Razne stvari. Iz domaČih krajev. Imenovanje. Preč. gosp. prelat Karol Hribovšek ie imenovan udom deželnega šolskega sveta Stajerskega. V mariborsko bogoslovje je sprejet abiturijent g. Fr. Letonja. Iz Slovenjega gradca nam pisejo: V četrtek 14. novembra sta bila v Slovengradci poročena Alois Fiedler, inženir državnih železnic, in Vilhelmina Viertl, hčer tukajšnjega tovarnarja Vincenca Viertl. Iz šole. Na Soli Karčovina-Leitersberg sta nastavljeni kot učiteljici gospa Viktorija Lichtenwallner in gca. Mila Schreiner, kot učitelj gosp. R. pl. Kankovsky. V Laporje je prišel kot učitelj o. Anton Hribernik. Za slovensko vseučilišče so poslale proSnje poslancu Robiču na Dunaj: Kat.-slov.pol. in gospodarsko druStvo, kmečko bralno društvo, kmetijska zadruga in Hranilnica in posojilnica vJarenini. — Nadalje je za- htervalo slovensko vseučilišče tudi politično društvo v Šmartinu pri Slov. Gradeu in K o n j i c a h. — Oglasila so se torej na Spod. Štajerskem za vseučilišče najprej naža politična društva na k m e t i h. Politična društva v naših središčih v Celju, v Ptuju, v Mariboru, kjer je mnogo razumnikov udov, pa molčijo. To je že več kot škandal! Kadar so volitve, takrat so ta druStva prva na nogah, da postavijo kandidate, kadar se je treba potegniti za narodne ideale, takrat jih ni. Priznati moramo sicer dobro voljo mariborskega političnega druStva, ki je sicer naredilo naskok, a se je vsled nebrižnosti v širjih krogih ponesrečil. Lahko rečemo, slovenske zahteve razumevajo se pri nas najbolj v kmetskem taboru. Za to pa vrli kmetje, vrle kmetske občine in politična društva, le vrlo naprej. Držite visoko vseslovensko zastavo ! Zahtevajte slovensko vseučilišče. V graškem predmestja se je danes v ugodnem trenotku izmuznil isker konj sitnemu nadzorstvu svojega gospodarja ter veselo dirjal proti kolodvoru, da so mu črne grive ponosno vihrale po zraku. A po ulicah tako lepega mesta dirjati, kakor je Maribor, ni dostojno, zato ga je polieaj ustavil ter izročil zopet trdni roki gospodarjevi. Girstmajer Francelj se bo moral dne 23. t. m. zagovarjati pred sodiščem v Ptuju zaradi nekih besed, izgovorjenih v ptujskem obrtnem društvu, s katerimi se je čutil naš deželni odbor razžaljenega. Povodenj zadnjo soboto in nedeljo je naredila posebno veliko škode po Savinjski dolini. V gornji Savinjski dolini se je na več krajih utrgal oblak. Voda je podrla mostove, razrušila nasipe, podrla jezove, odnesla zemlio, poplavila travnike. Pri Celju je dosegla Savinja 6 metrov nad navadnim stanjem. Odnesla ie most pri Grenadirju. Cesarski namestnik grof Clary je bil že v Savinjski dolini in si ogledal škodo. Domače slovstvo. V tiskarni sv. Girila v Mariboru je ravnokar izšla kniižica pod naslovom: »Kaj pa bodeš? Nekatere misli o volitvi stanu«. Spisal jo je jezuit Jakob Vrhovec v Ljubljani. Knjižica obsega 36 strani velike osmerke in razpravlja temeljito in poljudno za vsakega človeka jako imenitno vprašanje o volitvi stanu. Mnogi mladi ljudje ravnajo jako lahkomišljeno, ko si volijo stan in potem celo življenje delajo bridko pokoro zato. Ta knjižica daje prekoristne nauke vsem, ki hočejo stopiti bodisi v zakonski stan ali v duhovski stan ali hočejo iti v samostan ali med svetom samski živeti. Lepi nauki so prav spretno zbrani iz sv. pisraa Jin cerkvenih učenikov ter pojasnjeni s sprimerami in zgledi iz vsakdanjega življenja. Knjižica se dobiva v tiskarni sv. Cirila po 20 vinarjev, po poSti pa po 25 vinarjev. Naročnina se lahko pošlje tudi v zuamkah. Izpite učne usposobljenosti so pred mariborsko izpraSevalno komisijo v novemberskem terminu naredili za slovenske ljudske šole sledeči gospodje in gospice: Cajnko Avgust, Černej Ana, Fisolitsch Gabriela, Jankovič Alojzij, Kalschek Ana, Kukovec Elizabeta, Lebar Franc. Lukman Ivan, Majerič Marjeta, Mavrič Karl, Namestnik Anton, Osenjak Marija, Pavlič Milena, Petovar Terezija, Preskar Roza, Sajovic Terezija, Urek Ivan, Valenčak Marija in Wudler Rudolf. Nemških kandidatov oziroma kandidatinj je bilo 9. Iz Sv. Bolfenka pri Središčn se nara poroča, da se tam bližajo občinske volitve. Nasprotniki poštene slovenske, katoliške stvari so že na nogah. Zato je treba, da se zganejo tudi vsi dobri možje ter se pripravljajo na volitve. Zberimo si zanesljive, za občni blagor vnete može, ki bodo goreli za občni blagor, ne pa za domaCi prepir! Podzemeljska jama nadražbi. «Jama nadvojvode Ivana> ali takozvana <Huda luknja» na Spodnjem Štajerskem pride dne 13. decembra na dražbo. Dosedanji njen lastnik g. Ivaa Vivod je po raznih okolnostih prisiljen storiti ta korak. Okoliška šola slovenjegraška se je blagoslovila v torek dne 12. novembra. Blagoslovil jo je gospod duh. svetovalec in dekan Slander. Blagoslovljenje se je izvršilo na miren in dostojen način, ne pa s krikom in vikom, kakor dne 10. t. m. pri Neracih. Naše slovensko ljudstvo je pokazalo, da je že v omiki in lepem obnašanju visoko nadkrililo nemško meščanstvo in tržanstvo! Sentjurij ob južni železnici. Umrl je tukajšnji posestnik Jos;p Šolinc, star 92 let. Bil je jako bogat, imel je baje čez 40.000 gld. Vse to je bilo pri kmetih razposojeno. Iz Gočove pri Sv. Rupertu v Slov. gor. nam poroča vrl mladenič, da še tamkaj z občinskimi volitvami ni vse gotovo. Narodna stranka je namreč vložila utemeljen ugovor proti izvolitvam. Kaj ne, gospod sekretar, naSi narodni možje se ne dajo tako hitro v kozji rog ugnati, kakor kake nemčurske mevže. Pri Sv. Barbari niže Maribora }e 12. t. m. y Bogu zaspala Marija Krajnc, posestnica v Zimici v 64. letu. Bila je izvrstna mati svojih 6 otrok, najstareji je nadsprevodnik v Inomostu, drugi c. kr. žandar v Aflencu na Zg. Štajar., ostali so dobri posestniki, med temi eden župan v glavni občini Koreni. Rajna je bila prav dobra gospodinja in zapustila svojim lepo premoženje. Bog se je vsmili na onem svetu, kjer lepSe solnce sije, in poplačaj obilo njen velik trud. Na Videžu pri Slov. Bistrici je izvoljen narodnim županom veleposestnik HajSek. Živijo! Nečuvena surovost. Pretekli teden je nekje v Slov. goricah pobiral usmiljen brat iz Gradca za uboge bolnike. Nosač je imel vrečo skoro že polno. Da mu ni bilo treba težke vreče nositi k dvema od ceste nekaj minut oddaljenima hišatna, vzame prazno seboj, ono pa posloni ob cesti. Ko se brat in nosač mudita v omenjenih dveh hiSah, pride po cesti pekovski fant s praznim koSem, vračajoč se domu proti trgu. In kaj stori podivjani fantalin zagledavSi skoro polno vrečo pšenice ob cesti? PSenico razsiplje in raztrese po cesti, potem pa urno pobere pete. Ko se vrneta brat in nosač, zapazita z neizmerno bridkostjo sad svojega truda, lepo rumeno pšenieo po cesti raztreseno. Surovež pa je strahovito bežal po cesti proti trgu. In če pristavimo, da mojster tega suroveža razširja «Štajerca» in da ga surovež sam raznaša okoli, potem Iahko razumemo tako podivjanost. Usposobljenostni izpit v Ljubljani. Izkusnie za učiteljsko usposobljenost so prestale sledeče učiteljske kandidatinie in sicer za učiteljske šole gca. Ana Zupančič v Šmartinu na Paki, za ljudske Sole gospice: sestra Terezija Hanzelič v Marijanišču v Liubljani, Leop. Hotschevar v Šmarju pri Jelšah, Roza Jelenc v Framu, Marija Jeran v Št. Jurju v Slov. goricah, Kaukler-Groschel v Ptuju, Antonija Kračman pri Sv. Lenarlu pri Laškem, Fel. Mach v Šmarju pri Jelšah, Roza Miklavec pri Sv. Benediktu v Slov. gor., Pavla Schittnik na Ponikvi, Ana Bernik v Podgorju pri Slov. gradcu. Gospodje: Rudolf Kalan v PiSecah, Fran Voglar v Celju. Sv. Jurij ob Taborn. Na ces. kr. poStnem uradu v Št. Juriju ob Taboru se je uvedla dne 16. novembra t. 1. brzojavna (dnevna) služba. Volitve v okrajni zastop slovenjegraški se bodo vrSile prihodnji teden. Slovenci, na noge! Posebno kmetje, pazite, da ne pride okrajni zastop v roke nemSkih meščanov! Vsak mož mora k volitvi, sicer propademo. Nevarnost je velika, da nam vzemejo meščani in njihovi privrženci okrajni zastop. NaSi politični nasprotniki delajo že na vse sile, da bi dobili večino in s tem gospodarstvo čez celi okraj v svoje roke. Slovenski kmetje, ali boste to pripustili? Ali boste dovolili, da tujci gospodarijo čez vas? Tega ne smete! Oudno, jako čudno se nam zdi, da je tudi iz pisarne dr. Kiesewetter-ia začel pihati nam nasproten veter. Njegov koncipient dr. Zirngast je najhujši agitator za nemške namene. Slovenci, odbijmo vse nakane naših nasprotnikov. Od Sv. Eme. V nedeljo dne 17. t. m. vršilo se je pri nas blagoslovljenje župne cerkve in krasne sohe presv. Srca. Jez. Z davkom obložeua neuninost. Ljudje, posebno nižjih stanov, pogostokrat, in včasih tudi po pravici tožijo, da jim gre slabo. Pri tem pa vržejo v primeroma kratkem času, v osmih mesecih — 20 milijonov kron skozi okno. To ogromno svoto so namreč v prvih osmih mesecih tega leta ljudje zastavili in izgubili v majhni loteriji po izkazih finančnega ministra; tedaj za 1,339,000 kron več, kakor lani v tem času. Kar pa je pri tem najžalostneje, je to, da ta denar pride ravno večinoma od revnih ljudi. Staviti tu in tam enkrat, še ni nič hudega, so pa ljudje, posebno ženke, kateri svoj zadnji krajcarček zanesejo v loterijo ter ga vsilijo finančnemu ministru v žep; seveda, ta ni tako neumen, da bi si žepe zamašil. — Okolo 30 milijonov kronic na leto, to je res lep davek, in sicer davek — na neumnost. Iz Gotovelj nam pišejo: Blagoslovljenje in otvoritev nove šole v Gotovljah se je zaradi strašne povodnji, ki se je dne 16. in 17. t. m. razlivala po vsej Savinjski dolini, preložila z dovoljeniem okrajnega šolskega sveta na nedeljo dne 24. t. m. Takrat je ob 9. uri dopoludne pridiga in slovesna sv. maša v farni cerkvi, po sveti maši je procesija k šoli in tam blagoslovljenje in slovesna otvoritev. Srebrno poroko sta pri Sv. Kunigundi na Pohorji v sredo obhaiala vzpodbudno v cerkvi in veselo v krogu svojih prijateljev doma vrla zakonca Potnik-Levičnik. Gospod Jurij Potnik je član okrajnega zastopništva v Konjicah, v domači občini pa ni častne službe, ki bi je jubilarij ne bil že opravljal, kratko povedano: kot mož zaveden se z vso vnemo vdeležuje hvalevrednega javnega življenja. Ljubi Bog ohrani še zanaprej pri dosedanjih razmerah njega in tovarišico mu do — zlate poroke! V Zrečah so dne 27. novembra 1898 imeli občinske volitve. Zoper nje se je petero občanov pritožilo, pa v Gradcu se na pritožbo niso ozirali nič, pač pa so tam našli to napako, da je razpisilo volitev bilo na občinski tabli pribito preveč dnij. Vsled tega so se morale vršiti dne 12. aprila 1899 nove volitve. Zopet so se štirje »Nemci« pritožili. V Gradcu se na pritožbo niso ozirali nič, pač pa so zasledili, da je razpisilo bilo za ieden dan prehitro vzeto s črne table. Davkoplačevalci so morali znovič na voliSče. Tretjo krat se je volitev vršila dne 25. januarija 1900 brez Nemcev, ker se je dobrodušnim a zapeljanim prebivalcem v okolici Bohorina zdelo že prenerodno, da bi morali tlako delati nasprotnikom kristjanstva, slovenstva in avstrijstva. Ko so odborniki že bili izbrali župana, našel se je še jeden >Nemec« s pritožbo, ker je v občinski odbor bil priSel tudi neki mladenič, pred katerim so >Nemci« imeli posebni strah. Ta mladenič je pri prvi in pri drugi volitvi bil v prvem razredu izvoljen za namestnika. Pri tretjokratni volitvi je pa neki gospodar z mladeničem menjal tako, da je med kandidati mladenič priSel v vrsto odbornikov, gospodar pa med namestnike. Z neopravičeno pritožbo se je potrditev župana zavlekla skoro za celo leto. In novi občinski odbor je začel poslovati Se le nedavno. Sedaj zopet izvoljeni župan je torej občini bil predstojnik skoz šest let, ker so mu nepotrebne pritožbe podaljSale službovanje za tri leta. Tudi prav! Razmere so vzdramile dobro ljudstvo v občini Zreče. Iz drugih krajev. Vesel dogodek v cesarski rodbiai. Nadvojvodinja Marija Valerija je dne 19. t. m. zjutraj na gradu Wallsee srečno povila princezinjo. Princezinja je sedmi otrok nadvojvode Frana Salvatorja in njegove soproge. Istra — Pazin. Dne 27. in 28. t. m. priredilo bo »Gospodarsko društvo« pazinsko javno poskušnjo istrskih vin. Opozarjajo se na to trgovci z vinom. On se je premislil in ona se je tndi premislila. «Edinost> piše: Bilo je nekje na NemSkem. Bila sta mlada in ljubila sta se. Nekega dne pa je on prišel k njej z malce neprijetnim razodenjem, da je ne more vzeti. Na vprašanje njeno, zakaj da je ne more vzeti, je odgovoril on: Premislil sem se. Ona pa je začela diplomatizirati. Menila je: Če si se premislil, jaz te ne morem siliti. Ali vidiš, če me ti kar zapustiš, me ne bo hotel nobeden drugi. Pelji me vsaj pred oltar in tam porečeš ti «da», a jaz porečem «ne»! Tako se me rešiš. On je imel usmiljenje in je privolil v to obliko ločenja. Prišel je dan, ko jo je peljal pred oltar. On je rekel — kakor dogovorjeno — «da», ona pa — tudi «da». Tu pa je vskliknil on: Ali se nisva dogovorila, da porečeš «ne>! ? E veš — je odgovorila ona — premislila sem se! Predsednik Kriiger se preseli bržkone v kratkem v kako mesto v južnem delu Francije, ker neki ne šme več ostati na nizozemskih tleh. Angležem je bilo že davno silno neljubo, da je Kriiger našel v Hilversunu tako mirno zavetišče, odkoder je izšlo v zadnjem času več oklicev na burski narod ter prošenj in prizivov na razne evropske države. Vendar so vse to celih 14 mesecev mirno prenašali, ker se le niso hoteli zameriti nizozemski vladi in njenim zaveznikom. SedaJ pa, ko jih je Botha zopet dobro naklestil, jim je pošla nakrat vsa potrpežljivost in zahtevali so energično od Nizozemske, da ne sme več dopuščati, da bi se na tak način kršilo narodno pravo. Zapretili so vladi v Haagu z resnimi posledieami in teh so se Nizozemci ustrašili. Kaj neki poreko sedaj Francozom, ki se drznejo spreieti Kriigerja v svojo sredo? Junaški Angleži. «Times» priobčuje dopis nekega civilista, ki je opazoval gibanje angleških čet v Južni Afriki. Dopisn,ik trdi, da angleški vojaki često pomečejo proč od sebe patrone — vsak angleški vojak dobi 300 patron — ker se iim zdi pretežko nositi toliko množino patron. Buri potem pobirajo patrone. Skoro vsi Buri so oboroženi z angleškimi puškami in jahajo na konjih, katere so odvzeli Angležem. Na nekem kraju je poveljujoči angleški častnik zapovedal takoj zapustiti taborišče, kakor hitro je zvedel, da se bližajo Buri. Angleži so se tako hitro umaknili, da so pustili v taboru 25.000 patron in mnogo blaga, kar je vse pa\o Burom v roke. Toda ta slučaj ni edin. Dopisnik je tudi doživel, da angleški vojaki na nekem drugem kraju niso hoteli počakati Burov in 80 se tako hitro umaknili, da so pustili na licu mesta 1000 obJek in blaga v vrednosti 8000 funtov Sterlingov. Po 70, 90, tudi po več 100 Angležev se kar skupno brez boja uda, ko zapazi Bure. O tem seve časopisi redkokar kaj izvedo. Pri angleški vojaški upravi v Južni Afriki }e poneverjenih več milijonov. Posebna komisija preiskuje zadevo. Društvene zadeve. Zborovanje slovenskih kmetov. Ka- toliško politično društvo za slovenjebistriški okraj bo zborovalo dne 24. t. m. v Makolah v posojilniških prostorih. Začetek ob 3. uri popoldne. Govorila bosta kmet I. Onič, predsednik društva in ktnet Fran Mlakar iz Hošnice. Slovenski kmetje, pridite v velikem številu na zborovanje. V Rnšah pkliče ondotno bralno društvo občni zbor na n.deljo, 24. t. m. pri gosp. Mule-ju p. d. Mesarju po popoldanski službi božji. — Ude in prijatelje druStva vabi najuljudneje odbor. Za dijaško knhinjo v Mariboru so darovali: p. n. R. Š. 60 K, Mih. Pintarič, posestnik v Litmerku 2 K, č. gosp. župnik Martin Medved 6 K, vesela družba v gostilni Mlinaričevi pri Sv. Trojici 5 K, 6. g. kaplan Jakob Kosar 10 K, č. g. Vozlič 15 K, č. g. žup. Janez Bohanec 10 K. Celjsko pevsko društvo vprizori v nedeljo, dne 1. decembra 1901 v dvorani »Narodnega doma« v Celju jgro »Gospod nadzornik«, gluma s petjem v enem dejanju. Spisal Kosta Trifkovič. Za tem: »Ob Vrbskem jezeru«, koroška enodejanska spevoigra. Spisal Tomaž Košat. Pri predstavi svira celjska narodna godba. Začetek točno ob 7. uri. Ob smrti g. c. kr. davčnega kontrolorja Josipa Ivančiča v Ljutomeru so darovali naraesto nagrobnega venca za družbo sv. Girila in Metoda sledeči darovalci: Sever Fran, tržan, dr. Rosina, dež. poslanec, dr. Grossmann, odvetnik, po 10 K; Razlag Erna, učiteljica 6 K; dr. Kreft, okr. zdravnik, Kukovec Ivan, tržan, Misja Anton, posojilnič. urad., po 4 K; Josip Mihalič, kaplan, Mursa Josip, tovarnar, po 3 K; Čeh Fran, uCitelj, Fran Schneider, nadučitelj, Cagran Martin, urar, Kolarič, mesar, Kocuvan Matija, c. kr. uradnik, gospa dr. Grossmannova, Lenc, trgovec, Srabočan Anton, kapelan, po 2 K; Cimerman Tone, tržan, Repič Fran, trgovec, Rajh Jože, ekonom, Mavrič Karol, učitelj, Lasbacher, učitelj, Ozmec Janko, učitelj, Brunčič Ivan, krojač, Karba Janko, učitelj, Sršen Fran, trgovec, Volovec Jakob, trgovec, Zacherl Fran, učitelj, Vršič Alojzij, trgovec, Huber Alto, trgovec, Rižnar Fran, klepar, Škrlec Marija, učiteljica, Sršen Marija, tržanka, Razlag Fran, lončar, Puconja Franc, kmet (Gven), Rajh Alojzij, tržan, Vaupotič Ivan, tržan, Fekonja Bogomir, krojač, Skuhala Peter, vpok. župnik, Ciuha Ferdo, kaplan, Magdič Fran, posestnik, Kryl Ivan, realni učitelj, Caniko Marko, kmet, Wessner Josipina, učiteljica, po 1 K; Dijak Janko, tržan, Dijak Fric, tržan, po 60 vin.; Karba Martin 50 vin.; Ludvik Anton, ključavničar, Velnar Josip, mizar, Herzog Anton, nadučitelj, Soparnik, sodar, Heric, posestnik, po 40 vin.; Fran Čeh, Se kot dodatek 30 vin. Skupaj: 100 kron. — Ljutomer, dne 19. nov. 1901. — Drugi časniki se prosijo za ponatis! Kmečko bralno društvo Goraje Saleške doline ima na dan 24. novembra t. 1. ob 4. uri popoldan v gostilni gospoda Vinko Ježovnika v Velenju svoj redni občni zbor. Dnevni red je na posebnih vabilih. Cenjeni udje in občani iz občin Velenje, Št. Janž, Št. Ilj, Škale in Št. Andrej, udeležite se tega zborovanja v velikem Stevilu. Po zborovanju petje in prosta zabava. Gostje dobrodošli. O d b o r. Bralno društvo Sv. Martin v Rožni dolini ima dne 24. t. m. ob treh popoldne občni zbor po tem-le vsporedu: 1. Poročilo o delovanju društva. 2. Poročilo blagajnika. 3. Vpisovanje novih udov. 4. Volitev odbora. 5. Govor g. Jelovšeka o živinoreji. K mnogobrojni udeležbi vabi najuljudneie odbor. Posojilna knjižnica na Frankolovem je preložila svoj redni občni zbor na nedeljo dne 1. grudna t. 1. ob istem času in na istem prostoru kakor bi se bil imel vrSiti v nedeljo, dne 17. t. m. Ker se je pa vsled slabega vremena zbralo tedaj nezadostno Stevilo zborovalcev in ker tudi ni bila na dnevnem redu volitev izstopivših članov odbora, se določi zopet dnevni red in sicer: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika za leto 1901. 3. Vplačevanje letnine in pristop novih članov. 4. Volitev članov v odbor. 5. Prosti predlogi. K najobilnejši vdeležbi vabi uljudno predsedništvo. Slavnost mladeničev pri Sv. Benediktu v Slov. gor. se rrSi prihodnjo nedeljo popoldne z raznorrstnim vsporedom. Ob polu 2. imajo samo mladeniči v cerkvi sv. križev pot. Ob 4. uri se začne slavnost v starem Solskem poslopju: 1. »Hej Slovenci«, poje zbor benediških mladeničev * 2. Pobratimija«, pojejo isti. 3. Dr. Vošnjakova igra »Ne vdajmo se!« 4. »Domovini«; 5. »Savica«; 6. Občni zbor bralnega društva; 7. »Lepa naša domovina«; 8. »Barčicat; 9. »Sanje«, igra v petih dejanjih, igrajo samo mladeniči. 10. »Slovenec sem« ; 11. »Zvezda«; 12. Slavnostni govor, govori preč. gospod kapelan Fr. S. Gomilšek; 13. »Mladini«; 14. Slovensko dekle«; 15. »Sv. Neža«, igra v dveh dejanjih, igrajo samo dekleta. 16 >Slovenka sem«, pojejo dekleta. 17. »Velegrajska himna«, poje mešan zbor mladeničev in deklet. — Vse je v najbolišem tiru. Upamo, da se bo slavnost dobro obnesla. Prijazno vabimo domače in sosedne mladeniCe. Nasprotniki se družijo, delujejo proti nam ¦ družimo se, delajmo tudi mi. »Ne dremajmo zaspani — Sovražnica narodom prodani!« 0 d b o r. Šaleška čitalnica v Šoštanju ima svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 1. grudna ob 3. uri popoldan v hotelu »Avstrija« v SoStanju s sledečim dnevnim redom: Odobrenje računa, volitev in slučajnosti. K obilni Tdeležbi vabi o d b o r.