f po mnenju takratnih tiranov sramotna smrt obglavljenja in razčetverjenju njih tele3 postal simbol zmage in vstajenja, da bc sramotni naslov „tolminski puntar in izdajalec", ki so ga dali našim dedom razni domači dacarji, za vedno ostal plemiški naslov Tolmincev, s katerim se bedo, dokler bo živel slovenski narod,njih potomci s ponosom predstavijali svutu. Tudi v moderni zgodovini 30 Tolminci vedno pravilno ocenili velike zgodovinske trenutke. Pomislimo samo na narodne tabore v prejšnjem stoletju, kjer so bili Tolminci zoret s l ned prvini. Tudi danes, ko se po patinuvajsetih letih suženjstva za vedno odloča usoda našega naroda - ali naj bomo avc/bodn-i gospodarji na naši ro~ ni zemlji - ali pa komunistični sužnji , igralke v rokah raznih teren-.—ih ovaduhov - je zopet s-ttp.il duh tolminskih pradedov v njihove pc-.eaee. Tolminska je zopet pr v*, na Goriškem, razkmela smrtno nevarnost,ki nam preti od raznih modernih domijčiii tUicar jev, od raznih Bevkov in Vilfa-nov, ki kot v srednjeveški zgodovini v družbi in s pomočjo tujcev - ta--■'oglievskih dezerterjev in Kongo les v hočejo zadušiti r.uš rod in n j ego-rit pravice. Toda kot v srednjem volarje tudi tokrat zaživela St. viška ...raka planota* baška in idrijska dolina, zapustili so svoj dom Lomi jasi. zopet so vstali Munihi ir. Kobalir da z orožjem v rokah branijo pravice slovenskega rodu. In zapet so novi kučcnci, razni Štruklji in Jugi, 1 s radi pretrpeli mučeniško Smrt in blatenje &a dobrobit svojcev. In kot so naši dedje radi prenašali sramotenje raznih dacarjev, Bog to so „tolminski puntarji in izdajalci*'., teko tudi naši možje in fantje 3 pomilovanjem gledaje na obupno jezo modernih Bandelj©v. Kaj tolminski izkoreninjene Bevk le psuje, češ to so izdajalci in belogardisti* naj jih le muči in vbijn p.j h jnmah in grapah, vere v pravico in zmago ne bo vbil'. Zanamci bodo s po&osonf gledali na nas in psovka belogardist in izdajalec" bo nov časten naslov, ki ga bomo prideli k tolminskemu puntarju. Ti pa glej, da boš v vrsti štrukljev in Jugov, in da ne boš vštet med dacarje in tujerodno biriče! JLft.RJ.JtJlJ.g.SLI o JL nn.i .3.0 v sjsjLSJt. 8 E B ELA RJA 7 gorski vasici'jo trojica kurirk naletela ob ulrjaku na starega očanca, ki je * pipo v ustih opazoval svoje Čebelice. Ena izmed njih je zahtevala od čebelarja, da naj ji da nekaj medu. Očanec vzame pipo iz ust, pljune vstran in jezno odgovoriš „Žalibog, tovarišica, da ti ne mo-lom za sedaj ustreči. Letos so namreč nam čebelarjem godi, kakor našim kmetom. Kmetom so pobi*ali ves živež'partizani, meni mod pa trotje. Pridi raje jeseni, ker s gotovostjo računam na obilni pridelek. Čebele so namreč prav te dni pognale iz panja vso trete, da bodo v miru nabirale za zimo. Upam, da jih bodo posnemali budi naši kmetje.*' Ta preprost in junaški odgovor kmečkega očanca jo najboljši dokaz, kakšen veter vejo za naše partizane tudi v „osvobojenih krajih." KJsasiJw*BS!5*sss^ss:n5tS5s*u—..T'sKSv-rsra.sr.-.v:.c—-i-sya.^.^sasgc-sts^sseusarsssgsiiratsisigssisstsjs S POŠTENIM SE SLOVENC OROŽJEM BORI,KAR PODLO JE,NE MISLI UT NE STORI 1 ~ J> - # V Toninu regljajo n popustom, vabimo vse cenjeno bralce, da ne zamude ugodne prilike in tako naredijo izborno kupčijo, brž ko bo kdo zvedel za 3edeŽ podružnice partizanskega denarnega zavoda. V enem dnevu lahko zasluži 475-000 L. Kdor Že ve za. ta zavod,naj pride čimprej k nam! ODIIEV JE VEDNO GLASU ENAK V Bačko dolino včasih prikolovrati kaka martjSa skupina partizanov, ki se oprezno bliža osamljenim vasem in lovi, kjo bi so dobilo kaj za pod zcb. Ob neki talci priliki srečajo trije partizani 3tarejčo ženico in jo pozdravijo po svojo: „Smrt fažizmu!" Ženica no more razumeti, kako njo, ki nikdar ni imela nič s fažizmom opraviti, morejo tako grozeče ogovarjati, in jim hitro vrne nazaj: j(Tudi vam, fantje, tudi vam!" r 0 S L E D IT J I Z A LET „Kmočki glas" poziva, da morajo kmetje skriti žito in da morajo paziti, da jim pridelkov no uničita vlaga in miči. - Mi bi dodali samo to, da 30 naj pazijo Žo tretjega in najhujžega uničevalca načih pridelkov -partizanovi!! , , ., . . ,, Prav gutovc so partizani uničili vsaj toliko kmečkih pridelkov kakor pn niči in podgane,To nislin bo vsakdo rad verjel! V l G/ritti« cK j)ox7G.'ir. 17. maja.Peto prikazovanjo.Mnogo matere sc naročilo Adolajdi naj ;ro si Kater Božjo za ozdravljenje njih otrok.Tako na pr. ji je naročila neka njena teta naj preši za ozdravljenje njenega sinčka, ki je imel predebelo glavo.Adelajde je zato prosila,Mati Božja ji je obljubila, da bo o -trok ozdravil, če bo njegova mati zelo molila'.Žena dela sedaj^ kot ji je 'lati Božja naročila in vpl ugotavljajo, da postaja glava otročiča vedno bolj normalna - Ob tej priliki je Marija dejala, da sc mnogi otrooi bolni ali od rojstva pohabljeni radi grehov mater...nekateri grehi zločin -■likih žen so krivi te vojne .Adelajde je to zelo pevdarjala in da je Mati Božja zelo žalostna radi grdih grehov nekaterih žen in radi grehov prekli njanja. 18. maja.šesto prikazovanje .Adelajde je obdantod vdlilce množice -30 tisoč ljudi.Mnogi so napisali na listke svojo Soljo in prošnje do Marije.Te listke so dali na kup na kraj prikazovan, j a pred Adelajdo .Mati Božja je povedala: Ljudje bodo prejeli milosti, ki jih prosijo, Če bodo i-ioli živo ve-ro in bodo dosti molili.Adelajde je še vprašala, če je pot.. ~ bno prinesti bolnike na kraj prikazovanja, da ozdravijo,lepa Gospa je odgovorila, da tega ni potreba, zadostuje vera in molitev.Množice so vedno bolj mučile deklico z neštetimi vprašanji,kaj.je videla in slišala od Ma rije in z neštetimi prošnjami, naj jo preši za to in ono milost,Saj Šo nu -ni starši niso imeli več pokoja in ga še sedaj nimajo; ljudje jih nopro mehoma vprašujejo in blagrujejo,Mala zanaknjenka je šla v uršulinski zn vod v Bergamo.Itako jo deklica jokala,ko je zapustila mator in rojstno vasico! A,; Odslej naprej se je vsak popoldan do 21. in potem še od 28. do 3‘! .vaji pripeljala iz 'Berkoma v Bonate .Urico Ic-pi so bili ti prizori IKeštete množice v dolgom Špalirju, glasni vzkliki: Adelajdo, Adelajdei in ona so polje sredi to ogromne množico kakor mala prinčezinja.V rokah, drži rožni vm: .-ec in gr. tu pa tam pokaže ljudem ter maha z njim, kakor bi hotela reči : V t,u jo naša rešitev! Včasih pozdravlja množico s svojo nedolžno ročico, Ka njenih ustnic.oh igra rahel Čist smehljaj .Tako so pomika naprej, gotova jo, da jo bo zopet videla. 19. maja.Sedmo prikazovanjo.Tla željo mnogih jo Adelajdo vprašala , ;daj konča vojna.Mati Božja jo sedaj ponovno povedala, da vojna konča v leratkon času.So šo druge podrobnosti o koncu vojne in njegovih okoliščin nah, ki jih je Karija povedala Adelajdi,Deklica je te stvori zaupala le cerkveni in civilni oblasti, ki jih noče javno objaviti. 20. maja.Osma prikazovan jc.Zgodilo se jo prvo Čudežno ozdravljenje. Keka Žana težko bolna je popolnoma]oziravola. 21. maja.Zadnjo prikazovanje»Keki vojak, vojni invalid, prosi mila- $ da bi ozdravel.Bes ozdravi na licu mesta. Posebno videnje je imela Adelajde ob ton prikazovanju.Videla je k; i-sno prostrano cerkev sredi katero jo bila sveta družina.kleče so jo častile 4 živali.Konj, osel, ovca in-pes.Okrog Svete Družine in teh živali j«, bila ncprofclodna množica različnih tljudi.Kar naenkrat sc konj zgane in gre iz cerkve na nek zelen travnik, kjer sc pase in mendra bele lilije. Sv. Jožef gre ven za njim in ga prižene nazaj, v cerkev.Tam .cono pot poklekne in skupaj z drugimi moli Sv.Družino. Kakšen pomen imaJto videnje? Ki znano,Vsak naj si razlaga po svoje; Korda bo znal najbolje razložiti pomen tega videnja Adelajde. ( So nadaljuje. ) V A $ A Z V 2 Z D A. ('”0 limonaGregorčiča Ivezcla mila jo migljala.) 'kvezd?. - sila-jo migljala in naš rod zvodila lepšo nas ta zvezda žala nego vso slepila je« Todr.,gloi+zr. goro tone, skriva so za temni g&j, da zapelje rili j on e atršni skriva svoj sijaj. Iry rol C e veš - ampak glasno željo naše ir, duše vro, dokler tvoja luč ne ugasne, zvezda rdeč.. - n*"4o zlo, Idiyzvezda rdeCa, idi, proč izgini spred oči, da - to j d on tb več nc vidi, zvezda prozna groznih dni! * t • # Iz V r s n a nan poročajo. T?o sramno izsiljevanjo.hr, so komunisti ubili na zverinski~*način uglodn, ga posotnika dkočlrfla, s: o Sc objavili . Poda to ji;:: ni bilo dovolj .krifcll so k nesrečni družini in so ji zagotavljali,. da, je vest o us?.«rtitvi navadne, nesramna laž.ha so očeta odpeljali v internacijo na osvobojenca ozoniju in nv naj zato izročijo njegovo najboljšo obleko in Covij- ter šc drugo stvari* ki da jih nož nujno potrebuje.I-er so tako početje večkrat ponavlja - znan je. primer, *'o so partizani hodili še šest r.osocov po živež, 1:6 so Žrtev Sc ubili - svarimo Igu -di naj ne hodijo na limanice komunistični* roparjem. Iz B ovca .V pondaljvk 7. t. n. ono videli kako oo so vračalo iz kočo, kunor^cTlTo ploar.t no k terc .naše k pspodlčno. ( V Soči je bil na-uroč prvi j 3n ji dan ples, ki, so a prisodili partizani ) Vso zaspano »o bile* utrujen jo bil njih kotfafc in nek' i skrivnostno so se pogovarjalo,kakor so ne znano mv.adni zonijani.Po veu , kako so' jih sprejelo njih mirni-uo. Gotovo ne tako, kakor bi se spodobilo, saj so sc celo nekatero „dnne" udeležil j zabav na „osvobojenca" ozemlju. *o to jo potrebno povedati: Mnogo omenjeno gospodično so noldag p prav rade ljubimkale po Bovcu z ‘laškimi oficirčki. Jih pozn-.no , jih to narodnjakinjo. 8 o en op I x anjo., h, _ Polena lete 'prukoT ne j zli JI in tja jkoniujlati jih pridno dajejo v roke vsakomur,, da razdvajajo s Vi nasproten tabor. Poki kranjoe, ki je prišel iz svoje ,a kr aja na Primorsko, je' šel. tukaj k spovedi k nekemu starejšemu župniku Primorcu.kuštvl jo vse svoje grm ho in končno jo šo , lo vas obupan iztisnil : Pa krvanjoe sen. tudi. G-ospod spovednik je na to odgovoril . ko, ravno smrtni groh to ni, p- boljo bi pa tudi bilo, kc bi nc bil; no pa pokoro in kosanje. V s a k' c n u s v o j e . __ h 7nT bodo imeli bralo! , To lanske ga .lasu” utiša, dr. jo gri Sv.ladji vse protin-.rodno in komunistične, rn-ramo odkritosrčno priznati, d.-, je ljudstvo pri Sv. Luciji dobro, pošteno in slovensko. Gnilih j b le nekaj nedoraslih prevzetnih ma-n-.tov, ki iščejo povem le svoj dobiček in koristi, in jim za nared nikdar ni bilo nič m r.Ob zinil 1918.30 se vrinili na redilna mosta in. nate kupčevali z bi .gon, ki so ga rekvirirali.Iod Savo jej niso iskali lo političnih zvez-dasiravro so n?, vso. usta trdil:-, da so Glcvor.oi—anpak, so se, da bi bolj držalo z nj.rn.ii tu di družinsko pevoz -.li.&dzj pr. skuš-a jo obogateti na račun razbičanoga in iznučene gr. 1 j ud stva. Sv.Luci ja, Y i a oko A o 1 ka a e o a p r a vij a.Tu drl jo izginila iz 3v.Lucije natakarica Uilica .Kragelj.Odšla ’jo poaočab ko miaaraki točaj,.Mati ji jo na pot., ki naj odpre nadobudni hčeri naj-vič ja me s ta. pripravila obilo Sna,tete oo jo apromile v ogreje pnvobcj.oncga 0s.c4jnlja.La M latL/o .mirno potovali ata ao obložili z domobransko propagando.ki,uaj bi služila kot legitimacija.koj je nc ki dal ovoji $ vsa ti uslužbenki gtf-mpedar, hum mao sporočili. 2i and m i v i ko vx i rt a r „ To dri. 90 oblatiti zaplenilo 1*tiraj pisem, ki jih je pisal kcmmu&r Tv* 0-3-& za bačko deroč jo .s iSuftdKcm na Št. ViSki .gori, to v. 6, d krak in trepet vsega lo Irak na koga, tvojim atarS-bmkDa razni Lorenci no bouo trdili, da je to ujnocuitu propaganda, uo plenita vsakemu na vpogled Mor jo imel gori navgdoni komisar irVahne stike s Sv.Lucij o,bodo lahko kontrolirali,da so avtentična, saj so pisuna lastnoročno.Nosijo uatuniS. julija in 7 . julija. Let apr o j ao v pismih pritožuje,da piva spodnjih hlač.Zato,da si jo moral izposoditi par 2enakih svilenih pri neki tovarišici;kor jih jo .sedaj strgal bi jih rad vrnil .Tudi iz Če vijev da mu že gledajo palci,dokler jo suho,da Že So hokam gre toda za ti o 2 niso vuč.Fr.to poroča o zdravju.Tritožujo so,da £c H dni močno kači ja. P"', jo zopot dobil ga-* rjo,preti katerim partizansko, zdra vila več ne pomagajo,zc to naj ran pd demo. poči jej o mučno žveplena ki slino,da so končno reči to nadlogo. Prosi tudi za cigarete in d orad’, ker jo 2. dolj čase. popolnoma nuli.Govi navedeni komi, .r jo res jrnvi bi -sor Titove vojake,simbol partizanstva.Oblečen v izposojeno ,prplul -njanc žensko hlačo,v čevljih ,iz ka torih rnimfadno glodajo prati ves garjav a prazno željer.da bo debil morda. kricšon,, Sik"l*oi v smeteh, zraven vodno pokažijuječ,tak bi bil gotovo primeren, tla ga p al j o jja v Moskvo na ogled,morda bi so zavezniki le usmilili»da bi noži narodni vojaki poslal kaj več blaga , ua bi »O vsaj komisarji lahko postavili in. bi no bilo treba tako obupne prositi starčev za pomoč. G- r d o .1 z d a j s t v o.Javno pribi jemo,da je grdega izdajstva ko por ‘.vejo tuvarižo v ^ihonbcrgvl Vi >-pv;i’u'snc. deteljica sv.lucijski/: druŽ±ji5 ki so bile prej na j hujše *?,> vej sive podrepnico saj'st nekateri inm»t njih zamenjali nvuje slovcnsl iuo.Tl nav i apobi/li,ki so vedno r. ■likovnik,da bi bil vpob..vpijoč greh jv?tr;-ijrt,,i na svoje komunistično br to,,so :uzručili kat straž:.- nič hudo-$t. slutečo spočgt tov&rlSv,km jim ni-so bili oano brfctje pc krvi,temveč najižji tdercjaki a-..borci,na mi - lozfc in nemilost partizan?m,da jih ti tefej vlačijo kot nezanesljive pc raznih taboriščih, k j or preialcu ■ jejo lijih preteklost .Eri tem rm-uloia polletju au jim ni nič \ .točilo ta *•■ ko nohkočutno komunistično srce."a v zgodovini slov. naroda edini’.i-'^vone izdajstvo no sonc iz vojašiog' rsspnje tudi iz Čiv. vaškega , at rličča in za. vse eventualna zločine.ki ji* bede partizani ca&rciSillr prati na dolžnim Žrtvam izdajstva ne bode: * propadli ljudje e dg..-var j ali sano a-, rodniken,anfak vsemu r. aidu.ITi čud nov.da sc ljudje Že sed tj v csvcbr jenom orne vil ju a gnusom obračajo od C* in njunih simpatizerjov.Da ne pozo-b in e pr tihi tr o t e Ji' j unak c v, jih. na.ve -done z imeni 3chorti,Marega,Vi dač Brkič, Idrija ob Bači.Ire j Stri teden ao fcoVarlSi |f ■ sv,'d.' jenom o z feni ju p os o* bnc v idrri jclci dolini pobrali var kulesaPustili so jih sonc če teren-kam,da lahl: a r enot eno v pravi jajc po slu naprej.To nosijo že na zunaj legitimacij'., kurirstva* lanjčka pianota.Pri zadnji ofen-bivi ao rdeči ^onopcili popolnoma aa-zidali v bunker partizana, da no bo mogel,,hajk' .ti" .?U3tili se mu malo odprtino za zrak in lino za str jni-co. - V solo uspešnih vojačkih akcijah, ,ki se so vršila v zadnjih Cinah na Lončki planoti,jo bil razbit vos - 8 - K IX^Corpus.Zaplenjenega jo bilo veliko vojnega materjala, ki so ga partizani znesli v svoja skladiš- Vw- Moštvo se. je o strganim letnim peri-acm razbežalo, Številni pa so bili pobiti.Tako občutnih izgub kot so ■"av.no te zadnjo, nu vsej Primorski partizani Se niso imeli in jih za nobeno ceno ne bodo mogli več nadomestiti . JCOBARIP g Preteklo nedeljo je bila v Kobaridu spevoigro. Kovačev (Študent.Je zelo lepo uspela,Tabor, ki smo ga napovedali v eni preteklih Številk, se bo vršil prihodnjo nedeljo. s Ob uničevanju IX. Korpus a , s:ar=rasa:i^s: ~ ■* je nekaj partizanov prišlo v bliži- no Kanala.Da bi pokazali, da so že pri moči, čeprav je ves Korpus, po domače povedano , hudič vzel, so trije partizani naredili pri naših fantih nočen obisk.Dva sto. imela puške eden brzostrelko.Ker mora radi posebnih okoli2čin biti straža ua drugem mestu, so mogli skozi o-kno priti v sobo, kjer so fantje ".'Pali .Partizani zavpi je jo ; ffiglčf ;o~!" in streljajo.Hubi fantje So se takoj zavedli in poveljnik zavpije; MICnj mi drugi roke 'gor? Pred vami?" Odgovorili so nemudoma z o~ rožjen.Kmalu jih je minilo vesolje •in so zbežali,V bližini so jih Čakali italijanski tovariši in vprašali/,, Aveto proso paurn"?- ati po našo - MVam je skočilo srce v hlače?" Reči so na;.roč hoteli, da niso od njih nič boljši, da jo ravno tako popihajo prod domobranci.baši fantje pa so spali naprej, TOLMIN s Lahko smo p o -n o 3'nT.Ta teden so obiskali Tolmin sami veliki gospodje in kul burni delavci iz Ljubljane, take prof. in pisatelj dr:Joža Lavrenčič, pesnika prof.Vinko Eeličič in g.Severin Šali, znani literarni kritik prof,Tine Debeljak in profesor zgodovine g,Tinko Lipovec.Začeli so a tečajem za naše učiteljstvo, ki bo trajal vse do konca avgusta in končal z izpiti ..Zanimanjz za tečaj je zelo veliko.Ne samo iz Tolmina, am-prh, tudi od Sv.Lucije, iz Kobarida, Volč, Kanala in drugod so prihitele gospodične in gospodje, da izpopolnijo svoje znanje in bodo v jeseni mogli še s večjim veseljem delovati in doneči še večji uspeh.Tolmin je lanko ponosen na tako odlične goste, naš mladi učiteljski rod pa jim mora biti samo hvaležen za njihovo požrtvovalno delo/!.n vse to je samo dokaz, koliko je Tolmin pred drugi-ž-i kraji daleč na okrog. Cen j eni gostje pa pozdravljeni in dobrodošli v naši sredi! ! ! Pregljeva k n j i 2 n i-c a v Tolminu je začela poslovati. Zaenkrat sicer samo za vojake, upajmo pa da bo kmalu na razpolago tudi drugemu občinstvu.Zlasti naši mladini bo nova knjižnica lahko postregla z lepimi, dobrimi "mladinskimi knjigami . Pri S v,Luciji ljudje, nekateri razburjeni drugi pa vsi veseli govore, da so naši domobranci vsi razoroženi in da nimajo več no- M Vinvh,. pravic^ v Tolminu pa- vemo, da n n X'* V 1 - X .1 ’> puško naših vojakov še vedno nabite kot prej, da je njihova pesem še vedno glasna in ubrana kot prej, da je njihova volja za boj proti komunizmu neomajna. Znani gostilničar v Tolminu ne more prehvaliti modrosti partizanov, da so nastavili i-drijaki korijeri mino, ki je Odtrgala materi 4«ih otrok obe nogi in vzela tudi drugim trem Slovdncem življenje. Tako, dragi gostilničar,ne boš opral svojih grehov, ki so nam vsera še prav dobro v spominu. Pot pokore,na katero se boš moral podati, če hočeš, da ti bo narod odpustil, je čisto drugačna in zelo daleč od odobravanja komunist o čilih zločinov.Zavedaj se, da s takim početjem sebi še bolj mažeš žo itak umazano preteklost.Bi rad, da ti še posebej povemo na uho; Evropa no bo nikdar komunistična! Zato bodi previden! MOJCA pri Bukovem. Tukaj je stre-la udarila, v partizanski telefon in ga uničila.. ‘i