AVGUST 16 P Sv. Rok 17 T Hijacint 18" S Helena 19 <5 Ludovik, 5kof 20 P Bernard + 21 S Ivana Franč. ® 22 N 14. pobink. 23 P Filip Benicij 24 T Jernej, apostol 25 S Ludovik, kralj 26 č Zefirin 27 P Jožef Kal. + 28 S Auguštin 3 29 N 15. pobink. 30 P Rozalija, dev. 31 T Rajmund amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST AMERIKI Ge*Jo: Za vero <» narod — za pravico in resnico — od boja do mogel GLASILO SLOV. KATOK DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA Vj CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four, Slovenian OrganizationsX NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST S * ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH, ŠTEV. (NO.) 163. CHICAGO, ILL., TOREK, 24. AUGUSTA _ TUESDAY, AUGUST 24, 1937 LETNIK (VOL.) XLVI. - Kitajci v ofenzivi Kongres zapustil ob svojem razhodu za seboj veliko neobdelano polje; skoraj vsi važnejši predsednikovi predlogi ostali nerešeni. — Možnost, da se skliče na jesen izredno zasedanje. — Razkol med konservativnimi iti liberalnimi kongresniki. Washington, D. C. — Zadnjo soboto zvečer se je zaključilo prvo 'zasedanje 7-5. kongresa, ki je trajalo nekaj manj kot osem mesecev. Konec zasedanja je bil precej buren in je še bolj jasno pokazal globok razkol,ki je nastal v vrstah demokratskih kongresnikov, katerih so imeli v sedanjem zasedanju pretežno večino v obeh zbornicah. Dasi je bilo zasedanje nenavadno dolgo, vendar se mora reči, da se je tekom njega storilo rameroma kaj malo. Omenjeni razkol, ki je nastal med liberalno in konservativno skupino, !je namreč povzročil, da se ni moglo delo uspešno vršiti. Kako neobdelano polje je zapustil kongres za seboj, se more razvideti že iz tega, ker se splošno pričakuje, da ga namerava sklicati predsednik k izrednemu zasedanju v oktobru ali novembru, da obravna vsaj važnejše predloge, ki jih je zdaj pustil nerešene. Usoda, ki je zadela predloge, katere je stavil predsednik kongresu tekom zadnjega zasedanja, je v kratkem sledeča: Kongres je pristal na predsednikovo zahtevo, da se dovoli nadaljnja svota poldruge miljarde dolarjev za vladna re-lifna dela; dalje je dovolil, da se nudi federalna pomoč državam in mestom pri izčiščevanju bez-niških stanovanjskih distriktov po velikih mestih; pristal je kongres tudi na dodatke k davčnemu zakonu, po katerih se bogataši ne bodo mogli ogniti davkom na razne "zakonite" načine. Odobril je dalje kongres znfesek 85 milijonov dolarjev, da se pomaga farmarfekim najemnikom, da si lahko nabavijo svoje lastne farme. Sprejet je bil tudi predsednikov predlog glede ameriške nevtralnosti v slučaju vojne v drugih državah in končno je kongres odobril podaljšanje obstoja CCC za nadaljnja tri leta. Skoraj vse bolj važne predsednikove predloge pa je pustil kongres bodisi nerešene, bodisi jih je zavrnil. Med temi je znani predlog glede reforme vrhovnega sodišča; namesto predsednikovega predloga je kongres sprejel le neznatne določbe, nanašajoče se na nižja sodišča. Nič pa ni kongres storil glede predsednikovega predloga za splošno odpomoč farmarjem; enako je ostal tudi nerešen predlog za zavarovanje farmarskih pridelkov. Dalje se kongres tudi ni bavil s Predsednikovim načrtom, da se Razširi federalno izrabljanje nabavnih sil po vzorcu podjetja v dolini reke Tennessee. In končno •16 ostal nerešen zakonski predlog za uravnavanje delavskih *nezd in delovnih ur. Ta predlog Je bil sprejet od senata, toda v Poslanski zbornici so konservativci iz južnih držav preprečili, da ni prišel na glasovanje. , Ta zadnji predlog, glede mezd, lnPa predlog glede reforme sodišča bosta gotovo igrala še važ-n° vlogo zlasti ob prih. volitvah. TURČIJA PROTI ITALIJI Ogorčenje zaradi ških napadov. podmorni- Pariz, Francija. — Zadnji napadi na ladje španske vlade v Sredozemskem morju, ki so Se izvrševali s pomočjo podmornic, so, kakor že po-ročano, ogorčili Francijo, toda nič manjšo nevoljo pa niso povzročili tudi v Turčiji. Posebno zadnji tak napad, kateri se je pripetil ob turškem ozemlju, pri Dardane-lah, je spravil Turčijo v alarm in pričakuje se, da bo Turčija zahtevala mednarodno preiskavo. Ker se z gotovostjo ugotavlja, da so bili ti napadi delo italijanskih podmornikov, je razumljivo, da je ogorčenje Turčije naperjeno predvsem proti Italiji. -o-- IZPRIČEVAN JE ŽENSKE O UMORU Inez, Ky. — Neka Mrs. Viola R. Harless je nastopila pred oblastmi z zgodbo, da je pred 24. leti, ko je bila stara devet let, bila priča nekega umora, in na podlagfi njenega pričevanja seje pred nekaj meseci podvzela preiskava o smrti nekega Jamesa Wattersona, ki se je pripetila v letu 1913. Mrliški ogled je tedaj ugotovil, da je Wat-terson, star tedaj 62 let, umrl vsled srčne kapi. Ženska pa zdaj pod prisego trdi, da je videla tedaj neke noči, ko se je drugi moški, neki Harvey Hardin, splazil z revolverjem v roki k Watterso-novemu ležišču in je nato zaslišala strel. Da ni o tem že prej povedala, je bilo zato, pravi, ker je nihče ni vprašal. -o- ROJAK SI ŠEL ISKAT ZDRAVJA Chicago, 111. — V Woodmen sanatorij v Colorado se je zadnji teden odpeljal naš rojak Mr. John Chamazar, ki je Vodil slovensko 'pekarijo na 1928 W. Cermak Rd. Mr, Chamazar že dalje časa boleha na nogah in je prišlo že tako daleč,da nog skoraj več ni mogel rabiti. Odpravil se je zdaj, da tej v čistem za-padnem zraku najde zdravja, in iskreno mu želimo, da bi bil pri tem uspešen. --o- TUDI PROTI ŽENSKAM NASTOPAJO Chicago, 111. — Tukajšnje sodišče, ki se bavi z nepazljivimi in brezobzirnimi avto-mobilisti, ne dela v svoji strogosti nobene izjeme pri ženskah. Tako je bila zadnji petek obsojena na pet dni zapora in na prepoved, voziti avto za šest mesecev, 23 letna Mrs. Kath. Hirsch, J 804 Sheffield ave., ker je po neki nesreči pobegnila z avtomobilom. SANTANDER PREDPADCEM Ljuti boji za zadnjo vladno postojanko na severu. Hendaye, Francija.— Mesto za mestom pada v roke španskim nacijonalistom ob njih sedanji ofenzivi proti asturski provinci mesta Santander, ki je še zadnja postojanka lojalistov v severni Španiji. Dasi je odpor nadvse trdovraten, se vendar pričakuje, da ne bo vzelo več dolgo, ko si bodo nacijonalisti osvojili to o-zemlje. Pri njih ofenzivi so jim v pomoč številne italijanske čete, katere pa se tudi tukaj niso posebno izkazale; koncem zadnjega tedna so namreč čete As-meljito porazile neko italijansko kolono; poraz je bil podoben, kakor so ga Italijani doživeli pred šestimi meseci ob Guadalajara. -o- PREDLOG ZA PRISILNO UPOKOJITEV SODNIKOV i Washington, D. C. — Senator Connally iz Texasa je pretekli petek predložil načrt za dodatek k ustavi, po katerem bi bili sodniki vrhovnega sodišča prisiljeni resigni-rati, ko dosežejo starost 75 let; obenem bi jim bilo tudi prepovedano, sprejeti kako politično mesto potem, ko so bili enkrat imenovani sodnikom. Predlog pa bi se ne nanašal na sedanje sodnike, marveč na tiste, ki bi bili imenovani v bodočnosti. ZRAČNA TEKMA V EVROPI Istres, Francija. — V mednarodno zračno tekmo med Francijo in Damaskom ter nazaj, ki se je otvorila pretekli petek, je stopilo 13 aero-planov iz različnih evropskih držav. Prvi zmagovalec bo dobil nagrade okrog $112,-000. TRGOVCI ZAHTEVAJO NEDELJSKI POČITEK Chicago, 111. — Konkurenca med posameznimi podjetji kake stroke, ako gre predaleč, povzroči, da postanejo podjetniki nekaki sužnji svojega o-pravila, kateremu morajo posvetiti ves svoj čas. Take razmere obstoje tudi med groceriiski-mi trgovci v Chicagi, kateri so na ta način priklenjeni dan za dnem od ranega jutra do pozne noči v svojih trgovinah. Kakor ostale stro- PO KAT\SVETU — Vatikan.— Tekom enega tedna, od 8. do 15. avgu sta, je papež Pij na svojem letovišču na gradu Gandolfo sprejel v avdijenci nič manj kakor celih 1800 romarjev iz različnih delov sveta. Med temi je bilo 200 Amerikan-cev. — New Orleans, La. — Za 8. ameriški evharistični kongres, ki se bo vršil v tukajšnjem mestu v oktobru prihodnjega leta, so se že zdaj začele priprave. Tukajšnji nadškof je sklical razne cerkvene voditelje k tozadevnemu posvetovanju. — Tientsin, Kitajska. — Neka osem let stara kitajska deklica, učenka neke katoliške misijonske šole, je že dalje časa želela biti krščena, a zaradi njene mladosti se ji ni mogla ugoditi. Prejela pa je ta zakrament, ko je nevarno zbolela inprednoje umrla. Njena velika gorečnost pa je izpreobrnila še osem drugih članov njene družine h ka-toličanstvu. - ,. tftft .o. -o- Katoliški Slovenci, podpirajte svoj list "Amerikanski Slovenec"! ' w ke delavstvu, so tudi groceri-pridobe kaj prostega časa za se. Njih cilj je, da se ob večerih bolj zgodaj zapro trgovine in da bodo ob nedeljah celi dan zaprte. To pa jim bo mogoče doseči le, ako mesto samo sprejeme tozadevni zakon, in njih zveza zadnje čase izvaja pritisk na mestni odbor. NOVI BOJI PRI PEIPINGU Kitajci pričeli z ofenzivo, da si pridobe nazaj izgubljeno ozemlje. Šangaj, Kitajska. — Nova bitka v sedanji kitajsko-ja-ponski, sicer nenapovedani, toda zato nič manj krvoločni vojni, se je to nedeljo razvila okrog 30 milj jugozapadno od mesta Peipinga, v kateri si je v spopadu, kakor se računa, okrog 30,000 mož na vsak strani. S to bitko so pričeli Kitajci odločno ofenzivo, da si pridobe nazaj ozemlje v severni Kitajski, ki so ga Japonci doslej zasedli, ne da bi ibili naleteli na poseben odpor, ker kitajska armada še ni bila dovolj mobilizirana. Gre tukaj predvsem za mesti Peiping in Tientsin Poleg omenjene fronte ste še dve drugi točki, na katerih ste sovražne sile zapletene v divje spopade, namreč v mestu Šangaj in severozapa-dno od Peipinga, pri mestu Nankow. Na obeh krajih so spopadi zahtevali že nešteto žrtev, toda položaj je še vedno neodločen. V Šangaju je neka granata v ponedeljek ubila okrog 250 civilistov v mednarodnem distriktu mesta. -o- ROOSEVELTOV SIN IN ŽENA NA ZBOROVANJU Indianapolis, Ind. — V tukajšnjem mestu se je vršilo koncem zadnjega tedna veliko zborovanje mladih demokratov, na katerem so med drugimi \jprominentnimi govorniki nastopili tudi predsednikov sin James Roosevelt, dalje predsednikova soproga in končno tudi načelnik demokratov, Farley. Roosevelt je povdarjal, da mladi demokrati veliko lahko store pri vzgojevanju strankinih voditeljev, dočim je Farley izvajal, da je danes celotni kon-servatizfem i združen proti New dealu in njegovim ciljem. Iz Jugoslavije Nadaljna poročila o strašni nevihti na Dolenjskem, ki ni prizanesla vasem pod Gorjanci ter je sejala razdejanje tudi po Gorenjskem in Štajerskem. — Smrtna ko-Razne druge vesti iz starega ktraja. sa. MADRID OBSTRELJEVAN Posledice nevihte okrog Gorjancev Novo mesto, 29. julija. — Po vročem dnevu zadnji ponedeljek, se je izza Brezove rebri proti Gorjancem piipo-dila temna kopa oblakov iz katerih so švigale strele in grmelo je, kakor menda na sam sodni dan. Nastala je strašna nevihta s točo. Posledice so bile silno usodne; toča je uničila vse poljske pridelke, do dobra oklestila sadno drevje, pobila šipe, trgala opeko raz strehe, vihar je podrl več kozolcev in skednjev, izruval precej dreves ter odnesel nekaj streh. Prebivalci so prestrašeni bežali v hiše ter zgroženi opazo-j vali divjanje nevihte. Neurje je prizadelo Novo mesto dalje vasi Ajdovec, Goriško vas, Gornjo Stražo, Podvoro, Prečno in vse vasi v območju občin Šmihel-Sto-piče in Mirna peč. V vasi Težka voda ni ostala cela niti ena streha. Mnogo je trpela tudi vas Brusnice, a po čudnem naključju je bila Trška gora le malo prizadeta. Novo mesto je bilo vso noč v temi, ker je bil električni vod prekinjen. Tudi| drugod so bile porušene razne prometne zveze. Škoda v novomeškem srezu znaša po dosedanjih podatkih okoli 5 milijonov din. pričakoval. .'■JU V] Divjanje nevihte nad Ptujem Ptuj, 28. julija. — Kar od dveh strani so se nam zadnji ponedeljek približevali težki oblaki, iznad Pohorja in od nasprotne strani, iznad Kicar-ja. Okolu 6 zvečer so trčili skupaj in izmaličila se je strašna nevihta!, pomešana z gosto, za lešnike debelo točo. Toča, ki je trajala približno pol ure, je uničila v okolici • mesta vse poljske pridelke, zlasti koruzo, fižol, sadje, grozdje. Uničena je tudi vsa ajda, ki je komaj prikukala iz zemlje in ki je pokazala, da je bo letos obilo in tudi, da bo letos precej medila. Ajdove čebelne paše v okolici Ptuja letos ne bo! Okolica Ptuja zlasti Rogoznica, Brstje, del Spuhlja, je precej prizadeta in je škoda prav znatna. 1 Naliv je tudi v bližini oficirskega paviljona, na zidov-ju gradu grofa Herbersteina napravil škodo; zid se je na daljavo 10 m podrl in je škode okoli 3,000 din. Iznad Ptuja se je pomikala nevihta proti /Moškanjcem 5n Veliki Nedelji, kjer je takisto napravila dosti škode. Prestolica Španije, Madrid, je od nacionalistične, artilcrije še vedno obstreljevana. Gornja slika kaže, ko je eksplodiral šrapnel nad neko ulico. Glavni boji Pa se točasno ne vrše okrog tega mesta, marveč v severni Španiji, kjer skušajo nacijonalisti vzeti lojalistom njih zadnjo tamkajšnjo postojanko, ozemlje okrog mesta Santander. Obupana Poljanska dolina Škofja Loka, 27. julija. — Med silovitimi nelprestanim|i bliski se je zadnji ponedeljek vlila ploha in se vsula toča, večji del debela kot golobja jajca, da so prebivalci vs? prestrašeni hiteli pod krov in žalostno opazovali divjanje nevihte, ki jim je uničevala poljske pridelke skoro do zadnjega stebelca. Čeprav je divjala vihra le krajši čas, (na Dolenjskem je divjalo cele tričetrt ure), je napravila nepregledno škodo. Zlasti po vaseh v Polhovgrajskih Dolomitih po gornjem delu Poljanske doline, v Poljanah, na Trati in soseščini je sadno drevje čisto uničeno, koruza je do temelja zdelana. Po njivah štrle le gola stebla brez storžev. Velikansko škodo je napravilo neurje tudi na njivah. Ves trud pridnih domačin)oy se je sprevrgol y obupni — nič. Škoda, ki jo trpe hribovske domačije je tem hujša, ker je bilo tamkaj zaradi pozne zoritve še vse žito na njivi. Stolčena in poležana slama je žalostni ostanex pogubnega neurja in ledu iz obiskov." Razen toče je vihar sam strašno razsajal. Podrl je več kozolcev, razkril precej streh, odnašal opeko in lomil drevje. Bil je pravi sodni dan,kakršnega nihče ni i*: Nenavadna eksplozija V vinotoču na Zaloški cesti v Ljubljani je natakarica Slavica Lepinova za nekega gosta natakala z velike steklenice s patentno glavico sifon. Naenkrat je steklenico razneslo in kosi stekla so natakarico udarili v obraz in po rokah, da je dobila hude poškodbe. i Smrtna kosa V Ljubljani je umrl Albin Jebačin, magistratni sluga v pokoju star 84 let. — Na Vrhniki je umrl Ivan Jerov-šek, upokojeni železničar. -o- Dolina Toplice pod vodo , Nad Prokupljem in okolico so se v zadnjih dneh izlivale velike plohe, ki so vso dolino Toplice spremenile v veliko jezero. Kmetje imajo od nalivov ogromno škodo. Hudourniki so razorali ceste, razdrli več mostov in poškodovali tudi mnoga gospodarska poslopja. -o- Nesreča Iz Jesenic je bil pripeljan v ljubljansko bolnico 26 letni delavec Ivan Koporc ki je doma iz Potokov pri Koroški Beli. Zaposlen je bil na neki Slogradovi stavbi, kjer mu je voziček ozkotirne železnice zdrobil desno roko. Katoliški Slovenci, podpirajte svoj list "Amerikanski Slovenec"! Stran 2 'AMERIKANSKI SLOVENEC Torek, 24. augusta 1937 Amerikanski Slovenec UMNOST publishing CO. |M» W. Cermak Ri, Chicago T i Mu« CANAL im _$s.oo Z* ce>o leto _ Za pol leta _ k četrt leta _ £a* Chicago, Za celo le*. _ Za pol lete _ Za četrt leta - -$6.00 _ 3.0G _ 1.75 EPIHOST PilRI TSHŽNC I Addf«m ti 1849 W. Cermak RtL, : ČAKAL SSM For ooe y "Foe half a For three Chicago, For one year _ For haK a year _ For three months . 230 LSD &M £00 1JS Dopisi važnega it«* vsaj dan in mI fats do četrtka ■redmiitvo ne Tisti. M za hitro objavo morajo biti doposlani na nredni-danrom. ko isšdo lit—7» zadnjo številko v tedna je — tU dopise kras POZOR!—Številka poleg vašega naslov« na listu znači, Jo kedaj imate Ust plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker • tem veliko pomagate lista. Entered as second class matter November 10, 1925, at the port Chicago, Illinois,'under the Act of March 3, 1879. _ Turčija in Rusija Koncem zadnjega meseca se je podal turški zunanji minister Ruždi Aras po službenem potu na obisk v Rusijo. Po sebi in na prvi pogled ni to nič izrednega, zakaj Rusija in Turčjja sta ves povojni čas v jako dobrih odnošajih. Odkar sta se obe državi prenovili in vsako po svoje radikalno preuredili, sta v najboljšem prijateljstvu, dasi nikakor ne na isti politični liniji, kar se tiče notranje politike in njenih načel. Diplomatski in gospodarski stiki med obema sosednima državama so ves čas jako živahni in reči se more, da so jih splošne okolnosti ves ta čas močno podpirale. Vendar je bil sedanji posefturškega zunanjega ministra v Moskvi važen in zanimiv. Ruždi Aras se je namreč podal v Rusijo po zaključeni diplomatski turneji po Prednji Aziji, kjer je obiskal prestolnici Iraka in Irana, ali Perzije po starem. Tako v Bagdadu kakor v Teheranu je bil jako zadovoljen s svojimi uspehi, zakaj posrečilo se mu je likvidirati neke spore, ki so še obstajali med tema državama zaradi mejne črte. Ali to ni bito glavno. Šlo je še bolj za napredovanje akcije, da se ustvarijo vsi pogoji za sklep posebnega pakta med prednjeazijskimi državami Turčijo, Irakom, Perzijo in Afganistanom, pakta, ki naj stvori osnovo za trdno sodelovanje in zvezo med njimi. Akcija Ruždi Arasa je toliko napredovala, da se morejo smatrati pripravljalna dela za zaključena ter da je v kratkem pričakovati formularnega podpisa pakta o novi regionalni politični zvezi. S te svoje turneje je potoval torej Ruždi Aras neposredno v Moskvo. Že na prvi pogled je očitno, da je imel za tak popotni načrt prav določene razloge. Sovjetska Rusija je že ob raznih prilikah pokazala, da ji ni vseeno, kake meddržavne zveze nastajajo ob njenem teritoriju. Ko se snuje prednjeazijski državni blok, je smatral zato, turški zunanji minister za svojo poglavitno nalogo, da MoskVo točno informira o namenih in značaju pakta. Prednja Azija je namreč področje, kjer se je nekdaj močno uveljavljal vpliv carske Rusije. Ne smemo pozabiti, da sta carska Rusija in Anglija nekdaj sklenili pogodbo, po kateri sta si razdelili ozemlje od Carigrada do Afganistana v interesne sfere, rusko in angleško. Anglija se je takoj zadovoljila s tem, da si širok severni pas navedenega ozemlja prisvoji Rusija. Da ni izbruhnila revolucija, bi si bila Rusija dejansko prisvojila Če ne vse, pa gotovo večino v pogodbi naznačenega področja. Boljševiški režim se je slovesno odrekel pravicam, ki jih je bila v pred-njeazijskem področju pridobila carska Rusija, ter res zapustil vse, dejansko že pridobljene postojanke v njem. Toda kljub vsemu temu je ostala pozornost zunanje politike sovjetske Rusije obrnjena tudi na Prednjo Azijo, in sicer celo prav močno. Ves čas motri boljševiška Moskva ž veliko pozornostjo razvoj političnih dogodkov v prednje-azijskem področju ter zlasti budno pazi, v kake zunanje politične vezave se spuščajo tamkajšnje države. Ta boljševiška politika je imela po eni strani defenziven, po drugi ofenziven značaj. V defenzivi je bila vsekakor sovjetska vlada, ko je pristala na popravo meje napram Turčiji ter ji prepustila pas obmejnega ozemlja, na tej osnovi pa sklenila s probujajoco se kemalistično Turčijo prijateljski in zavezniški pakt, ki se drži trdno še danes. Dasi je notranja politika kemalistične Turčije vse drugo, samo ne komunistična, je vendarle med Moskvo in Ankaro trdno prijateljstvo, ki je srečno kljubovalo vsem stresljajem in skušnjavam drugačne orientacije, ena najbolj fiksnih točk v spremenljivem toku mednarodnega političnega dogajanja. V Prednji Aziji je tudi politika sovjetske Rusije v trajnem tihem nasprotju napram britanski politki. To področje je moskovska politika smatrala za enega od vzrodov, s katerega bi se dalo omajati kolonialno gospod-stvo evropskih narodov s tem, da se azijski narodi reorga-n/:iraj« in mobilizirajo zoper kolonialne sile. Zato je ostala Prednja Azija križišče vplivov iz i uskega in britanskega območja. Angleška pot v Indijo, ki vodi preko Prednje Azije, je bila hkrati pot za protiangleško boljše- viško propagando. Notranje homatije v prednjeazijskih državah so se spričo tega merile pod perspektivo, ali so delo ruskih ali britanskih emisarjev. Odkar pa je Rusija spričo nemške nevarnosti iskala in našla sodelovanje z demokratično Evropo, so oslabela njena azijska protibritanska prizadevanja. Toda še poprej se je v prednjeazijskih državah začela nacionalna regeneracija, ki si je seveda iskala izraza tudi v ojačitvi državne samostojnosti. Rusija temu gibanju ni nasprotovala. Pazila je le, da se ne obrne v protirusko smer. Sedanja situacija kaže takorekoč vrh tega razvoja. Ustvarja se blok prednjeazijskih držav, ki pomenja nekak časovni zaključek osamosvojitve onega področja, ki je bil tik na tem, da izgubi sploh svojo samostojnost ter popolnoma podleže vplivu sosednih imperijev. Povsem logično je tedaj, da v skladu z dosedanjim značajem zunanje politike kemalistična Turčija, ki je pač poglavitni vodilni faktor nove mednarodne formacije, poudari napram Rusiji, da nova zveza ni in ne mara biti v kakršnem koli nas-protstvu napram Moskvi. Moskva na splošno ni kazala naklonjenosti ideji, da njene obmejme države sklepajo med seboj zveze, ker je smatrala, da ležijo v ustanavljanju takih obrobnih regionalnih blokov nevarnosti za ji jeno lastno varnost. V pričujočem primeru so mogli v Moskvi domnevati še posebej opasnost, da se ojači britanski vpliv. Zato je lahko razumeti, da na prednjeazijski blok niso gledali z največjimi simpatijami. Ali se je Ruždi Arasu posrečilo te pomisleke razpršiti, se bo moralo šele pokazati. NEKAJ S POČITNIC West Allis, Wis Naj napišem par spominov s počitnic, ki smo jih imele z mojo hčerjo Mici. Najprej smo se glasile pri naši bla-gajnfičarki SŽZ Mrs. Toma-žin, katero sem tudi vprašala, če bi lahko kar pri njih ostala, pa je rekla, da je zelo zadovoljna. Tedaj se je pri sv. Štefanu oglasil zvon in sem jo vprašala, če je cerkev tako blizu,kar mi Mrs. Tomažin pritrdi. Podale sve se k 10 sv. maši. Povem vam, da sem se počutila' prav tako kot v starem kraju. Veliko sem že slišala od fare sv. Štefana, kako lepo se imajo in kako krasno zapojo, sedaj sem pa imela priliko slišati, na lastna ušesa in rečem vam, da zapojo pa že tako, da je veselje. Kako bi tudi ne, ko pa imajo vnetega učitelja in pevovodjo. Pa imate Chika-žani tudi dobrega dušnega pastirja, za katerega vam samo častitam, da ga imate. — Kb smo prišle od maše, nas Mrs. Tomažin povabi na kosilo, ki je bilo prav izvrstno. — Mr. in Mrs. Tomažin imata tudi lepo družino, kar pet krepkih fantov, za kar jim častitam. — Zvečer smo se podali pa bolj v središče mesta, kjer smo videle krasnp razsvetljavo v vsakovrstnih barvah. Tista hiša ki se imenuje "Wrigley Bldg.'" odkoder vedno poslušamo radio program, je pa bila tako razsvetljena z belimji. lučmi, da se je svetila kot po dnevu. — V ponedeljek smo se podale v urad Amerikanskega Slovenca, pa slučajno urednika Mr. Jeriča ni bilo ravno tedaj notri, zato smo šle od tam v mesto. Bale smo se nekaj časa da se zgubimo, pa se le nismo, ampak smo srečno prišle nazaj in zopet v urad Amerikanskega Slovenca, kjer nam je urednik g. Jerich razkazal prostore Amerikanskega Slovenca in reči moram, da je vse prav lepo vrejeno. Z zanimanjem smo ' opazovale črkostavca, kako sestavlja črke in pozneje tiskarski stroj, v katerega se počasi odvija popolnoma bel papir, na drugem koncu pa že pride ven izgotovljen časopis da ga lahko takoj či-taš. Priporočam, da bi Amerikanskega Slovenca čitali vsi rojaki in bili nanj naročeni, kajti v njem boste "izvedeli novice in dogodke iz celega sveta. Zlasti je pa Amerikanski Slovenec priporočljiv za tiste, ki ste oddaljeni od cerkve, ker prinaša lepe pridige, za kratek čas pa dobite v njem lepe povesti. Meni se zdi, da bi mi brez lista kar nekaj manjkalo. Ko sem bila v Chicago, sem ga tudi prebirala, ko ga je fant .prinesel na dom. Poleg raznih zanimivosti prinaša sedaj list Amerikanski Slovenec po parkrat na mesec tudi angleško stran, katero rada bere mladina. Tako ima tudi mladina nekaj v našem listu. — Popoldne v ponedeljek pa nam pravijo Mr. in Mrs. Tomažin, da poj-demo v Lemont, kar smo tudi napravili in še rade smo šle, da smo videle marsikaj zanimivega. — Med potjo ko smo se peljali v Lemont, smo videle nekje tam na prostem tudi cigansko naselbino. — V Lemontu je pa Mr. Tomažin 'zapeljal na hribček, kjer je prav lična lurška votlina z Marijo Lurško. Vedno je pa še videti, kako vrejajo in predelujejo ter lepšajo okolu kapelice ali votline. Tam na hribu pri votlini je tudi zvon in ko sem enega č. gospodov prosila, če bi lahko malo pozvonila, mi je dovolil, za kar se še sedaj prav lepo zahvalim,, — Gredoč 'iz (Lenlonta smo se peljali na veliko letališče, kjer smo videle, kakšna letala prihajajo in odhajajo. Človek' se Čudi, kako mora tako velika stvar ostati v zraku. — Prav hvaležne smo Mr. Tomažinu,ki so nam vse te lepe reči razkazovali. V čast si štejemo tudi to, da smo imeli priliko osebno se razgovarjati s č. g. župnikom od fare sv. Štefana. — S solznimi očmi smo se poslovile od Tomažinove družine in se hvala Bogu, zopet srečno vrnile nazaj. Marica in Mici Kopač -o- KOLIKO JE ŠE NEUMNIH LJUDI Cleveland^ O. Časopis je kakor mlin, vedno melje in vedno je prazen, vedno je treba nasipati v ta nikoli sit mlin. Ker se nahajamo v takih dneh da gradiva vse polno bom kar natresel v mlin naj se melje, moka pa naj se pošilja širom dežele naročnikom da jim hasne v dobro. Tale dopis bo primeren pod zgorajšnji naslov. Zamislil sem si ga na praznik Velikega Šmarna, ko sem zrl v tako ogromne mase ljudi, katere so prihajale na pričevanje verske udanosti do Marije Vnebovzete. Dopis sam spri-čuje komu hočem v njem odgovoriti. V tem ni potreba nikakoršnega odgovora, samo pojasnila je potreba, namreč to, kar smo videli in slišali na praznik Marijin v cerkvah in na* božjih potih od vernega ljudstva. Komu naj velja ta dopis; Lahko velja dobrim v potrje-nje in zašlim v s varjen je; Odpadnikom v strah mlačnim v zgled. Menda je Veliki Šmaren najbolj priljubljen praznik katoličanom po vsemu svetu, i saj se ta dan razgrinjajo množice ljudstev po vse svetiščih in božjih potah širom sveta, saj vemo iz domovine da so ta dan po vseh Marijinih svetiščih tisočeri in tisočeri romarji in obiskovalci v duhu molitve zbrani da časte Marijo in hvalijo Boga z skupnimi in javnimi molitvami in procesijami. Vse to je dokazano je zgodovinsko,vrši se vedno še v večjemu obsegu leto za letom in dan za dnem. Na ta praznik Marijinega Vnebovzetja sem i sam ogle^ doval in bil priča na kraju svetišča ' i Providence He it z, kjer je Lurška Mati Božjs. in kamor vsako nedeljo prihajajo verni Clevelandčanje častiti Marijo. Ta dan je bil v resnici dan vernih katoličanov, ki so prihajali od zgodnjega jutrp do pozno v noč pred Marijin kip z udanimi srci in srčnimi molitvami so se dvakrat zgrinjali v velike procesije prepevajoč svete Marijine pesmi in klečoč na trdih tleh, kot pravo verno ljudstvo, kot otroci pred svojo materjo. Te množice niso bile samo neke ženicei, še le morebiti samo stare, ne, bilo je to ljudstvo iz narodov prav na način kakor oglaša sv. Evan-geli o Mariji da jo bodo častili vsi rodovi. Zakaj pišem in dokazujem to: Radi tega da bi s tem odgovoril onim, kateri se tako radi prav na pomilovalen nasmeh obdregajo nad vernostjo in pobožnostjo svojih rojakov," katere prav radi in tudi prav pogosto imenujejb i "neumne" kar bi pomenilo da so brez pameti in vrednosti, tako trdijo tisti ki sebe povzdigujejo k nekim na-prednjakom in katoličane pa ponižujejo v nič, v tabor nevednih ljudi. Če poveste da greste v cerkev častiti svojega Boga, se bodo takoj prav pomilovalno nasmehnili in rekli: "Kaj si tudi ti še tako nespameten "neumen" da hodiš v cerkev?". Gospod Molek in njegovi kolegi naj bi vendar šli kot narodni vodje včasih v zgodnjemu jutru malo pogledati v eno ali v drugo cerkev, saj kot učitelji in nepristranski uredniki, bi morali to storiti, če se imajo za take, da bi se prepričali, kaj ljudje vendar mislijo o veri. in o Bogu, o Mariji. Pravim, ljudi pogledati saj ni treba samo gospodu Trunku zafrkljivo odgovarjati da vere v kratkem ne bo več in da jo je že tako malo. Kaj ko bi šel gospodi-ne Molek vendar enkrat zvečer pogledati okrog katoliških cerkva in bi tam našel še pozno zvečer polno ljudi okrog spovednic. In bi on tudi zjutraj vstal in šel mimo katere, naj si bo ena ali druga katoliška cerkev, pa naj bi pokukal skozi vrata pred oltar, tam bi videl pri obha-jilni mizi večkrat poklekniti vrsto za vrsto ljudi v živi veri do Boga pri vsaki sv. maši začenši ob 6 uri naprej skoro vsako uro ali gotovo vsako uro in pol, ko ljudje prejemajo sv. zakrametne in molijo v živi veri Boga, katerega on taji in smeši tiste ki to še v veri spolnujejo. Stavim, da, če bi gospodine Mo- lek to videl parkrat, da bi začel misliti kmalu da se nahaja zelo prevaran in da je na krivemu obsojevanju^ napram katoličanom glede vere ki je v pravi resnici zavzemajo. Mnogo je cerkva, oso-bito Ameriškega narečja kjer vsako nedeljo vsa cerkev pristopa k sv. mizi Gospodovi, tudi v naših slovenskih farah se to vedno v večjemu obsegu izvršuje in posebno še mladina v splošnem pristopa k sv. Zakramentom ob nedeljah. Kako je vse to daleč od Molekove trditve in njegovega prerokovanja, s katerim se tako rad pobaha da vere kmalu nikjer več ne bo Molekove kosti ,se bodo poprej sesule v prah in on bo že prejemal zasluženo kazen od tistega ,kateri , mu je dal življenje in sposobnost znanja in vse s čemur se ta Ubogo človeče na zemlji povzdiguje, a ga v klub vsem zemeljskim dobrotam, ki so vse od Boga še taji in zaničuje tiste, kateri še verujejo v Boga. In tak prevzeten človek še potem modruje da je nestrankarski in da mu je za naprednost delavca: Sama blufarija! Molek z njegovim evangelijem in z njegovimi pomočniki, ki si jih je pridobil za odpadni-štvo, boste šli vsi lepo v grob in ljudje bodo še polnili cerkve in prejemali sv, zakramente, v katerih najdejo, uteho in okrepČilo v teškočah življenja, [nasprotniki pa boste ostali osramočeni, kakor je bilo obljubljeno in zažuga-no plačilo vernim in kazen odpadnikom. A. Grdiv~a -o- ZLOČINSKA BABICA Policijske oblasti v Lvovu so prišle na sled zločinskemu početju neke babice, ki je odpravljala človeške plodove v velikem obsegu,. Ženščura je živela v razkošni vili, ki je zbudila pozornost oblasti posebno s tem, da je bilo v njenih sobah osem velikih štedilnikov. V vseh štedilnikih so pri nenadni preiskavi odkrili ostanke človeških kosti. Vrt vile je baje pravcato pokopališče nedolžnih otročičkov, ki jih je zločinka umorila. Ba-bičin mož je priznal, da je njegova žena izvrševala svoj obrt že od 1. 1935 in je v tem času ugonobila nešteto otroških življenj. DENARNE POŠlUATVE odpravljamo po dnevnem kurzu v vse dele sveta. — Prejemniki dobijo denar po pošti na dom brez vsakega odbitka. — Včeraj so bile naše cene: V JUGOSLAVIJO: Za: $ 2.SS $ S.00 $ 7.20 $11.65 $23.00 $45.00 Din- .................. 100 ................. 200 .................. 300 ................. 500 ..................1000 .................2000 V ITALIJO: Za: $ 6.50 ...... $ 12.25 ...... $ 30.00 ...... $ 57.00 ...... $112.50 ................2000 $167.50 ................3000 Lir: .. 100 .. 200 .. 500 .1000 V DOLARJIH: Pošljite: Dol.: $ 5.75 za................$ 5.00 $10.85 za................$10.00 $16.00 za................$15.00 $21.00 za................$20.00 $41.25 za................$40.00 $51.50 za................$50.00 Pri večjih svotah še poseben popust. Za nujne'slučaje pošiljamo tudi potom kabla. Pošiljatve naslavljajte na: JOHN JERICH, 1849 ™ ac*rmak road< CHICAGO, ILL. TARZAN IN LEOPARDSKI LJUDJE (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice BlUTOllghs Veliki duhovnik in poglavar Lulimi je pa z vso zadovoljnostjo pričakoval, ko mu pripeljejo dolgo zaželjeno žrtev — belega človeka. Lulimi je bil zares pravi tip roparja in ubijalca džungle, katerega se je vse balo, ki se je radoval ob strašnem trpljenju žrtpv, katere je dal na grozen način umoriti. Walterja so pa med tem že privlekli stražniki skoro do velikega duhovnika Lulhnija. Celo strašno pot od vrat ječe pa do daritvene dvorane, ni drugega videl kot krviželjne obraze l.eopard-skih ljudi, ki so se mu v obraz režali iu si' med seboj polglasno pogovarjati ter si : glavami prikimavali. S strahom se je Walter zazrl v velikega leoparda, ki je čepel ob strani velikega duhovnika Lulhnija, kateri se je naenkrat obrnil k leopardu in mu govoril: "Naš bog Leopard, tvoji otroci so prijeli sovražnika in ga pripeljali v ta veliki tempelj. Kaj je tvoja želja da storimo z belim človekom?" Nastala je naenkrat strahomorna tišina, v kateri si nihče skorb dihati ni upal, kot da pričakujejo vsi nekaj velikega. Oči vseh so pa bile nepremično obrnjene v velikega duhovnika Lulimi-ja. Tudi Walter je kot okatnenel obstal in s strahom čakal, kaj se bo zgodilo v naslednjem trenutku. Torek", 24. augusta 1987 'AMERIKANSKI SLOVENEC Vital Vodušelc PETA NEDELJA V AVGUSTU PRIŠLE NA SKAVTSKO ZBOROVANJE Na mednarodno zborovanje dekliške skavtske organizacije, ki se je vršilo blizu New Yorka, je prispelo iz raznih evropskih držav 20 voditeljic in gornja slika kaže štiri od te skupine. gračačkem okraju na Hrvat-vna rokah, pa so jo takrat rešili« Utonil V potoku Račni pri Krškem je utonil 3 letni Emil Kirar, sin posestnice iz Hrvaškega broda. Ko se je vračal z domačega mlina, je na ozki brvi omahnil in padel v potok, ki je tam nad tri čevlje globok in utonil. Nesreča Na Jerman vrhu pri Bučki je zadela nesreča posestnico Marijo Hočevarjevo. Ko je bila za trenutek odsotna, je njena 2 letna hčerka Micika prevrnila na se lonec vrele vode in se tako opekla, da je drugi dan opeklinam podlegla. Strela zažiga V Dulah pri Bučki je strela upepelila posestnici Ceciliji Krkovičevi gospodarsko poslopje s hlevom vred in dvema govedama. Domači so komaj nekaj trenutkov po-1 prej pripeljali domov voz sena in ^'>e ravno ^umaknili iz poslopje, ko je treščilo, in se tako rešili. Gasilci in sosedje so preprečili, da se požar ni razširil na bližnja poslopja. ——o- Tri žrtve V mariborsko bolnico so bili pripeljani 38 letni delavec Rudolf Pavalec iz Hom-poša pri Hočah, katerega je neznanec napadel iz zasede ter mu s kolom prebil lobanjo ; tovarniški delavec 42 letni Ivan Gradišnik od Sv. Petra, katerega je v vinotoču napadel njegov tovariš s sekiro in mu prebil lobanjo; iz Gradišča je bil pa pripeljan Franc Svenšek, katerega je močno obdelal njegov zet. ki ga je najprej vrgel v gnojno jamo, potem mu pa z vilami zadal življenjsko nevarne poškodbe na glavi. -o-- Povožena Neka neznana ženska je na cesti proti Celju povozili-, 7 letno hčerko dninarnice, Marijo Pesjak in jo nevarno poškodovala. Ženska se ni zmenila za žrtev, ampak je odpeljala naprej. * -o-- Skaljeno veselje Na Gospesvetski cesti v Ljubljani je pred neko trgo- vino stojalo za kolesa, h kateremu je pristopil r>eki potepuh, se vsedel na kolo in se z njim odpeljal. Kmalu ga je pa dohitel stražnik, kateremu je pa potepuh "odkritosrčno" izjavil, da ni imel namena kolesa ukrasti, ampak se samo tako za kratek čas z njim nekoliko voziti. Paragrafi pa takega veselja ne poznajo in potepuh je moral •v luknjo. --o-- Jubilej Pri Sv. Lovrencu na Bizelj-skem je pred kratkim obhajal tamošnji župnik Ignacij Brvar 50 letnico svojega življenja. -o- Osumljen požiga V ljubljanske sodne zapore je bil pripeljan Albert K. iz Želimlj, ki je obtožen, da je organiziral požar na svoji hiši v Želimlju. Požiga je namreč osumljen neki potepuh Jože iz Sobočega pri Borovnici, ki je po požaru neznano kam izginil iz Želim-lja. ---o- Nov dom Gasilci v. Šmartnem pri Dreti so pred kratkim ob svojem 30 letnem jubileju, slovesno blagoslovili novi gasilski dom. Zastrupljena V Sv. Janžu na Dravskem polju je bilo ha pokopališču odkopano truplo pokojne Marije Cafuta, da se dožene vzrok smrti. Komisija je dognala, da je omenjena umrla zaradi notranje izkrvaritve in zastrupljenja krvi kot posledice odprave plodu, kar je izvršila neka babica od Sv. Miklavža. ^'Jf -o- Izropana šola Neke noči so še neugotov-l.ieni storilci vdrli v šolo v Slivnici pri Mariboru, pretaknili vse kote in odnesli iz pisalne mize šolskega upravitelja nekaj sto v dinarjih. -o- S Hrvatske V okolici kraja Lovinica v ZA RAZNA električna dela skem je nedavno potolkla toča polje petih vasi. Ljudstvo je vded te strašne katastrofe obupano, ker mu grozi lakota. Žrtev alkohola V Grušovi pri Sv. Petru pri Mariboru so se stepli delavci, ki so zaposleni pri gradnji ceste Sv. Peter-Ložane. Pri tem pretepu je dobil živinski prekupčevalec Ivan Pruriko tako silovit udarec z nožem v glavo, da je ostrina prebila lobanjo ter se mu zarila , v možgane, da je na mestu izdihnil. Strela V Ljubečnem pri Celju je strela udarila v hlev posestnika Mimika. V hlevu je bilo poleg krme tudi veliko poljskega orodja, ki je s poslopjem vred postalo žrtev plamenov. \ S kolesa je padel V ljubljansko bolnico je bili pripeljan 31 letni orožnik Peter Rogič iz Beltincev, ki je na cesti ko se je vozil proti Celju nesrečno padel s kolesa in zadobil resne poškodbe. -o- Nesreča Neki hlapec v Celju je vrgel ob tla 59 letno Marijo Štrucel. Pri tem je zadela z glavo ob rob pločnika in si presekala čelo. Morali so jo odpeljati v bolnico, -o- Oglasi v Amerikanskem Slovencu imajo v cd p o ispeh. Kap V trgu Velenje je zadela srčna kap upokojenega železničarja Franeta Vrtačnika iz Vel en j. --o- Napaden Ko se je vračal 27 letni zidarski delavec Anton Podles-nik z Železnega pri Veliki Pirešici domov z dela s kolesom, ga je napadel neki moški z Vel. Pirešice in ga dvakrat z nožem zabodel v ramo. Podlesnik je moral v bolnico. -o- Skok v ribnik V ribnik, v mestnem parku v Mariboru, je skočila 35 letna šivilja Amalija Reš iz Krčevine. Na suho jo je privlekel neki kaznjenec, ki se je ravno v tem času nahajal v bližini. Amalija Reš |Kr. Generalnega Konzulata v si je že pred tedni prerezala žile New York-u, N. Y. IŠČEJO SE: Iščejo se spodaj navedene osebe, da se prijavijo Generalnemu Konzulatu v New York-u. Tisti naši naseljenci, ki bi znali ali gamogli dati kake informacije o iskanih, se naprošajo, da pišejo na sledeči naslov: ROYAL YUGOSLAV CONSULATE GENERAL 745 Fifth Avenue New York, N. Y. BLACK ANGELA rojena INDIHAR, iz St. Ruperta na Dolenjskem, Dravska Banovina; živela je nekje v državi Utah; pozneje v državi Colorado, v mestu Walsenbnrg. Poslednič se je oglasila leta 1936 iz mesta Walsenburg, Colo. Ima v Ameriki rojene dve hčere in sina Joe BL.ck; tu prebiva že okoli 45 let; DUZI MARIJA ali DURI MARIJA rojena Ren ko, okoli 50-G0 let 'stara; živela je v Brooklynu, N. Y. Za isto se zanimajo sorodniki iz mesta Zagorje ob Savi, Dravska Banovina. Iz pisarne NAŠ s ZASTOPNIKI pri katerih naši naročniki lahko vsak čas poravnajo svojo naročnino in se obračajo nanje glede vseh zadev tika-jočih se našega lista in podjetja. Tale evangelij petnajste pobinkoštne nedelje: kako je Jezus obudil j mladeniča iz Naima in ga vrnil materi — je gotovo že premnogim vzbudil velike želje. Vsak prej ali slej stoji ob krsti svojih najljubših. In takrat-pride neštetim velika želja, da bi bil vsaj Jezus kje blizu in bi lahko poslali ponj: gotovo bi prišel in bi rajnega obudil... Celo sveta Cerkev pri pogrebni maši polaga žalostnim na ustnice tiste Martine besede: Gospod, ko bi bil ti tukaj, bi moj brat ne bil umrl..." Zelja je pač želja. ' Hudo pa je to, da mnogi obupajo nad Bogom, ko se jim želja ne izpolni. Da mislijo, da sploh ni Boga, ker ni prihitel in jim ljubega obudil. Zato je pa današnji evangelij. Tudi ko je Jezus živel v Sveti deželi, niso bili samo trije mrliči: Lazar, mladenič iz Naima in Jairova hči. A med tisoči in miljoni umrlih je samo te tri obudil. Ne zato,da bi ljudem vzbu- Pismo iz Doberdoba Doberdob, julija 1937. — "Oj Doberdob, slovenskih fantov grob". — Prijazna vas na robu slovenske zemlje. Prebivalstvo čisto sloven&ko, katero je mnogo trpelo radi svetovne vojne. Zaveda se svoje narodnosti. Mislili smo — ob podpisu prijateljske pogodbe med Italijo in Jugoslavijo, — da bomo lažje dihali, a žalibog imamo v naši vasi duhovnika — laškega seveda — katerega fanatično obnašanje presega vse meje. Nasprotnik je vsega, kar diši po slovenskem. Po podpisu omenjene pogodbe je razglasil v cerkvi, da je prejel od g. nadškofa iz Gorice dovoljenje, da se lahko v cerkvi poje slovensko. (Prej namreč tega ni dovolil!) Naši ljudje so se razveselili tega. Ko pa so naši domačini pri majniških šmarnicah hoteli prepevati slovenske Marijine pesmi, je učiteljica prepovedala slovensko petje, in ko kljub temu ljudstvo ni odnehalo, je duhovnik koncem meseca maja pri 'šmarnicah kar na larino pest podil ljudi iz cerkve, češ, da tam ukaže on in da se po slovensko ne bo pelo. Seveda je naše ljudstvo .^:elo zamerilo. Ako pristojna oblastva ne odpravijo takšnih fanatičnih ljudi iz svojih odgovornih mest, je pač nemogoče, da se bo prijateljska pogodba med našo državo in Jugoslavijo razvijala kot je želeti. — Domačin. -o- Tudi ribe so poitalijančili EJdoardo Gridelli, ki stoji na čelu društva za ribogoj-stvo, je izdelal študijo o stanju in ribjem bogastvu sladkih voda v Julijski Krajini v sodanji dobi, kakor tudi v Preteklosti. V tej študiji pra-v'i, da je Julijska Krajini res Po zemljepisni poziciji v stiku z raznimi orografskimi sistemi in da je v bližini bazenov, ki pripadajo drugim o-fcemljem, toda glede rib pripada italijanskemu i sist'cmul. Paradi tega je bilo potrebno jal velike želje; da bi moral potem sploh vse rajne klicati nazaj v življenje. Večnost je večnost. In če je kdo že v nebesih : katera sila bi ga smela klicati nazaj v to zemeljsko bridkost? To ni šala — klicati iz večnosti nazaj v življenje, {samo radi nekaj solz,ki bi se itak kmalu, kmalu posušile in pozabile.,. Jezus pa je obudil one tri zato, da je pokazal strmečjm množicam, da je res On Gospod življenja in -smrti. Da ima v oblast v nebesih in na zemlji. Obujenje je bilo najsilnejši dokaz za to. Tudi mi si zapomnimo to od današnjega evangelija: Jezus je Gospod našega življenja in naše smrti. In On je dobri Gospod. On vse prav stori, četudi bi se nam kaka njegova odločitev zdela še tako bridka. Če bomo to trdno verovali, ne bomo obupali'niti ob najhujšem udarcu, ob smrti naj-Ijubših. Vedeli bomo: Jezusova volja je tudi to. Zato pa verujmo, vsaj od danes dalje — da nas smrt ne preseneti... to povdariti, pravi Gridelli, ker so tendenciozne študije, ki so bile do sedaj objavljene, in to na znanstveni podlagi povdarjale, da ima vsa julijska favna posebnosti, ki so skupne z donavskim bazenom in njegovi pritoki, ali pa so celo trdili, da te ribe spadajo k balkanskemu sistemu. Topografska analiza rib v Julijski Krajini,ki jo je zelo resno in strogo izdelal Gridelli je dokazala, da v sladkih vodah naših rek v Primorju ni tujerodnih rib. Te so bile prinesene na pr. v Sočo šele v letih med 1906 in 1912. Nekatere teh vrst rib so prištevali nemški znanstveniki, da pripadajo ^sistemom, ki so izven današnjih mej. Domače vrste so sorodne s ribami, ki so v rekah .'n jezerih gornje Italije. No, po dolgem času je prišla "aneksi-ja" tudi za ribe! — (Agis) -o- Kljub prepovedi nabirajo strelivo Gorica, julija 1937. — (Agis). — Pomanjkanju kovin, zlasti pa dviganje njihovih cen, je marsikaterega našega brezposelnega človeka pripravilo do tega, da si je šel iskati zaslužka z nabiranjem železnih in drugih ostankov iz svetovne vojne. Trgovci plačujejo danes staro železo prav dobro, baker celo po 8 lir kg, medenino po 4 lire itd. Oblasti so pa nabiranje starih granat strogo za->branile in vsakogar, ki ga zasačijo, zadene občutna kazen. V Gorici je bilo v kratkem razdobju obsojeni!' 13 oseb na zaporno kazen do 6 mesecev in denarno globo v znesku 100 lir. Toda tudi tega se ne ustrašijo in med na-bralici je nastalo pravo tekmovanje. -o- Nngrado ponujajo Trst, julija 1937.— (Affis). — Fašistične oblasti že dolgo zasledujejo neko radio oddajno postajo ki oddaja razna poročila in vesti v duhu, ki ne odgovarjajo smernicam in idejam italijanskega fašizma. Gre najbrže za nek'o tajno postajo, ki morda ni niti nameščena v mejah Italije, ampak izven njih. Oblasti razpošiljajo razne okrožnice in se trudijo na vse moči, di« bi izsledile to postajo, toda vse zaman. Zadnje čase so razpisali nagrado dveh miljonov lir, ki bi jih prejel oni, ki bi odkril tajno postajo. Da ne bi slučajno tudi kakšen naročnik izmed naših ujel na svoj aparat to postajo, skrbijo razni tajni policijski funkcionarji, kf krožijo okrog in skušajo priti neposlušnežem na sled. Tako bo kmalu pri nas vsak radio naročnik imel svojega posebnega angela varuha. -o- Nesreča V Praprotu pri Šempolaju, se je smrtno ponesrečil 32 letni Alojz Perič, po domače Hocman. Ko je hotel na skedenj, je najbrž izgubil ravnotežje in naslednje jutro so ga našli domači mrtvega v mlaki krvi. Bil je zaveden in pošten fant in splošno priljubljen v vasi in okolici Zato je tudi globoko užalostil vso vas sklep šenpolajskega župnika, ki je pokojnemu odrekel cerkveni pogreb, ker ni izključena možnost samomora. Kljub temu bo pokojnikov spomin ostal ohranjen med vaščani. -o—— KRATKE NOVICE Elektrarne na Soči. Pred tedni smo obširno poročni o štirih velikih elektrarnah, ki bodo zrasle na Soči. Dve elektrarni sta še v načrtih, pri dveh se pa že dela Za elektrarno pri Kobaridu se vršijo začetna dela: iščejo temelje, pri elektrarni pod Doblarjem so pa dela v polnem razmahu. Pred dnevi "je pregledal dela za to elektrarno pokrajinski fašistovski tajnik Luraschi iz Gorice. Izrazil je svoje veselje ker gradba krepko napreduje. Pri delu so zaposleni po večini delavci iz goriške pre- fekture kar je razveseljivo: * Požari. V Gorici ob Tržaški ulici je pogorelo gospodarsko poslopje Ivana Za-vadlala. V Št. Petru pri Gorici je gorelo v hiši Marije Kumar. V Senožečah je požar upepelil dve poslopji; nastala škoda presega 50.000 lir. * V Gorici so umrli: Jug Amalija, 43 let; Roje Ana iz Rihenberka, 50 let; Katarina Kosmač iz Cerknega, 26 let; Anton Jug od Sv. Lucije 35 let. Z motociklom se je smrtno ponesrečil 25 letni Ver.ček Jež iz Spodnje Tribuše. Nesreča se je zgodila v Solkanu. Jež je bil takoj mrtev, njegov tovariš Rihard Mervic od Sv. Lucije pa je dobil take poškodbe, da je moral v bolnico. * , '"T ■" Amnestija jih je rešila. Trije moški iz Vrtovina na Vipavskem in eden iz Crnič so bili obtoženi, da so ukradli Ivani Čermelj iz Vrtovina panj. Zaradi amnestije pa je goriško sodi?če odredilo ustavitev kazenskega postopanja proti njim. V Trstu so se poročili: Lojze Černigoj z Danilo Frlu-govo in Stanko Pertot z Rožo Verginello. i * f Nova šola. V Lazu pri Tolminu bodo še letos zgradili novo šolsko poslopje, katerega stroški so preračunani na 153.000 lir. Razen učilnic in okrepčevalnice za revne v tro-ke bosta v novem poslopju tudi stanovanje za učiteliV in telovadnica. V vsako slovensko katoliško družino slovenski katoliški 23 LET IZKUŠNJE Pregleduje oči in predpisuje očala dr. jop j. mmm OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523 Uradne ure rsak