', Prejšnje poštne vrednote in nove poštne znamke. Kakor se uradno naznanja, ostanejo do 31. martia 1917. v veljavi vse one poštne celotne vrednote, na katei'ih je znamka natisnjena ne pa prilepljena, na pr. pctvinarske dopisnice in deset vinarske zalepke itd. Da so pa imenovane prejšnje celotne vrednote dovolj frankirane, je treba na prejšnjo petvinarsko dopisnico prilepiti eno novo trivinarsko znamko, na prejšnjo desetvinarko zalepko pa eno novo petvinarsko znamko. Podobno je z drugimi celotnitiii poštnimi vrednotami, kakor namreč določajo novi pi'ed|)isi o poštnini. Zasebnim potom natisnjene dopisnice, razglednice, pisma itd. pa morajo biti frankirana samo z novimi poštnimi znamkami. Pomniti jc treba tudi, da je I'az-glednice (zasebnim potom natisnjene dopisnice) frankirati z 10 vinarsko znamko. Razglas. Vsled odloka c. in kr. vojnega ministerstva, oddelek 9, št. 68.151/16 so za oddati dva pi'ostora 111, Jakob jd. Schellenburgove ustanove. Ustanove znašajo po I 82 K 40 h in se oddajo za celo dobo življenja. Pravico do te ustanove imajo revne, na Kranjskem rojene Častniške vdove, katerih možje so umrli v vojski. Koleka prostim prošnjam, katere naj se prej ko mogoče pošljejo na ces. in kr. dopolnilno okrajno poveljstvo v Ljubljani, naj se priložijo: 1. Poročni list; 2. uboŽno spričevalo; 3. smrtni list moža. O, kr. okrajno glavarstvo Rudolfovo, dne 4. januarja 1917. Zaplenili so 132.000 sveč na Dunaju. Policija je bila nenadoma odredila preiskavo po skladiščih in našla ter zaplenila gori navedeno množino. Te sveče je pred enim mesecem kupil i)rvotni kupec od tovarne po 270 K za 100 kg; tekom štirih tednov so sveče štirikrat menjale svojega lastnika, ne da bi bile šle iz skladišča ter jih je zadnji kupec plačal že po 840 K 100 kg. Oblast je izročila sveče v prodajo nadrobno za tretjino navedene cene. 600.000 K ukradenih je bilo zadnje dni na progi Olomtic-Lublin iz zavitka vrednostnih papii'jev. Pošiljatev je sla od podrtižnice avstro-agrske banke v Olomucti k bančni podružnici v Lublinu. Ko so tam zavitek odprli, so videli, da manjka 600.000 kron v bankovcih po 1000 kron. Vsa pošiljatev je znašala 2 itdlijona kron. Razvedrilo. Dvojno. Oče hčeram: Dekleta, sedaj je zadnji Čas, da so omožite!.. in sinovom: „Od vas pričakujem, da nc bo nobeden te oslarije naredil, da bi se oženil!" Trgovsko naznanilo. „Od jutri naprej prodajam svojo zalogo blaga tako ceno, da me jc sram prave cene imenovati." — Trgovina z mešanim blagom, glavni trg številka 12. Po domače. Sluga: „Naš krojač je prinesel račun, gospod baron!" — Baron: (osorno); „NašV ... kaj ČeŠ s tem reči?" — Slnga: „I, no, jaz sem mu namreč tudi petdeset kron dolžan, gospod baron!" Vsak svoje. A: „Kaj pa počneta gospod stotnik in njegova gospa;"' — B: „On zmerja vojake — ona pa dnige ljudi!" Pri vojakih. Koi'poral: „No, vi Gi'bec visite na drogu, kakoi' kamela, ki ji ravno druga grba raste!'' Nikdar v zadregi, Trgovec piše: „Sukno, ki ste mi ga poslali, vam vračam nazaj, ker so molji notri." — Tovarnarjev odgovor; „Vaša reklamacija je opraviiiena. Jloljev niste naročili, pošljite jih toraj nazaj, — sukno pa obdržite." Veliki je Ulična zgodovinska knjižica, ki vsebuje v lepi besedi vse življenje velilicga cesarja Franc Jožeta L Knjižico traza, jirijazna in radodarna do ski'ajnost.i, je l ada govorila in se šalila s ]jrtiprostimi slovenskimi viničai ji in viničarkami ter se îgi'ala z bosonogimi otroci ter jim delila raznih igrač in slaščic. Kdor je občeval s prin-cezitijo (jito, ne itiore prehvaliti njene ljubeznivosti in živahnosti. Novi ministrski predsednik in kmetijski minister Hetirik gi'of (Jlam-Marlinic jo sedaj v 54. letu; njegov oČe je bil podpredsednik poslaniške zbornice. Novi ministrski predsednik je spremljal rajnega prestoioiuv sleilnika Ferdinanda na njtigovem svetovnem potovaiijti in je bil pozimje njegov osebni ]i!ijat.elj. — îjeta 1894 ga je veki|io8estvo izvolilo v češki deželni zbor; 1902 je bil imenovan za dosmrtnega, pozneje za dednega čiana gosposke zbornice. V gosposki zbornici je ]>ripadal desnici. V delegacijah se je posebno zanimal za vpi'ašanja armade. Kot namestnik naćelnika kluba Konsei va-tivtnîga velepo-sestva v Češkem deželnem zboru se je njt^govo ime večkrat imenovalo, ko so zastopniki konservativnega velepo-aestva posredovali med Čehi in Nemci. Ko je bil 1. iyi3 izvoljeti za načelnika desnice v gosposki zbiu'iiieî, katero je prej vodil grof Thini, je pričel vplivati tudi na pai'la-iiH'.ntarno politiko. Zadnje čase se je živalino zavzemal za fo, da bi pričel i)ar!ameiit zopet delati. Ko jc izbi'uhnila vojska, je služil v armadi kot jitmojster koTijenice, doklei'ni vstopil 31. oktobra kot poijettelski minister v Koerberjev kabinet, Kronski konj-belec, na katerem je jezdil cesar Karol ob ju'diki kionanja v jiudimpešti, je bi) potem poslan v dvorno žrebčartio Kladernb, kjer se ga bo s ])0-sebno skrbjo redilo do smrti. Konja ne bodo nikjer iti nikdar več nporal»ili za ježo ali kakorkoli, lïelec ima svoj poseben hlev s prostim izhodom. Enakega uilobtiega življenja je bil deležen tudi konj-belee, na kattsi'em je jahal pokojni cesar Kranc Jožef I. Ta konj je dosegel izredno visoko starost. Ko je vsicd starosti končal, so mn odvzeli koi)ito, jo obkovaii s srebrno plo.sio, na katero .se je vžgal ttjcgov življenjepis. ICopito je še sedaj shi'anjeno v ilvorni shrambi za sedla. — Pred kronanjem Karola so več tednov v dvornih konjušnicah vadili konje, ki so imeli pi'iti v porabo pri kronskih slavnostih. Posebno pozornost so jiosvečali belcu „Krezu", ki je imel nositi novega cesaija na kronski grič. Xa dvoiišču konjušnic so nasuli ravno tak grič in ob vajah je igrala godba, udai-jali so tia bobne in troliiii na rogove, da se je žival navadila na hrup. Konja je vadil dvorni jezdec Adolf Lechartier, pa tudi cesar sam ga je pai'kral. jezdil za poskušrijo. „lirez" je domačega plemena, osetn let star in i O pedi vi.sok. Za vsak slučaj so imeli pripravljenega še drugega belca. Na dan kronanja so opremili „Kreza" s prekrasno, bogato z zlatom vezeno jezdno opi'avo, ki je služila iitdi ob kronanju Franca Jožefa I. 1. 1HG7. Patryotična občina. V veliki vinorodni župtiiji sv. Urbana pri Ptuju je tudi mala občiiui T r n o v s k i v r h, ki obsega s pri-I)adajočimi vasmi Skrinjaišak in Strmec skupno komaj 280 dnš po zadnjem Ijud-skeii) štetju. Le-ta mala občina je poslala v vojno do 31. decemltra 1*J 10 .")3 vojakov. Od teh je oženjenib 24, odlikovanih je šest. Štabni luii'ednik-j'ojak ima clo tri kolajne, računski narednik ima zlat zaslužni križec; pet vojakov je vjetih, pet pogrešanih, dva sta supcrarbitrirana, štirje so mrtvi, dva začasno oproščena, Vojtiega posojila se je podpisalo od strank v občini: 11. vojnega posojila 2000 K, 111. 2H00 K, IV. 7000 K in V. 12.GU0 K. „Slovenskega Gos])odarja" in „Stiaže" manjka le v malo hišah. Zares veievrla-občina! Koliko žrtev na dan? V Kodanju je izračuiiila družba za preiskavo vojnih posledic, da je v svetovni vojski dosedaj 4,GOO.OOO mrtvih, 11,200.000 ranjenih in 3,400.000 invalidov. V napoleonskih vojskah je bilo nu'tvih in ranjenili na dan 2'óí) mož, v nemško-francoski vojski 875, v 1'usko-japonski vojski 21)2, v sedanji svetovni vojski pa G33(k In kljub temu se še znajdejo države, ki nočejo ničesar vedeti o mirn! Trgovci ifi inserati v časopisju. Znanega pisatelja Marka Twain (Tven}, urednika malega lista, je vpra.šal nekoč naročnik, ki je bil [irecej praznoveren, kaj pomeni, srečo ali nesi'ečo, ker je našel v listu pajka. V „listnici uredništva" niu je ta odgovoril: „To, da ste naSli v časopisu pajka, ni ne dobro in ne slabo znamenje za vas. Fajk je le inegledal in prebral oznanila v listu z namenom, da ))ojde k trgovcu, ki ni poslal v časopis nič oglasa, iti mu prepreže vrata s pajčevino, (iobro vedoč, da bo lahko tam mirno stanoval." Popis šeiitruperškili podružnic 1.1526. ■Siiisal Ivan Stcblaaii. (Dn)je.) Kdo je obavil popis v niokronoškl de-želski sodniji, ni zapisano; našlo pa se je pri cerkvah to-le: 1. Farna cerkev v Ôt. Rupertu (Sanct Rneprecht) 13 kelihov, ena srebrna monstranca s 5. si'ebrnimi podobami, en srebrn križ, ena srebrna piišica, sedem „paeem" (križ, s katerim se daje blagoslov), ena srebrna pušica za sv. zakrament, 18 futUov vinarjev (funt vinarjev seje računal 75 do 90 kr.). {^erkev ima bratovščino. 2. Cerkev sv. Tilna (Sanct Gilgcn) v Mokronogu (sedaj i'arna) štirje keiilu s jta-tenanii, ena srebrna monstranca z malimi podobami, en križec in (z bratovščino vred) gotovine 12 ren. gld. in 12 f. vin. 3. Cerkev sv. Leonarda v Gabrijelah (zu Gabrial) (f. sv. Trojica) en kelili in ni('»gotovine. 4. Cerkev sv, Jurja (f.sv. Trojica) dva keliha, 15 f. vin. in 38 kr. T). Cerkev sv. Duha na Vihi-u (f. Št. Uupert) en kclih; cerkev in bratovščina Hi f. vin. in 30 kr. (i. Cerkev sv. Martina na Kalii (am Khali) (f, Řt. Janž) en kelih, 14 ťutttov vinarjev in ti kr, 7. Cerkev sv. Janeza (sedaj farna cerkev Šent Janž) dva keliha in gotovine (z bratovščino vred) 14 i', vin. in 33 kr. S. C!erkcv Matere božje v Tržišču (zu Tbarseliiscbe) (f. sv. Trojica) en kelili in (z bi'atovščino) 4 f. vin. 30 kr. i). Cerkev sv. Barbare na Okrogu (zu Ogkrog) (f. St. Unpert,) en kelih in gotovine (z bratovščino) 1 f. vin. 10. Cerkev sv. Kat.cijana (na Jesenicah) (f. St. líupert) en kelih in (z bratovščino) 1 2 L vin, 11. Cerkev sv. Nikolaja v Martinji Vasi (Mantersdoj'fj (f. Mokronog) en kelili in (z bratovščino) 1 f. vin. 12. Cei'kcv sv. Marjete v Kamnici (zu Stainpaeli) (f. Ôt. Janž) en ketih in (z bratovščino) 2 f. vin. 13. Nova cerkev sv. Trojice v Tržišču (Die Newstift't der Heylligen Driťalltigkeit zu Tharschisclie) (sedaj farna) en kelih; goto\'ine nima, ker so jo porabili za zidanje cerkve, V deželski sodniji trebelski je inven-tirala Doroteja, vdova Matije Mallingerja, namesto svojega strica Nikolaja Jurisiča. Spremljala sta jo Juri in Ivan pl. Mordax. Stala pa je v tej sodniji samo ena podružnica šentritperška, namreč: cerkev sv. Alar-jete na Goi'i, ki je imela en bakren pozlačen kelili (13 lotov). Vse druge cerkve so spadale poil trebeljsko in trebanjsko žujinijo, A. Koblar ni določil v omenjenem spisu (str. 240, št. 21) cerkvi sv. Maijete mesta. V niojeiii spisu „Vesela Gora" v Dol. Novicah leta 1915 številka 23. sem dokazal, da je to bila šentrujierška podružnica sv. Marjete na Gori. Poili'nžnico sv. Križa v Bistrici (zu Vaystritz) postavlja A. Koblar kot podružnico v današnjo župnijo dolsko. Toda te podružnice ni v današnji dolski župniji, nego je to današnja Žuijuijska cerkev sv. Križa pri Litiji. Ljudstvo še dandanes govori, ko gre z Dol. k sv. Križu, da gre v Bistrico, kjer vodi tjekaj cesta skoz veliko dolino bistriško. Taki'at je spadal teijaj HV. Križ ae pod Št. Uupert, kakor tudi sosedna podružnica sv. Nikolaja Jia Brezovem, dočitii je podružnica sv. Ahaca v Vodicah pripadala trebanjski župniji, ki se je raztezala takrat deloma tudi po svibenški de-želski sodniji. L, 1596 je cerkev sv. Križa že vikarjatna s pridevkom v Gabrniku (Extraetus ex codice Arcliidiaconatus In-ferioris (.'arniolae. Novomeški kajjiteljski arbiv fasc. X. Nr. 9), dočim bl bil po „('a-talogns cleri" ljubljanske Škofije za 1. 1892 izločen iz trebanjske žu[uiije Še-le I. 1<)15. Verjetno je, da je bil del šeiitruperške župnije okoli sv. Križa, ki je činil velik del današnje svetokriške župnije, med I 1526 do 1596 dodeljen trebanjski župniji ter potem iz le-te izločen kot vikarijat. Podružnica na Brezovem pa je ostala šc dalje pri Šent Rupertu. Zanimivo je tudi, da se navaja v tem popisu cerkev sv. Tilna v Mokronogu še vedno kot podružnica in ne kot vikarijattia, dasi je iiiieia svojega vikarja že 1. 1507 (Izvestja muz. društva 1. 1892 sti'. 71). Cerkev Matere božje na Gori pri Moki'onogn se pa ne navaja v tem popisu, a istotuko je izpuščena cerkev sv. -laneza Krst. na Mirni, dasi sta staii obe že zdavnaj prej. (Konec tiledi.) Prisilna ponudba za zimsko perilo. C.kr. trgovinsko ministrstvo je v zmisUi mijiisti-skega ukaza z dne 13. apriia liilfj, drž. zak. št. 100, z i'azpisom z dne 11. dec. 19 Hi odi'edilo prisilno ponudbo za birkane bombažaste moške srajce, jopice in spodnje hlače, nadalje za moške srajce, jopice in spodnje lilače, ki so konfekcionirane iz bombažastih tkanin, nadalje za vse boiu-bažasto trikotno blago, jn ipi^avno za zimsko perilo, kakor tudi vse surovo in beljeno, barvano tiskano in pisano tkano, tiuii z efekti iz drugili nuiterialij narejeno botn-bažasto blago, v kolikor je na eni in na obeh straneh kosmato, kakor n. pr. llanele, barbent, velurje itd., brez ozira na širino, vstavo, tiačin tkanja in številko preje ter brez ozira na t,ežo. Oni, ki imajo manj nego tri tn(;ate moških srajc, jopic in spodnjih hlač skupaj, oziroma manj nego 500 inefrov više označenega trikotnega blaga in tkanega blaga skupaj, so ojtrošČeni prisilne iionudtic dolžnosti. Tistih kvalitet viŠe označenih predmetov in vise označenega blaga, katero je v zmislu § 5. ministrskega ukaza z dne 31. avgusta 1916, drž. zak. št. 283, ozir. odredbe trgovinskega ministrstva z dne 2. novembra 191f) sedaj dovoljeno za detajlno prodajo, nI treba ponuditi, marveč se smejo tudi nadalje oddajati neposrednim konsunientom. Pravtako ne sjtadajo pod prisilno dolžnost one množine blaga, katere so bile v zmislu § ministrskega ukaza z dne 31. avgusta 1916, drž. zak. št. 283, dovoljeno za konfekcioniranje. Kdor ima več nego tri tucate više označenih peril-nili vrst ali več nego 500 metrov navedenega blaga, je, v kolikor ne pridejo za-nje omenjene izjeme v poštev, dolžan, da do 10. januaija 1917 naznani svojo celotno posest tega blaga Centrali za bombaž. (Bauinwoll - zentrale - Anboiabteilung, Dunaj L, Maria Tiieresienstraiie 32—34). Od vsake kvalitete ponudenega blaga je hkratu s ponudbo rekomandirano poslati 15 cm dolg vzorec, od vsake vrste ponudenega perila eu kos. Razpoložno množino in kraj slirainbe jc natančno navesti. Ofert iz proste roke, ki so bile doslej stavljene kateremukoli oddelku Centrale za bombaž, ni smatrati za ponudbo v zmislu tega ukaza. Posestniki više označenega blaga so torej dolžni vnovič blago ponuditi po-nuiinemu oddelku Ontrale za bombaž ter opremiti ponudbo z vzorci. Ponudniki naj navedejo za vsako ponuđeno blago ccne, po kateri so pripravljeni oddati blago nakupovalnemu oblastvu ne glede na uradno cenitev. Ponudbena dolžnost ne zadene onih množin, za katere ima kdo na dan razglasitve tega ukaza uporabno, ozij'oma po-dedovahio dovolilo pri Vojni zvezi za boiii-bažasto industrijo aii za katere se je izstavilo sklepno pismo Centrali za bombaž. Glede blaga, za katero se uveljavlja izjemno dovolilo trgovinskega tiiinistrstva za prosto porabo in prodajo, je treba navesti natančno datutn in številko tega dovolila in firmo, kateri se je dalo dovolilo. Tako blago treba naznaniti in je le v tem primern izvzeto od ponudbene dolžnosti, ako se na nedvoiimen način donese dokaz za prosto porabo. Ponudna dolžnost tudi ne zadene onih množin surovih in beljenih tkanin više označenih vrst, katere so bile že na podlagi predidočib ukazov trgovinskega ministrstva ponuđene (Centrali za bombaž. Vsaka manipulacija z blagom, za katero se ne more doprinesti dovolila za prosto porabo, je od dneva razglasitve tega ukaza prepovedatia. Do poteka termina za prisilno ponudbo ni dovoljeno tega blaga niti podelovati, niti oddajati, niti prodajati, niti katu drugam ponujati. Potek termina bode Centrala za bombaž vsakemu ponudniku naznanila. Natatičnejše podatke o izvedbi ponudnega postopanja so strankam na razpolago pri Centrali za bombaž in pri pristojnih trgovskih in obrtniških zbornicah. Prestopki tega ukaza, zlasti opustitev ponudbe ali prijave, nepravilne navedbe, zapoznitev ponudbe, spadajo pod kazenska določila ukaza z dne 13. aprila 1916, v kolikor ne pridejo strožje kazenske določbe- v poštev. Posebej treba opozoriti, da se predmetno blago rabi za nujne vojaške potrebe in je torej treba posebno natančno držati sc termina. Interesente oiiozarjamo tudi na to, da bo komaj mogoče ustrezati eventualnim prošnjam, da se prepusti tako blago za civilne potrebe. — (Op. uredništva; Prejeli smo ta ukaz Še-le 9. januarja in ga nismo mogli popřeje objaviti, kakor danes, 11. januarja.) Trst, Loterijske številke. 27. decembra 28 44 19 58 33 Gradec, 3. januarja 2 5 54 79 24